K r a n j , p e t e k , 3. j u l i j a 1987

d © E M J K H G L A S m GLASILO

SOCIALISTI­ČNE ZVEZE

DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

L E T GORENJSKO

ALPININIH ŠTIRIDESET LET

ŽIRI, 3. JULIJA — Jutri, na dan borca, bo imel dva-tiaocclanaki kolektiv iirovske Alpine svoj dan. Delavci iz matične tovarne ter iz obratov in prodajaln po vsej Jugoslaviji se bodo srečali na parkirnem prostoru pred tovarno.

Proslava s podelitvijo priznanj in kulturnim progra­mom se bo začela ob 14. uri. Slavnostni govornik bo Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slove­nije. Od 16. do 18. ure bo zabavni del prireditve, v ka­terem bodo sodelovali pihalna godba iz Češkoslova­ške, Moped show in Andrej šifrer, Po 18. uri bo igral ansambel Rž.

H. J.

s t r a n 3

S K R A J A N I D I H A M O ISTI Z R A K

BLED IN GORENJSKI GLAS V NOČI NA JEZERU

MOST NA SOČI, 1. JULIJA - Prizadevni organizatorji urejujejo še zadnje podrobnosti, da bo Most na Soči tudi le­tos prijazno sprejel množico obiskovalcev, ki bo tako kot že leta dosedaj obiskovala od petka, 3. julija, do nedelje, 5. ju­lija, to objezersko mestece.

Tokrat bo vse skupaj se precej bolj veselo. Prireditev bo namreč tudi prijateljsko srečanje predstavnikov treh mest ob jezerih, Bleda, Bohinja in Mosta na Soči, ki se bodo pomerili v kvizu in zabavnih igrah na vodi.

Noč na jezeru 87 bo za Gorenjce zanimiva in obiska vredna prireditev, kjer ne bodo manjkali tudi naši repor terji, saj bo blejska ekipa nastopala pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa.

Več o programu Noči na jezeru na zadnji strani. V. B.

M • 1 • #

4. julij — dan borca Šestinštirideset let je že minilo od tiste­ga 4. julija, ko je bil dan ukaz vsem parti­zanskim odredom, naj začno oboroženi upor. Počile so prve puške in nad ljudstvo se je zgrnil še hujši teror. Bilo je hudo, prehu­do. Zavest v ljudeh pa je rasla. Z vsakim tal­cem, z vsako preseljeno družino, z vsakim požganim domom, z vsakim plakatom, ki je sporočal o obešanju, streljanju, je rastel v ljudeh srd, upor. Peščica jih je bila.tedaj v gozdovih. Pa so vendar v sebi čutili silno moč. Raje smrt kot življenje v sužnosti! Bili so preganjani, domači so se jih bali, ker so s seboj nosili smrt tudi zanje. A niso odneha­li. Bakla, ki so jo zažgali v prvih julijskih dneh leta 1941, se je razplamtevala naprej, podžigala srca, širila upor v slednjo vas, v zadnjo kočo... V juriših se je kalilo bratstvo,

ljubezen do soborca, do svojega naroda, do zemlje trpeče. Štiri leta je bilo še do svobo­de...

D. Dolenc

Bohinjska navzkrižja Jutri se bodo v Bohinju za­

čela praznovanja ob 80-letnici organizirane turistične dru­štvene dejavnosti. Ob jubilejih je sicer navada, da se hvali tu­di povprečno in slabo, vendar v primeru bohinjskega turiz­ma ne moremo zatiskati oči pred problemi in resnico.

Stanje Bohinjskega jezera se nezadržno slabša; zdravlje­nje pa bo, kot ocenjujejo stro­kovnjaki, zahtevnejše in dra­žje kot na Bledu. Edina čistil­na naprava v Bohinju ne dela, odplake gredo neposredno v vodo, nekaj upanja o boljših časih zbuja le gradnja čistilne naprave v Ribčevem lazu, ki so jo začeli pred dnevi.

Nadaljujejo se nezakoniti oziroma z zdravo pametjo skregani posegi v občutljivi bohinjski prostor. Cesta ob je­zeru je dvignila veliko prahu med ekološko osveščeno jav­

nostjo in potisnila kmetijsko zadrugo na zatožno klop; od­govorni pa mižijo pred obna­vljanjem bungalovov pri Mla­dinskem domu in gradnjo ta­borniškega doma v osrčju Tri­glavskega narodnega parka, nedaleč od jezerske obale.

V preteklih letih je bilo izre­čenih veliko r kritičnih besed na račun Alpetoura in njegove temeljne organizacije Hoteli Bohinj, češ da je molzna kra­va, ki ima gobec v Bohinju in vime v Škofji Loki in ob mor­ju. Bohinjci so letos na letni konferenci socialistične zveze glasno in jasno povedali, da hočejo svojo, bohinjsko turisti­čno organizacijo. Zahteva je ob tolikšni razdrobljenosti tu­rističnega gospodarstva doma­la neuresničljiva, pa vendarle: tudi v Alpetouru razmišljajo (za zdaj še ne preveč na glas), da bi bohinjski tozd postal sa­

mostojna delovna organizaci­ja. Nekaj upanja zbuja tudi iz­java Iztoka Noča, novega di­rektorja Alpetourovih hotelov, da v Bohinj ni prišel le zato, da bi mirno vodil barko med čermi, temveč z namenom, da bi s sodelavci in ob podpori občine krivuljo razvoja zasu­kal navzgor.

Veliko dela čaka bohinjske turistične delavce tudi na po­dročju penzionske in zunaj-penzionske ponudbe. Raziska­va, ki jo je izdelal dr. Herman Berčič, je namreč pokazala, da v lanski zimi četrtina gostov ni bila zadovoljna s količino in kakovostjo hrane, tretjina ne z izbiro po trgovinah, tri četrti­ne ne z zabavnim življenjem, skoraj polovica ne z lokalnimi prometnimi povezavami, tret­jina ne z delovanjem žičnic — in še bi lahko naštevali.

C. Zaplotnik

Jutri in v nedeljo v Kranju

Atletska poslastica

Kranj, 3. julija — Jutri, 4. juli­ja, ob 16.30 se bo na kranjskem stadionu začel atletski troboj re­prezentanc Grčije, Francije in Jugoslavije, razen njih pa bodo nastopili še nekateri odlični at­leti, ki so že v Zagrebu pred bliž­njo univerziado. Jutri bo tek­movanje končano okrog 19. ure, prav tako pa tudi v nedeljo, ko bo začetek troboja že ob 15.30 z metom kladiva in kopja. Novost troboja bo hitra hoja na 5 kilo­metrov za ženske in na 10 kilo­metrov za moške, sicer zunaj konkurence, ne bo pa moškega teka na 10 kilometrov. Grki pri­hajajo z najmočnejšo postavo, Prav tako Francozi z nekaterimi odličnimi posamezniki, ki so fa­voriti, pa vsi naši najboljši. Tro­boj, ki bo nadomestil vsakoletni miting, bo atletska poslastica, Vredna ogleda, in prireditev, ki ima tudi namen vrniti občinstvo ha atletska tekmovanja, ki pa morajo biti kakovostna. Vstop r»a troboj bo prost in to bo tudi skromna oddolžitev vsem, ki po magajo kranjski atletiki. Vsako državo bosta v vsaki disciplini zastopala po dva tekmovalca Oziroma tekmovalki.

J. K.

S e j a b a n č n e g a i z v r š i l n e g a o d b o r a

Skopski problem sega t na Gorenjsko

Kranj, 30. junija — Dogodki so potekali kot v kriminalki, so ugotovili člani izvršilnega odbo­ra Temeljne banke Gorenjske, ko so v torek obravnavali sanaci­jo temeljne banke v Skopju, ene od bank Ljubljanske banke, združene banke. Nekdaj uspe­šna banka je tako neumno in ne­odgovorno poslovala, da je imela konec lanskega leta nad 6100 milijonov dinarjev izgube. Ban-

Radovljica m Tel: 75-036 j

1— i _ i L

ka je dajala neomejena posojila, naložbe niso dajale rezultatov, v stečaj je šel Eximport, tako ope­vani paradni konj makedonske­ga gospodarstva, in še bi lahko našli primere pogubnega ravna­nja z denarjem. Člani izvršilne­ga odbora so se ob informaciji upravičeno vprašali, kako se je moglo to sploh dogajati pred oč­mi makedonske narodne banke, politike, SDK in konec koncev tudi vodstva združene banke. Res pa je tudi, da je vodstvo skopske banke javnosti in dru­gim bankam sadilo rožice, če­prav so že krepko tonili v izgube in vseeno trdili, da ne bo pro­blem izplavati.

Skopska banka gre v sanacijo, zahtevno in drago, vendar je to najboljša rešitev, v interesu slo­venskega in makedonskega združenega dela, sovlaganja,na-daljnjega sodelovanja in tudi zaupanja, ki ga uživa Ljubljan­ska banka v Makedoniji. Bile so pobude za likvidacijo ali za pri­pojitev k drugi banki, vendar to ne bi bilo smotrno. Banke v iz­

gubi tudi nihče ne bi vzel. Te­meljna banka Gorenjske pa po ključu pomaga pri sanaciji z do­brimi 810 milijoni dinarjev poso­jila. Seveda pa sanatorji terjajo nadzor, tako v republiki kot ban­ki, da se pesem ne bo ponovila, ne bi bilo pa napak tudi koga po­barati za odgovornost. Veliko resnice je tudi v ugotovitvi ene­ga od članov izvršilnega odbora, da pa je sicer na tak način zdru­žen denar za prejemnike še ved­no najugodnejši...

J. Košnjek

Fotodokumentarna razstava v domu JLA — Danes, v pe­tek, 3. julija, bodo ob 13. uri v

P r i r e j a m e s a i n m l e k a n a G o r e n j s k e m

Manjši odkup živine Kranj, 25. junija — Odbor za agroživi l-

stvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko je prejšnji četrtek obravnaval uresničevanje samoupravnega sporazuma o prireji mesa in mleku na Gorenjskem. Kranjska mlekarna je v prvih petih letoš­njih mesecih odkupila za 6,5 odstotka mleka več kot v enakem lanskem obdobju, škofje­loška zu 5 več in bohinjska za 3 manj. Če se bo takšna rast nadaljevala tudi v naslednjih mesecih, bo odkup mleka na Gorenjskem le-

uififr^a milijon litrov ali dva večji, kot so na-•*M podpisniki sporazuma.

še je z mesom. Že zdaj je mogoče na-Luti. da bo stale/, živine (krav in pitan­

cev) za tisoč glav manjši , kot je predvideval sporazum, da bo manjši od načrtovanega tu­di odkup živine. V škofjeloški zadrugi, deni­mo, je bil letošnji petmesečni odkup za osmino manjši od lanskega. Kot so povedali predstavniki kmetijskih organizacij, reja ni ekonomsko zanimiva, pestilo jo je pomanj­kanje krme (samo v Gorenjski kmetijski za­drugi so pozimi in spomladi kupili 1200 ton sena), podaljšala se je tudi doba pitanja. Povpraševanje po krmilih upada a tudi si­cer mešalnica krmil na Trati pri Skofji Loki dela Z izgubo in zato lahko pričakujemo motnje pri oskrbi.

C. Z.

prostorih doma JLA v Kra­nju odprli fotodokumentar-no razstavo z naslovom Vsta­ja v Jugoslaviji. Razstavlje­nih je 400 izvirnih zgodovin­skih fotodokumentov, ki so razdeljeni v več tematskih področij: marčevski dogodki, vstaja po republikah, oboro­žena vstaja, graditev ljudske oblasti, krepitev vloge partije v prelomnem letu 1941, naj­pomembnejše oborožene ak­cije v Jugoslaviji, ustanovi­tev prve proletarske brigade, oborožitev naše armade in sovražnika. Dokumenti so iz naših in tujih vojnih arhivov. Razstavo bo odprl koman­dant garnizije Zivko Juroš, vse inforr acije pa bo obi­skovalcem posredoval pod­polkovnik Mihajlo Miloševič v domu JLA. — Foto: G. Šinik

Danski plavalci v Radovljici — Izjemno dobra nastanitev v sindikalnem izobraževalnem centru, lep in čist bazen ter vse, kar sodi zraven, so vzroki, da se danski plavalci, med njimi so udi nekateri .eprezentantje, vračajo vsako poletje na trening

v Radovljico. Letos jih je kar 45 in tudi tokrat bo ob slovesu skupen plavalni miting z radovljiškimi plavalci. Pobudnik za gostovanje Dancev v Radovljici je bil nekdanji radovljiški plavalec Peter Bolko, ki je predsednik plavalnega kluba v danskem mestu Silkeborg. Najprej so prišli k nam plavalci iz tega mesta, sedaj pa iz vse Danske. Sicer pa velja radovljiško kopališče s kampom za enega najbolj urejenih in prijetnih pri nas. (J. K.)-Foto: G. Sinik

VAŠ BUTIK

TURISTIČNIH USLUG

KOMPAS JUGOSLAVIJA

K O M P A S

L E T A L I Š Č E

B R N I K TEL.. 22-347

2. S T R A N NOVICE IN DOGODKI !

PETEK. 3. JULIJA 1987

P O S L O V E N I J I I N J U G O S L A V I J I

C e n t r a l n i k o m i t e Z K J o K o s o v u

Samo enotnost v besedah še ni dovolj

Beograd, 30. junija — Le malokdaj po letu 1981, ko so Jugo­slavijo prvič pretresli kosovski dogodki, je bil položaj v pokrajini tako zapleten kot je sedaj. Kosovo je zato prišlo na dnevni red se­je centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, za govor­niškim odrom ali pismeno je razpravljalo 43 članov centralnega komiteja, razprava je trajala sedemnajst ur, pred poslopjem skupščine pa je na izid plenuma čakalo nekaj sto Srbov in Črno­gorcev s Kosova. Položaj je bil na trenutke dramatičen in je potr­dil, da je Kosovo trenutno najbolj žgoč problem Jugoslavije, stop­njujoč tudi zaradi tega, ker se je Jugoslavija nasploh znašla v krizi. Na seji centralnega komiteja je bila dosežena velika enot­nost, ki pa jo bo treba potrditi v praksi. Zato je Kosovo tudi naj­pomembnejši preskusni kamen naše politične učinkovitosti ter sposobnosti dogovorjeno uresničiti. Centralni komite je sprejel sklepe, ki naj pomenijo zasuk pri reševanju kosovske problema­tike.

Centralni komite je v sklepih zapisal pomen odgovornosti kosovskih, srbskih in vseh jugoslovanskih komunistov za reševa­nje problematike Kosova. Manj bo gospodarskih težav, hitreje se bo Kosovo razvijalo, lažje bo obvladovati najrazličnejše naciona­lizme. Na prste ni treba stopiti samo albanskemu, ampak tudi srbskemu ter vsem drugim, ki se pojavljajo na Kosovu in posred­no v Jugoslaviji nasploh. Zakoni naj veljajo za vse enako, pred njimi ne sme biti razlikovanja, državni in drugi organi morajo zadeve reševati bolj pravično in hitreje, kar je razen gospodar­skega pomemben vzrok za izseljevanje s Kosova. Ne delajmo si iluzij, da se bodo že izseljeni vračali. Najprej je treba izseljeva­nje zaustaviti in potem z razbijanjem nacionalne mržnje ter go­spodarskim napredkom zagotoviti več delovnih mest ter vrnitev že izseljenih. Ustreznejša mora biti kadrovska politika, po robu se moramo postaviti idejam o etično čistem Kosovu, pomesti pa je treba tudi z neresnicami o zgodovini in sedanjosti Kosova. CK je tudi sklenil, da se razišče odgovornost tedanjega vodstva Ko­sova s Fadilom Hoxho na čelu, predvsem pa je treba Jugoslaviji sprotneje in realneje prikazovati položaj v pokrajini.

J. K.

Zloraba svobode tiska ali kaj drugega? 1. julija 1987 — Danes je temeljno javno tožilstvo izdalo sklep o začasni prepovedi razširjanja 12. številke Katedre, in sicer na podlagi zakona o prepovedi zlorabe tiska in drugih oblik infor­miranja.

Sklep se nanaša na pet člankov, ki bojda sramotijo pred­stavnika organov SFRJ, člana predsedstva SFRJ Hamdija Poz-derca, razširjajo neresenične novice, ki bi lahko povzročile huj­še vznemirjanje občanov, in s katerimi se hudo žali javna mo­rala. Storjena so bila tudi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime Uprave za notranje zadeve Maribor, ki bi pri ljudeh lahko povzročila hujše nerazpoloženje.

Obravnava je sklicana že za četrtek dopoldan, to pa pome­ni, da imajo obtoženi izredno malo časa za pripravo obrambe.

P. Škofic

Paket jeseniških podražitev Jesenice, 2. julija — 1. julija so na Jesenicah povišali stanari­

ne in najemnine za 52 odstotkov; skupno letošnje povečanje sta­narin znaša 139 odstotkov. Povišala se je cena vode, za 106 odsto­tkov, in tudi ogrevanje iz vročevoda bo dražje. Po predlogu povi­šanja bodo ljudje letos plačali 3.702 dinarjev za kvadratni meter ogrevanja, medtem ko so lani plačali za ogrevanje 1.886 dinarjev za kvadratni meter. Ogrevanje se je podražilo za 92 odstotkov.

Višje so cene v avtobusnem prometu, saj stane vozovnica v mestnem prometu 200 dinarjev. Žeton je nekoliko cenejši, in sta­ne 170 dinarjev, medtem ko so se mesečne vozovnice za vse linije podražile od sedanjih 7.500 na 10.000 dinarjev.

Tudi tehnični pregledi vozil in vozil s priklopniki so dražji za 33 do 38 odstotkov. In če se je že vse podražilo, zakaj se ne bi tudi odvoz odpadkov in kanališčina! Odvoz odpadkov je dražji za 71 odstotkov, kanalščina pa za 85 odstotkov.

D. S.

@@IMlMIcJJ IE2GLAS-g Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in T r ­ž iča

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Iah Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Hele­na Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladi­na, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd š inik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-403, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din

P r e d s e j o c e n t r a l n e g a k o m i t e j a Z v e z e k o m u n i s t o v S l o v e n i j e o a k t u a l n i h i d e j n o -

p o l i t i č n i h r a z m e r a h v d r u ž b i i n Z v e z i k o m u n i s t o v

Do lastnega dela premalo kritični Kranj, 1. julija — Medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko je v sredo ocenil gradivo predsedstva C K Z K S o aktualnih idej* nopol i t ičnih razmerah v družbi in Zvezi komunistov ter razprave na Gorenjskem.

Ponedeljkov plenum CK ZKS o tej temi mora poenotiti pogle­de na najpomembnejša vpraša­nja naše sedanjosti in prihodno­sti, pri tem pa upoštevati tudi stališča, ki so bila sprejeta na »idejnem« plenumu CK ZKJ v Beogradu. Gradivo, ki je bilo pripravljeno za slovenski ple­num v ponedeljek in je bilo v ja­vni razpravi, je po oceni sredine­ga sestanka v Kranju temeljita analiza sedanjega položaja v Sloveniji, idej nopolitičnih pogle­dov na posamezne probleme in razmer v Zvezi komunistov Slo­venije. Predvsem pa je pomemb­no in napredno, da se slovenska Zveza komunistov, predvsem pa njeno vodstvo, v vsem pokon-gresnem obdobju opredeljuje za demokratični dialog, za demo­kratično razreševanje vprašanj. Takšnemu ravnanju je treba da­

ti vso podporo, (v osnovnih in občinskih organizacijah napred­nim težnjam večkrat niso spo­sobni slediti), ker bo le tako lah­ko ZK dobila zagovornike svoje­ga programa, predvsem med mladimi in delavci, pa tudi samo tako lahko računa ZKS na ka­drovsko krepitev. Demokratično ponašanje ZK doživlja ugoden sprejem med ljudmi. Člani me­dobčinskega sveta ZKS za Go­renjsko so ugotovili, da razprav o idej nopolitičnih razmerah ni­smo dovolj izkoristili za oceno svojega dela. To se nam prepo­gosto dogaja, kar kaže, da začet­na vnema pri takšnih in podob­nih akcijah prehitro zastane.

Za razprave o idej nopolitičnih razmerah v Sloveniji in Zvezi komunistov je značilno, da pote­kajo v globoki gospodarski ozi­roma družbeni krizi, da se mora-

Jutri srečanje na B is t r išk i planini Tržič, julija — Občinski odbor zveze borcev Tržič

vabi borce, mladino in druge na tradicionalno srečanje na Bistriški planini, ki bo v soboto, 4. julija , ob 11. uri. Nastopila bosta pihalni orkester iz Tržiča in kulturna skupina Pobratenje. Za partizanski golaž in žejne 0 0 skrbela Lovska družina Kovor.

Špla v Železnikih ne bo ostala na »mrtvi l i ­sti«

Nepotrebna telovadba z denarjem Škofja Loka, 1. julija — Koliko moči, ki bi jih lahko pametneje usmerili drugam, gre v nič, ko se išče način, da se obide zvezni intervencijski zakon, ki omejuje denar za družbene dejavnosti! Nepotrebna, a nujna je tudi telovadba z denarjem za dokonča­nje referendumskega programa gradnje in obnove šol v loški občini.

Intervencijski zakon je namreč s svojo zahtevo po zatego­vanju pasu v družbenih dejavnostih najprej planil po investicij­skem dinarju. V loški občini to pomeni tudi križ čez denar, ki se je doslej zbiral v okviru prispevne stopnje za izobraževalno skupnost. Ta se bo znižala za cel odstotek (za 0,60 se je že) od kosmatih osebnih dohodkov, kolikor je bilo predvideno za vla­ganja, letos torej za 555 milijonov dinarjev.

V občini so se opredelili na to, da referendumski program gradnje in obnove šol speljejo do konca. Po letošnjih cenah bo­do morali zbrati skupaj še 3,559 milijarde dinarjev za šole Cvet­ka Golarja na Trati in v Retečah, Ivana Groharja v Bukovici, Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Poljanah, Prešernove brigade v Železnikih ter glasbene šole v Puštalskem gradu. Največji za­logaj bo dograditev šole v Železnikih, ki je ocenjena na poldru­go milijardo dinarjev in se bo začela že letos.

Da bi referendumski program lahko dokončali kljub zniža­nju prispevne stopnje občinske izobraževalne skupnosti, so Lo-čani našli druga dva vira: samoupravni sporazum z združenim delom za zbiranje denarja iz čistega dohodka namensko za gradnjo in obnovo šol ter sredstva občinske cestno-komunalne skupnosti. Ko bo združeno delo sprejelo nov sporazum, bo ne­hal veljati sedanji sporazum o financiranju dejavnosti krajev­nih skupnosti, za katere je šel odstotek iz kosmatih osebnih do­hodkov iz čistega dohodka. Ta vir pa bodo nadomestila sredstva občinske cestno-komunalne skupnosti, ki na srečo ni tako stro­go omejena kot so sisi družbenih dejavnosti.

Predstavniki svetov krajevnih skupnosti so v ponedeljek dvignili roke za telovadbo z denarjem, akcijo pa so podprli tudi v združenem delu, kar je znak, da se klobčič lahko začne tudi formalno odpletati.

H. Jelovčan

Novi prostori za postajo milice Kranj, julij — Prihodnjo pomlad naj bi v Kranju začeli graditi nove prostore Uprave za notranje zadeve Gorenjske, v kateri so predvide­ni prostori za Postajo milice Kranj. Za to bodo morali v Kranju zbrati 1,3 milijarde dinarjev. Izvršni svet predlaga zvišanje davka iz osebnih dohodkov.

Občinska skupščina naj bi po hitrem postopku že v sredo, 8. julija, sprejela povišanje davka iz osebnega dohodka s sedanjih 0,55 na 0,75 odstotka, pri čemer velja reči, da so ga v Kranju ko­nec aprila znižali z 0,60 na 0,55 odstotka. Izvršni svet ocenjuje, da bodo s povečano davčno stop­njo zbrali na mesec od 18 do 19 milijonov dinarjev, in pravi, da ne bo višja kot v večini sloven­skih občin. Tolikšna stopnja pa odpira tudi možnost za pridobi­tev dodatnih sredstev, saj je 0,75-odstotna pogoj, da jim repu­bliški izvršni svet odstopi del re­publiškega davka od prometa proizvodov in storitev; ocenjuje­jo, da bi bilo možno pridobiti okrog 200 milijonov dinarjev na leto. Iz presežkov splošne pora­

be, ki gredo na poseben račun za posebne namene, pa naj bi jim republiški sekretariat za finan­ce dovolil porabo približno 75 milijonov dinarjev iz presežkov lanskega leta, ki jih sicer v Kra­nju ne bi smeli porabiti, za grad­njo Postaje milice pa jih lahko.

Poslopje Uprave za notra­nje zadeve Gorenjske je dotraja­no, z gradnjo pa nameravajo re­šiti tudi prostorske probleme Postaje milice Kranj. V republi­škem sekretariatu za notranje zadeve so pripravili investicijski program, po katerem naj bi za­čeli graditi spomladi prihodnje leto. Celotna naložba je ocenje­na na 3,8 milijarde dinarjev, od tegu 1,3 milijarde dinarjev za Postajo milic«

mo ubadati s številnimi vpraša­nji trenutnega značaja, za dolgo­ročnejša, razvojna vprašanja pa nam časa zmanjkuje. Nimamo izdelanih socialnih programov, ki jih bomo vedno bolj iskali in potrebovali, v določenih kriznih trenutkih pa se ne znamo obna­šati.

Predvsem je treba pritrditi mnenju kranjskega sestanka, da s plenumom razprave ne smemo zaključiti, ampak jo je

treba tudi po ponedeljku nada­ljevati in iti s stališči do vsake osnovne organizacije. S takim delom bo ZK tudi uspešnejša pri pridobivanju novih članov. Zad­nje leto je namreč preveč izsto­panj in črtanj, sprejemi novih članov pa so redki. Na Gorenj­skem pa je izstopanje in pre­majhno sprejemanje še posebej problematično.

J . Košnjek

V Bohinju praznujejo Bohinjska Bistrica, 30. junija — V Bohinju se bodo

80-letnice turistične društvene organizacije spominih jutri, v soboto, ko bo ob 17. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici zbor članov turističnih društev Bohinjska Bistrica in Bohinj-jezero, drugih krajanov in gostov. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor DPD Svoboda Bohinjska Bistrica, folklorne skupine iz Bohinja in turisti­čni podmladek iz osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Med 18. in 19. uro bodo pred domom in banko nastopale ljubljanske mažoretke in godba na pihala iz Goriji, ob 19. uri pa se bo v Danici začela veselica, ki jo organizira turi­stično društvo Bohinjska Bistrica.

C. Z.

V jezi se občutek za objektivnost kaj lahko zgubi

Učitelji tečejo častni krog Škofja Loka, L julija — Človek ne bi mislil, da je grožnjam loških osnovnošolskih učiteljev iz Kavčičeve in Golarjeve šole po izstopu iz zveze komunistov oziroma zveze sindikatov v veliki meri kriv* preutrujenost ob koncu šolskega leta, ko je včasih dosti samo kaplji* ca olja, da izbruhne velik ogenj. A se huda jeza učiteljev po prvih' počitniških dneh ni prav nič ohladila...

Loški učitelji protestirajo pro­ti nesistemskemu reševanju po­ložaja zapostavljene vzgoje in izobraževanja. S tem imajo v mislih predvsem letošnje pono­vno pripiranje vrat skupni »po­rabi« ter kot podaljšek tega de­janja zvezne vlade pbnovno pri­piranje vrat njihovim plačam.

Včeraj sta bila v obeh šolah precej vroča sestanka. V šoli Cvetka Golarja so učitelji zagro­zili, da bodo kolektivno izstopili iz zveze sindikatov, če občinski sindikat ne bo uspel prepričati zvezne vlade, da so njeni inter­vencijski posegi zanič (v nas­protnem primeru naj tudi občin­ski politiki svoje nestrinjanje pokažejo z odstopi!), v šoli Petra Kavčiča pa je od trinajsterice komunistov kar enajsterica za­grozila z izstopom iz zveze ko­munistov, če se položaj šolstva ne bo zasukal na bolje.

V hudi jezi se kaj lahko izgubi občutek za stvarnost; vprašanje je, če so grožnje z izstopi iz sin­dikata in partije najbolj primer­na in učinkovita podpora sloven­ski vladi in politiki, ki se zavze­mata za drugačno zvezno zako­nodajo. Zamegli pa se tudi ohču-tek za objektivnost. Učitelji so upravičeno proti nenehni nego­tovosti, koliko debela bo jutri njihova kuverta, a ravno v škof­jeloški občini se ne morejo prito­ževati, da so zapostavljeni. Toli­ko novih, prizidanih, prenovlje­nih šolskih prostorov, toliko boljših delovnih razmer kot so jih dobili v zadnjem desetletju

ali dveh prav oni, najbrž niso ni' kjer drugje. Seveda boljše delcr vne razmere stanejo in v siste­mu, ko šole dobivajo denar gle­de na število oddelkov (ki pa se bistveno niso povečevali), ne pa na kvadratne metre, se »luksuz« denarno ne izplača. Vendar za­radi višjih materialnih stroškov doslej njihove plače še niso trpe­le.

Statistika uvršča plače loških učiteljev na deveto mesto med slovenskimi občinami. Torej se jim v primerjavi z drugimi kole­gi ne godi tako zelo slabo. ReS pa je, da vrednost poračunov šolskih plač z gospodarstvom še­le po vsakih treh mesecih zaradi inflacije zbledi. Tudi približno 90 odstotkov plače, kolikor je bo­do te dni dobili kot poračun z« prvo polletje, danes pomeni manj kot je pred petimi, tremi, enim mesecem.

Delovna skupina pri občin­skem sindikatu očitno ne bo imela mirnih počitnic, saj mora do začetka novega šolskega leta pripraviti celo vrsto analiz, poro­čil, primerjav, predlogov; med drugim ugotoviti dejansko zao­stajanje učiteljskih plač za go­spodarstvom ter možnosti oziro­ma način za sprotno mesečno usklajevanje, preveriti normati' ve glede števila ur ter sistem na grajevanja v posameznih šolah-Precej čudno namreč zveni, da je bila povprečna majska plača v šoli v Gorenji vasi za 60 tisoča­kov večja kot na Trati.

H. Jelovčan

Nova pravila za plače Z julijem je ugasnil intervencijski zakon o plačah, sprejeta pa so nova pravila, posebna za izgubarje. Ta pravila vendarle ni­so tako ostra, kot je bilo sprva predvideno.

Spremembe določil zakona o skupnem prihodku pravijo, da uspešni kolektivi lahko po svojih samoupravnih aktih lah­ko določajo tako imenovani prvi del osebnih dohodkov (na te­melju tekočega dela). Pogoj za to so z zakonom o skupnem prihodku, samoupravnimi sporazumu in družbenim dogovo­rom o dohodku usklajeni interni akti.

Bolj svobodno bodo lahko osebne dohodke izplačevali tu di izgubarji le, če jim bo za to sanator ali družbenopolitična skupnost zagotovila sredstva, sicer pa zanje velja pravilo, da lahko izplačujejo zaslužke v višini 80 odstotkov lastnega pov­prečja iz prejšnjega leta, ta znesek pa lahko povečujejo za te­danjo rast življenjskih stroškov po jugoslovanskem povpreč­ju. Kaj to pomeni, lahko ponazorimo z. izračunom: če je lani povprečni osebni dohodek znašal 100.000 dinarjev in upošte­vamo 6,7-odstotno rast ž'vljenjskih stroškov, bi v kolektivu, ki ima izgubo, julija osebni dohodek znašal 104.944 dinarjev, av gusta 175.995 dinarjev, septembra 187.787 dinarjev, oktobru 200.368 dinarjev, novembra 213.793 dinarjev in decembra 2?H m Hir,o^;^..

PETEK, 3. J U L U A 1987 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @ ® S ^ S M © I S S G L A S

J a n e z D e ž e l a k , d i r e k t o r n a j b o l j z m e r j a n e g a l o š k e g a p o d j e t j a

S krajani dihamo isti zrak Škofja Loka, 23. junija — Janez Deželak, diplomirani strojni inženir, je deveto leto zaposlen v tozdu Termika na Trati, kjer pridelu­jejo kameno volno za izolacijo. Začel je pri vzdrževanju, nadaljeval pri zunanjih projektih (nova tovarna v Krki), po jeseni 1985. le­ut« ko je bila v Škof ji Loki prva problemska konferenca o varstvu okolja, ki jo štejejo tudi za prelomnico o obnašanju Termike, pa je bil vodja delovne skupine; njen program tehno loško-eko loške sanacije (TES) je julija lani sprejela loška skupščina.

• Decembra ste postali direktor najbolj zmerjanega, če že ne osovraženega loškega podjetja. Kako se počutite?

» Do tega so privedle pred­vsem okoliščine. Bil sem pač vodja programa tehnološko-eko­loške sanacije. Še danes menim, da zamenjava ni bila nujna in da bi sanacijo tudi sicer izvedli. Rad pa bi povedal tudi to, da ni­sem postal direktor tozda po ta­ko imenovani volji politike.

Termika je že večkrat prej na­redila programe, s katerimi je krajanom Trate in Sv. Duha, ki Jih škodljivi izpuhi najbolj ogro­žajo, obljubljala čistejše okolje. Obljub ni izpolnila. Ko smo se v delovni skupini s priznanimi zu-n anjimi strokovnjaki problema r es strokovno poglobljeno lotili, srno ugotovili, da ni uspela zlasti zato, ker je vedno začenjala pri ekološki sanaciji in ne pri tehno­loški. Mi smo v programu TES, k°t ga imenujemo, dali na prvo J esto tehnološko sanaciio doce­la zastarele druge proizvodne li-n*]e, ki je v bistvu že začetek ekološke sanacije. Spričo takega zaporedja nam krajani niso po­vsem verjeli, da mislimo resno l n da jih Termika ne bo spet 'pri­j e l a okrog'« • Tehnološki del sanacije, to je Zamenjava druge proizvodne li­tije, je že opravljen. Ste zado­voljni?

»Linija še poskusno obratuje, vendar že polno dela, tudi že za 'zvoz. Vsaka tretja plošča gre v

eno od dežel zahodne Evrope. Naslednje leto nameravamo iz­voziti vsako drugo ploščo. Nova linija je omogočila drugačen, boljši tehnološki postopek za formiranje plošče in s tem tudi kakovostnejšo ploščo; ostanek nerazvlaknjene kamenine je mi­nimalen. Tu se razhajamo s kra­jani, ki pravijo, da smo povečali proizvodnjo. Res smo jo za pri­bližno petnajst odstotkov, a ne na račun predelave več kamna, ampak zaradi boljše predelave.« • Koliko je stala nova proizvod­na linija?

» Nekaj več kot 600 milijonov dinarjev, ker je Diod domačega znanja in dela. Ce bi jo uvozili, na primer s Švedske, bi zanjo odšteli 20 do 24 milijonov mark. Ne vem, kje bi dobili toliko de­narja. Dolga leta je denar iz na­še tovarne odtekal drugam. Na­mesto da bi se tu posodabljali, razvijali, smo gradili Krko, Novi Marof. Na Trati dela približno dvesto ljudi, od teh je 60 kraja­nov Trate in Sv. Duha. Zanje je bila nova druga linija dolgo pri­čakovan znak za napredek.« • Med Ločani se rahlo nevošč­ljivo šušlja, da v Termiki zelo dobro zaslužite. Koliko?

»Ni res, da zelo dobro. V zad­njih treh mesecih, na primer, je bila povprečna plača 237.782 di­narjev, maja 248.199 dinarjev. Ob tem je treba vedeti, da proiz­vodnja dela neprekinjeno dan in noč, s presledki ob koncu tedna, in da je delo dokaj težko.«

• Skupaj z delavci v obratih Po­ljane in Bodovlje vas je blizu 500. Je tam proizvodnja čistejša ali pa so samo krajani strpnejši kot na Trati?

»Obrat v Bodovljah, kjer izde­lujemo kameno volno in kite, bo treba ravno tako ekološko čim­prej sanirati, kot smo Trato. Iš­čemo možnost za preusmeritev. Naslednji velik izziv za naš raz­voj bo namreč iskanje novega načina taljenja z elektro pečjo. V Bodovlje nameravamo posta­viti pilotno linijo. V Poljanah, kjer delamo iz poliestra največ za avtomobilsko industrijo, nas bije prenizka produktivnost. Preveč je še ročnega dela. Obrat bomo morali posodobiti.« • S krajani Trate in Sv. Duha ste zakopali bojno sekiro. Se že čuti kakšen napredek v sosed­skem (ne)sožitju?

»Pri večini ljudi se čuti razu­mevanje, strpnost; mislim, da so nam končno začeli verjeti, nam zaupati. Prisotna pa so še priza­devanja peščice, da bi tovarno zaprli. Na vsakem koraku opo-našjo programu TES, češ da ni tisti pravi, na vse načine posku­šajo ovirati pravočasno uresniči­tev, da bi potem imeli vzrok za svojo zahtevo po zaprtju tovar­ne. V skupni komisiji, v kateri naj bi strokovno, strpno, v obo­jestransko zadovoljstvo prereše-tali vsak predlog, preden gre iz tovarne, pa začuda ne sodelujejo tako dejavno kot smo pričakova­li in kot so sami 'želeli'. V Termi­ki se z zaprtjem tovarne ne mo­remo strinjati. Radi bi ostali tu, kjer je naše delo, prostor, a ne v stalnih bitkah. Želimo dihati s krajem, vlagati vanj, čeprav tre­nutno spričo velikih zalogajev, ki jih terja sanacija, še ne more­mo.« • Je zaplet okrog gradbenega dovoljenja za prvo linijo že kon­čan?

»Gradbeno dovoljenje smo do­bili z vsemi potrebnimi upravni­mi postopki. Krajani Sv. Duha so nas s pritožbo dobesedno po­stavili pod zvon, češ program

TES morate speljati do konca te­ga leta, a ga brez dovoljenja ne boste mogli. Pritožba je bila na republiki zavrnjena. Zdaj je na ustavnem sodišču.« • Tudi z gradbenim dovolje­njem za ekološko sanacijo ne gre gladko. Pričakujete ga šele julija. Se ne bojite, da bo konec leta prehitro tu?

»Najkasneje avgusta moramo gradbena dela končati, da bomo septembra in oktobra lahko montirali opremo (naročili smo jo že v začetku leta in bo avgu­sta večinoma v tovarni), jo no­vembra in decembra preskusili in z novim letom pognali v po­skusno obratovanje. Če se bo gradbeno dovoljenje pokazalo kot ovira, bomo prijavljali posa­mezna dela.« • Kaj vse vam nalaga ekološka sanacija?

»Precej dela smo že opravili; s sejanjem in tehtanjem surovine smo se ognili nadležnemu prahu iz peči, olje smo zamenjali s pli­nom, zgradili filter na trdilno komoro, spremenili celotno vezi­vo. Zdaj moramo zgraditi še či­stilni napravi kupolnih peči, po 25 metrov visoka dimnika z dve­ma tuljavama za izpuh iz filtrov trdilnih komor ter 50-metrski dimnik. Tako bomo najbolj škodljive izpuhe spravili občut­no pod dovoljene meje pa tudi žveplovega dioksida po študiji inštituta Borisa Kidriča (na os­novi lanskih meritev izpuhov iz pilotne čistilne naprave) ne bo nič več kot iz šole ali bloka, kjer kurijo na trda goriva, čeprav krajani tega ne verjamejo.« • Ekološka sanacija je vredna 2,42 milijarde dinarjev. Boste denar spravili skupaj?

»Do tega tedna je bilo negoto­vih samo še 720 milijonov dinar­jev bančnega posojila. Zdaj ima­mo od Ljubljanske banke, Go­spodarske banke zagotovilo, da posojilo bo. Če nam bo program TES uspel, bo to najlepša čestit­ka delavcem in krajanom ob 30. obletnici Termike.«

H. Jelovčan

V b l e j s k e m E l m o n t u

Na sestankih presedeli tri tisoč ur Radovljica, 30. junija — Gospodarstvo radovljiške občine je imelo ob četrtletju 926 milijonov d'narjev izgube, kar je četrtina vseh v občini ustvarjenih sredstev za posodabljanje in širitev proizvodnje ter za rezerve. V kmetijskih, gozdarskih in gostinsko-turističnih organizacijah so izgube predvsem sezonskega značaja, na listi dvajsetih izgubarjev je pet novih organizacij, med njimi po letih uspešnega poslovanja tudi blejski Elmont.

Vzrokov za »rdeče številke« v četrtletnem obračunu gospo­darjenja je več — nekaj je ob­jektivnih, še več subjektivnih. Delovna organizacija je bila ob 45 milijonov načrtovanega pri­hodka zaradi hude zime in te­žav pri monterskih delih janu­arja in februarja, 55 milijonov ji je »odnesel« novi obračunski sistem. Pri nabavi in porabi Materiala se je premalo varče­valo in gledalo na gospodar­nost, premajhen je bil nadzor, Pisarniški material se je naba­vljal na zalogo, poraba papirja v tovarniški administraciji je Presegla vse razumne meje.

Tudi drugi stroški — kilome­trina, terjnski dodatki, cestni prevozi — so izdatno porasli.

Vse več je nediscipline pri prihodu na delo in pri izhodih med delovnim časom in mali­co, med delom se preveč govori (v gradivu, ki ga je za torkovo sejo radovljiškega izvršnega sveta pripravil komite za druž­beno planiranje in gospodar­stvo, smo lahko prebrali, da imajo v Elmontu tudi »debatne krožke« ), hkrati je vse več zahtev po zniževanju norme in po zviševanju osebnih dohod­kov, čeprav plače že v prvem

četrtletju, sodeč po doseženih rezultatih, niso bile skromne (povprečje 200 tisoč dinarjev).

Da v Elmontu ni vse v naj­lepšem redu, kaže tudi to, da so imeli v prvih treh letošnjih mesecih šest zborov delavcev, šest sej delavskega sveta, prav toliko sestankov vodilnih de­lavcev, dvajset sej raznih ko­misij in sedem sestankov izvr­šilnega odbora sindikata. Vse seje so bile med delovnim ča­som. Delavci so sestankovali namesto da bi delali, in tako zapravili 3000 delovnih ur.

Že v začetku leta je delovno

organizacijo zapustil tehnični direktor, oktobra odhaja še glavni. Bo kadrovsko razsulo še poglobilo krizo v Elmontu? Vodstvo ocenjuje, da ob polle­tju izgube ne bo, ob tričetrtle-tju še ne bo večje akumulacije, končni uspeh pa bo odvisen od uspešnosti sklepanja pogodb za zadnje trimesečje. Radovlji­ški izvršni svet je podprl ukre­pe za izboljšanje gospodarje­nja, ki jih je sprejel delavski svet, in zavzel stališče, da je probleme možno reševati v okviru delovne organizacije.

C. Zaplotnik

Kranjska gora bo dobila Eurotel hotel Jesenice, 2. julija — V Kranjski gori naj bi že naslednje leto zgradili 'Urotel hotel s 100 apartmaji. Kupci bodo lahko le zasebniki, ki Partnmjev ne smejo prodati delovnim organizacijam, uporabljajo

J > u jih luhko le en mesec na leto. Upravljalec hotela bo Gorenjka, ° x d Hoteli Kranjska gora, ki kot delovna organizacija edina lahko

HP«rtmaje kupi.

V desetih državah ro Evropi je 28 Eurotel hotelov. Eurotel pri P** zastopa T. A. Palasturist Skopje. V Jugoslaviji sta že dva taka }{,l,'la, na Ohridu in v Supetru, zdaj pa naj bi ga dobili še v Kranjski

• J i . Eurotel je apartmajski hotel, apartmaji so lahko le last zaseb P'kov, pri čemer vsak lastnik apartmaja sodeluje v ustvarjalnem do n ° d k u hotela. , Najvišji organ Eurotela je skupščina lastnikov apartmajev. Pa-,asturist usklajuje upravljanje v verigi Eurotelovih hotelov in proda-1 a Apartmaje. V kranjskogorskem primeru naj bi hotel gradila delo­ma organizacija Slovenijaceste-tehnika (nasproti stavbe milice), v nJem naj bi bilo 100 apartmajev ter gostinski in spremljajoči prosto-n - Restavracija naj bi imela 200 sedežev, v hotelu naj bi bila banket-n a dvorana ter več družabnih in drugih prostorov. Hotelsko-turisti-Cr»a organizacija Gorenjka tozd Hoteli, Kranjska gora po projektu ^deluje kot kupe« restavracije m drugih prostorov, obenem pa je

p r avijuika celotnega hotela.

V Kranjski gori naj bi dobili več gostov z večjo kupno močjo, vendar so možnosti za investiranje domačih turističnih organizacij majhne. Zato je predlog za gradnjo Eurotel hotela dobrodošla po­nudba kranjskogorskemu turizmu in njegova nedvomna obogatitev. Kljub vsemu pa so člani jeseniškega izvršnega sveta ob tej pobudi postavljali več upravičenih vprašanj.

Skrbelo jih je predvsem to, da ne bi imeli v teh apartmajih sin­dikalnega turizma, kot se je že zgodilo v Čičarah. Kranjska gora ima že zdaj 123 počitnih domov in stanovanj, ki so komercialnemu turizmu nedostopna. Pri Eurotelu se kaj takega ne more zgoditi, pravijo pobudniki za gradnjo hotela. Apartmaje kupujejo namreč izključno zasebniki, ki jih kasneje delovnim organizacijam ne mo­rejo prodati. Sami jih lahko uporabljajo le en mesec na leto, vse druge dni v letu jih morajo prodajati gostom.

Naslednji so bili pomisleki, kako je kranjskogorska infrastruk­tura sploh pripravljena na take goste in kako (ne)zanimivi so apart­maji v današnjem turističnem svetu. Res je, da se Kranjska gora pripravlja na več pomembnih prireditev in da bi jih dodatni apart­maji koristili, a koliko bo zanimanja v dneh, ko prireditev ne bo?

Kljub več pomislekom se je izvršni svet odločil, da dodeli lokaci­jo za gradnjo objekta, saj bo Gorenjka na ta način dohila objekt, za katerega ji ni treba ničesar prispevati. Ko se bo po deležih delil do­hodek, bo Gorenjka dobila vsaj 15 odstotkov čistega dohodka, razli­ko med devizno in dinarsko vrednostjo, razen tega pa ima edina pra­vico, da apartmaje kupi. Po izgradnji bo v ta sklop vključila še svoje Razorjeve apartmaje.

Zdaj bo Slovenijaceste-tehnika poiskala kandidate za nakup apartmajev. Pravijo, da jih bo tudi pri nas veliko, saj so samo na Ohridu, kjer imajo 300 apartmajev, dobili štirikrat več prijav kot je bilo možnosti in da so 40 odstotkov vseh zmogljivosti prodali zaseb­nikom /a devize. rj Sedej

Veliko pomislekov Predlog kranjskega izvršnega sveta o 30-odstotnem znižanju prispevkov iz dohodka za Telematiko poraja veliko pomisle­kov, predvsem pa ni opremljen z oceno, kakšen uč inek bi prineslo Telematiki in kakšnega na drugi strani v prizadetih dejavnostih, predvsem v zdravstvu, ki bi bilo najbolj na uda-

V skladu s 26. členom zakona o sanaciji in prenehanju ozdov naj bi kranjski Telematiki, ki bo bistveno večjo izgubo imela tudi ob polletju, prispevke iz dohodka letos zmanjšali za 30 odstotkov. Takšen je predlog kranjskega izvršnega sve­ta, odločitev pa bodo sprejemali v sisih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje kranjske občine. Pričakujemo lah­ko vroče razprave, saj se v sisih že zdaj otepajo s pomanjka­njem denarja.

Veliko pomislekov o smiselnosti takšnega ukrepa je bilo izrečenih že v torek na seji predsedstva kranjskega sindikal­nega sveta, čeprav je šlo šele za načelno privolitev. Vsako­mur je jasno, da bo treba Telematiki pomagati, a ne le z bese­dami, temveč tudi materialno. Toda odgovor na vprašanje, kako, je dosti težji. Bo 30-odstotno znižanje prispevkov iz do­hodka, kar naj bi zneslo 480 milijonov dinarjev, res prava po­moč Telematiki? Če je to zelena luč za sorodrlo pomoč z ravni republike, je še razumljiva, sicer pa je vprašljivo, zakaj bi razburjali toliko ljudi, ki se bodo brez dvoma težko odločali za zmanjšanje sredstev. Vrh tega bi bila najbolj na udaru zdravstvena skupnost, kjer bo zgolj s smotrnejšo porabo de­narja res težko nadomestiti izpad sredstev, v bistvu bi to po­menilo črtanje nekaterih programov.

Predlog bi moral biti opremljen vsaj z oceno, kakšen uči­nek bo Telematiki prineslo znižanje prispevkov in kaj bi to pomenilo za sise. Kar naravnost moramo povedati, so drug za drugim ponavljali sindikalisti, bojimo se, da se bodo ob­veznosti za druge povečale, saj je težko misliti, da bi v zdrav­stvu lahko še bolj varčevali. Prav tako bi radi slišali odgovor iz Telematike, kaj jim pomeni tolikšna pomoč, predvsem pa, kako rešujejo tehnološke viške delavcev, da po dopustih ne bodo problemi z vso silo planili na plan.

M. V.

Izvoz in uvoz upadata

Kranj, julij — Po podatkih Narodne banke Slovenije je go­renjsko gospodarstvo v prvih petih mesecih letošnjega leta izvo­zilo za 53,76 milijarde dinarjev blaga, od tega na Zahod za 38,56 milijarde (72 odstotkov) in na Vzhod za 15,20 milijarde dinarjev (28 odstotkov). Delež izvoza kranjskega gospodarstva v gorenj­skem je še vedno več kot polovičen, saj je celotni izvoz kranjske­ga gospodarstva znašal 28,94 milijarde dinarjev, od tega izvoz na Zahod 20,78 milijarde dinarjev.

V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz gorenjske­ga gospodarstva upadel za 24 odstotkov (slovenski za 16 odsto­tkov), izvoz na Zahod z 12 odstotkov( slovenski za 14 odstotkov). V pojasnilo k tem podatkom pa moramo zapisati, da januarja ni bilo upoštevanega od 60 do 70 odstotkov izvoza, in je bil torej v petih mesecih le malce večji kot kažejo številke.

Uvoz gorenjskega gospodarstva v letošnjih prvih petih mese­cih pa je znašal 37,37 milijarde dinarjev, od tega z Zahoda 30,74 milijarde (82 odstotkov). V primerjavi z enakim lanskim obdob­jem je bil celotni uvoz manjši za 38 odstotkov (slovenski za 31 od­stotkov), uvoz z Zahoda pa je bil manjši za 40 odstotkov (sloven­ski za 32 odstotkov). V sestavi uvoza je imel izdelavni material 93,5-odstotni delež, oprema 5-odstotnega in blago za široko po­trošnjo 1,5-odstotnega.

Zunanjetrgovinska menjava se torej odvija na znatno nižji ravni kot lani, predvsem zaradi znatnega upada uvoza je bil celo­tni uvoz z izvozom na Gorenjskem pokrit 144-odstotno, na kon­vertibilnem področju je bila pokritost 125-odstotna. V Sloveniji pa je bil celotni uvoz z izvozom pokrit 119-odstotno, na konverti­bilnem področju 117-odstotno.

Industrijska proizvodnja manjša

Kranj, julij — Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 1,8 od­stotka manjša, v vsej Sloveniji pa je bila 0,4 odstotka večja. Pove­čala se je le v radovljiški občini, in sicer kar za 9,9 odstotka, zmanjšala pa v vseh drugih gorenjskih občinah: v jeseniški za 2 odstotka, v kranjski za 3,3 odstotka, v škofjeloški za 1,7 odstotka in v tržiški za 6,6 odstotka. Maja se je glede na prejšnji mesec in­dustrijska proizvodnja na Gorenjskem povečala za 1,1 odstotka, glede na lanski maj je bila manjša za 3,5 odstotka, v Sloveniji pa je bila glede na lanski maj manjša za 0,6 odstotka.

Če pogledamo še deset panog, ki predstavljajo 90 odstotkov vse industrijske proizvodnje na Gorenjskem, vidimo, da je v le­tošnjih prvih petih mesecih glede na enako lansko obdobje za 12,2 odstotka porasla proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, za 4,4 odstotka proizvodnja živilskih izdelkov in za 1,9 odstotka pro­izvodnja kemičnih izdelkov, v drugih sedmih panogah pa je pro­izvodnja upadla, in sicer v črni metalurgiji za 0,5 odstotka, v ko-vinskopredelovalni dejavnosti za 4,6 odstotka, v proizvodnji elek­tričnih strojev in aparatov za 0,3 odstotka, v proizvodnji končnih lesenih izdelkov za 13 odstotkov, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 1,5 odstotka, v proizvodnji obutve za 10,6 odstotka in v predelavi kavčuka za 0,2 odstotka.

,\OOi ZA VSE ZARES DOBRE STVARI POTREBUJEMO VELIKO ČASA. Ml SMO PRIČELI PRED 100 LETI.

( ^ 3 M l K ! a J © I E S G L A S 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 3. JULIJA 1987

K U L T U R N I K O L E D A R

KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Kropa v starih fotografijah, ki jo je pripravil Kovaški muzej v Kropi. V Mali galeriji so na ogled Urbanistične rešitve mestnega centra Kranja. V galeriji Mestne hiše je predstavljena sodobna make­donska karikatura. JESENICE — V prvem nadstropju Kosove graščine je odprta raz­stava fotografa Oskarja Dolenca Crnomorske impresije. V galeri­ji Kosove graščine pa je na ogled razstava čebelnjaki na Sloven­skem. Razstavo so pripravili Muzeji radovljiške občine -

V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Fanči Go-stiša iz Idrije. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava umetniških del družine Zelenko. BLED — V avli Festivalne dvorane razstavlja akad. slikar Zma-

So Puhar: razstavo bodo odprli danes, v petek, ob 19. uri. KOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja slike Bo­

ris Yuri Božič. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure.

V galeriji Groharjeve galerije razstavljajo člani Združenja umetnikov škofja Loka. ŽIRI — V galeriji Svoboda jutri, v soboto, ob 10. uri odpirajo raz­stavo slik Konrada Peternelja - Slovenca. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18. ure. CERKLJE — Danes, v petek, ob 20.30 bo v kinodvorani zadružne­ga doma Cerklje koncert moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko pod vodstvom Daneta Selana.

OTVORITEV K A P U C I N S K E KNJIŽNICE

Škofja Loka — Danes, v petek, ob 18. uri občinska kulturna skupnost Škofja Loka in kapucinski samostan iz Škofje Loke v stavbi na Novem svetu 22 odpirata za javnost del stare kapucin­ske knjižnice, ki je bila z odločbo o zavarovanju kulturnozgodo­vinsko pomembnih knjižnic leta 1951 spomeniško zaščitena. Knjižnica je bila ustanovljena hkrati s samostanom 1707. leta in vsebuje več inkunabul ter drugih pomembnih rokopisov in tiskov iz 16., 17. in 18. stoletja, med njimi pa je tudi posebno pomemben rokopis slovenske pasijonske procesije O. Romualda iz leta 1721, znanega kot Škofjeloški pasijon, ki ga literarna zgodovina šteje za prvo slovensko dramsko besedilo. Da bo ta pomembni kultur­ni spomenik Škofje Loke poslej dostopen tudi širši javnosti, so s svojimi sredstvi pripomogle Beogradska banka TB Ljubljana, občinska kulturna skupnost Škofja Loka, skupščina občine Škof­ja Loka ter loške krajevne skupnosti Škofja Loka —mesto, Kam-nitnik, Podlubnik - Stara Loka in Trata. Knjižnica bo za oglede odprta vsak drugi dan po dve uri, za napovedane skupine pa tudi po dogovoru.

L. K.

Razstava cvetja in lovstva

200 razstavljalcev iz vse Slovenije

Cerklje — V sredo je bila slovesna otvoritev 21. razsta­ve cvetja in 18. razstave lovstva. Od četrtka so vsak dan tudi kul­turne in zabavne prireditve.

Pokrovitelj te tradicionalne prireditve 4. juliju, dnevu borca, je letos Gorenjska tu­ristična zveza. Prireditev, pravijo organizatorji, je letos še posebno zanimi­va, saj na njej sodeluje prek 200 razsta­vljalcev iz vse Slovenije. Poleg številnih lepih rož je še posebno zanimiv lovski del razstave, kjer so med drugim na ogled tu­di trofeje iz revirja. Sodelujejo pa tudi ri­biči in čebelarji ter gospodinje z ročnimi deli in kulinaričnimi izdelki. Pokrovitelj kulinarične razstave je letos Gorenjska

kmetijska zadruga TZO Cerklje. Prvič pa na razstavi sodelujejo tudi obrtniki s cerkljanskega območja. Na razstavi, ki je odprta od četrtka, 2. julija,do nedelje, 5. julija, vsak dan od 8. do 20. ure, obiskovalci lahko kupijo najrazličnejše rastline, cvetje in podob­no.

Med razstavo bodo vsak dan tudi različne kulturne in zaba­vne prireditve. V petek, ob 19. uri bo najprej tekmovanje harmo­nikarjev, ob 20.30 pa se bo začel koncert moškega pevskega zbo­ra KUD Davorin Jenko v dvorani zadružnega doma v Cerkljah.

V soboto, 4. julija, ob 16. uri bo v počastitev dneva borca naj­prej slavnostna akademija, ob 16.50 pa otvoritev poučnega čebel­njaka pri šoli. Ob 17. uri se bo začel nastop skupine Albatros, ob 18. uri pa nastop ansambla Ten.

V nedeljo, 5. julija, bo od 16. ure naprej skrebel za ples an­sambel Lipa. Vse dneve pa bodo za gostinske usluge skrbeli člani^ športnega društva Krvavec Cerklje.

J. Kuhar

Prvič Barletov memorial Cerklje, 1. julija — Ob 95-letnici gasilskega društva Cerklje, ki jo bodo praznovali prihodnji teden, bodo v soboto, 11. julija, prvič organizirali Barletov memorial v spomin na slavnega domačina, ustanovitelja gasil­stva na Slovenskem. Želja Cerkljanov je, da postane prireditev tradicionalna in da bi s časoma presegla ob­č inske meje. Na memorialu bodo tekmovali gasilci v dveh kategorijah: pionirji in člani, starejši od 16 let. Pionirsko ekipo sestavlja devet tekmovalcev, č lansko pa štirje. Prijave za prvo tekmovanje sprejema Gasil­sko društvo Cerklje. Tekmovanje za Barletov memori­al bo pred osnovno šolo v Cerkljah.

J. Kuhar

SGP GRADBINEC KRANJ

F l a v t i s t i č n i t a b o r

Dobra volja z glasbo — in obratno Bohinj — Malo so igrali flavto, se veliko zabavali, ugotavljali, da se tovarišica Draga ne spozna dobro le na glasbo, pač pa tudi na kuho in na varovanje devet- do dvanajstletnikov štiriindvajset ur na dan, da se vsi skupaj radi smejejo in imenitno zabavajo in da je sploh tabor odločno prekra­tek.

Draga Ažmanova: »Že sedem let vodim svoj flavtistični razred na tedensko skupno doživljanje glas­be, igre in kovanja prijateljstva med otroki in tudi med menoj in otroki.«

Čudno so pogledali gostje hote­la Zlatorog, ko so sredi popoldne­va zunaj pred hotelom zaslišali mile zvoke flavt. Nekateri so odprli okna, drugi so se potrudili pred hotel, kjer je skupina otrok z užitkom igrala glasbeni motiv iz risanke o Pink Panterju, pa temperamentne španske skladbi­ce in za dodatek še nekaj klasike,

Bacha in drugih baročnih moj­strov. Kar nenapovedani koncert je priklical tudi mimoidoče, usta­vili so se, poslušali in uživali v glasbi skoraj tako kot skupinica učencev Drage Ažmanove. »Ker vsi niso slišali vseh skladb, smo potem ves koncert še enkrat po­novili, zaslužili aplavz in bili nadvse zadovoljni,« je na koncu flavtističnega tabora povedala pedagoginja Ažmanova iz škofje­loške glasbene šole.

Pravzaprav je skoraj nepo­membno, ali se enotedensko bi­vanje in ukvarjanje z glasbo ime­nuje tabor, šola v naravi, spozna­vanje učencev in tovarišice, ko-vačnica prijateljstva ali pa kaj podobnega. Zamisel o flavtisti-čnem taboru sega kakih sedem osem let nazaj, ko se je pedagogi­nja Ažmanova domislila, da bi se njeni učenci morali vendar tudi bolje poznati med seboj; srečava-nje med vrati ob menjavi pri pouku k temu ne prispeva kaj prida. Prijateljstvo pa pripomore k sproščenosti ob učenju glasbe, ob nastopanju — predvsem sku­pinskem. Pred sedmimi leti je Ažmanova prvič popeljala ves ra­zred na letovanje v Radovno, kasneje tudi na morje, kjer so bi­li prav tako atrakcija; zdaj so spoznavali Bohinj.

\o, za turistične oglede časa niso imeli ravno na pretek, saj je treba zjutraj malo vaditi, pa po­poldne tudi. Preveč strog in natr­pan delovni dan ravno ni bil, saj je bil čas tudi za kopanje, za ve­černi ples in druga doživetja, ki jih med šolskim letom skoraj ni. Da so takšni tabori prijetni za mlade glasbenike, kaže že to, da se je iz sedemnajstčlanskega ra­zreda flavt udeležilo flavtistične­ga tabora kar štirinajst učencev. Za Drago Ažman so to sicer že počitnice, pa tudi za njene učen­ce, toda takole »flavtistično poči-tnikovanje«, ki ga nima nobena druga glasbena šola, vsaj na Go­renjskem ne, je kot nabiranje obresti za novo šolsko glasbeno leto. Kajti otroci so otroci, pa če so še tako glasbeno nadarjeni, vadba doma, vse tisto, kar naroči pedagog, je vsaj malce dolgoča­sno, zmanjka časa... Tukaj, v Bo­hinju, pa ni treba nikogar siliti k vaji, vsakomur je nerodno, če ne vadi dovolj in v skupinici »fuša«.

Mali flavtisti so zdaj že doma. Če je kdo flavto čez poletje odlo­žil v kot, ne bo ravno najbolj tra­gično. Že v jeseni bodo znova za­čeli, veliko bodo nastopali, letos je bilo nastopov okoli štirideset, kakšno leto tudi blizu šestdeset, saj brez flavte ni skoraj nobene-

Muziciranje v naravi — Po ves dan se je od počitniškega doma Izolir-ke, kjer so bivali učenci flavtisti­čnega razreda glasbene šole Škofja Loka, razlegala muzika: zdaj je flavta zvenela solo, zdaj v skupini, zdaj skoraj začetniško, potem do­vršeno, že virtuozno. — Foto: L. M.

ga glasbenega nastopa. Njim se bo morda pridružilo še nekaj no­vih, saj je prav škofjeloška flavti-stična šola vse bolj odmevna. Ne kar tako; učenci Drage Ažmano­ve namreč pobirajo na sloven­skih in jugoslovanskih tekmova­njih najvišja mesta.

L. M.

Šesta premiera v G Č C

MAGMA Kranj — Po uspešnem Galebu še en poskus gledališke uspešnice

kranjske eksperimentalne gledališke skupine.

Končuje se po številu pred­stav najbogatejša sezona Gle­dališča čez cesto. To gotovo ve­lja tudi za prihodnja leta tega gledališča, ne samo za doseda­nja. Gre za predstave: P. Bo-žič:Vedomec Kriš, J. Stre-da-S . Kump: Vrata, I. Ali-dič: Semenska gasa 27, H. Fal-lada-I. Alidič : Bratec, R. Bach.F.Zagoričnik: Galeb in Leva frakcija neodvisnih sin­dikatov Gledališča čez cesto: Magma. Magma je v tej sezoni dočakala samo krstno uprizo­ritev.

Magma pomeni testo, gnet-ljivo snov, tudi substanco pod trdnim površjem Zemlje in zdaj še gledališki dogodek iz zmesi različnih domačih in svetovnih gledaliških, proznih in pesniških besedil. A to ni re­cital. Spet imamo pred sabo večmedijsko predstavo kot pri Galebu. Pomembni so deleži vsebinske zasnove — za to je poskrbel Iztok Alidič, tudi reži­ser predstave, prvin igre, plesa in pantomime — v izvedbi Du­nje Jekovec, Irene Oman, Damjana Perneta, Vanje Sla­par in v koreografiji Jolande Regouc, ter glasbenega izbora Zvoneta Tornaca. Težko je re­či, da je značaj tradicionalne gledališke predstave na ta na­čin zanikan ali presežen, saj gre za »večna« gledališka sred­stva, ki so z razvojem tehnike samo bolj pisana, več jih je na razpolago, in še tega ne gre po­zabiti, da je bil »stroj« vključen že v antični tragediji oziroma že takrat je bil »bog iz stroja« (deus ex machina).

Z žalnim vzdušjem že od sa­mega vhoda v Delavski dom, z Laibachovo Novo akropolo in uvodno pantomimo, ki traja ves čas prihoda občinstva, je podan impozanten memento mori. To je tudi vnanji obroč predstave, trdno zasidran na simboliki in obrednosti, zno­traj katerega je pisan izpoved­ni krog: v njem se prvotna obredna strogost razklene v »izbor kaotičnih dogodkov v enem zamahu« (kot je navede­no v podnaslovu gledališkega lista). Izkaže se, da obredni pristop, razen tega da predsta­vlja določeno estetiko mase, vzpostavlja predvsem telo kot nosilca pomenov in simbolne moči, saj je ravno telo tisto, kar omogoči delovanje Erosa in Tanatosa, ljubezni in smrti, in je življenje potemtakem v povezavi obeh skrajnostnih pr­vin, je kot zaveza sebi in svetu, ki je dialektično tudi kar na­prej na robu razveze.

Magma v celoti je panopti­kum te zaveze in razveze. Člo­veško telo je močnejše izrazno sredstvo od izpovedne, lirične besede, zato ima igralec ali igralka različne usklajevalne naloge, ki jih zadaja svojemu telesu in duši. Magma je tako nova zahtevnostna stopnja, ki jo je ansambel predstave uspe­šno obvladal. Je rezultat, ki bo gotovo pomembno vplival na prihodnjo usmeritev in delo te­ga gledališča.

Franci Zagoričnik

MIHA MALEŠ Ljubljana — V 85. letu je umrl slovenski slikar, grafik, ilustrator,

umetniški organizator, založnik publicist in kolekcionar, kamniški rojak Miha Maleš.

Z nastopom tako imenovane četrte generacije, kakor se običajno imenujejo nasledniki ekspresionistov, smo Slovenci dobili enega od pio­nirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske grafike. Ob Božidarju JakcU je bil Maleš še en naš veliki sodobni grafik in risar, tako po obširnosti umetniškega opusa kot po kvaliteti in novitetah, ki jih je posredoval.

Miha Maleš je začel svojo umetniško pot na kiparskem oddelku umetno obrtne šole v Ljubljani, študij pa je nadaljeval na Umetnostni akademiji v Zagrebu in na Dunaju v privatni umetniški šoli. Vendar lahko rečemo, da se je njegov pravi umetniški razvoj začel na grafični specialki v Pragi, kjer je diplomiral leta 1927. V šolskem obdobju 1925/28 ga zanima predvsem moment tehnične osvojitve grafike (jedka­nice, akvatinte, litografije vseh vrst), v katerih zasledimo zadnji odmev ekspresionistično navdahnjenega desetletja, ki ga je Maleš še ujel v šoli pri Bromseju. Tu se je Maleš seveda delno naslonil nanj in na delo ta­krat občudovanega Edvarda Muncha. Vendar je to v njegovem umet­nostnem razvoju le kratka epizoda, kajti že njegova zgodnja dela so poetično navdahnjena in prežeta z mladostno sanjavim erotičnim liriz-mom. Vzporedno je obravnaval tudi socialne vsebine iz velemestnega življenja in delavskih premestij, teme, ki so znane iz ekspresionizma povojnih let. V grafiki in risbi je uporabljal lepotno poenostavljen obris in vse bolj preprosta izrazna sredstva, hkrati pa so njegova dela polna grafično pristnih in v materialu kar najbolj bogatih tehničnih učinkov. V njegovem umetniškem opusu je toliko enkratnega in samosvojega, da ga spoznamo po sleherni subtilni črti, predvsem v njegovih dekletih in ženskah: neminljivih, lepih, nežnih kot dih. Lahko rečemo, da je bil Ma­leš resničen ustvarjalec in poet in pretanjem lirik skozi potezo, barvo in izpovedno neposrednost.

Maleš je svoje čustvene odtenke, ki si podajajo roko z fantazijskimi predstavami, prenesel tudi v slikarstvo, ki obsega vse kasične slikarske tehnike, od akvarela do freskanstva pa vse do keramike. Njegova dela segajo motivno od krajine do figure in portreta in celo do ornamenta. Stilno sega njegov opus od secesijskega in deloma ekspresivnega liri­čnega erotizma zgodnjega obdobja preko dekorativnega fauvizma do realističnih variant, ki nosijo včasih v sebi tudi izročilo ljudske umetno­sti izpod Kamniških planin.

Ne bomo se zmotili, če zapišemo, da je Malešu pripadla vloga ne­kakšnega posredovalca med slovenskim ekspresionizmom m kasnejšo slovensko likovno produkcijo.

Veliki slovenski umetnik in likovni svetovljan obenem, Miha Maleš, nam je zapustil neizčrpen vir lepote v ogromnem umetniškem opusu, katerega velik del lahko občudujemo v Maleševi galeriji v Kamniku, njegovem volilu rodnemu mestu.

Dušan Lipovec

K o n c e r t v b l e j s k i c e r k v i

MOZART OSTAL V PARTITURI Bled — V nedeljo zvečer sta se v blejski župnijski cerkvi z Mozartovim Requiemom predstavila reški zbor in orkester Narodnega gledališč«

Ivan Zaje z Reke s solisti pod vodstvom dirigenta Petra Skerjanca.

»Če Requiema ni napisal Mo­zart, potem je Mozart tisti, ki ga je napisal,« je dejal Beethoven ob polemiki o nedokončanem zadnjem Mozartovem delu. Veli­čina tega glasbenega dela je pri­vabila v nedeljo, 28. junija, zve­čer v blejsko župno cerkev šte­vilne ljubitelje Mozartove geni­alne ustvarjalnosti, ne le z vse Gorenjske, temveč tudi iz Lju­bljane in bolj oddaljenih krajev.

Requiem, K.626, žalna maša za zbor, soliste in orkester, je nastal lota 1791, v letu Mozarto­ve smrti, in je njegovo najbolj ganljivo delo. Po opisu F. Runci-mana je »prežet z žalostjo in mračnostjo... Prevladrjoče raz­položenje v vsem delu je ustvar­jeno že na začetku prve točke...,

prav gotovo ni bila nikoli nasli­kana strašnejša podoba posled­nje sodbe kot tukaj v Dies irrae, Tubu mirum..., vendar prevlado je razpoloženje pobite žalosti, ki bi zaradi svoje enoličnosti posta­la neznosna, če bi bilo mogoče poslušati requiem samo kot umetnino in ne tudi kot izpoved enega največjih duhov, kar se jih je kdaj rodilo.«

Vse to je gotovo spodbudilo re­škega dirigenta Petra Škerjan-ca, po rodu Kranjčana, da je na-študiral mašo z zborom in orke­strom opere Narodnega gledališ ča Ivan Zaje z Reke in solisti, so-pranistko Olgo (iraeelj i/. I,ju bljane, mezzosopranistko Sabi ro Hajdarevic i/. Kranja, tenori­stom Jovom Reljinom iz Beogra­

da in basistom Giannijem Sanci-nom iz Trsta.

Prizadevanje dirigenta je ostalo na ravni povprečne ume­tniške interperetacije, ki poslu­šalcu ne odkriva bistva sklada­teljevega sporočila. K temu je pripomogla tudi delna intonan-Čna nezanesljivost v orkestru (godala). Zbor je sledil dirigen­tu, vendar je bilo čutiti nejasno dikcijo, predvsem na koncih po­sameznih tra/ oziroma delov Hequiema. Orkester in zbor sta dosegla še največjo zlitosl v I ,a erimosi. Izbrani tempo ni ustva-ril pričakovane napetosti v iz­vedbi. Težo v umetniškem podu janju so nosili solisti. Sopranist kii ( )lga Graoelj je znova potrdi la svoj visok umetniški izraz.

Tudi njena pevska tehnika nav; dušuje. Zelo korektno so peli svoj del Reqiuema tudi ostali so­listi: Sabira Hajdarevic, zlasti pa še tenorist Jovo Reljin (prijetno presenečenje) in basist Gianni Sancin.

Tak kulturni dogodek vseeno pomeni velik prispevek k blejski turistični ponudbi. Tega bi s« moral zavedati tudi organizator, ki bi lahko glede na ceno vstop' nic zagotovil poslušalcem vsaj podrobnejšo predstavitev nasto' pajočih in seveda nekaj poda' tkov o znamenitem MozartoveiH delu, ne pu le bežen in nepopoln fotokopiran koncertni listič.

Darinka Hole

PETEK. 3 . JULIJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. STRAN S 5 q U © [ E E G L A S

TV SPORED SOBOTA

4. julija 8 55 Festival Kunrček, 1

oddaja 920 M Kozina Padlim. Bela

krajina 9 50 Mavrovi Hanovi Bratstvo

in enotnost — Srečanje ZRVS Jugoslavije, prenos

16 55 Nadia, ameriški mladinski film

18 35 španska državljanska vojna, 5 del dokumentarne serije

19 00 Knjiga 1910 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Vrnitev, jugoslovanski film 21 50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč

Odajniki II. TV mreže 11.55 Gospodar prstanov,

mladinski film 13 25 Jugoslavija dober dan

1355 1455

17 35

1825

1930 20 15

21 35 2140

22.30

23 00

Otroška predstava VVimbledon Tenis—fmale(ž), prenos Dallas, ameriška nadaljevanka Nase malo misto, 13., zadnji del nadaljevanke TV dnevnik Glasbeni večer — P. Šivič: Cortezova vrnitev, opera Poročila Titov načrt vstaje, dokumentarna oddaja Jazz na ekranu Aladar Pege Športna sobota

NEDELJA 5. julija

9.50 Poročila 9 55 Živ žav: Smrkci, Risanke

10 50 Dolga bela sled, ponovitev 9 oddaje češkoslovaške nadaljevanke

1120 Domači ansambli: ansambel Henček

11.55 Propagandna oddaja 12 00 Kmetijska oddaja TV NS 13.00 Poklici: Sin, za kmeta se

boš šolal

Z d r u ž e n a l e s n a i n d u s t r i j a T r ž i č p o .

Cenjene stranke obveščamo, da smo morali zaradi požara salon pohištva začasno zapreti.

Že naročeno pohištvo bomo kupcem še naprej normalno dobavljali.

V najkrajšem možnem času bomo za prodajo usposobili spodnjo etažo. O njenem odprtju vas bomo obvestili v posebni objavi.

Prosimo vas, da do takrat za vse informacije vprašate v ZLIT, tel.: 50-440.

ZLIT, Salon p o h i š t v a Deteljica

ULll i um

črna Marija je domači film režisena Milana Živkovica, ne kakšen domači mjuzikl Znana rockovska skupina Zenit po smrti vodje zaide v krizo Edini način, da ostane kot skupina in da ohrani svoj studio, imenovan Črna Marija, je ta, da izda no v « hit ploščo Kratki časovni roki in pomanjkanje pravih krea Mvitlh rešitev skupino vendarle razbijejo, a dobi skozi razprti I«, obtožbe m raziskovanja novo identiteto Pride novi vodja, dupina naredi novi hit m na velikem dobrodelnem koncertu *'udi rockerji so ljudje« doživi veliki uspeh. Pogoji za novo, Polno življenje skupine so tu

Kung Fu dekle je hongkonški akcijski film General Yuan Popravlja z Japonci sporazum, da bi severno Kitajsko prepu s'il tujcem Proti temu se bojujejo kitajski nacionalisti Hrabra Shao Ymg se vseli v hišo pekinškega policijskega komisarja

in zatrjuje, da ie njegova mla|ša sestra, ki je ni videl od P^oštva Postopoma L.idobi niegovo zaupanje Dekle pa je v bistvu na strani nacionalistov in v hiši policijskega komisarja "T\a priložnost marsikaj videti in slišati..

Silkvvood jo ameriška psihološka drama, avtobiografija o ^ljenju Karen Silkvvood, ki je umrla na skrivnosten način leta '974, v trenutku, ko je hotela javnost opozoriti na nevarnost

radioaktivnega sevanja, ki preti delavcem v njeni tovarni. To ' e se ena odličnih vlog Meryl Streep Film so je potegoval za V e č oskarjev in za zlate globuse

Ne pozabite' V petek, soboto in nedeljo, 3., 4 in 5 julija, n o v kinu Center na sporedu odlična francoska komedija Trije m °*ki in zibelka. Nasmejte sel

13 20 Poročila 1615 Poročila 16 20 Paganim, 1 del

sovjetsko bolgarske nadaljevanke

17 30 Sleparska delniška družba, ameriški film (ČB)

1900 Kino 19.0 Risanka 19 20 Propagandna oddaja 19 24 Ne prezrite 19 26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 R Bogdanovski: Tretje

obdobje, 2 del nadaljevanke TV Skopje

20 50 Propagandna oddaja 20 55 Poletna noč 21 00 Zdravo

Oddajniki II. TV mreže 8 55 Poročila 9 00 Danes za jutri in Onadva

12 30 Mali koncert 12.45 Jugoslavija, dober dan 13.15 Le Castellet:

Avtomobilska dirka F1 za veliko nagrado Francije, prenos

14 55 VVimbledon: Tenis (m) vključitev (slov kom)

18 55 Premor 19.00 Nogomet — Jugoslavija:

Brazilija, posnetek 21 30 Poročila 21.40 Na robu teme, serijski film

TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Ohcet v Ljubljani 14 00 Avtoman, serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 16 30 Človek in čas, portret Voja

Nikoliča 17 00 Ciklus filmov M Monroe:

Ljubiva se, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Tudi to je sreča, dramska

serija 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.55 TV dnevnik 22.15 Športni pregled 22.45 Program plus 00.15 Poročila

PONEDELJEK 6. julija

18.20 18.25 18.35 18.50

18.55

19.10 19 24 19.24 19.30

20.15 20 20

21.10 21.15

21.55

Poročila Šola tenisa Radovedni taček: Ura Pamet je boljša kot žamet 1. oddaja Sedem stopnic do glasbe Klepetava želva Risanka Ne prezrite Vreme TV dnevnik in poročilo s seje CK ZKJ Propagandna oddaja C. Duck — M. Thomas: Čigav otrok, 1. del avstralske nadaljevanke Propagandna oddaja Aktualno: Piran — Ohrid: Na pragu sezone TV dnevnik

22 10 Glasba Georga Gershvvina 23 10 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17 30 Otroška oddaja 17 45 Sprehod s pesnikom 18 00 Beograjski TV program 18 55 Premor (samo za LJ2) 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Zunanjepolitična oddaja 20.30 Znanost 21.15 Poročila 2125 Domači kino: Velika

ljubezen lorda Nelsona, ameriški film

22.55 Mali koncert resne glasbe

TV Zagreb I. program 8.55 9.00

10.30 11.40 15.30 15 40 17.10 17.25 17.30 17.45

18.00

18.30 18.40 19.00 19.30 20.00

20.50 21.50 22.10 2340

Poročila Nogomet — Jugoslavija: Brazilija, posnetek Otroštvo na Kozari, 1 del Narodna glasba Poročila Program plus Otroška serija Poročila Otroška oddaja Sprehod s pesnikom, otroška oddaja Izziv, izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik I. Popovski: Vi še ne poznate Martina, komedija Izkustva: Francija TV dnevnik Program plus Poročila

9 00 Otroštvo na Kozari, 2 del 9 35 Narodna glasba

10 05 Mladi kapitani, otroška oddaja

1045 Apolon in muze, zabavnoglasbena oddaja

11 15 James Dean, filmski program

14.55 Poročila 15 05 Program plus 16 35 Risanka 16.50 Poročila 16.55 Univerziada 87 nogomet

Jugoslavija : SZ 18.45 Številke m črke —kviz 19 05 TV koledar 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20 05 Serijski film: Sinovi in

hčere steklarja Jakoba 21.10 Notranja politika,

kontaktni magazin 22.10 TV dnevnik 22 30 Program plus 00 00 Poročila

SREDA

ČETRTEK 9. julija

17 25 Poročila 17 30 Zagreb: Univerziada 87

Plavanje, prenos 19.00 Med ribiči, oddaja za

otroke 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19 24 Ne prezrite 19 26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 2000 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 H. de Man: Naraščajoče

vode, 8., zadnji del nizozemske nadaljevanke

22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže:

8. julija

TOREK 7. julija

18.35 Poročila 18.40 Znak, 1. del otroške serije

TV Sarajevo 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Ne prezrite 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 S. Pavič: Lovec proti

trdnjavi, drama TV Beograd

21.55 Propagandna oddaja 22.00 Slovenci v zamejstvu 22.30 TV dnevnik 22.45 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 17.00 Nogomet — Jugoslavija

Sovjetska zveza, prenos 18.45 Številke in črke 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Bakla univerziade 20.00 Slikarske tehnike: Oljno

slikarstvo 2045 Poročila 20.50 Narodna glasba 21.40 Muppet show 22.05 Izobraževalna oddaja

TV Zagreb I. program

18.35 18.40

19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 19.55 20.00

23.00 23.05 23.20

Poročila Pravljice iz lutkarskega vozička: O kozlovskem biku in slamnati brezi Risanka Propagandna oddaja Ne prezrite Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Zagreb: Univerziada 87, prenos slavnostne otvoritve Propagandna oddaja TV dnevnik Poletna noč

Oddajniki II.TV mreže: 17.30 Zgodbe modrega

telefona, otroška serija 18.00 Izobraževalna odaja 18.30 Premor 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ognjeni

vozovi, ameriški film 22.00 Rezerviran čas 23.00 Med udeleženci

univerziade

TV Zagreb I. program

17.10 TV dnevnik 17.30 Markova dekleta, otroška

oddaja 18.00 Revija folklore, otroška

oddaja 19.00 Zagreb: Univerziada 87:

gimnastika, prenos 21.45 Rezerviran čas 22.00 Univerziada 87 — dnevni

pregled TV Zagreb I. program

8.25 Poročila 9.00 Picasso — filmski

program 10.20 Zabavnoglasbena oddaja 11.20 Izobraževalna oddaja 1510 Številke in črke —kviz 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.15 TV koledar 17.25 Poročila 17.50 S športno rekreacijo do

zdravja, izobraževalna oddaja

18.00 Zagreb: Revija folklore, prenos

19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Kino oko—Rdeča Kalina,

sovjetski film 22.45 TV dnevnik 23.05 Program plus 23.35 Poročila

PETEK 10. julija 17 00 Dolga bela sled, 10 del

češkoslovaške nadaljevanke

17 30 Zagreb: Univerziada 8/: Plavanje, prenos

19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja 19.24 Ne prezrite 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 C. Bertolazzi: Lulu, 2 del

italijanske nadaljevanke 20 50 Propagandna oddaja 20.55 Zgodovina izumov: Izumi

za vsakdanje življenje, 1. del dokumentarne serije

21.50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč

Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke —kviz 19.00 Zagreb: Univerziada 87:

gimnastika, prenos 21.30 Rezerviran čas 22.00 Univerziada 87 — dnevni

pregled TV Zagreb I. program

8.55 Poročila 9.00 Nogomet—Jugoslavi-

ja:Južna Koreja, posnetek 11.15 Ulica bede, filmski

program 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.25 Poročila 17.30 Simon in Sara, otroška

belgijska TV igra 18.00 Znanstveni razgovori,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cagnev in Lacey, serijski

film 21.00 Dubrovniške poletne

prireditve, prenos otvoritev

21.45 TV dnevnik 22.05 Kulturni program 23.35 Program plus 01.05 Poročila

8.55 Poročila

8.55 Poročila 9.00 Nogomet — Jugoslavija :

SZ, posnetek 10.30 Diskofolk 11.15 Nenavadno mesto, filmski

program 15.30 Poročila 15.40 Program plus 17.10 Risanka 17.25 Poročila 17.30 Zgodbe modrega

telefona, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV program 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Havvai, ameriški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Program plus 00.30 Poročila

radio žiri

Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na

UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz

Nedelja, 5. julija 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas

10.00 Reportaža z osrednje proslave 40-letnice Alpine — Iz zgodovine naših krajev

11.00 Novice in dogodki — Minute za prometno varnost — Srečanje v moji deželi

12.15 Čestitke in pozdravi

Četrtek, 9. julija 19.30 Napoved programa — Povabljeni ste v studio

Novice — Obvestila in EP 21.30 Napoved programa za nedeljo

RADIO PETEK, 3. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in za­bavna glasba - 13.30 Od melo­dije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21 05 Oddaja o morju in pomorš­čakih - 22 30-24 00 Iz glasbe ne skrinje - 00.05-4.30 Nočni program

SOBOTA, 4. julija Prvi program 8.05 Pionirski tednik praznični

- 10.05 Rezerviran termin za prenos proslave - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdra­vljajo — 14.05 Z našimi opernimi umetniki v popularnih operah -15.10 Popoldanski mozaik -17.02 Zunanjepolitični magazin - 18.00 Odmevi z baletnih odrov - 19.30 Za naše najmlajše - 22.20 Od tod do polnoči -23.05 Literarni nokturno -00.05-5.00 Nočni program -glasba

NEDELJA, 5. julija Prvi program 5.00 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova riši? - 10.05 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00 —13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdra­vljajo - 13.20 Za naše kmetoval­ce - 15 00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori — 16.30 Pogovor s poslušalci -17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice -20 00-22.00 V nedeljo zvečer -

22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 No­čni program - glasba

PONEDELJEK, 6. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... — 12.10 Veliki revijski orke­stri - 13.30 Od melodije do me­lodije - 14.05 V gosteh pri zbo­rih jugoslovanskih radijskih po­staj — 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene me­lodije - 00.05-4.30 Nočni pro­gram - glasba TOREK, 7. julija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas­benih šol - 9.05 Z glasbo v do­

ber dan - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.30 Kmetijski nasveti — 13.45 Mehurčki — 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -21.05 Radijska igra - 22.15 In­formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mo­zaik lahke glasbe - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba

SREDA, 8. julija Prvi program 1.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Govorimo angleško -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali po­znate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak že­lja in EP - 17.00 Studio ob 17.00

- 19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo - šepetanje - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 9. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije -12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije -14.20 Koncert za mlade poslušal­ce - 14.45 Naš gost - 15.55 Za­bavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni Drogram

mL KRANJ CENTER

3. julija: franc komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 16., 18 in 20 uri, 4. julija: franc komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 16., 18, in 20 uri, 5. julija: franc komedija TRIJE MOŠKI IN Zl BELKA ob 15 , 17. in 19. uri, pre miera amer filma ŠESTA ŽRTEV ob 21 uri, 6. in 7. julija: amer film ŠESTA ŽRTEV ob 16., 18 in 20. uri, 8. in 9. julija: hongk akcij, film KUNG FU DEKLE ob 16., 18. in 20 uri

KRANJ STORŽIĆ 3. julija: franc erot film LJUBE ZEN V OGLEDALU ob 16., 18 in 20. uri, 4. julija: jugosl komedija DRUGA ŽIKINA DINASTIJA ob 16 in 18. uri, premiera jugosl. fil ma ČRNA MARIJA ob 20. uri, 5. julija: jugosl film ČRNA MARI JA ob 14 in 20 uri, franc erot film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 16 uri, jugosl komedija DRU GA ŽIKINA DINASTIJA ob 18. uri, 6. in 7. julija: amer psih. dra­ma SILKVVOOD ob 16., 18 in 20 uri, 8 julija, ital. pust film RO PARJI ATLANTIDE ob 16., 18. in

20 uri, 9. julija: franc pust film SPECIALNI AGENT ob 16., 18. in 20. uri

JESENICE ŽELEZAR 3. julija: amer akcij film HITRO-NOGI KOLESARJI ob 16. in 18. uri, premiera hongk. akcij, filma KUNG FU DEKLE ob 20 uri, 4. julija: amer. akcij film HITRO-NOGI KOLESARJI ob 16. in 18. uri, premiera avstral. akcij, filma ČETRTA NORA MISIJA ob 20. un, 6. julija: avstral. akcij, film ČETRTA NORA MISIJA ob 16., 18 in 20 uri, 7. julija: franc. erot film LJUBEZEN V OGLEDALU ob 16., 18. in 20 uri 8, in 9. julija: amer. film ŠESTA ŽRTEV ob 16., 18. in 20. uri

JESENICE PLAVŽ 4. julija: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 18 in 20. uri, 5 julija: amer akcij film HITRO NOGI KOLESARJI ob 16. in 20 uri, amer komedija SEKSI KO MEDIJA POLETNE NOČI ob 18 uri, 6. julija: jugosl komedija ČRNA MARIJA ob 18. in 20. uri

KAMNIK DOM 3. julija: amer fant film ELIMI-NATOR ob 18 in 20 uri, 4. julija: amer. glasb film MLADI VOL KODLAK ob 18. in 20 uri, 5. juli­

ja: amer. pust film SUPER AGENTA ob 15. uri, amer. kome­dija MLADI VOLKODLAK ob 17. in 19. uri, premiera hongk. filma KUNG FU DEKLE ob 21. uri, 6. in 7. julija: amer. akcij, film HITRO-NOGI KOLESARJI ob 18. in 20. uri, 9. julija: franc. komedija OGROŽENA SRCA ob 18. in 20. uri

TRŽIČ 3. julija: amer. akcij, film ZANKA ob 18 in 20 uri, 4. julija: amer fant. film ELIMINATOR ob 16., 18. in 20. uri premiera amer. fil­ma ŠESTA ŽRTEV ob 22. uri, 5. julija: amer. pust. film CONAN I. ob 15. uri, amer. film ELIMINA­TOR ob 17. in 19. uri, premiera franc komedije OGROŽENA SR CA ob 21. uri, 6. julija: franc ko­medija OGROŽENA SRCA ob 18. in 20. uri, 7. julija: ital. pust. film ROPARJI ATLANTIDE ob 18. in 20. uri, 9. julija: franc ko medija TRIJE MOŠKI IN ZIBEL­KA ob 18 in 20. uri

DUPLICA 4. julija: amer. fant. film CONAN I ob 18. uri, amer psih drama SILKVVOOD ob 20 uri, 5. julija: franc. pust. film SPECIALNI AGENT ob 18. in 20. uri, 8. julija: jugosl. komedija DRUGA ŽIKI­

NA DINASTIJA ob 20. uri, 9. juli­ja: ital. pust. film ROPARJI AT­LANTIDE ob 20. uri

RADOVLJICA 4. julija: angl. pust. film BMX BANDITI ob 18. uri, angl. film DIRKA ZA ČASOM ob 20. uri, 5. julija: amer. akcij film LETO ZMAJEV ob 18. uri, angl. pust. film BMX BANDITI ob 20. uri, 6. in 8. julija: angl. film DIRKA ZA ČASOM ob 18. in 20 uri, 7. juli­ja: angl. pust film BMX BANDI­TI ob 20 uri, 9. julija: amer. ak­cij, film LETO ZMAJEV ob 20. uri

BLED 3. julija: amer. film OREL PRAVI­CE ob 20. uri, 4. julija: amer. film STAR 80 ob 18. uri, amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20. uri, 5. julija: amer film OREL PRAVICE ob 18. uri, amer. film NORČIJE NA KOLESIH ob 20. uri, 6., 7. in 8. julija: amer. akcij, film LETO ZMAJEV ob 20 uri, 9. julija: angl. pust. film BMX BAN DITI ob 20 uri

BOHINJ 4. julija: jugosl. film ŠPADIER -ENO ŽIVLJENJE ob 18. uri, amer film OREL PRAVICE ob 20 uri, 5. julija: amer film STAR 80 ob 18. in 20 uri, 9. julija: angl

film DIRKA ZA ČASOM ob 20 uri

ŽIRI 3. julija: franc. krim. film OPE RACIJA HARPUN ob 20.30., 5 julija: amer. film VOJNA AKA­DEMIJA ob 18. uri, 7. julija: franc. erot. film OTOK STRASTI ob 20.30

ŠKOFJA LOKA 3. julija: jugosl. film DIVJI VE TER ob 18.30 in 20.30, 4. in 5. juli­ja: amer. avant. film DAKOTA HARIS ob 18.30 in 20.30, 7. in 8 julija: amer. film MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18.30 in 20.30, 9 julija: amer. akcij, film TOP GUN ob 18.30 in 20.30

ŽELEZNIKI 3. julija: amer. film DAKOTA HARIS ob 18.30 in 20.30, 4. julija: amer. erot. film MLADA LADY CHATTERLY ob 20.30. 5. julija jugosl. film DIVJI VETER ob 18.30 in 20.30. 8. julija: amer glasb film ELEKTRIČNE SANJE ob 20.30 POLJANE 3. julija: amer. erot. film MLADA LADY CHATTERLY ob 21. uri, 5 julija: amer film MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. uri, 7. julija amer. glasb, film DIVJI VETER ob 21 uri

@ ® I M g S ^ © I I 2 I G L A S 6. S T R A N OGLASI, OBVESTILA PETEK, 3. JULIJA 1987

D E L A V S K A U N I V E R Z A

„ T O M O B R E J C " K R A N J

objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1987/88 v naslednjih oblikah: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisuje v vse razrede osnovne šole. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1987. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zadnjem končanem razredu — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno. Pouk bo organiziran dvoizmensko, ta­ko da se lahko v šole vključijo tisti, ki delajo v izmenah. V šolskem letu 1987/88 bomo organizirali dopisno izobraževa­nje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerje­nega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah, in si­cer:

1. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kan­didate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajalec — monter in upravljalec energetskih naprav — finomehanik — strojni mehanik — strojni tehnik

V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kan­didati, ki so zaposleni in so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje traja šolanje tri leta. ZA SMER STROJNI TEHNIK TRAJA ŠOLANJE ŠTIRI LETA. 2. Po srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki

se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po pro­gramih elektro usmeritve: — elektromonter — elektroinštalater — obratovni elektrikar — elektromehanik — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov

Vpisni pogoji za kandidate in čas izobraževanja so isti kot v programih za kovinarje. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so predavanja in konzultacije pri posameznih predmetih. Prav tako je za udeležence izobra­ževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Gre za racionalizacijo izo­braževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben pro­ces.

Z izobraževanjem bomo začeli 1. oktobra 1987. Vsa predvide­na predavanja, konzultacije, vaje in praktično delo bo organi­zirano v Kranju in po potrebi v Ljubljani. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1987. TEHNIŠKA FAKULTETA MARIBOR Na prvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojni­štvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbe­ništvo. Na drugi stopnji bo organiziran študij v oddelku za elektro­tehniko, vabimo pa tudi kandidate za vpis v I. stopnjo strojni­štva, kemijske tehnologije in gradbeništva. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1987, možen bo tudi nakd-nadni vpis

Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole — rojstni list — življenjepis — potrdilo o zaposlitvi ali potrdilo pristojnega zavoda, če kan­

didat ni zaposlen — izjavo o plačevanju stroškov študija ali potrdilo delovne or­

ganizacije (2 x) EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA oddelek

poslovni

Študij je organiziran na prvi in drugi stopnji. Prijave sprejemamo do 15. avgusta 1987. Možen bo tudi nak­nadni vpis. Prijavi je treba priložiti: — originalno spričevalo o končani srednji šoli — izpisek iz rojstne matične knjige ali poročni list — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o kritju stroškov študija ali potrdilo delovne organi­

zacije — 2 fotografiji (4 x 6) TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA — L, II., III., IV. in V. stopnja ter konverzacija ANGLEŠČINA — L, II., III. in IV. stopnja ter konverzacija ITALIJANŠČINA - L, II., III. in IV. stopnja FRANCOŠČINA - I., II. in III. stopnja NOVO ŠPANŠČINA - I. stopnja OSVEŽITVENI TEČAJI (40 ur) angleščine in nemščine Splošne tečaje tujih jezikov organiziramo tudi za DELOVNE ORGANIZACIJE, na željo pa tudi po posebno prilagojenih programih. Tečaji tujih jezikov za otroke Organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in an­gleščine za: — predšolske otroke (5 do 7 let) — šoloobvezne otroke (8 do 12 let) — šoloobvezne otroke (12 do 15 let) Tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik in pokrajin. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. SEPTEMBRA 1987. IZOBRAŽEVANJE V ZUNAJŠOLSKIH OBLIKAH - tečaji — strojepisja — blagajniškega poslovanja — poslovne administracije in korespondence — knjigovodstva — vodenja poslovnih knjig — stenografije — za vzdrževalce avtomatskih naprav — skladiščnega poslovanja — varstva pri delu — za upravljalce naprav za ogrevanje — za upravljalce telefonskih central — za kinooperaterje — vzdrževanja strojev in naprav — za upravljalce viličarjev — za kontrolorje v proizvodnji — tehniškega risanja — za snažilke — za sprevodnike — varstva pred požari — za mentorje in inštruktorje za proizvodno delo v usmerje­nem izobraževanju — tečaj za delovodje in skupinovodje v proizvodnji — USO programi za usposabljanje delavcev, ki niso dokončali

osnovne šole PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. SEPTEMBRA 1987. IN­FORMACIJE DOBITE VSAK DAN (RAZEN SOBOTE) OD 7. DO 15. IN OB SREDAH OD 7. URE DO 16.30, TELEFON­SKA ŠTEVILKA 27-481.

KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o. U!. Mirka Vadnova 1, Kranj TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA o.sub.o. razpisuje po 128. členu statuta prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA TEHNIČNO - RAZVOJNE SLUŽBE za mandatno dobo - za štiri leta Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogo­voru, izpolnjuje še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri

in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki ali — da ima višješolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri in

najmanj pet let delovnih izkušenj, — da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in doka­zili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zah­tevnih pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: KOG P Kranj, TOZD Vodovod - Kanalizacija s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje vodja tehnično-razvojne službe«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijav­nega roka. Objavlja prosta dela in naloge t. KV VODOVODNI MONTER - 2 delavca 2. PK KANALIZER 2 delavca 3. NK DELAVEC - 1 delavec Pogoj I za vodovodnega monterja (pod 1) zahtevamo poklicno šolo ustrezne stroke ali VIP IV. usmerjenega izobraževanja in 6 mesecev delovnih izkušenj. za druga dela in naloge (pod 2 in 3) zahtevamo končano osno­vno šolo in priučitev. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom in trimesečnim oz. dvomesečnim poskusnim de­lom. %

Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisi­ja za delovna razmerja TOZD Vodovod - Kanalizacija Kranj. Rok za prijavo poteče 8. dan od dneva objave. TOZD GRADNJE o.sub.o. objavlja prosta dela in naloge 4 DELILKE MALIC 1 delavec (4 ure na dan) za potrebe obrata PE gramoznica v Struževem. Pogoj: končana osemletka Delo združujemo za nedoločen čas s polovičnim delovnim ča­som (primerno tudi za upokojenke). Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj pošljejo vloge na nas'ov: KOGP Kranj, Komisi­ja za delovna razmerja TOZD Gradnje. Rok za prijavo poteče 8. dan od dneva objave.

ELMONT BLED, p.o. Spodnje Gorje 3/a

razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja delovne organizacije za dobo 4 let Kandidat mora poleg spološnih pogojev in pogojev iz družbe­nega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora končano visoko ali višjo šolsko izobrazbo splo­

šne, ekonomske ali tehnične smeri, — imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na delih in

nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — biti mora moralno primeren, — predložiti mora perspektivni razvojni program delovne or­

ganizacije. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju raz­pisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: DO Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled, z oznako: za razpisno komisijo, ali oddajo neposredno v tajništvu delovne organizacije. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu.

botujc

DO METALKA, TOZD Tovarna poljedeljskega orodja Batuje Batuje 83 65262 CRNICE Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD obja­vlja naslednja dela in naloge

OBRATOVODJA V A U A R N E IN JEKLO VLEKE Pogoji: visoka ali višja šola metalurške, strojne ali organiza­

cijske smeri in 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih strokovnih in odgovornih delih in nalogah.

Rok zu prijavo poteče 15. dan po objavi. Vsi drugi pogoji po dogovoru, osebni dohodek približno 310.000 din, obstaja možnost dogovora glede rešitve stano­vanjskega vprašanja. Vsa obvestila dobite v kadrovski službi TOZD in po telefonu, številka 065/66-020. K prijavi mora vsak kandidat priložiti dokazila o izpolnjeva­nju objavljenih pogojev. Pričakujemo vaše cenjeno prijave.

TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR p.o. ŠKOFJA LOKA

Razpisna komisija ponovno razpisuje naslednja dela in nalo­ge: 1. VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA 2. VODJE PROIZVODNO-TEHNIČNEGA PODROČJA Poleg zahtev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, tekstil­

ne, organizacijske, upravne ali druge smeri — 5 oz 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah — kandidati za dela in naloge vodje komercialnega področja

morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje ZT prometa. Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpis­nih pogojev naj kandidati pošljejo z oznako »Za razpis« na na­slov: Tovarna klobukov ŠEŠIR p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po objavi.

M I H DO MARMOR HOTAVLJE, Industrija naravnega kamna Gorenja vas Škofja Loka

na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja pro­sta dela in naloge: 1. ClSTILKA Pogoj: končana osnovna šola 2. STROJNIK ŽERJAVA Pogoj: opravljen tečaj za upravljalca žerjava 3. MINER Pogoj: gradbeni miner

4. VEC DELAVCEV ZA DELO V KAMNOLOMU Pogoj: NK delavci (možnost priučitve) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj prijave v 8 dneh od ob­jave pošljejo na naslov MARMOR HOTAVLJE, Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.

OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA ŠKOFJA LOKA Komisija za medsebojna delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1. ClSTILKE od 1. septembra do 30. junija 1988 za določen čas s polnim delovnim časom 2. ClSTILKE od 15. oktobra 1987 do 30. junija 1988 za določen čas s polnim delovnim časom 3. ClSTILKE od 1. septembra 1987 za nedoločen čas s 5-urnim delovnim ča­som v podružnični šoli Reteče.

Poskusno delo traja 1 mesec. Pisne prijave je treba poslati na naslov: Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka, Frankovo 51, v 8 dneh po oglasu.

OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI

1. Svet OŠ Prešernove brigade Železniki razpisuje dela in na­loge

POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, — tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu s

strokovnim izpitom, — pogoje, določene v družbenem dogovoru o oblikovanju ka­

drovske politike v občini Škofja Loka Pomočnik ravnatelja bo imenovan za 4 leta. Nastop dela 1. septembra 1987. Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili naj kandidati naslovijo na razpisno komisi­jo pri svetu šole. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po končanem postopku za imenovanje. 2. Komisija za delovna razmerja OP Prešernove brigade Že­lezniki razpisuje prosta dela in nalogo UClTEIJA GLASBENE VZGOJE PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na po­rodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. septembra 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po prete­ku prijavnega roka.

sozd zgp giposs ljubljana

SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Nazorjeva 1

Na podlugi sklepa odborov za delovna razmerja objavljamo /.a DS Skupne službe Kranj: 1. OPERATER I V PRIPRAVI IN OBDELAVI PODATKOV

t Pogoj: dveletna administrativnu šola z 2 letoma delovnih izku­

šenj in tacaj za delo z računalnikom za TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA 2. 4 vozniki: Pogoja: poklicna šola za voznike motornih vozil z izpitom C

kategorije in 2 leti delovnih izkušenj

3. 3 KLEPARJI Pogoju: poklicna šola kovinske smeri in 4 leta delovnih izku

šonj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1.

PETEK. 3. JULIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 7. STRAN ( M S i S M M G L A S

V A B I L O Z dajanjem voje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za človeka. Zato vas pričakujemo na krvo­dajalski akciji. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v de­lovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za kr­vodajalstvo.

JULIJ 1987 Š k o f j a l o k a STARŠE Ž E L E Z N I K I O R M O Ž ZG. KUNGOTA KRMELJ BLED SELNICA TITOVO VELENJE

BEŽIGRAD CENTER

LJUBLJANA MOSTE-POLJE ŠIŠKA VIČ- RUDNIK

D O M Ž A L E NOVA GORICA

3., 7., 8., 9. 9.

10., 13., 14. 15., 16., 17.

17. 20. 21. 23. 24.

28., 29.

30. 31.

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE

VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja razpi­suje prosta dela in naloge, začetek del 1. septembra 1987: 1. DVE VZGOJITELJICI za določen čas, nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu 2. PET VARUHINJ za določen čas, nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu 3. DVE VARUHINJI za nedoločen čas 4. POMIVALKO POSODE za nedoločen čas za WE Bled 5. SNAŽILKO za nedoločen čas 4 ure na dan za WE Lesce 6. SNAŽILKO za nedoločen čas za čiščenje vrtcev v Kamni gorici in Kropi. Za predvideni novi oddelek na Posavcu 7. VZGOJITELJICO 8. VARUHINJO 9. KUHARICO za 4 ure na dan 10. SNAŽILKO za 4 ure na dan Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na­slednje: pod 1. in 7. srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske

smeri, ustrezne moralno-politične lastnosti, stro­kovni izpit

pod 2., 3. in 8. končana šola za varuhinje, dopolnjenih 18 let pod 4. po možnosti končana OS, opravljen tečaj iz higi­

enskega minimuma pod 5., 6. in 10. po možnosti končana OŠ, opravljen tečaj za

snažilke pod 9. končana gostinska šola kuharske smeri, opra­

vljen tečaj iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjeva­nju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. O izbiri bomo kandida­te pisno obvestili.

trSKFpSB TRANSPED TOZD MEDNARODNA ŠPEDICIJA LJUBIJANA 61000 Ljubljana, Titova 25/a Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge CARINSKEGA REFERENTA v DE Jesenice Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na­slednje: končana srednja šola ekonomske ali podobne smeri, znanje nemščine in znanje strojepisja Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom /turnus/ in 90-dnevnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh.

TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ

razpisuje javno licitacijo osnovnega sredstva: avtomatska telefonska centrala 20/200, izklicna cena 12.IKHUM)« din Licitacija bo v sredo. 8. julija 1987, ob 11. uri v Tovarni obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. Ogled telefonske centrale je na dan licitacije od 9. ure do 10.30. Varščino v viSini 10 odstotkov od izklicne cene bodo in­teresenti lahko plačali nti istem mestu do 10.30. Nakup bo potekal oo sistemu »videno - kupljeno«, zato kas­nejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ce kupec ostopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. V prodajno ceno ttl vključen prometni davek Kupnino in pri­padajoči prometni davsk bo lahko kupec vplačal takoj ah naj­kasneje v petih dneh po licitaciji < Demontažo opravi kupec po dogovoru.

alples Industrija pohištva Železniki , razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: 1. VODENJE SLUŽBE ZA PROJEKTIRANJE IN KON­STRUKCIJO Pogoji: — dipl. inž. strojništva — VII. stopnja zahtevnosti — 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja — znanje enega tujega jezika — strokovni izpit za strojno področje 2. VODENJE SLUŽBE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — dipl. inž. strojništva ali inž. strojništva — VII. ali VI. stop­

nja zahtevnosti — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti vodenja in dela z ljudmi Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. Pisne prijave sprejema Alples, industrija pohištva Železniki, kadrovsko-socialni oddelek, v 15 dneh.

• U Z D

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: višja šola ekonomske smeri, zaželene so ustrezne de­

lovne izkušnje. Osebni dohodek je okoli 350.000 din. 2. IZDELAVA ZAHTEVNEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOP­KOV Pogoji: višja šola grafične smeri, 4 leta delovnih izkušenj, po­

skusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek je okoli 270.000 din. 3. DELA PRI KARTONAŽERSKIH STROJIH Pogoji: srednja šola grafične smeri — IV. stopnja zahtevnosti

(kartonažerji), zaželene delovne izkušnje, poskusno delo traja 3 mesece.

Osebni dohodek je okoli 190.000 din. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov. Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva c. 82, 64220 Škofja Loka, kadrovska služba. Kandidate bomo obve­stili v 15 dneh po izbiri.

LESCE R02NA DOLINA 8

1. Delavski svet TOZD Triglav — Gorenjka Lesce na podlagi določil statuta razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREK­TORJA TOZD Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še na­slednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne ali nara­

voslovne smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma vodilnih delih

— da imajo organizacijske in samoupravne sposobnosti vode­nja in koordiniranja dela v temeljni in delovni organizaciji.

Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poš­ljete v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ŽITO TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8, s pri­pisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu skle­pa o izbiri. 2. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta de­la in naloge za nedoločen čas: VODENJE TRGOVINE IN BIFEJA Pogoji: srednja šola ekonomske ali komercialne smeri, 1 leto

delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo Prisne prijave sprejema kadrovska služba TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8, 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.

GORENJSKA K M E T I J S K A ZADRUGA n sub o

TZO CERKLJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA REPROMATERIALA V TRGOVINI ŠEN­ČUR 2. ODKUPOVALCA KMETIJSKIH PRIDELKOV IN PRODA­JA MINERALNIH GNOJIL ZA OKOLIŠ CERKLJE Pogoji pod 1. in 2.: končana IV. ali V. stopnja — smer kmetijec

ali končana šola za prodajalce ali druge ustrezne smeri

3. DELA V SKLADIŠČU CERKLJE Pogoji: končana osnovna šola, izpit za delo z viličarjem (lahko

se opravi kasneje) 4. VOZNIKA TOVORNEGA AVTOMOBILA Pogoji: potrdilo o kvalifikaciji voznika D kategorije 5. KONTROLORJA PROIZVODNOSTI KRAV V KONTROLI A in Z ZA OKOLIŠ CERKLJE Pogoji: končana IV. ali V. stopnja — smer kmetijec ali V. stop­

nja — veterinarski tehnik Za objavljena prosta dela in naloge sklenemo delovno raz­merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 2 meseca. Nastop dela prodajalca takoj, odkupovalca, de­lavca v skladišču, voznika tovornega avtomobila in molznega kontrolorja pa 1. septembra 1987 aH po dogovoru Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cer­klje — Komisija za delovna razmerja, Ul. Toneta Fajfarja 38, 64207 Cerklje, v 8 dneh po objavi. O sprejemu bodo kandidati obveščeni v 13 dneh po opravljeni izbiri.

/ O ljubljanska banka T E M E U N A BANKA GORENJSKE n. sub. o., KRANJ Poslovna enota Jesenice Titova 8 objavlja prosta dela in naloge IZDELOVANJE KREDITNIH PREDLOGOV IN ANALIZA POSLOVANJA OZD Za opravljanje nalog poleg izpolnjevanja splošnih pogojev zahtevamo še: — končano VI. zahtevnostno stopnjo ekonomske ali druge

ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj s področja fi­nanc

Delo združujemo za določen čas enega leta. Prijave z dokazili oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Poslo­vna enota Jesenice, Titova 8, 64270 Jesenice, Oddelek sploš­nih poslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po iz­teku prijavnega roka.

TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR p.o., ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja Tovarne klobukov Šešir Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. ELEKTRICARJA 2 delavca 2. VZDRŽEVALCA 2 delavca 3. IZDELOVALCA POLSTI več delavcev s 1.9.1987 4. OBLIKOVALCA POLSTI več delavcev s 1.9.1987 5. KONFEKCIONARJA več delavcev s 1.9.1987 6. TAJNICE DIREKTORJA IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV

1 delavka 7. KUHARICE 1 delavka 8. ClSTILKE 1 delavka Pogoji: pod 1. in 2.: IV. in V. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe, po

možnosti s prakso na podobnih delih in nalogah pod 3., 4., 5.ustrezna strokovna izobrazba pod 6.: V. stopnja ustrezne strokovne izobrazbe pod 7.: ustrezna strokovna izobrazba, tečaj iz higienske­

ga minimuma in 1 leto delovnih izkušenj pod 8.: ustrezna strokovna izobrazba Delovno razmerje tajnice direktorja in samoupravnih orga­nov bo sklenejeno za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, ostala delovna razmerja bodo sklenjena za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Tovarna klobukov Šešir p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57, do zasedbe del in nalog.

ko a R I

komunalno, obrtno in Gradbeno podjetje KRANJ — z n. sol. o. TOZD KOMUNALA KRANJ - b. o. TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA

V skladu z Družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev je skupščina CKS na svoji seji dne 25. junija 1987 in DS TOZD Komunala in DS TOZD Vodovod — Kanalizacija na svojih sejah dne 26. junija 1987 potrdil naslednje cene za komunalne storitve:

ODVOZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV 1. STANOVANJSKA POVRŠINA tedenski odvoz odpadkov (enkrat na teden) 15,85 din/m2

tedenski odvoz odpadkov (dvakrat na teden) 31,70 din/m2

2. POSLOVNA POVRŠINA tedenski odvoz odpadkov (enkrat na teden) 21,40 din/m2

tedenski odvoz odpadkov (dvakrat na teden) 42,80 din/m2

3. MANIPULATIVNI IN SKLADIŠČNI PROSTORI 21,40 din/m2

4. SMETNJAKI razdalja do 10 km 550,00 din/kos razdalja nad 10 km 810,00 din/kos 2. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE — cena vode za industrijo, gospodinjstvo in drugo potrošnjo

160,00 din/m3

— prispevek za razširjeno reprodukcijo 113,00 din/m3

Skupaj 273,00 din/m3

3. PREClŠCEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK — kanalščina 65,00 din/m3

— prispevek za razširjeno reprodukcijo 54,00 dih/m3

— čiščenje 91,00 din/m3

— prispevek za razširjeno reprodukcijo 15,00 din/m3

Skupaj 225,00 din/m3

Cene veljajo od 1. julija 1987 dalje oziroma od prvega nasled­njega odčitka vodomera dalje.

SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p.o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delt/ponovno razpisuje za šolsko leto 1987/88 naslednja dela in naloge:

1 učitelj 1 učitelj

1 učitelj

1. POUČEVANJE KEMIJE 2. POUČEVANJE ESTETIKE IN MODELI RST V A za določen čas s polnim delovnim časom 3. POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTILNO-KEMIJSKEM PROGRAMU za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu — od 1. septembra 1987 do 31. avgusta 1988). Začetek dela 1. s< ptembra 1987.

Kandidati mora; ) izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SitS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojno-izobraževalnimi programi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.

» E M ^ I E E G L A S "8. STRAN PETEK, 3, JULIJA 1987 PETEK, 3. JULIJA 1987

• 4 . J U L I J , D A M B O R C A • 4 . J U L I J , D A N B O R C A • 4 . J U L I J , D A N B O R C A • 4 . J U L I J , D a M O R C A • 4 . J I

JURIS NA OBLAKOVEM VRHU

K n j i g a D r a g a V r e s n i k a Vojske d r ž a v n e varnost i je iz serije treh knjig , k i obravnavajo prve tri brigade Vojske d r ž a v n e varnost i v Slovenij i v č a s u n a ­rodnoosvobodi lnega boja. M e d t e m ko sta prv i knj ig i o 1. i n 3. br igadi V D V — N O V v pr iprav i za natis, bo knj iga o 2. br igadi i z š l a v teh d n e h pr i N a š i o b r a m b i in bo sestavni del k n j i ž n i c e N O V i n P O S . Iz knjige D r a g a V r e s n i k a objavljamo odlomek, k i opisuje boj n a O b l a k o v e m v r h u .

Prve dni julija sta povelj­stvo 5. bataljona na Martinj Vrhu obislala brigadni ko­mandant in politični komisar. V brigadnem štabu so ocenje­vali na podlagi dotedanjih obi­skov v četah in poveljstvu ba­taljona, da so borci sicer zelo pogumni in kar dobro vojaško usposobljeni, vendar so bile če­te razmeroma šibke in v njih je bilo zaradi navezanosti na domače okolje precej pojavov lokalpatriotizma in vojaško manj sprejemljive domačnosti med starešinami in borci. Zato sta komandant Slavko Fur-lan — Dušan in politični komi­sar Miroslav Remškar — Bošt­jan sklenila, da uresničijo za­misel o osredotočenju celega bataljona pri štabu brigade na Banjški planoti. Na podlagi do­tedanjih opazovanj so obrav­navali tudi kadrovsko zasedbo v četah in menili, da je treba spoštovati ukaz poveljstva VDV in izločiti iz čete vse bor­ce, ki so služili v nemški voj­ski. Podobno so pozneje storili tudi z dezerter j i iz nemške voj­ske v 3. četi tega bataljona. Zbor bataljona je pomenil pri­ložnost za kadrovsko preverja­nje, utrditev vojaške discipline in poglobljeno politično vzgojo borcev. Zato sta komandant in politični komisar brigade naro­čila poveljstvu bataljona, naj bataljon takoj po prihodu vseh čet odide na Banjško planoto.

V popolni sestavi se je od­pravil iz Farjega Potoka 20. ju­lija in se naslednji dan na Cer­kljanskem pridružil koloni šta­ba 30. divizije, ki je imela isto smer pohoda, to je proti Želinu in Čepovanu. Pohod divizijske kolone se je ujemal z akcijo bataljona Heine na območju Šentviške Gore. Ta bataljon je spadal v sestavo 139. rezervne­ga gorskega polka, nosil je ime po svojem komandantu, kapi­tanu Heineju, sicer pa je pred­stavljal stalno posadko v Idriji. Pri vrnitvi je nemški bataljon 21. julija okrog 21.30 pri Zelinu zadel na partizansko zasedo, ki je odprla nanj močan ogenj. Nemški komandant se je zara­di napada partizanov iz bun­kerja in nevarne poti po sote­ski odločil za pohod prek Še-brelj in po vzpetinah nad Idrij­co proti Kanomlji in Spodnji Idriji. S tem je za naslednji dan zar rl višinske točke koloni 30. divizije, v kateri sta bila v predhodnici zaščitni bataljon 9. korpusa in 16. SNOB Janko Premi-Vojko. Divizijska kolo­na se je nameravala iz Cerkne­ga premakniti v Čepovan. To­da zaradi zasede bataljona Heine ob Idrijci so se v štabu divizije odločili za spremembo smeri pohoda od Želina čez Ja-geršče in Oblakov vrh proti Vojskemu. Zato so naslednji dan, 22. julija, zjutraj neogib­no zadeli na kolono bataljona Heine, ki si je za smer vrnitve proti Idriji izbral višinsko pot od Šebrelj prek Zg. Kanomlje.

Divizijska kolona je to jutro okrog 7. ure v soteski Kanom­lje in na poti proti Oblakove­mu vrhu zašla v zelo kritičen položaj, ker so jo Nemci opazi­li in začeli zasedati višinske točke Razvnel se je srdit boj zaščitnega bataljona korpusa in Vojkove brigade, vendar je bataljon Heine na ugodnejših višinskih položajih ohranjal prednost, čeprav sta mu enoti preprečili, da bi stisnil obroč okrog divizijske kolone, in ga vezali nase. Proti poldnevu so minometi uspešno razbijali so­vražnikove poskuse, da bi se osicdotočil na vzpetinah, v tem času pa je štab divizije do­ločil 2 bataljon 18 SNOUB -Bazoviške, ki so ga sestavljali prostovoljci nekaterih narod­nosti i/. Sovjetske zveze ter so ga zato tudi imenovali Ruski

bataljon, v center razporeda za juriš na nemške položaje na Oblakovemu vrhu.

Da ne bi podrobneje opiso­vali bojev drugih enot in delo­vanje štaba 30. divizije v tem kritičnem položaju, ker je o tem veliko poročil, naj povemo le, da je bil v središču napada, in sicer levo od Ruskega bata­ljona, določen tudi 5. bataljon VDV. Oba bataljona sta mora­la jurišati proti vzpetinam, kjer so bili mitraljeska gnezda in položaji bataljona Heine. Od njunega uspeha je bil v tem trenutku odvisen prodor divizijske kolone skozi nem­ške položaje.

V živčni napetosti, kakršna je prevladovala v teh trenut­kih, je štab divizije poslal ko­mandanta 5. bataljona VDV Antona Dežmana —Tončka z nekaj borci v bočno patruljo, ki naj bi se prebila Nemcem za hrbet. Tako je moral povelj­stvo nad jurišem glavnine ba­taljona prevzeti namestnik ko­mandanta Matija Suhadol-nik — Luka. Bataljon je brez ugovora prevzel težko nalogo, čeprav se je le po naključju, pridružil divizijski koloni in ni­ti ni doživel kaj prijaznega sprejema. Komandant divizije je imel najprej poveljstvo ba­taljona za »klobukarje«', zara­di česar so borci še toliko bolj srdito naskočili nemške polo­žaje, da bi izpolnili povelje na­mestnika komandanta Luke: »Na juriš! Pokažimo, kaj je VDV!«

Ruski bataljon in 5. bataljon VDV sta v več zaporednih juri-ših prodirala proti nemškim položajem na Oblakovem vr­hu. Borci so se z vso vnemo in srditostjo spopadli s strmino in Nemci; zavedali so se, da je le v preboju rešitev iz težkega položaja. Pri tem so se borci pod poveljstvom namestnika komandanta Luke dobro izka­zali. K njihovemu uspešnemu jurišu je največ pripomoglo la­žje avtomatsko orožje in pu-škomitraljezi, ki so sipali gost ogenj na nemške položaje. Zla­sti, ko so borci vrgli z višinske točke nemško mitraljesko gnezdo, ubili sovražnikovega

* Za »klobukarje« so veljali parti­zanski sodelavci, ki so nosil klobu­ke in se niso udeleževali bojev. Iz­raz pomeni žaljivko.

mitraljezca in zaplenili njegov »šareč«, so si utrli pot skozi nemške vrste. Nemški vojaki so v bližini mitralješkega gnezda panično zapuščali polo­žaje, borci pa so jih preganjali in spodnašali z rafali. Pri tem

- niti niso imeli časa pobirati so­vražnikovega orožja in opre­me. Položaje so s silovitim ju­rišem prebili tudi borci Ruske­ga bataljona. S tem sta oba ba­taljona odprla pot divizijski koloni.

Bataljon Heine je imel prav na Oblakovem vrhu največje izgube v akciji, ki je med 18. in 23. julijem potekala na Šentvi­ški gori in med vrnitvijo proti Idriji. V poročilu komandanta tega bataljona lahko beremo, da so partizani »uporabili šte­vilne mitraljeze, puškomitra-ljeze in brzostrelke angleške izdelave«. Nemški komandant seveda ni vedel za juriš bata­ljona VDV, zato je poročal o »dveh bataljonih Rusov«, ki sta začela »močan napad na naše položaje«. Takrat je obstajal in jurišal le en »ruski bataljon«, ker drugega takšnega ni bilo. Poročilo priznava skupne izgu­be bataljona Heine, od katerih jih je bilo največ prav pri juri­šu obeh partizanskih bataljo­nov: šest mrtvih, 21 hudo ra­njenih, de^et lažje ranjenih in pet poškodovanih. Skupno naj bi bilo torej po nemškem pri­znanju onesposobljenih za boj 42 vojakov bataljona. Partizan­ska poročila govorijo o večjih izgubah, medtem ko štab 2. brigade VDV v svojem poroči­lu z dne 23. julija o njih sploh ni poročal.

Za soudeležbo 5. bataljona v tem silovitem in neustavljivem jurišu je nemara še bolj bistve­na pripomba nemškega ko­mandanta Heineja, ki je v svo­jem poročilu (pod točko 6-Iz-kušnje) zapisal: »Izurjenost in borbenost banditov se je v zad­njem času močno dvignila. Po­sebno je treba omeniti ognjeno moč banditov. Uporabljajo šte­vilno orožje angleškega izvora, posebno mitraljeze, brzostrel­ke in avtomatske puške«. Prav gotovo velja velik del tega »pri­znanja« 5. bataljonu VDV, ki je bil med vsemi sodelujočimi enotami najbolje oborožen z avtomatskim orožjem. K take­mu priznanju je treba dodati, da so se borci VDV na Gorenj* skem oborožili pretežno z orož­jem, ki so ga iztrgali Nemcem,

in je bilo zelo malo orožja iz zavezniških pošiljk.

Bataljon je imel v jurišu na nemške položaje razmeroma majhne izgube. Čeprav so bili mladi borci VDV vojaško manj izurjeni od sovražnika, so ven­darle prišle do veljave vse nji­hove partizanske izkušnje, pa tudi dotedanje vojaško usposa­bljanje. Po uspelem jurišu na sovražnikove prve položaje in boju prsi ob prsi med borci ni nihče padel. Šele med prega­njanjem nemških vojakov in zasedanjem novih položajev, ko se je bataljon Heine toliko zbral, da so začeli iz daljave delovati njegovi minometi, so osem borcev ranili drobci mi­ne, ki je udarila na položaje 1. čete. Dva sta ranam podlegla, medtem ko je šest borcev po zdravljenju v partizanski bol­nišnici okrevalo in se vrnilo v bataljon. Padla sta Polde Tra­ven, puškomitraljezec, študent iz Zgornjih Gameljn, in Jože Komel — Franci, ki ga je zadela sovražnikova svinčenka, ki se je odbila od skale v njegov tre­buh. Smrt dveh mladih in po­gumnih borcev je tovariše zelo pretresla. Pogrešali so zlasti puškomitraljezca Poldeta, ki je bil zmerom velik šaljivec. Med drugim je pogosto pripo­vedoval svoj dovtip, kako vidi vsako sovražnikovo svinčenko, ki leti po zraku, in se ji zato pravočasno ogne. Pozneje so tovariši v njegov spomin zas­novali dovtip: »Vidiš, Polde je videl vsako majhno svinčenko, velike mine pa ni.« Borec Jože Komel je smrtno ranjen prosil namestnika komandanta Lu­ko, naj ga ustreli in tako reši bolečin. »Ne streljam svojih borcev, še manj pa ranjence!« je odvrnil Luka in ga tolažil ti­stih nekaj mučnih minut, pre­den je izdihnil. Ranjene borce so naložili na nosila in jih od­nesli na zbirno mesto, od ko­der so jih nato z vozovi odpe­ljali proti Cerknemu v bolniš­nico Franjo.

Bataljon se je pri Vojskem ločil od divizijske kolone in od­pravil proti Banjški planoti. Namestil se je pri štabu briga­de v vasici Krvavec, da bi si odpočil po dolgem pohodu in jurišu na Oblakovem vrhu. To­da ob koncu pojemajoče so­vražnikove ofenzive sta morali 1. in 3. četa v zasedo nad cesto pri Grgarju. Sovražna kolona, ki se je 30. julija vračala iz Če-povana, pa je bila številčno premočna za uspešen napad zasede. V spopadu z nemško kolono se je morala zaseda umakniti na višje položaje. Nemci, ki so že sklenili svoje akcije, so tudi kmalu odšli pro­ti Gorici.

MLADI VSEGA SVETA: NIKOLI VEČ FAŠIZMA!

Š p a n s k i b o r e c S t a n i s l a v F i n ž g a r — R u b

ZA POSTELJO ZMLJA, Z ODEJO MILO NF30

Jesenice, 2. jul i ja — Stanislav F i n ž g a r s K o r o š k e Bele jI boril v Š p a n i j i , d o ž i v l j a l je strahote n e m š k i h t a b o r i š č i n se bojeval m e d partizai*^ e dno sem bil in vedno b o m ostal zagrizen a n t i f a š i s t , saj n i m o g o č e popisati st"10* n e m š k e g a n a c i z m a . «

Stanislav Finžgar

— Rubjo

Stanislav Finžgar s Koroške Bele je v jeseniški občini edini še živeči španski borec. Zdaj 72-letni Stanislav je bil kar de­vet let vojak in ni, kot sam: pravi, nikoli doživljal kaj do­brega, bil je večkrat lačen kot sit, ko je bil v španski revolu­ciji ali po neštet ih evropskih taboriščih, kjer je spoznal vse strahote fašizma.

»Že leta 1936 sem iz planin­skega polka v Škof ji Loki kot

del »n znal. Bojeval sem se v

starojugoslovanski vojak po­begnil v Španijo. Tedaj se ni dalo dobiti nobenega dela, pri­hodnost pa je bila zelo negoto­va,« pripoveduje Stanislav Finžgar — Rubjo.

»Ime Rubjo sem dobil v Španiji, kamor sem pripotr val po petih tednih skrivanja v petih državah. Bilo je težko, ker nisem znal tujih jezikov, a sem si pomagal, kakor sem

italjonu Dimitrov in nekate-oorbe so bile zares težke. V

, a n ' j » sem bil dvakrat ra-pn, toda v protiletalski arti-riJ» Pri Cehih sem vztrajal do »nca. K° je bilo rečeno, naj se in-

r nacionalne brigade odstra-J°. smo se tisoči in tisoči asli na francoski meji v ta­l iščih. Tam mi je bila šest esecev za posteljo zemlja in

°dejo milo nebo, hrane pa 0 r a J ni bilo. Nato so nas in-fnirali v Nemčijo, kjer smo v porišču Herman Goring-a u m s c n w a r g S p 0 Z nal i , kaj Rasizem. v Jtoborišču sem imel števil-»«15.340 in pravi čudež je bil, 1 s e m ga sploh preživel. Trdo

k j d e l a l i ' k ° P a l i jarke in a k dan bili nema priča stre-

nJa in pobijanja. Nemška ! : k a v tem taborišču je bila m e ' j i ta: na tisoče so jih pri-Z a u

v h kolom in postrelili. a večer so nas tepli, sleherni

d 0 ° H 25 udarcev, ki jih je o r j d sproti šteti. Če se je ™ o t ,l, jih je dobil še enkrat «... V čevljih nisem imel no-Jjlc> noge so bile vse krvave, ,. no smo morali teči in se 1 Judno odkrivati, če smo e c a " gestapovca. Tega se ne

PREGANJANI K)T DIVJE ŽIVALI

O Fis trov ih fantih so ljudje vedno govorili / vsem s p a n j e m . Predani bor­ci so bi l i od prvega dne, p o š t e n j a k i , zavedni S l o v e n k - j u l i j a 1941, ko se je pred njihovo h i š o , pr i L e v č e v i h na Cegelnici , postavil* ^ n j s k a č e t a , so bi l i v vrsti kar trije L e v č e v i fantje: Stane, M i h a in Fran** T « n e , k i je takrat ž e imel d r u ž i n o , je bi l kasneje z d r u ž i n o in m a m o preS^n v t a b o r i š č e . A so se vsi vrn i l i , le M i h a , d r a ž g o š k i borec, je padel na M o š ^ k i p lanin i .

»Sestajati smo se začeli v trojkah,« mi pripoveduje 73-letni Franc Fister iz Nakle-ga. »Toplakov Stanko je bil takrat že v ilega­li. Že dva meseca pred vstajo je prišel k nam. On je organiziral pri nas, v Strahinju pa Gabrijel in Rudi Mede. Sestajali smo se ob robu gozda. Toplak se je takrat največ za­drževal pri nas ali pri Omanovih.

V 1. Kranjsko četo smo se formirali 26. julija, 3. avgusta smo bili na Veliki Poljani pod Storžičem že razhajkani; 65 nas je bilo skupaj s Tržiško četo. Zelo močne smo se počutili, tako močne, da smo že tiste dni ho­teli napasti samo begunjsko f , a š č i n o in os­voboditi zapornike. V tej skupini nas je bilo okrog 45. Ker pa ni bilo borcev Cankarjeve­ga bataljona z Jelovice, Begunj nismo na­padli. Medtem ko smo čakali, so Nemci na­padli borce, ki so ostali pod Storžičem. Osem borcev je takrat, 5. avgusta navsezgo­daj, padlo pri Verbičevi koči. Moj brat Stan­ko je stražil, ko so napadli. Ko smo izvedeli /a tragedijo pri Verbičevi koči, smo se umaknili na Dobrčo. Izvedeli smo tudi, da so naši načrti izdani. Namesto borcev z Jelovi­ce so prišli po cesti pod gorami nemški avto­mobili Potem se je začelo strahovito prega­njanje.

Vse do oktobra 1941. leta smo bili nekaj rasa v Udinem borštu, nekaj časa v okrogel

ski jami. Nek«'? 0 bili kar cele tri tedne skupaj v jami. s t l"inajst dni skupaj smo se držali ob Sa

Le treh hi* u aJbolj spomnim, da so nam tisti čas d& 2avetje, da se ljudje niso ustrašili, ko S I\5 l s^- To so bili Križnarje-vi z Okrogleg3. K u -ševi po domače, Mede-tpvi in Oman' 2 Strahinja. Kmet Tone Markič, Omafl ln}el na sredi, vrta čebel­njak. Tja namr s i l hrano. Saj so bili tudi sorodniki tu, b1 n a š i , trepetali so za nas, a vsi so se nas,*1 tudi bali. Nemški teror je bil strašen. . dan so po vaseh viseli novi plakati z ' talcev. V Dragi so kosili streli, begunjrPori so se polnili. Naši ljudje včasih L 6 u e t i niso hoteli, kje se zadržujemo, o\t^S' C e bi jih prijeli in mu­čili, ne mogli •' Kot preganjane živali smo bili.« 4,

Do oktobr^ ' leta so ga na Dolenj­skem ujeli Ital^ °dpeljali so ga v taboriš­če Gonars, sepv J* so ga od tam poslali v Begunje, nato, ^raut, kjer je bil do na slednje p o m l a d n i se je pri nakladanju premoga poM, ji Poškodoval nogi, se zdravil in poter f^uta ušel, 14. februar­ja 1944. leta Prešernovi brigadi. Ob novem let ij. l e ta je prišel v 3. bata­ljon KokrškegLj d a. Prve dni maja 1945 je bil spet me^ • ki so osvobajali Begu­nje. Tokrat sO r

r e s osvobodili. In kaj pra1 n c Fister o današnjem

trenutku? »Pri nas bfjJJJ. z«ato imeli, a kaj, ko "M. n iicio ^llj-J. — »~ uncu, a "-"J, "~

smo dopustili,3()vJJe poneverjajo, krade­jo. Nikjer večC 6 n J a . Direktorji so po štirikrat pogojp * n °vani , pa spet dobe mesto direkto^j ^ i li smo, premalo je kazni. Po vojflp^ *ega ni bilo mogoče. Zdaj smo vse ž j v . ole daleč prignali. Nekaj časa setn0l, l r al, žrl v sebi, a zdaj vidim, da sam^ju ^ prav nič pomagati. Le svojemu 2% v*°dujem. A kaj bo? Imamo veliko i £ : udiranih ljudi, pa so brez dela. J a z i c j Q J je včasih pomenilo biti brez dela. t r e £- V e k, pa je moral pros­jačiti, drugače j e ' V e l - Naj se to ponovi? Poglejte, še boV 0 r n ?P°s lenih preko 3000. Vsi bi lahko &ni P" jemljejo prosta mesta mladim y r av.«

D. Dolenc

IJA 1987 PETEK, 3. JULIJA 1987 9. STRAN O O E H K I o U ^ J E J I G L A S

I J , D A N r O R C A • 4 . J U L I J , D A N B O R C A • 4 . J U L I J ,

j a r — R u b P R & J E U S M O

0 ZMLJA, ZA )Nr30 o r o š k e Bele i boril v Š p a n i j i , d o ž i v l j a l l m e d partiza'*^ e dno sem bil in vedno >če popisati sr 1 0* n e m š k e g a n a c i z m a . «

del in znal. Bojeval sem se v l ^ i ° n u Dimitrov in nekate-

..be so bile zares težke. V »aniji sem bil dvakrat ra-Pn, toda v protiletalski arti-riJ» pri Cehih sem vztrajal do inca. ^ ° je bilo rečeno, naj se in-rnacionalne brigade odstra-)°j smo se tisoči in tisoči •asli na francoski meji v ta­l iščih. Tam mi je bila šest esecev za posteljo zemlja in ; °dejo milo nebo, hrane pa •0 raj ni bilo. Nato so nas in-f'n.irali v Nemčijo, kjer smo v ponšču Herman Goring-aumschwarg spoznali, kaj fašizem. „j^borišču sem imel števil-

1 J5.340 in pravi čudež je bil, 1 s e n » ga sploh preživel. Trdo *° delali, kopali jarke in a * dan bili nema priča stre-i n J a in pobijanja. Nemška stka v tem taborišču je bila m e ' j i ta: na tisoče so jih pri-2 a u h kolom in postrelili.

a večer so nas tepli, sleherni dobil 25 udarcev, ki jih je

° r a l sproti šteti. Če se je " o t , l , jih je dobil še enkrat «... V čevljih nisem imel no-lY*c, noge so bile vse krvave, d. no smo

aJudno

>ki vojak po-[>. Tedaj se ni nega dela, pri-la zelo negoto-ije Stanislav o.

sem dobil v em pri pot« val i skrivanja v Bilo je težko, ujih jezikov, a 1, kakor sem

morali teči in se odkrivati, če smo

ecali gestapovca. Tega se ne

NIK)T II rili /. vsem

s e v a n j e m . Predani bor­

i l n i S lovenk-Ju l i ja 1941, ko se je I n i č i , postavi l ^ a n j s k a č e t a , so bi l i 1 i ha in Fran«* r one , k i je takrat ž e n m a m o pref^1? v t a b o r i š č e . A so se padel na M o š ^ * * p lanini .

ski jami. N e k ^ 0 bili kar cele tri tedne skupaj v jami. trinajst dni skupaj smo se držali ob S*

Le treh hi- Najbolj spomnim, da so nam tisti čas d^.2avetje, da se ljudje niso ustrašili, ko s l * r i l s ^ - To so bili Križnarje-vi z Okrogleg*.* u ševi po domače, Mede-tovi in Oman^2 Strahinja. Kmet Tone Markič, Orna* l l^el na sredivrta čebel­njak. Tja narnj7sil hrano. Saj' so bili tudi sorodniki tu, b(~ n a š i , trepetali so za nas, a vsi so se nas ^ tudi bali. Nemški teror je bil strašen.^, dan so po vaseh viseli novi plakati z talcev. V Dragi so kosili streli, begunjr P°ri so se polnili. Naši ljudje včasih f edeti niso hoteli, kje se zadržujemo, d' .. • če bi jih prijeli in mu­čili, ne mogli ' Kot preganjane živali smo bili.« 4,

Do oktobri • leta so ga na Dolenj­skem ujeli Italu^dpeljali so ga v taboriš­če Gonars, sepv J* so ga od tam poslali v Begunje, nato, ^raut, kjer je bil do na­slednje pomla^.j6"! se je pri nakladanju premoga ponVv Poškodoval nogi, se zdravil in pottf ^ rauta ušel, 14. februar-

1944. leta j ' | ^ e v Prešernovi brigadi. Ob novem leVh„i ! eta je prišel v 3. bata-

leta v m letu,;jet,

ljon KokrškegL^a. Prve dni maja 1945 je bil spet me^ • ki so osvobajali Begu­nje. Tokrat so r

r e s osvobodili. In kaj pra' n c Pister o današnjem

trenutku? JK »Pri nas ?-lato imeli, a kaj, ko

smo dopustili,3Qv Je poneverjajo, krade­jo. Nikjer veČ^ ^nju. Direktorji so po štirikrat pogojp n ° v a n i , pa spet dobe mesto direktojj t ^ ' ' i smo, premalo je kazni. Po vojiwi b*6^3 n ' D '"° m o g o č e . Zdaj smo vseJŽivp? daleč prignali. Nekaj časa soih 0 r

C l r al, žrl v sebi, a zdaj vidim, da sam^ u J** prav nič pomagati. Le svojemu z^in ^odujem. A kaj bo? Imamo veliko <j( £ . udiranih ljudi, pa so brez dela. Jazj cj ^ Je včasih pomenilo biti brez dela. fre*.. e k. pa je moral pros­jačiti, drugače j e ' e L Naj se to ponovi? Poglejte, še DO^ol^^enih preko 3000. Vsi bi lahko l>ni Q • P n jemljejo prosta mesta mladim- P l > a v .«

D. Dolenc

ušel k partizanom. Bil sem v Gorenjskem odredu in spet ra­njen v Lomu.

Ko so me dodelili kot politi­čnega delavca, da bi skrbel za transport na Koroško, so me Avstrijci zaprli kot komunista in mi dali vedeti, da sem neza­želen...

da popisati, to je bilo čakanje na smrt, taborišče nemškega grozodejstva, fašizem v naj­hujši obliki.

K sreči sem bil iz nemškega taborišča poslan na delo dru­gam. A v Nemčiji nisem mogel več zdržati. Našel sem vezo z domom in zvedel, da so starej­šega brata ubili. S pomočjo partijskih vez sem čez Celovec prišel domov k mami in takoj

Skratka, devet let sem doži­vljal strahote preganjanja in krvave vojne. A sem vedno bil in sem zagrizen antifašist in žel im si, da se taki časi ne bi nikdar več ponovili. Mladi ro­dovi komajda vedo, kaj je svo­boda, kaj je kruh, ki ga je me­ni življenje tako skopo odmer­jalo...«

D. Sedej

Jože Šiler — Milan, praporš­čak Kokrškega odreda

Z a s t a v a j e z n j i m i , k o p r a z n u j e j o

a l i ž a l u j e j o

STIRIINŠTIRIDE-SET LET PRAPORŠČAK

Zastavo je dobil prvič v roke na božični večer 1943. leta. Njegov komandir Matija Suhadolnik — Luka ga je pogle­dal od nog do glave in si potihoma dejal, da bo tale posta­ven fant kar pravšnji. Pošteno se je moral urediti, v vasi so mu dekleta zlikala obleko, kolikor se je dalo je zloščil čevlje, pritegnil pas, da je bil, kot bi ga iz škatlice vzel...

Ta večer je bil namreč s partizansko zastavo in s petokrako zvezdo na njej namenjen v trsteniško cerkev k polnočnici. Tisti, ki so vedeli, kaj se pripra­vlja, so v cerkvi samo na­peto čakali. In ko je tam pri vratih zašumelo in so se v cerkvi pojavili trije partizani z zastavo, je vsem zastal dih. Jože Ši­ler — Milan je čudovito odigral svojo prvo politi­čno vlogo. Ko je bilo »po­vzdigovanje«, se je spošt­ljivo poklonil z zastavo...

To je bil dogodek, ki je vrgel pokonci vso Go­renjsko. Saj niso tako sla­bi ti go.šarji, so potem go­vorile kmečke mame...

Bilo je v 3. kranjski četi Gorenjskega odreda.

Potem je zastavo nosil ves čas, ob vseh priložnostih, razen ti­sti mesec spomladi 1944. leta, ko je šel na Primorsko v politi­čno šolo. Tudi kasneje, ko je prišel v Kokrški odred, je bil še zastavonoša. Po vseh mitingih je bil z njo, tudi na koncu, ko so šli osvobajat Celovec. Danes je zastava v nekem muzeju.

Po vojni je dobil drug prapor. Kranjski kolektivi so ga iz­ročili borcem Kokrškega odreda pred hotelom Evropa v Kra-

, nju, ko so se postavili v vrsto za odhod na Ostrožno. »Štajer­ska v borbi« je pisalo na njem. S tem praporom je hodil na

: proslave, vse partizanske shode, odkritja spomenikov, in sicer do leta 1980, ko je Kokrški odred prejel svoj prvi pravi prapor.

: Načrt zanj je naredil Štefko Urbane. »Kokrški odred 1942-1945 za svobodo pod Karavankami« piše na njem, Tri-

I glav je izvezen in med vrhovi OF, na drugi strani pa » Smrt fa­šizmu — svoboda narodu.« Zdaj ima že štiri domicilne trako­ve: Tržičani so ga dali, Kranjčani, Radovljičani in v nedeljo,

121. junija, še Jeseničani. Lepo je pogledati praporščake, ko se postavijo vsi v ena­

kih uniformah, v strumni drži, s svilenimi izvezenimi prapori v rokah. Kar čudne proslave bi bile, če bi jih ne bilo zraven.

I Jože nosi prapor že 44 let. Osem let je nosil še prapor kra­jevne organizacije zveze borcev Bistrica pri Tržiču, kjer živi. Potem je tega le prevzel nekdo drug, Jože pa ostaja zvest pra­poru Kokrškega odreda.

»Kar nabere se sobot in nedelj, ko so proslave, vmes pa še kakšni pogrebi, ki tudi ne smejo miniti brez praporov,« pripo­veduje. »Začne se s proslavo na Okroglem, prve dni maja so na vrsti Begunje, 9. maja Čevdrci, v začetku junija so na Lju­belju interniranci, takoj za njim zbor aktivistov, 18. junija je proslava Kokrškega odreda na Kališču, konec junija praznuje Gorenjski odred, potem je pa dan borca, dan vstaje, 5. avgu­sta je tržiška občinska proslava pod Storžičem, konča pa se s proslavo v Gozdu. Potem je pa spet 1. november in pridejo še razni pogrebi. Za komandanti in vidnejšimi borci gremo s prapori. Povabijo pa nas še druge brigade in enote ob svojih proslavah, odkritjih spomenikov...

Lepo nas je videti, to je res. Tudi na proslave radi priha­jamo. Le vročina nas utrudi. Če je dež, ni tako hudo, ker smo dobro zavarovani pred njim. Vročina je pa vražja. Vsaj uro moraš stati pod soncem. Takrat je vsaka proslava zelo dolga.

Proslave pa so res lepe. Kako je vedno lepo na Okroglem, kjer pride toliko mladih, na Ljubelju, na zboru aktivistov pod Storžičem, pa na Jezercih, kjer se zberemo borci Kokrškega odreda in II. grupe odredov. Tudi v Gozdu je vedno lepo. Če bi proslav ne bilo, bi se sploh nič ne dogajalo, le veselice bi bile kdaj pa kdaj. Proslave pa so tudi priložnost za lepo kulturno doživetje. Kako zaigrajo godbe na pihala! Pa recitatorji! Kar zazebe te, tako prodorne glasove imajo... Ljudje me kar spra­šujejo, češ kje bo pa zdaj naslednja proslava. Radi prihajajo, posebno borci, da se vidijo, se malo pogovore, ugotove, da so še tu, bolj ali manj rahlega zdravja, toda še so živi! In tudi mladi prihajajo. Koliko mladine je bilo v Komendi! Verjemite, prav nič ni težko držati prapor, če je toliko življenja okrog te­be. Vendar jih bomo počasi morali spustiti iz rok. Borci posta­jamo stari in bolni, čas je, da nas zamenjajo mladi iz teritori­alne obrambe. Za na B.striško planino, Kališče, Čevdrce in podobne proslave jim ga že prepustim.«

Prejšnjo nedeljo je Jože Šiler - Milan v Zabreznici na skupnem zboru Gorenjskega in Koroškega odreda dobil po­sebno priznanje za 44-letno nošnjo prapora. Čestitamo!

D. Dolenc

Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj pri­spevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo.

Uredništvo

ŠTIRIPASOV-NICA MIMO RADOVLJICE

V vašem cenjenem listu je izšel članek, ki obravnava tudi vprašanje glede bodoče štiri-pasovnice skozi gorenjske kra­je. V njem trdi vaš dopisnik Zaplotnik, da so se vse kraje­vne skupnosti v občini Rado­vljica izrekle za to, naj bi šla avtocesta čim bližje sedanji magistralni cesti. Kako so po­tekali sestanki po drugih skupnostih, ki so jih sklicevali na hitro roko, ne da bi občane seznanili, za kakšno avtocesto pravzaprav gre, ne vem. Vem pa, in tudi tisti, ki so sodelo­vali na sestanku v radovljiški skupnosti, da se za cesto, ki naj bi šla čim bližje nje — in šla bi, če bi šla ob sedanji ma­gistrali — nihče od občanov ni zavzemal. Prevladovalo je mnenje, da bi se morali tudi na tem odseku ravnati po pra­vilu, naj se ceste take vrste ogibljejo najbolj naseljenih krajev. Prvotna trasa, ki jo je začrtala Republiška skupnost za ceste v sporazumu s teda­njim občinskim vodstvom, je temu načelu zadostila. In ne samo to — cenejša je, ker je krajša za 1 km, 1 km štiripa-sovnice pa stane dandanes najmanj l milijon dolarjev. Razen tega prvotna trasa pri­zadene manj vredno zemljo, kakor tista ob sedanji magi­strali, v gradbenem pogledu pa ne pomeni takih težav ka­kor tista, ki naj bi tekla ob Ra­dovljici. Povrhu vsega pa je speljana tako, da ne bi bili po­trebni umetni hrupobrani ra­zen kakšen kratek na dveh, treh mestih. Potemtakem ima pred traso ob sedanji magi­strali tik ob Radovljici veliko prednosti, predvsem pa seveda to, da bi prihranila neznosen hrup najbolj gosto naseljenim krajem, Radovljici in Lescam.

Ob tem je bil govor tudi na omenjenem sestanku. V zad­njem Obzorniku radovljiške občine na strani 21 piše: »KS Radovljica je predlagala poleg izvedbe protihrupnega ntksipa tudi poglobitev trase. Investi­tor navedene pobude ne more sprejeti, ker bi taka rešitev zahtevala rušitev obstoječih podvozov na magistralni cesti

(Radovljica—Begunje—Les­ce—Hlebce).« Kaj sedaj? Rado­vljičani terjajo poglobitev. Če je ta njihova zahteva (ne pobu­da!) po mnenju investitorja nesprejemljiva, je po mnenju Radovljičanov še dosti bolj nesprejemljiva avtocesta tik ob njihovem kraju.

Na omenjenem sestanku, kjer, kot že rečeno, ni bilo sli­šati zahtev za cesto čim bližje Radovljici, temveč ravno nas­protno, je predsedujoči sesta­nek sklenil rekoč, da se bomo o tem še pogovarjali. Vprašu­jemo se, kdaj bo to!

Gre za zelo pomembno vpra­šanje, celo usodno za one, ki so si zgradili domove tik ob današnji magistrali, ker jih nihče ni opozoril, v kaj se bo spremenila. Zakaj taka nagli­ca? Ni bilo rečeno, da bo zase­danje, ki bo odločalo o trasi, šele po počitnicah? Spričo te­ga, da najbolj prizadeti kraje­vni skupnosti v njeni zahtevi po poglobitvi avtoceste baje ni

mogoče ustreči, bi morali s ka­kršnimkoli odločanjem o tej zadevi počakati. Delegati te skupnosti ne morejo glasovati za rešitev, <i je zbor radovlji­ške skupnosti ni sprejel.

Kadar gre za takšne stvari, kot je nova štiripasovnica, ki bo prevzela velik del prometa skoz Šentilj, razen tega pa še tisoče in tisoče vozil, ki doslej niso šla od Baltika do Male Azije skozi Jugoslavijo, tem­več po drugih poteh — ali je dopustno o tem odločati z me­haničnim seštevanjem glasov raznih krajevnih skupnosti? Prvo besedo pri tem bi moral imeti kraj, ki bi bil najbolj pri­zadet, ker je najgostejc nase­ljen.

In še to: baje so vso f? zade­vo pretuhtali modri možje iz Ljubljane, se pravi iz ljubljan­skega urbanističnega institu­ta. Kakšne so druge, alternati­vne rešitve, ki jih ta ustanova predlaga in podpira, v to se ne bi spuščali. Upamo pa si zapi­sati, da ji predlog, naj se pr­votna trasa spremeni, ne dela časti. Ali niso vedeli, za kak­šno cesto gre, kar spričo naših razmer ni niti tako nemogoče, če pa so vedeli, kako neki so mogli predlagati, naj i>e ena najbolj agresivnih prometnih žil tako približa občinskemu središču, namesto da bi šla tam, kot jo je prvotno trasirala Republiška cestna skupnost? Zaradi plodne zemlje? Doka­zano je, da je prvotna trasa ne vzame nič več, kvečjemu manj. Zaradi stroškov? Doka­zano je, da je trasa mimo Ra­dovljice daljša in dražja. Zara­di lažje izvedbe? Dokazano je, da je ravno nasprotno.

Ostane le še pokrajina. Res je, obe varianti pomenita hud poseg v radovljiško ravan. Šti­ripasovnica s protihrupnostni-mi konstrukcijami, ob kateri bi tekla še sedanja magistral­na cesta, bi bila strahota, med­tem ko bi se prvotna trasa iz­gubila med gozdiči in gričev­jem. Bojazen, da bi sekali na­mesto ene ceste radovljiško ra­van kar dve, je odveč, saj bi bi­lo na sedanji magistrali, ki bi se spremenila v medkrajevno cesto, le malo prometa. S pri­mernimi drevesnimi nasadi bi jo bilo mogoče spremeniti v drevored, ki bi pokrajini ob Radovljici utegnil dodati novo mikavnost.

Matej Bor

OPUŠČENI AVTOMOBILI

V Frankovem naselju Trata je bilo zgrajenih več urejenih parkirišč. Tudi nadstreški, ki delno pokrivajo ta parkirišča, so urejeni in čisti, torej ne kvarijo okolja. Še vedno je ve­liko želja in prošenj za uredi­tev novih nadstreškov v teh parkiriščih, vendar zdaj še ni­so dovoljeni. KS Trata si bo prizadevala, da bi zgradili ga­ražno hišo. Vsak krajan, ki ima avtomobil, bi ga želel ime­ti pod streho, tako poleti kot čez zimo.

Na urejenem parkirišču Frankovega naselja — zahod pa že skoraj eno leto stojijo za­puščeni in razbiti avtomobili, avtomobilski deli pa pokrivajo skoraj polovico parkirišča. Brezvestni lastniki kljub več-

Gorenjski glas št. 36

DOBENSKO AMERIKO BODO POZIDALI

V 36. številki Gorenjskega glasa je vaša novinarka obja­vila uokvirjeni članek Štirje hektari za razlastitev — DO­BENSKO AMERIKO BODO POZIDALI. Navaja imena last­nikov zemljišč, ki naj bi bila

razlaščena. Med njimi sem prebral tudi svojega. Nemalo presenečen, ker je bila to prva informacija o posegu v pro­stor, čigar lastnik sem med drugimi tudi jaz, izrekam vaši novinarki iskreno zahvalo, ker je le obvestila lastnike in jav­nost o neljubem dejanju razla­stitve, ki ga pripravlja SO Škofja Loka, ki o tako po­membnem dejanju ni obvesti­la lastnikov zemljišč o svojih namerah in načrtih. Razlasti­tev je namreč zelo pomembno dejanje, ki vpliva na življenje in delo občana. Noben izgovor ne more ovreči dejstva, da sta

kratnim opozorilom krajevne skupnosti Trata razbitin ne odstranijo. Še bolj žalostno pa je, da ne poznamo lastnikov nekaterih avtomobilov. Z odločno akcijo krajevne skup­nosti in s pomočjo organov milice naj bi v najkrajšem ča­su te razbitine odstranili, če­prav bo mogoče veliko vroče krvi.

Zakonodaja za taka vpraša­nja je nedorečena in tudi tisti, ki puščajo take avtomobile na parkiriščih, nimajo nobene kulture in onesnažujejo oko­lje. '

Ker je to vse večji problem, ne samo na tem parkirišču, naj bi za take kršitelje sprejeli odlok, ki bi natančno določal vse dolžnosti, še posebno pa kaznovalno politiko.

Za KO Trata Franc Gaber

KDO MED NOVE TITOVE ŠTIPENDISTE

Kranj — Med štipendisti Ti­tovega sklada SR Slovenije je vedno več Gorenjcev. K temu so predvsem prispevali mladi delavci, ki so bili številčno dolga leta v senci, zdaj pa so se domala izenačili z rednimi učenci in študenti. V tem šol­skem letu dobiva Titovo šti­pendijo 57 Gorenjcev, med nji­mi 28 mladih delavcev.

Zadovoljni smo tudi s štu­dijskimi usmeritvami Titovih štipendistov: za tehniško, bio­tehniško in naravoslovno po­dročje jih je 26, za pedagoško in družboslovno 16, za eko­nomsko in organizacijsko 12, dva za zdravstveno in eden za pravno.

V šolskem letu 1986/87 preje­majo Titovo štipendijo v jese­niški občini: Vilko Bergant, Karmen Bernik, Toni Čebulj, Roman Grosmajer, Dragutin Gvozdič, Marko Koselj, Zoran Kramar, Alenka Mertelj, To­maž Mertelj, Mirsad Okič; v kranjski občini: Sašo Arsenov-ski, Bojan Bajželj, Ruža Barič, Vine Bešter, Bojan Dremelj, Marko Gašperlin, Tanja Jurje-vec, Ljuba Kos—Konc, Dam­jan Križaj, Drago Legat, Dam­jan Miklavčič, Tatjana Mura-ja—Oblak, Judita Nahtigal, Jana Odar, Drago Perko, Maj­da Pipan, Marjan Pogačnik, Polona Savnik, Rok Savnik, Mateja Ravnik, Mirjana Sta­ne, Janja Žlebnik; v radovlji­ški občini: Bojana Ažman, Boštjan Blaznik, Branko Brin-šek, Lidija Golob, Jožica Gu­ze j, Tatjana Jane, Peter Kejžar, Marjan Kozjek, Franci Poga­čnik, Irena Pfeifer, Marjan Te­ran; v škofjeloški občini: Mar­jana Bajec—Kaher, Vid Bob-\ai, Igor Bačnar, Pavle Bešter,

Tomislav Eržen, Melita Filipič, Slavkj Gaber, Mateja Gajgar, Mirjana Galičič, Beti Poljan-šek, Rozalija Žgavec in v trži-ški občini: Mirjam Toporiš— Božnik, Uroš Stritih in Bojan Veselinovič.

Mnogi bodo letos šolanje končali (ali so ga že), drugim želimo, da bi izpolnili zahte­vane pogoje za nadaljevanje. Za prihodnje šolsko leto čaka­jo nove Titove štipendije: 17 za mlade delavce, 11 pa za otroke delavcev /redno izobraževa­nje/. Predlagatelji so bili o tem že obveščeni, zato pričakuje­mo, da se bo nabralo dovolj mladih, ki so s svojo ustvarjal nostjo in prizadevnostjo zaslu žili štipendijo s Titovim ime nom.

Franc Belčič

bila s tem zelo kršena 168. člen ustave SFRJ in 209. člen usta­ve SRS, ki pravita, da ima ob­čan pravico, da je obvešče.i o dogodkih, ki so pomembni za njegovo delo in življenje. Ko smo prebrali v Glasu, smo se zganili, morda prepozno. Ven­dar novinarki H. Jelovčan za­hvala in priporočilo, naj spremlja razplet, ki je na javni obravnavi v KS Poljane 24. ju­nija 1987 pokazal, da je tema vroča.

Janez Kokalj Predoslje 36

Kranj

G L A S 10. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 3. JULIJA 1987

O T R O Š K A IGRA NA OTOKIH" Ja Planinfpri Kranju so si projektanti zamislili »otoke« sre­

di cest Zato, da bi predrznim voznikom preprečili, da bi dirkali po

naselju in ogrožali p e š c e , predvsem otroke. In kaj se zdaj dogaja? Otroci, ki so se vedno radi igrali in se tudi vedno bodo, so

si v pomanjkanju otroških igrišč izbrali te prometne »otoke«- za svojo igro.

S t a r š e m gredo lasje pokonci, ko se njihovi ali sosedovi otroci tu brezbr ižno igrajo, vozniki pa vozijo mimo. Ot roška igra je nepredvidljiva in kaj lahko se zgodi, da bodo zdaj zdaj pod avtomobilskimi kolesi...

TORBICA NA P O T N I Š K E M S E D E Ž U Integralov avtobus, ki je 24. junija ob 21.10 odpeljal s

kranjske avtobusne postaje proti Radovljici, je imel poseben režim.

V avtobusu z registracijsko številko KR 413-414 se je za voznikovim s e d e ž e m , na prvih sedež ih torej, peljala sprevodni-kova torba. Potniki, ki so nejevoljno stali, so prosili sprevodni­ka, naj jo postavi kam drugam, da bo vsaj eden izmed njih lah­ko sedel.

A je bil sprevodnik trmast: torbica se bo peljala na svojem s e d e ž u in pika! Ko si je razburjeni potnik v Radovljici zapisoval številko avtobusa, je sprevodnik vzravnano pristopil in skozi zobe izustil: »Pa š e to zapiši, da sem jaz, sprevodnik Jure Sve­tin...

Tako torej: kjer je sprevodnik Jure Svetin, je v avtobusu se­dež manj, ker se mora njegova torbica peljati na po tn i škem se-dežu !

K J E K A J • m delajo m m m

NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI

M I R K O R A K U Š

Ko je kot obetavni kolesar Bleda pred trinajstimi leti pre­rasel domači klub, se je včlanil v najmočnejši kolesarski klub v Jugoslaviji, v kranjsko Savo, za katero so tedaj kolesarili še Dra­go Frelih, Jože Valenčič in že tu­di mladi Bojan Ropret, Bojan Udovč in drugi. Šest let je bil član državne reprezentance, so­deloval je na največji amaterski dirki na svetu, na di rki miru od Berlina do Varšave, na najzah­tevnejših amaterskih dirkah v Italiji in Franciji, š e s tk ra t na dirki Po Jugoslaviji... Obredel je veliko sveta, prekolesaril na sto­tine irj tisoče kilometrov in dose­gel lepe uspehe: dve leti zapored je bil državni prvak v cestni vož­nji —• 1976. leta v Novem Sadu in leto zatem v Kranju, dvakrat je bil tretji na balkaniadi, štiri­krat je pomagal Savi do držav­nega naslova v ekipni vožnji na sto kilometrov, zmagal je na dir­ki Po ulicah Kranja, ki velja za eno najzahtevnejših enodnev­nih dirk pri nas... Najbolj s Q spo­minja balkanskega prvenstva v Grčiji — ceste so bile p rašne , v senci št ir ideset stopinj Celzija, med več kot dvajsetimi zmaga­mi sta mu najljubši na držav­nem prvenstvu.

Kaj dela in kako živi Mi rko Rakuš sedem let po tem, ko je še zadnjič v dresu Save pritiskal na pedala? Živi v Bohinjski B i ­strici skupaj z ženo, tudi navdu­šeno rekreativko, in z osemme­sečno hčerko, dela v blejskem LIP-u kot organizator špor tne

rekreacije in kontrolor bolniške­ga staleža. Uvedel je tekmova­nje za najboljšega špor tnika in športnico LIP-a, organizira ra­zna tekmovanja ali pomaga pri izvedbi. »LIP je na področju špor tne rekreacije najboljši med vsemi lesarji na Gorenjskem in v Sloveniji,« se pohvali.

Je organiziranje športne re­kreacije združljivo z nadzira­njem bolniškega staleža? »Je«, pravi Mirko. »Včasih se namesto v avtomobil vsedem na kolo in se odpeljem pogledat, kaj delajo bolniki — ali spoštujejo zdravni­kova navodila ali ne. No, večina j ih , nekateri pa med zdravlje­njem trosijo tudi gnoj, hodijo v hribe in podobno.« Mirko se tudi po tem, ko je prenehal tekmova­ti, ni odrekel kolesarstvu. Trudi se, da bi na Bledu vzgojil rod uspešnih tekmovalcev, vendar pravi, da je težko kaj narediti, ker ima klub malo denarja.

C. Zaplotnik

*^f£f

c < e k

• F r a n c o s k a D i n a s t i j a

Slavna francoska pisatelji­ca Francoise Sagan piše tele­vizijsko serijo, ki bo imela šest nadaljevanj in bo podob­na seriji Dinastija. »Delam z Američani,« je dejala Saga-nova, »ki so mojstri takih na­daljevank. Zgodba govori o dveh druž inah , k i živita v so­sedstvu in doživljata vrsto zapletov.«

• K a s k a d e r v f i l m i h

o J a m e s u B o n d u Kdo je namesto Seana

Connervja in Rogera Moora v filmu o Bondu skakal iz aviona, avtomobilov ali s stolpnic? Nihče drug kot Bob Simmons, nekdanji profesio­nalni vojak, ki pravi o Seanu Connervju; »On sovraži vse živali. Ce vidi navadno mi­ško, takoj skoči na stol.«

# R a z p r o d a j a s a n j , Brigitte Bardot, ki živi na

jugu Francije in se je posve­tila zaščiti živali, se je odloči­la, da proda vse svoje obleke in nakit in tudi tako pomaga zapuščenim živalim. Prodala je celo svoje poročne prstane in človek, ki je vodil licitaci­jo, je izjavil: »Mi smo tu pro­dajali sanje, iluzije, k i so dvi­gnile ceno vsaj za 80 odsto­tkov.«

# K a k o d o m o ž a Neki Američanki , ki se je

odločila, da bo svetovala, ka­ko najti moža, posel izredno cveti. Zdaj je izdala celo knji­go in tu je nekaj njenih na­svetov: nosite obleko iz meh­k ih tkanin; ni zaželena traj­na, ampak naravni lasje; iz ­birajte romant i čna mesta za sestanke; potrudite se, da po­stane od vas odvisen; nikdar ga ne prekinite, ko govori; občudujte ga, a mu obenem dajte vedeti, da ni on predo­ber za vas, ampak da ste vi zanj prava trofeja; odlagajte seks vsaj do 13. sestanka, kajti potem je končna zmaga toliko slajša...

Ž e dobro leto dni je gorenjska glasbena scena b o g a t e j š a za novo glasbeno ime. Skupina Heavv Companv, ki jo sestavljajo vodja in ritem kitarist Bratko Košir, pevec in solo kitarist Mita Svetina, basist Ja­nez Pivk in bobnar Š t e f a n Košir, se je dela o č i t n o lotila zelo resno. Fan­tje pripravljajo material za vinilni prvenec, ki naj bi v bl ižnj i prihod­nosti izšel pri PCP v Beogradu. Skladbe bodo posneli v srbohrva­š k e m jeziku, ker pri slovenskih za­ložn ik ih za njihovo glasbo ni prave­ga zanimanja.

Ker trenutno Gorenjci nimamo izrazito samosvojih ustvarjalcih rockovskih skupin, pomeni tudi glasbeno ustvarjanje jeseniške sku­pine Heavv Companv z glasbo, ki jo simbolizira ž e samo ime.-pozor-nosti vredno o s v e ž i t e v .

D a n a š n j e Strane strune so neko­liko m o č n e j š e t e ž k o m e t a l n o obar­vane, zato opozorimo na prvo veli­ko ploščo Sank r o č k a , ki so jo na­slovili s i m b o l i č n o Pridite na ž u r . Pod producentstvom Rajka D ž o r d -ž e v i č a , ki je. mimogrede, zaradi u s p e š n e g a sodelovanja s kranjsko Modrino znan tudi na Gorenjskem, so p loščo izdali v ljubljanski ZKP.

Ko pa smo ž e pri ljubljanski Za­ložb i kaset in p lošč, omenimo še njihovo »hit« izdajo, ž e uvodoma natisnjeno v zlati nakladi — Č u d e ­ž n a polja (Pes Žut i , Rokerji. Bala, bala...). V tej glasbeni zvrsti naje­mo Še novost pri Moulin Rouge (Bye, bye, baby..) in Big benu (Mla­dost je ljubezen).

VIC O GORENJCIH • Kje si, dinar?

Mlad fant gre na živilski trg, kjer prodajajo češnje. Rad bi si j ih privoščil, a nima denarja. Zato brska po tleh in si želi, da bi našel kakšen dinar. Mimo pride starejši mož in vpraša: - Kaj pa iščeš, fant? - Sto jurjev! - Kje pa si j ih izgubil? - Saj j ih nisem izgubil, samo iščem jih!

I.Š., Kranj

• Prijazna krava Gorenjec proda Dolenjcu

kravo. Hvali jo, da je zelo do­bra mlekarica. A se Dolenjec kmalu vrne in potoži, da kra­va nima skoraj nič mleka.

Gorenjec je malo v zadre­gi, ko pravi: - H m , mleka morda res nima — prijazna pa je!

T. Jakelj

Kranjska gora

ZVOKI CITER

V T r ž i č u in okolici ž e dobro poznajo duo Tretji č l o v e k , katerega člana sta kitarist Boris Leban in citrar Zvone Horvat, oba zaposlena v Peku. Do zdaj sta imela ž e dvajset samostojnih nastopov, igrata pa predvsem slovensko narodno glasbo, narodnozabavne in v e č n o zelene melodije. Imata šest lastnih skladb, ki so prav prijetne. Na tradicionalni prireditvi Od vasi do vasi sta k melodiji dodala tudi verze, saj sta Dani-el Zupan in Jelka K o n č i n a prepevala narodne pesmi.

Na več j ih prireditvah sta duetu prikl juči la tudi tretjega č l o v e k a , h a r m o n i k a r j a . T o m a ž a Slaparja. — D. Papler

raUAZNl« NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO

MIRA Č E S E N

Še vedno videvamo po uradih, v trgovihah, na poštah, v turisti­čnih pisarnah in nasploh v jav­nih službah preveč mrkih in ne­prijaznih obrazov. Veseli smo, če se nam kdo nasmehne in nam pomaga v zadregi, nam re­če »prosim« ali »še kaj pridite...«

Zato po Gorenjskem iščemo prijazne nasmehe, prijazne lju­

di. Na Miro Cesnovo nas je opo­zorila Dragica Debeljak, k i je ta­kole zapisala:

»Naša tajnica, M i r a Cesnova, je čudovita ženska. Vedno ure­jena, nasmejana, prijazna, za vsakogar ima dobro besedo. Ima izreden spomin, pridna je kot mravljica. Imamo jo zelo radi. Kakšno toplo človečnost razda­ja okoli sebe!«

M i r a Cesnova je vodja tajni­štva v srednji šoli Iskra v Kra­nju. Je prijetna ženska. V šoli je zaposlena že deseto leto, prej je delala v Iskra Commerce.

»Poskušam biti prijazna in ustrežljiva,« se smeji Mira , ki je doma s Kokrice, »tako do dija­kov kot do profesorjev. Kdaj se razjezim? Redkokdaj. Iz tira me spravi le laž, sprenevedanje, če se nekomu godi krivica. Tedaj se kar ne morem zadržat i , zav­pijem — na ves glasi«

A se v šoli M i r a komajda kdaj tako razjezi, sicer je sodelavci ne bi tako cenili, sploh pa ne di­jaki , k i j i izrekajo tako lepo po­hvalo.

D. S.

Okroglo (2) P i š e : D. Dolenc

Za slepe zelo primerna

Janez Ravnihar je že šesto le­to oskrbnik doma slepih na Okroglem. Pripoveduje mi, da so takoj po vojni za graščino še vedno skrbeli nekdanji Zupano­vi hlapci in dekle, potem pa jo je prevzel Rdeči križ in kot prve tu namestil grške sirote. Šele po­tem so menda odkril i testament, da je graščina namenjena sle­pim. Počaci so jo začeli usposa­bljali, predelovati, širiti postelj­ne zmogljivosti. V gospodar­skem poslopju je bil še pred 30 leti skedenj in prvi oskrbovanci, k i so prihajali, so spali še na se­nu. Zdaj ima dom na Okroglem, 68 ležišč. Pred petimi leti so nad kuhinjo pridobili dvanajst lepih sob, pred tremi leti pa na pod strešju še osem sob s kopalnica mi. Vedno pridenejo kaj novega. Imajo moderno kuhinjo, lepo je­dilnico, lani so postavili še pes jake za pse, te zveste spremijo valce slepih. Imajo pa še velike načrte: radi bi naredili večjo za

prto teraso, povsem obnovili graščino. Dokaj urejena je že, le stolp že od jeseni čaka kranjske jamarje in planince, ki za delo ne potrebujejo nobenega odra, le privez, da bi ga zunaj prebeli-l i , pa j ih ni naokrog.

Sicer se pa v domu vedno kaj dogaja: v njem so šahovska pr­venstva, tečaji ročnih del za sle­pe, seminarji za aktiviste slepih, ob zimskih počitnicah se v hribčku za graščino slepi smuča­jo in tečejo na smučeh po polju. Radi prihajajo sem, ker je še vedno mir, slepi poznajo svoja stalna pota, tudi v vas gredo. Ljudje so j ih vajeni, drug druge­ga so se navadili. A žal je dom zaseden le julija in avgusta, in še to le napol, premalo, da bi bi­lo poslovanje rentabilno. Prav lahko bi ga ponudili komu z oba­le, k i bi hotel na gorenjski zrak, razmišlja oskrbnik Ravnihar. Kadar pa so v njem slepi, je naj­bolje, da so sami. Zdravi, dobro-vidni ljudje j ih motijo, hočejo svoj mir, le med enakimi se do­bro počutijo. In tega j im res ne smejo vzeti.

Na starem mlinskem kolesu je se­del Marti ncev ata In pri povedo val zgodbo o mlinarju z Okrogle­ga — Foto: D. Dolenc

Mlin na Okroglem Najstarejšega krajana Okro­

glega, Antona Križaja, 86-letne-ga Martinčevega ata, sem dobila pri Savi, pri starem mlinu. Zima ga je zdelala, kar dolgo je bil bo­lan, ta dan je pa prvič prišel spet malo naokrog pogledat, kako na polju raste,in sem k Savi obujat

spomine. Veliku prijatelja sta bi­la s Petrom Markovičem, mli­narjem na Okroglem, ki so ga ubili Nemci.

»Hudo je bilo takrat. Peter je bil mlinar in brodnik čez Savo. Kadarkoli ponoči je vstal in pre­peljal koga, če je bilo treba. Med vojno so velikokrat prihajali partizani. Neko noč, bilo je zgo­daj spomladi 1942. leta, so ga partizani spet poprosili, da j im čez Savo prepelje telico, ki so jo zaklali v graščini. Prepeljal je, a bil je izdan in Nemci so prišli ponj. Ko so meni prišli povedat, da so v mlinu gestapovci, me je kar ena težava obšla. Mama me je držala nazaj, jaz sem pa kar šel v mlin. Res je bilo vse odprto in polno gestapovcev. Pregovar­jal se j ih, naj pustijo mlinarja, ker ima toliko dela. Pa so ga kar odpeljali. K r i so našli v čolnu. Meni je dal ključ od mlina. Iz za­pora nam je sporočil, da se je za­govarjal, češ da je maček v čol­nu jedel podgano. Vsi smo tako govorili in kmalu je bil doma. Proti veliki noči so ga pa spet vzeli. Manda ga je prišel nago­varjat raztrganec, naj ga pelje čez Savo. Peter ni hotel in se je zgovarjal, da nima čolna, da so

Mlin ob Savi na Okroglem zdaj sameva

ga vaščani vzeli. Res smo ga vzeli, da bi Petra zaščitili. Potem Pa gu je oni poprosil za kruh. Dal mu ga je, čez par dni pa so ga spet prišli iskat. Ni se več vr­nil . V Dragi so ga ustrelili.«

M l i n na Okroglem je pred osemnajstimi leti še mlel, potem

pu je povsem utihnil. Več kot 500 let je mlel. O njem je Golobova i / Struževegu napisala knjigo. Zdaj je zapuščen,. Dediči so tam, kjer je bil včasih hlev, zgradili lepo novo hišo, mlin, ki je med obema vojnama pogorel in ga je Peter obnovil leta 1926, M sameva ob vodi. Pred dvema letoma je zaradi elektrarne v Mavčičah dobil /a bližnjo sosedo snežno belo vodomerno po.s... ki prav nič ne pristaja k starim zidovom.

PETEK, 3, JULIJA 1987 RAZVEDRILO 1 1 . S T R A N u ^ J M P M o U S I E I I G L A S

Nagradna igra Gmajna raste, ko se mladi l j u b č k a j o

V naš i n a g r a d n i igr i s m o sp raševa l i K d a j r as te g o z d m d o b i ­li 184 p rav i l n ih m 30 nep rav i l n i h o d g o v o r o v M e d nj imi p r e c e j d u ­hov i t i h , p rav i ln i p a je G m a j n a r a s t e , k o g o z d a r s p i .

R e k l i s m o . d a b o m o u p o š t e v a l i tud i d r u g e o d g o v o r e , č e b o d o le d o v o l j h e c m P o g l e j m o n e k a j o d g o v o r o v '

G m a j n a r a s t e , k o g o z d a r s p i , k e r j i j e v s e e n o , a l i l o ­g a r j e a l i g a n i ( F r a n c k a K r e k . V i n c a r j e ) : g o z d r a s t e n a j b o l j t e d a j , k o m u g o z d n o g o s p o d a r s t v o d v i g a c e n o (Mar i j a B o j a n i č . K r a n j ) ; k o g o z d a r p o d b u k v o l e ž i i n g l a s n o s m r č i ( F r a n c D e ž m a n . N a k l o ) ; g m a j n a r a s t e , k o g o z d a r s p i i n l e v s a n j a h v i d i n j e n o r a s t i n p r o p a s t ( F r a n k o A n d r a ž . L e s c e ) ; g m a j n a r a s t e , k o i m a j o g o l c a r j i i n l o g a r j i p i k n i k p r i » J o -i o v c « i n p i j e j o g a m s o v o i u p c o ( F r a n c š t u l a r , T r ž i č ) ; g m a j ­n a r a s t e p o e k o l o i k i k a t a s t r o f i (Ivan J e l e n . K r a n j ) ; g m a j n a r a s t e , k o n a i i s a m o u p r a v n i o r g a n i s p i j o i n k o d i n a r p a ­d a ( F r a n c i Tuša r . J e s e n i c e ) ; g o z d n a j b o l j r a s t e s p o m l a d i , k o v a n j h o d i j o m l a d i z a l j u b l j e n c i i n s e v m i r u l j u b č k a j o ( M a g d i S e n k , K r a n j ) ; o m o j g o z d z e l e n i , l e b r ž p o ž e n i , s a j m e e d i n o t i l a h k o r e i i i m r z l i h d n i ( M i l e n a K o v a č i č . R i b n o ) .

• Ž r e b j e t a k o l e d o l o č i l : — 2 k u b i č n a m e t r a d r v G o z d n e g a g o s p o d a r s t v a B l e d d o b i N i n a K o v a č i č , S a v s k a 70 . R i b n o pr i B l e d u , ki je n a p i s a l a : Z g o d b a m o j a j e p r e p r o s t a , n a j b o l j r a s t e m , k o n i s e m g o s t a . — 2 k u b i č n a m e t r a d r v G o z d n e g a g o s p o d a r s t v a K r a n j d o b i M a r i c a B o l č i n a G r o h a r j e v o 8. š k o f j a L o k a , ki je n a p i s a l a : G m a j n a r a s t e , k o g o z d a r s p i , k e r j e t e d a j n i s t r a h , d a j o b o p o s e k a l .

• B r o š u r e o a i d s u v

t a k s i j i h

Ameriški taksisti so se odločili pridružiti akciji za boj proti aidsu. V prihodnje bodo vsakemu potniku poda­rili brošuro o aidsu. Iz neke ankete so namreč izvedeli, da je še veliko ljudi, ki nima­jo niti osnovnega vedenja o bolezni. Kar 42 odstotkov lju­di namreč verjame, da je aids mogoče dobiti le z daja­njem krvi.

I • I h/

• L e t a l o p r i h o d n o s t i

Leta 1992 lahko pričakuje­mo najsodobnejša letala s 150 sedeži in širokim trupom, da se bodo turisti lahko spre­hajali po njem. Potniki bodo na monitorju pred sedežem lahko sami izbirali program, v letalih pa bodo tudi telefoni in teleprinterji.

N a g r a d n a k r i ž a n k a

N a š a K l a v d i j a j e i z ž r e b a l a n a s l e d n j e r e š e v a l c e n a g r a d n e k r i ž a n k e : 1 . n a g r a ­d a F r a n c P o t o č n i k , V e l j k a V l a h o v i č a 8 , K r a n j ; 2 . n a g r a d a J o ž k o D e m š a r , R i m s k a c e s t a 3 4 , 6 1 3 5 3 B o r o v n i c a ; 3 . n a g r a d a : R e z k a S u n k a r , P r e d o s l j e 2 8 , K r a n j .

R e š i t e v : v o d o r a v n o : s p l a v i l o , t r i n i d a d , r o m a n i k a , a s a m a , e l , n t , r e t i , k o r i s t , s r , a r e t t a , k a r i a t i d a , n e r v , a d o d a r i a n , l i d i o , o b a r a , l e , e n e j , p i v a , a n i t , k a s , k o r a l , k u ­

s t o s , m a r e , j e r , p a n o , l i n a r e s , i t a , o l i b , a n a l i s t , c i m a r o s a , a m i n t a , a k a n t , t r .

2 a d a n a š n j o k r i ž a n k o r a z p i s u j e m o n a s l e d n j e n a g r a d e : 1 . n a ­g r a d a : 3 . 0 0 0 d i n a r j e v 2. n a g r a d a : 2 . 0 0 0 d i n a r j e v 3- n a g r a d a : 1 . 5 0 0 d i n a r j e v

R e š i t v e p o š l j i t e d o s r e d e , 8 . j u l i j a , n a n a s l o v : u r e d n i š t v o G o r e n j s k e g a g l a s a , M o š e P i j a d e j a 1, 6 4 0 0 0 K r a n j ( n a g r a d n a k r i ž a n k a ) .

Veljavne obrestne mere od 1.7. 1987 dalje dinarska sredstva o b č a n o v

letna diskontna obrestna obrestna mera mera

v l o g e n a v p o g l e d 7,5 % v l o g e , v e z a n e n a d 3 m e s e c e 5 5 % v l o g e , v e z a n e n a d 6 m e s e c e v 92 % v l o g e , v e z a n e n a d 12 m e s e c e v 9 5 % v l o g e , v e z a n e n a d 24 m e s e c e v 97 % v l o g e , v e z a n e n a d 36 m e s e c e v 99 %

46 ,32 % 7 7 , 1 3 %

devizna sredstva o b č a n o v O b r e s t n e m e r e s o d o l o č e n e z a 10 d o m i c i l n i h v 8 l u t V i š i n a l e t n a o b r e s t n e m e r e je p r i p o s l o v n i h b a n k a h v J u g o s l a v i j i i z r a č u n a n a n a o s n o v i p o v p r e č n i h o b r e s t n i h m e r p r i t u j i h b a n k a h v d e ž e l a h d o m i c i l n e v a l u t e , p o v e č a n a z a d v e o b r e s t n i t o č k i

it namensko ve;»ne vloge vpogiodni sredstva Md 12 nad 24 natlSI nad SO

mesecev mesecev mesecev mesecev

1. Avstrijski šil ing (Asch) 5 .75% 6 7 h % fi 'S K 7,25% / n % 2 Francoski frank (FF) 9 ,50% 11 .50% 12 ,00% 12 ,50% 13 ,00% 3. Italijanska lira (Lit) 5 .50% M i n % 8 , 5 0 % 10 ,10% 11 .60% 4 N e m š k a marka (DMi 4 ,50% 5 ,60% 6 . 1 0 % 6 . 6 0 % 7,50% 5 Š v i c a r s k i frank (Sfrs) 5 .50% 6,00% 6 . 2 5 % 6 .50% 6 ,75% fi Š v e d s k a krona (Skr) 6 ,50% 8 ,90% 1 1 , 2 5 % 13 .65% 16 ,05% 7. A n g l e š k i funt (Lstg) 7.80% 9 ,80% 10 ,30% 10 ,80% 11 ,30% 8 Kanadski dolar (Can S) 5 ,75% 9 .10% 9 ,60% 10 ,35% 10 ,60% 9 A m e r i š k i dolar (US S) 7.00% 7.50 % 7.75% 8 ,00% 8,55 %

10 Avstralski dolar (Aus S) 11 .00% 15.90 % 15 ,40% 14 .75% 14 ,45% 11 Ostale valute' v 4 , 5 0 % 5 ,60% 6 . 1 0 % 6 ,50% 8 ,76%

Danska krona (Dkr) - - uporabliaiu se obrestne mere,veljavne za švedsko krono

/ O ljubljanska banka T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

P O P U L A R N I

S K E M

N A G O R E N J -

I V A N K A K R A Š E V E C , P E V K A A L P S K E G A

K V I N T E T A

»Nikol i ne veš , kdo te pos luša« nimivo: prav pred vsaki.n nasto­pom doma imam tremo.« • K o l e d a r n a s t o p o v , v e č i n o m a v Š v i c i , v N e m č i j i i n A v s t r i j i ( l e 2 2 . j u l i j a p r i h a j a t e v B o h i n j ) k a ž e , d a n a s t o p a t e d o m a l a v s a k d a n ? K a k o t o d o ž i v l j a t e ?

»Res je, potujemo dan za dnem. Naporne so vožnje, vož­nje in spet vožnje. Saj sploh ni časa za počitek. Letos sem samo enkrat smučala.« • N i č d o p u s t a ?

»Nekaj že. Poleti greva na morje, na Hvar in v Dubrovnik,z najino ladjico. Ivan zelo rad plu­je, mene pa je s t rašansko strah in sem kot »posadka« popolno­ma neuporabna.«* • N a m a l i j a d r n i c i p o t e m n i n o ­b e n i h n o t , n e t r o b e n t e ?

»Kje pa! Vsaj deset dni pred prvim nastopom bo Ivan vzel trobento in redno vadil. Če bi kar tako prišel na oder, potem ne bi — brez kondicije — zdržal niti pol ure. Neprestano se je treba pripravljati, profesionali-zem ne dovoljuje padca kvalite­te. Nikoli ne veš, kdo te posluša, publike ne smeš nikdar podce­njevati.«

• I v a n k a , k a j p a , č e v a m b o o d ­p o v e d a l g l a s ?

»Oto Pestner je za nas izredna pridobitev, dvignil je »štimo«. Če pa mi bo res kdaj odpovedal glas, potem mi bo koristil poklic. Že pred tridesetimi leti sem se v Ljubljani zavedala, da poleg pe­tja moraš imeti poklic. Zato sem se izučila za šiviljo. Še vedno lahko šivam.« • S e z d a j d o b r o z a s l u ž i ?

»Seveda se, če toliko nastopaš . Dobro, res, če le pomislim, kako sem pred leti v Ljubljani sanjala o fičotu, pa si ga nisem mogla kupiti.« D. Sedej

t*. Gorenjski ML taldJ^M IZ

G L A S I L O O K t A J N C C A O D • O I A o J K R A N J

K a k š n a naj b o dnevna soba Dnevna soba naj bo zadosti svetla in zračna, po možnosti obr­

njena na jug. Nepogrešljiva je dovolj velika delovna miza š stoli. Po­leg delovne mize mora biti v njej tudi omara, v kateri bo imel vsak svoj predal. Gospodinji pa naj služi ta omara tudi za shranjevanje raznega pribora in šivalnih potrebščin.

V tem prostoru naj bo še mesto za šivalni stroj, mizica za radio, nekaj udobnih stolov in po možnosti kavč. kjer lahko podnevi poči­vamo. Največji okras sobi sta red in snaga, zato naj bo pod ladijski, ki ga lahko vsako soboto redno in temeljito poribamo.

Gorenjski glas, 1951

Ivanka Kraševec-Prešeren je začela peti natanko pred tridese­timi leti. V oddaji Pokaži kaj znaš leta 1957 je dokazala, da ima izredno lep glas, zato se je s petjem začela resneje ukvarjati. Deset let je pela popevke, se­demnajst let je bila zaposlena na Radiu, zdaj pa enajst let pre­peva z Alpskim kvintetom.

Ivanka je prijetna in privla­čna ženska, vedno nasmejana. Poročena je z Ivanom Prešer­nom, ki igra v kvintetu trobento. Živita v Mostah pri Žirovnici, kjer imata svojo hišico. • I v a n k a , k a k š n a j e r a z l i k a m e d z a b a v n o i n n a r o d n o g l a s b o ?

»Takole mislim: v vsaki glasbi je veliko lepega in prijetnega. Vsaka ima svoje hvaležno poslu­šalstvo.« • K a k š n o j e o b č i n s t v o d o m a i n k a k š n o n a t u j e m ?

»Saj skoraj ne bi rada poveda­la, vendar je res: ko sem prvič nastopila pred tujo publiko, sem komajda prišla do sape. Poslu­šalci so bili na nogah, tako sproščeni, da se ne da povedati. Domače občinstvo ne izkazuje tako burno svojih čustev; a je za-

Dahnili s o d a : -

Nove družine v Skofji Loki: Martina in Iztok Gartner iz Železnikov; Marjeta in Iztok Sedej iz Zminca; Nevenka in Rajko Košir iz Železni­kov; Polonca in Zdravko Zupančič iz Ljubljane, Helena in Medard Bregant iz Podlubnika.

L u n i n e s p r e m e m b e : v s o b o t o , 4. jul i ja, b o o b 9. ur i in 3 5 m i n u t P R V I K R A J E C . K e r s e L U N A s p r e m e n i d o p o l d n e , b o p o H e r s c h l o v e m v r e m e n s k e m k l j u č u v r e m e s p r e m e n l j i v o . S o n c e b o v n e d e l j o . 5. jul i ja, v z š l o o b 4 .17 in z a š l o o b 19.55 . D a n b o d o l g 15 ur in 38 m inu t .

L J U D S K I O B I Č A J I

# U r h p a C i r i l i n M e t o d

L j u d s k o i z roč i l o s e 4 . ju l i ja s p o m i n j a U r h a . U r h o v o je b i l o s v o j e dn i p r a z n i k , ko t p o v e l j u d s k a v e r a , ki p r e p o v e d u j e n e k a t e r a o p r a v i l a — ne s m e s e v p r e č i k o n j , ne s m e s e de la t i n a po l j u . Č e prav i jo l jud je » U r h a k l ica t i ,« t o p o m e n i , d a s o g a p o sil i r a z m e r vze l i z a z a v e t n i k a t i s t im , ki s o p r e g l o b o k o p o g l e d a l i v k o z a r e c . N e k d a j s o b i l a p o E v r o p i o k o l i 4 . jul i ja z e l o razš i r j ena r a z n a k r e s n a s l av j a , pr i ka te r i h s e je b i lo t r e b a op i t i . Z a t o tud i U r h n a s t o p i ko t z a š č i t n i k t i s t i h , ki s o p r e v e č p o g l e d a l i v k u p o . . .

5. ju l i ja s t a b r a t a C i r i l in M e t o d . N e k d a j s o s e p r e d n j u n i m o r a z n i k o m tud i p o K r a n j s k e m pr iž iga l i k r e s o v i . V P o d j u n i n a K o r o š k e m s e je k r e s o v a -n je s p l o h p r e m a k n i l o s k r e s n e g a v e č e r a n a v e č e r p r e d C i r i l o m in M e t o ­d o m .

VREMENSKI PREGOVORI ZA JULIJ (MALI SRPAN

SRPNIKJ

Če C i r i l a in M e t o d a d e ž p e r e , o r e h e in k o s t a n j z d rev j a o b e r e .

© D e ž n a C i r i l a in M e t o d a k o s t a n j d o m a l a o g l o d a

Če je n a d r u g i d a n jul i ja l e p o , t a k o d o k o n c a m e s e c a b o .

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

POLBOG V GRŠKI Mrroio-GUI, SIN ZEVSA IN

ALKMENE, IDEAL

MOŠKE SILE IN

JUNAŠTVA

VRSTA TRAVE

ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI

NIKO LAPAJNE

KALI POGANJKI

PRIPADNIK ELITNIH NACIST

VOJ ENOT

MESTO NA TArVANU

HIŠNI SVET

IT REKA PRITOK TIBERE KRVO

SKRUNSTVO

ZAVOD, USTANOVA PODJETJE, POSLOVNI PROSTOR

KENIJSKI TEKAČ

SVETOVNI REKORDER

PEVKA AVSENAK

ČOLN ZA REŠEVA­

NJE V GORAH

KANAL ZA INSTALACIJE

LETNI ČAS

GRČAVA KRIVINA

NA DREVESU

ZDRAV RAST LINA, MAD-

ORIENT UTEŽNA ENOTA

ČISTINA V GOZDU

KROŽNA ZAGA

NAJV TUR JEZERO

ANTIMONO VARUDA

AMERIŠKI LASTNIK

JEKLARN. IZDATNO JE POD­PIRAL U-METNOST IN DOBRO­

DELNE USTANOVE (ANDREVV)

ČAROVNIK, VRAŽAR

aElfcft-O v a r n i h

GOSTA ZELENJAVNA

JUHA Z RIŽEM

NAJVEČJI PORTUG. PESNIK

SOD. NEM PISATELJ (LUDWIG)

VRSTA VRBE

ZNAĆILN MLADEGA JAREGA

HIMALAJ­SKA KOZA

ŠVED SMUČ CENTER

NIKO MATUL

SOBNA SMREKA

LJUBKOV OBLIKA IMENA

KATARINA

POLICA ZA KNJIGE

UNIVERZ. INDIJSKO MESTO

IGRALKA RAS

AVTOR KRIŽANKE

R NOČ

K0ŠĆI-ČAST

SADEŽ

MESTO V GRČIJI

SREDIŠČE EPIRA

IZDELO­VALEC APNA

AKT. LISTINA

DEL STREHE

TOVARNA V

KAMNIKU

SATIRIK Bii HV/ALD GOSPODA­

RICA MORJA

REKA IN DEPARTMA

V JUŽNI FRANCUI

BRUS

PESNICA ŠKERL

OSNOVNA ŠOLA •

ZDRAVKO NEUMAN

KANDIDAT ZA SLUŽBO

NEPRE­HODNI

GLAGOL

KONJSKI TEK

umu GOZDNI POSEK

AM FILM IGRALKA BLYTH

SLAVKO AVSENIK

OČE

G L A S 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 3. JULIJA 1987

Z a n i m i v t u r n i r

Trboveljčani zmagali v Naklem

Mladen Jovićevič iz Ljubljane, razen vra­tarja Dalanoviča edi­ni »legionar« v SAK.

Moštvo SAK iz Celovca, ki je nastopilo v Naklem — Foto: F. Perdan

Naklo, 28. junija — V Naklem so dostojno proslavili 50. obletnico organiziranega igranja nogometa. V nedeljo so organizi­rali turnir, na katerem so razen domači­nov igrali še nogometaši Rudarja Rudisa iz Trbovelj in Slovenskega atletskega klu­ba SAK iz Celovca, moštva, ki ga sesta­vljajo Slovenci oziroma je eden od pogo­jev za igranje v moštvu tudi znanje slo­venščine. V prvi tekmi — ob igrišču se je kljub pripeki zbralo kar precej ljubiteljev nogometa — je SAK premagal Naklo z 1 : 0, nato je Rudar Rudis iz Trbovelj prema­gal Celovčane s 4 : 2, v zadnji tekmi pa sta

Rudar Rudis in Naklo igrala neodločeno 0 : 0. Zmagali so Trbo­veljčani, drugi so bili mladi nogometaši Slovenskega atletskega kluba iz Celovca, tretji pa gostitelji, domačini.

Največ je bilo zanimanja za nogometaše Slovenskega atlet­skega kluba iz Celovca, presenečenje koroške lige, kjer je bilo slovensko moštvo kljub mladosti druge, tri točke za vodilnim Li-enzom. Drugo mesto je za SAK nenadejan uspeh. Z malo več sre­če bi Slovenci zmagali in se na kvalifikacijah borili za vstop v II. avstrijsko nogometno ligo. Celovčani so prišli v Naklo brez naj­boljših: Šterna, Velika, vratarja Dalanoviča, Kreutza, Gregoriča, Pihernerja in Ramšaka ter poškodovanega trenerja Lojzeta Ja­godica. Nadomestili so jih nekateri mlajši in zelo borbeni igralci, tudi novinci, »pomagali« pa so jim tudi nekateri naši nogometaši: vratar Šter in igralci Hrovatič, Zupančič in Nabergoj. Sicer pa so v Naklo prišli Certov, Kuraž, Woelbl, brata Sadjak, Gallo, Joviče-vič, ki je tudi pomočnik glavnega trenerja in trener naraščajni-kov, Tavnik, Hanzer in Steiner, manjkala pa nista predsednik kluba, konzul Ciril Stern, in vodja moštva Albin Waldhauser.

»Drugo mesto v koroški ligi je največji uspeh v 17-letni zgo­dovini Slovenskega atletskega kluba,« sta v Naklem pripovedo­vala Stern in VValdhauser. »Igrali smo tudi v avstrijskem pokalu, prišli med 16 najboljših ter izločili med drugim tudi prvoligaša Laska, č a s a za počitek bo malo. 26. julija bodo že prve pokalne tekme, zato začnemo 5. julija trenirati. V glavnem bomo vadili doma. Če bomo dobili še kakšnega novega igralca, bomo startali na prvo mesto v koroški ligi, pa tudi s ponovitvijo letošnjega uspeha ne bi bili nezadovoljni. Zgubili nismo nobenega igralca. Končno se nam obeta tudi svoje igrišče. Sedaj smo brez njega in gostujemo. Ni toliko problem denar kot pa lokacija. Vendar upa­mo na ugodno rešitev v Celovcu, saj graditi igrišče zunaj mesta nima pomena. Moramo biti v središču dežele.« j Košnjek

N o g o m e t a š i T r i g l a v a i z K r a n j a n e n a m e r a ­

v a j o v e č ž i v o t a r i t i

Ponujena roka v sodelovanje Kranj, 25. junija — Novo vodstvo kluba, odprtost in prožnejša or­ganiziranost morajo dati rezultati tudi na tekmovalnem področ­ju, vendar bodo brez sodelovanja vsega gorenjskega nogometa napori zaman.

Na skupščini nam je uspelo dobiti zelo kakovostno predsedstvo kluba, ki ga bo vodil Tone Gros, njemu pa bodo pomagali ljudje, ki bo­do sposobni in zreli za nalogo, izboljšati kakovost kranjskega in go­renjskega nogometa, ga odpreti in vpeti v telesnokulturna in družbe­na prizadevanja nasploh, ocenjujeta skupščino kluba in program dela člana novega predsedstva Janez Zupančič, ki je obenem tudi igralec in klubski sekretar Rudi Gros. Želimo, da bi bil Triglav najodogovornejši in najbolj usposobljen za razvoj nogometa v Kranju in na Gorenj­skem. Zato ponujamo roko v sodelovanje vsem gorenjskim klubom. Gorenjska je ob takem delu sposobna, da ima en klub v vrhu sloven­ske nogometne lige in vsaj dva člana druge lige, ki pa ne bi smela igrati postranske vloge. Sedaj se v slovenskem nogometu z Gorenjske pojavljata le kranjski Triglav v slovenski ligi in Naklo v zahodni sku­pini druge lige.

Vrzel se pojavlja pri mlajših selekcijah, kjer se klubi zapirajo va­se, ne dovoljujejo prehajanje kakovostnejših igralcev v kakovostnejše klube, zato je domačih igralcev premalo in prihajajo tuji, ki pa so dražji, prej ali slej pa oddidejo. Triglav dobro ve, kakšne posledice povzročata klubska zaprtost in pomanjkanje mladih domačih igralcev.

Trenutno je gmotna osnova Triglava tako skromna, da ga preka­šajo mnogi klubi, ki igrajo v nižjih tekmovanjih. Ne more biti govora o kakršnihkoli nadomestilih in spodbudah za igralce, o vračanju osnov­nih stroškov, o nakupu igralcev. Zato lahko veliko pomagajo gorenjski klubi, dobri nogometaši, ki bi radi v Triglavu igrali v slovenski ligi. Ni več razloga, da so odnosi med nekaterimi klub skaljeni, saj to gorenj­skemu (ne samo kranjskemu, kot je prepričan marsikdo) nogometu samo škodi. Prestopni rok za amaterje traja do 15. julija, Triglavova vrata so odprta tako za igralce kot tudi za strokovnjake. Za trenerje, predvsem pa za trenerje prvega moštva Hasana Ibrašimoviča, je seda­nji obseg dela prevelik in mu kljub pridnosti ni kos.

Po zadnji sezoni, ko je Triglav kljub vsem problemom osvojil de­seto mesto v slovenski ligi, je namreč klub igralsko na slabem. Odšlo je šest standardnih, dobrih igralcev (Murnik, Belančič, Florjančič, Zirdun, Eržen in Jakara), nekateri od njih celo h klubom, ki igrajo v manj kakovostnejših tekmovanjih, vendar imajo očitno ti klubi boljše delovne razmere kot Triglav, ugledno ime v zgodovini slovenskega no­gometa. J. Košnjek

Teden športa Prebačevo, 1. julija — V krajevni skupnosti Voklo mineva ta

teden v znamenju športa. ŠK Jakob Štucin iz Hrastja je uspešno izvedlo kolesarsko prvenstvo Slovenije v kronometru za vetera­ne, bila pa so tudi tekmovanja v košarki, balinanju, kegljanju in nogometu. Jutri ob 18. uri pa bo slovesna otvoritev večnamen­skega igrišča na Prebačevem in košarkarska tekma med košar­karji Triglava in domačimi športniki. Po tekmi bo tekmovanje v vlečenju vrvi, razglasitev rezultatov, nato pa družabno srečanje prebivalcev Voklega, Prebačevega in Hrastja. Novo igrišče je zgradilo ŠK Jakob Štucin ob pomoči članov, zasebnikov, ZTKO ter tovarn Zvezda in Agromehanika. Obsega 1000 kvadratnih me­trov asfalta, na njem pa so košarkarski igrišči in igrišča za mali nogomet, rokomet in odbojko. Urediti bo treba le še ograjo.

P o r e p u b l i š k e m p l a v a l n e m p r v e n s t v u

Radovljica sega po prvih mestih Radovljica, 1. julija — Kranj­ski in radovljiški plavalci so na sobotnem in nedeljskem repu­bliškem plavalnem prvenstvu za starejše pionirje, mladince in člane igrali vidno vlogo. Po­sebej je presenetila Radovlji­ca, ki je bila najboljša med sta­rejšimi pionirji in prvič prema­gala Triglav in Ljubljano. Ra-dovljičani so v tej kategoriji realno računali na mesto pod vrhom, na zmago pa niso pre­več resno upali. Zbrali so 806 točk, Triglav jih je 769, Lju­bljana pa 649. Med mladinci so na prvih treh mestih Ilirija, Ljubljana in Klima Neptun Ce­lje, med člani pa je prva Lju­bljana s 756 točkami, drugi je Triglav s 497 točkami, tretja Ilirija s 475 točkami in zelo do­bra Radovljica priključuje ka­kovostnemu vrhu slovenskega plavanja. Pozna se strokovno delo in prav škoda je, da nima­jo še dveh, treh dobrih pionir­jev. Sicer pa poleti lahko vadi več plavalcev, pozimi pa je že

za 40 tekmovalcev problem, ker so zimske razmere za vad­bo v Radovljcii še slabše kot v Kranju.

Od Radovljičanov je treba posebej omeniti Polono Rob, ki je zmagala na 200 m delfin, 200 in 400 metrov mešano in na 100 in 200 metrov hrbtno, Stašo Melink, zmagovalko na 100 in 200 metrov prsno, in Primoža Zadravca, ki je zma­gal na 200 metrov prsno. Saška Robič je bila druga na 100 in 200 metrov hrbtno, Urša Pra-protnik druga na 200 metrov delfin, Petra Bole tretja na 100 in 200 metrov prsno ter Moni-ka Kavčič tretja na 100 metrov delfin. Pri Kranjčanih pa so bi­li najboljši Darjan Petrič, ki je zmagal na 400 in 1500 metrov kravi, Marko Štancar, ki je pri pionirjih slavil na 100 metrov hrbtno, in Tadej Peranovič, ki je zmagal na 100 metrov hrbt­no pri mladincih. Dobro sta plavali še Alenka Pire in Moj­ca Jamnik. J. Košnjek

Mladi plavalci Radovljice, republiški pionirski prvaki. Od leve proti desni Janez Jazbec, Primož Zadravec, Miha Potočnik, Pe­tra Bole, Polona Rob, Katka Zadravec, Petra Grahovac, Monika Kavčič, Stasa Melink, Urša Praprotnik, Saška Robič, Mojca Jaz­bec in trener Ciril Globočnik. — Foto: G. Šinik

V R a d o v l j i c i 18. j u l i j a

Kakovosten plavalni miting Radovljica, 1. julija — Plavalni klub iz Radovljice prireja v

soboto, 18. julija, ob 18. uri na letnem kopališču kakovosten med­narodni plavalni miting. Tekmovali bodo v dveh kategorijah: pla­valci, rojeni leta 1972 in mlajši, in plavalci, rojeni leta 1971 in sta­rejši. Na sporedu bodo vse 100-metrske discipline, 50 metrov kravi in 20 metrov mešano. Udeležbo so razen naših plavalcev in tekmovalcev iz zamejstva obljubili tudi Madžari, Čehi in Italija­ni.

Teden kasneje, 25. in 26. julija, pa bo v Radovljici državno prvenstvo za starejše pionirje (do 14 let). Sodelovalo bo okrog 200 plavalcev iz 40 klubov. Radovljičani so prav v tej kategoriji naj­močnejši in tu upajo na uspeh.

J. K.

Vaterpolisti Triglava zmagujejo

Kranj, 2». junija — Vaterpolisti Triglava iz Kranja so tudi po drugem gostovanju še neporaženi. Igrajo na splošno še vedno slabše kot zmorejo. Moštvo še ni popolnoma uigrano, vendar igra iz tekme v tekmo boljše. Razveseljuje vedno bolj­ša forma vratarja Plavca.

Triglav je na zadnjem gostovanju najprej igral z Incelom v Banja Luki iz zmagal s 17 : 12. Gole za Triglav so dosegli Rozman 1, Jambrovič 4, Stanišič 2, Čadež 2, Družeič 4, Štirn 2 in Kodrič 2. Drugo tekmo pa so v Zadru igrali z Jedinstvom in zmagali s 13 : 6. Zadetke za Triglav so dali Rozman 2, Jambro­vič 5, Stranišič 1, Družeič 2, Jerman 1 in Štirn 2.

Sedaj igra Triglav z zelo nevarnim Burinom iz Oputije. Za zmago bodo morali Kranjčani dobro igrati.

J. K.

Na univerziado osem blejskih veslačev

Bled, 30. junija — V Trebonu na Češkoslovaškem je bila v so boto in nedeljo mednarodna veslaška regata, na kateri so sodelo­vale najmočnejše posadko Italije, Romunije, Francije, Češkoslo­vaške, Madžarske in Jugoslavije ter druge ekipe Nemške demo­kratične republike. Blejska veslača Sašo Mirjanič in Sadik Muj-kič sta bila v dvojcu brez krmarja druga z letos najboljšim časom v Jugoslaviji. Dvoboju stu se ponovno izmaknila finalista lanske­ga svetovnega prvenstva, Pivač in Banjac iz beograjskega Grafi carja, ki se regate nista udeležila. Blejski četverec brez krmarja (Ferčej, Prešeren, Mujkič, Mirjanič) je bil drugi, kombinirani čet­verec Bleda in Crvene zvezde (Prešeren, Ferčej, Mitrovič, Mila kov) s krmarjem Mitrovičem je zmagal, četverec »brez«, v kate­rem so veslali Karli Žust in Franci Habe z Bleda in tekmovalca Crvene zvezde, je bil drugi; ista posadka pa je bila v četvercu s krmarjem četrta.

Državna reprezentanca se ho od 5. do 13. juliju pripravljala na Bledu, nato pa jo čuka nustop nu univerziudi. Jugosluvijo bo nu tem tekmovanju znstopulo tudi osem blejskih veslačev — Krušovec, Junšu, Ferčej, Prešeren, Mirjunič, Mujkič, Zust in Hu-be.

C. Z.

Od tekme do tekme

Bal i nar ji tekmujejo — V Škof j i Loki je bilo gorenjsko pr­venstvo dvojic. Zmagalo je Primskovo I (Fende, Križaj, Roos) pred Jesenicami (Čampa, Kozamernik),- Loko 1000 (Mrgole, Pehar) in Primskovim II (Selan, Jerman, Mravlje). Te ekipe gredo na slovensko prvenstvo, ki bo 11. in 12. julija v Kranju. — M. Pevec

V Železnikih nočni turnir v malem nogometu — Beli vra­gi iz Železnikov so 20. junija priredili tradicionalni nočni tur­nir v malem nogometu, ki je bil že četrti po vrsti. Sodelovalo je 24 moštev. V finalu so igrali domači Beli vragi in Lira Vuko-savljevič iz Ljubljane. V rednem času je bil izid 2 : 2, v strelja­nju sedemmetrovkpa je imela več sreče Lira in zmagala. Eki­pa Setnikar iz Ljubljane je bila tretja, Puntarji iz Kneze četr­ti, Kovinopasarstvo iz Domžal peto itd. Turnir je uspel v vese­lje gledalcev in igralcev, ki se bodo prihodnje leto spet srečali v Železnikih. — Z. Soklič

Nogometaši za praznik Zbilj — NK Jezero je organiziral turnir, na katerega je povabil še ekipi Sloga iz Druškoveca in Kondor z Godešiča. Sloga je zmagala, saj je premagala tako domačine kot Kondorja. Sodniška trojka iz Kranja svojega dela ni opravila najbolje. Pokrovitelja turnirja, na katerem je bilo precej gledalcev, sta bila krajevna skupnost Zbilje in Ke­ramika Dekor iz Zbilj. — J. Starman

Gozdarji z.nagali — Škofjeloški nogometni sodniki so priredili na Trati turnir v malem nogometu, na katerem je so­delovalo 10 ekip, zmagali pa so gozdarji, ki so z 1 : 0 premagali LTH Obdelavo. Kondor je bil tretji, Trata pa četrta. Prve tri ekipe so prejele pokale. — J. Starman

Nastopilo 80 skakalcev — Zaradi obnove skakalnic na Gorenji Savi je bil letošnji, 12. teden smučarskih skokov v Kranju okrnjen. Tekmovali so le pionirji v dveh starostnih skupinah. V skupini do 9 let je bil vrstni red naslednji: 1. Pe­terka (Moravče), 2. Eržen (Triglav), 3. Kosi (Elektrotehna Ili­rija), 6. Maček (Iskra Delta Triglav), 10. Cuznar (Iskra Delta Triglav); pionirji do U let: 1. Moser (Zahomec), 2. Rakovec (Triglav), 3. Prašnikar (Moravče), 6. Gladek (Alpina), 7. Sre-gnar (Tržič), 9. Blažun (Triglav), 10. Vertnik (Triglav). — J. Ja-vornik

Pokal Savi — V počastitev praznika Stražišča je bil roko­metni turnir, na katerem so igrali Sava veterani, Sava in Gu­mar. Zmagala je Sava, drugi je bil Gumar, tretji pa veterani Save. Vse tekme je dobro sodnil zvezni sodnik Emil Humar iz Kranja, najboljša strelca pa sta bila s po 15 goli Novak (Sava) in Zorman (Gumar). — J. Kuhar

Jerič najuspešnejši — AMD Cerklje je priredilo v nedeljo prvič ocenjevalno vožnjo na relaciji Cerklje — Tunjice, kjer je bilo družabno srečanje, vožnje pa se je udeležilo 20 voznikov. Zmagal je Darko Jerič s Šenturske gore pred Francem Ropre-tom iz Vasce in Urhom Staretom s Spodnjega Brnika. — J. Kuhar

Strelske novice i Tekmovanje člunov klubu Muksu Percu v Krškem — Tu je bi*

lo tradicionalno srečanje upokojenih delavcev organov za notranji zadeve iz Slovenije, članov klubov Maksa Perca. Tekmo, "li so * streljanju z zračno puško, kegljanju, balinanju in šahu. Gorenjski klub je izredno uspešno nastopil v vseh disciplinah, saj je s 35 to* čkami ekipno zmagal in s tem osvojil letošnji prehodni pokal. Dru­gi je bil Maribor, tretje Celje, četrta Ljubljana, peti Koper, šesta Nova Gorica itd. Gorenjci so dobro tekmovali. V stieljanju so ekip* no zmagali, Jože Sitar iz Kranja pa je bil med posamezniki drugi. V balinanju so bili Gorenjci drugi, prav tako pa tudi v šahu in keglja­nju. Od posameznikov je treba omeniti še šahista Vladimira Kavči­ča, ki je delil prvo mesto. Naslednje srečanje, ko bodo Gorenjci branili pokal, bo v Novem mestu. — J. Situr

Strelci iz Predoselj gostovuli v Izoli — Že 32 let traja sodelova­nje med strelci strelskih družin Franc Mrak iz Predoselj in Darko Marušič iz Izole. Tako dolgo sodelovanje je prava redkost. Sreča­nja so izmenično v Izoli in Predosljah. Letos je bilo v Izoli. Ekipno so zmagali Predosljani in osvojili pokal v trajno last. Tudi letos se ekipno in posamezno tekmovali veterani, člani, članice in pionirji. V ekipnem tekmovanju je med pionirji, članicami in člani zmagala Izola, med veterani pa premočno Predoslje, tako da so bili v skup­nem seštevku vseh kategorij Predosljani najboljši za en krog: 2432 za Predoslje in 2431 Izola. V tekmovanju posameznikov je treba med Predosljani omeniti drugo mesto Simona Bučana med pionir­ji, prvo mesto Damjane Jerala med članicami, drugo mesto Marja­na Umnika med člani in drugo ter tretje mesto Franca Strniša in Jožeta Sitarja med veterani. — J. Sitar.

V Preddvoru za občinske nuslove — Na preddvorskem streliš­ču je bilo občinsko prvenstvo za člane, članice in mladince, na ka­terem so sodelovali strelci iz šestih družin in sekcij. V streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave je med člani ekipno zmaga­la Iskra, med posamezniki pa člani te ekipe Franc Čeme, med čla­nicami ekipno Bratstvo in enotnost, Darinka Smrtnik, članica te družine, pa je bila najboljša med posameznicami, ter med mladin­ci SS Tone Nadižar Planina ČirČe ekipno, v tekmovanju posamez­nikov pa je zmagal Jani Umnik iz Predoselj. V streljanju z maloka­librsko pištolo pa so bili najboljši Vinko Frelih, Franc Černe in Alfonz Kern. — B. Malovrh

Henrik Peternel j drugi — Republiškega prvenstva v streljanju z vojaško puško, ki je bilo v Struževem, se je udeležilo 29 ekip ali 97 posameznikov. Ekipno je zmagalo moštvo Panovec iz Nove Gol rice, Škofja Loka pa je bila odlična četrta. Kranj je bil deseti, Pred­dvor pa dvanajsti. Med posamezniki je zmagal Danilo Hrobat iz Nove Gorice, na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Henrik Peter-nelj iz škofjeloške ekipe. Dosegel je 180 krogov od 200 možnih. Kranjčan Franc Čeme je bil 15., Vinko Frelih (Kranj) pa 23.. — B. Malovrh

Prvenstvo pionirjev — Pionirji so tekmovali na republiškem prvenstvu v streljunju z malokalibrsko puško serijske izdelave. Med pionirji jo bil po tekmovanju v streljanju iz vseh treh položa-j jev najboljši, dvajseti, Simon Bučan iz Predoselj, moštvo Predoselj! pa je bilo deseto. Simon je bil med drugim 13. v streljunju iz ležeče-! ga položaja. Več uspeha so imele kranjske pionirke. V streljanju i. vseh treh položajev so postale republiške prvakinje. Andreja Ma­lovrh je bila tretja, Darinka Žarn četrta in Alenka Kavčič deveta, Helena Malovrh iz Predoselj pa je bila trinajsta. — B. Malovrh

Uspeh Barbare, Dunje in Boštjana

Kranj, 1. juliju — Na dr/.avnem prvenstvu mlajših pionirjev do 12 let je bil uspešen kranjski tenisač Boštjan Mulej, ki je bil med več kot stotimi udeleženci drugi za Božičem, v igri dvojic pa sta skupaj z Božičem i/. Portoroža zmagala. Njegova sestra Bar bara j«* bila med pionirkami do 14 let med najboljšimi osmimi. Dunja Jezeršek pa se je uvrstila med 16 najboljših. Barbara in Dunja sta bili zelo uspešni v igri dvojic, kjer sta prišli v finale, tu pa zgubili z Ercegovičevo in Pulaveršičevo. Barbara je bila izbru-na v državno reprezentanco, ki bo do 6. julija nastopala na ekip­nem evropskem prvenstvu v Bolguriji. J. M.

PETEK, 3 . JULIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 13. stran (mmmmmGhAS

TRIKON, tovarna pletenin in konfekcije Kočevje, Reška cesta 16 objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE PRODAJALNE 2. PRODAJALCA v novi prodajalni lastnih tekstilnih izdelkov na Planini pri Kranju, Ulica Janka Puclja 7. Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati naslednje: pod L: trgovinski poslovodja ali prodajalec tekstila, 8 mesecev

ali 2 leti delovnih izkušenj, sposobnosti vodenja in or­ganiziranja dela

pod 2.: prodajalec tekstila, 6 mesecev delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Delovni čas oz. obratovalni čas prodajalne bo deljen. Nastop dela bo mogoč z odprtjem prodajalne, predvidoma v drugi polovici julija. Približni mesečni osebni dohodek vodje prodajalne je 230.000 din, prodajalke pa 180.000 din. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš­ljejo na naslov: Trikon Kočevje, Reška cesta 16, 61330 Koče­vje. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvesti­li v 15 dneh po izbiri.

slOvenijaturist ŽG TTG SLOVENIJATURIST LJUBLJANA TOZD TURIZEM, Ljubljana Pivovarniška 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za OE Menjalnica Jesenice MENJAVA VALUT 2 delavca Pogoji: V. stopnja zahtevnosti ekonomske smeri, eno leto de­

lovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo, znanje enega svetovnega jezika.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev v kadrovsko službo delovne organizacije, Ljubljana, Pivo­varniška 1. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo ob­vestili vse prijavljene v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

Industrijski kombinat Planika Kranj TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge: ORGANIZIRANJE UVOZNIH ZAKLJUČKOV Pogoji:

— višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — zunanjetrgovinska registracija z izkušnjami v zunanji tr­

govini — znanje nemškega jezika Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pri­jav.

SGP TEHNIK I T ^ A C H L ^ TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva c. 43/a

obvešča porabnike komunalnih storitev! 1. Z odčitkom vode se bodo po 25. juniju 1987 spremenile cene vode. Z deležem za razvoj bo od takrat dalje vodarina znašala: 127 din/m3 za gospodinjstva, 251 din/m3 za industrijo Železni­ki, 213 din/m3 za industrijo Ziri, 191 din/m3 za obrtnike in in­dustrijo Šk. Loka ter 151 din/m3 za negospodarstvo oz. druge porabnike.

2. Z odčitkom vode se bodo po 25. juniju 1987 spremenile cene kanalščine. Od takrat dalje bo kanalščina znašala: 116 din/m3 za gospo­dinjstva, 179 din/m3 za industrijo Železniki, 240 din/m3 za in­dustrijo Žiri in 151 din/m3 za industrijo v Šk. Loki in druge po­rabnike.

3. S 1. julijem se spremenijo cene pobiranja in odvoza komu­nalnih odpadkov in mesečno znašajo: — za gospodinjstva: 20,70 din/m2 v Sk. Loki, 27,55 din/m2 v Ži-

reh in 25,45 din/m2 v drugih krajih — za družbene dejavnosti: 22,65 din/m2 v Šk. Loki, 30 din/m2 v

Žireh in 27,75 din/m2 v drugih krajih — za druge uporabnike: 45,30 din/m2 v Šk. Loki, 60 din/m2 v

Žireh in 55,50 din/m2 v drugih krajih 4. S 1. julijem se v povprečju povečajo cene: pristojbine k vodovodu za 39,83 %, pristojbine h kanalizaci­ji za 39,75 %, pogrebne storitve 44,73 %, delovna sila 39,56 %, vozno-strojni park 39,75 %, izobešanje zastav 39,78 %, od­voz kontejnerjev 39,84 %, sposojnine kontejnerjev v 39,78 %. pobiranje odpadkov s smetarskim vozilom 39,89 %, ko­šnja zelenic 39,86 %.

KEMIČNA TOVARNA EXOTERM 64001 KRANJ

Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:

L TEHNOLOGA - VODJA KONTROLE Pogoji: visoka izobrazba kemijske smeri (VII. zahtevnostna

stopnja), dve leti delovnih izkušenj in 90-dnevno po­skusno delo

2. ENEGA DELAVCA V PROIZVODNJI *a določen čas (6 mesecev) Pogoji: osnovna šola, 90-dnevno poskusno delo Pod 1 združujemo delo za nedoločen čas, pod 2 pa za določen čas, to je za dobo 6 mesecev, ter s polnim delovnim časom. Pi­sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili najkasne­je v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.

KOVINSKA BLED p.o. Bled, Seiiška c. 4/b objavlja prosta dela in nalo­ge KV PLESKARJA Pogoj: poklicna šola ustrezne

smeri Za razpisane delovne naloge in opravila nudimo osebne dohodke od 200.000 do 260.000 dinarjev. Pisne prijave z dokazili o iz­polnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Kovinska Bled, Seii­ška c. 4/b, Bled.

SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p.o. KRANJ Srednja tekstilna in obutve­na šola v Kranju, Cesta Sta­neta Žagarja 33, nudi v na­jem skladiščne prostore, po­vršine 1102 m2, v pritličju (z nakladalno rampo) stavbe na Cesti Staneta Žagarja 33. Možnost za najem je od 1. av­gusta 1987 dalje ali po dogo­voru. Vloge sprejema šola do 15. julija 1987. Informacije nudimo po tel.: 22-958.

I ZBRALI S O Z M f l S

V Merkurjevi prodajalni Ž E L E Z N I N A Bled, Prešernova 50, imajo veliko izbiro barv in la­kov za les. kovino in avtomobile ter razna čisti lna sredstva. Dobra je tudi izbira materiala za vodovodno inštalaci jo , centralno ogrevanje, artiklov bele tehnike, raznega orodja in gradbenega materiala.

Osnovna šola JOSIP BROZ-TITO PREDOSLJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in na­loge: 1. UČITELJA matematika—tehnični pouk ali matematika—fizika za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodni­škem dopustu). Začetek dela 1. septembra 1987. 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodni­škem dopustu). Nastop dela 1. septembra. Rok za prijave je 8 dni po objavi razpisa.

ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO ZA GORENJSKO 64001 KRANJ Gosposvetska 9 Komisija za delovna -azmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. EKOLOGA ZA OPRAVLJANJE EKOLOŠKE SLUŽBE NA GORENJSKEM Pogoji: visoka strokovna izobrazba kemijske, medicinske ali

biološke smeri, prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami

2. SAMOSTOJNA OPRAVILA V DDD SLUŽBI Pogoji: srednja strokovna izobrazba sanitarne ali veterinar­

ske smeri, vozniški izpit B kategorije, dvomesečno po­skusno delo

3. LABORATORIJSKA OPRAVILA V HIGIENSKO-KEMIJ­SKEM LABORATORIJU (delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoj: srednja strokovna izobrazba kemijske smeri 4. ADMINISTRATIVNA OPRAVILA V ODDELKU ZA HI­GIENO Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno — administrati­

vne ali sorodne smeri Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh od razpisa na gor­nji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku razpis­nega roka.

OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI objavlja po sklepu sveta šole prodajo kombija IMV, letnik 1975, registriran do oktobra 1987. Izklicna cena je 250.000 din. Prodaja bo v petek, 10. julija 1987, ob 12. uri pri šoli v Železni­kih. Interesenti morajo pred prodajo v blagajni šole položiti 25.000 din. Po prodaji ta sredstva šola vrne.

• I ' 1 J

K O G P - T O Z D O B R T

M i r k a V a d n o v a 1

K R A N J

OBVESTILO GRADITELJEM! u g o d n o p r o d a m o : • razna okna, podboje, vhodna vrata, vratna krila raznih dimenzij

• ostanke ultrapasa, razno p o h i š t v e n o okovje, blago za zavese in talne obloge

Razprodaja bo 6. julija 1987 od 10. ure dalje v našem skladišču na Primskovem.

L E S C E R O Ž N A D O L I N A 8

ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka Lesce Rožna dolina 8 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Triglav — Gorenjka Lesce objavljamo ponudbo za prevoz in prodajo slaščičarskih izdelkov po trgovinah v

občinah Radovljica in Jesenice z lastnim ustreznim vozilom. Kandidati naj ponudbe pošljejo na naslov Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8, 64248 Lesce v 15 dneh po objavi. Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije v komercialni službi tozda.

Zelo ugodne cene ~\ PLASTIČNE

CISTERNE VVERIT

za kuri lno olje pros torn ina 800 d o 5000 I D o b a v a takoj

F e r r o i m p e x G e s . m. b. H . S t r u g a , 9162 S t r a u 72 (15 k m o d Ljubelja) te leks 422-753 te le fon 9943/4227-3880-0 De lovn i č a s : p o n e d e l j e k — p e t e k o d 8.—12. ure in o d 13.—17. ure o b s o b o t a h zaprto G o v o r i m o s lovensko

ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ

O B V E S T I L O Potnike v mestnem prometu na področju Kranja in Škofje Lo­ke obveščamo, da so od 1. julija 1987 v uporabi novi žetoni. Stari žetoni so veljali do vključno 30. junija 1987. Zaradi povi­šanja cen jih je z doplačilom možno zamenjati v upravi tozda Potniški promet Kranj — Kontrola trženja in na avtobusni postaji v Skofji Loki do vključno 31. julija 1987 v času od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 17. ure. Po 31. juliju 1987 starih žetonov ne bo več možno zamenjati. Novi žetoni so v predprodaji od 29. junija dalje na običajnih predprodajnih mestih. Linije mestnega prometa v Kranju obratujejo od 1. julija do 31. avgusta po sobotnem voznem redu.

gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj,

objavlja prosta dela in naloge 1. FOTOGRAFSKA DELA Pogoji: IV. stopnja izobrazbe smer fotograf in 2 leti delovnih

izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.

2. POSREDOVANJE TELEFONSKIH ZVEZ Pogoji: II. stopnja izobrazbe, smer telefonist in 6 mesecev de­

lovnih izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrov­ska služba DO 8 dni po objavi.

• I M g S f c U © I E n G L A S 1 4 . S T R A N . MALI OGLASI, OGLASI. OBVESTILA PETEK, 3. JULUA 1987

M A U O G L A S I

tei.:27-960

c e r t a J I A I 6 .

a p a r a t M - i o j ! Prodam stroj za b r u š e n j e parketa, star 4 leta, za 50 S M . Tel.: 66 858

Prodam stereo RADIO rekorder toshi-ba. Tel : 22-668 10775 HI Fl stolp 2 x 50 W nov in deklariran prodam za 29 S M . T e l : 28-436 10777 Prodam AVTORADIO car - tehniks 2 x 10 W z z v o č n i k i 40 W in 4 G U M E 135 x 13 s p r e v o ž e n i m i 700 km za avto ju­go. Tel.: v s l u ž b i ' 2 8 - 8 6 1 int. 2782, Zev nik, H rastje 123 .10835

Prodam mizarski STROJ. T e l : 49-155

t r a č n i brusilni 10451

Prodam nov enofazni molzni STROJ in enofazni Š R O T A R . Zarnik, Š t e f e t o v a 1, Š e n č u r 10460 Prodam 4 leta star barvni TV iskra azur. Zaplotnik, J . Puharja 4, Kranj, tel.: 39-112 10024 Prodam rabljen pralni STROJ candv po ugodni ceni. Ogris, Trojarjeva 9, Kranju, tel.: 23-928 10473 Prodam pralni STROJ, nerabljen be­tonski M E Š A L E C in 100 m 2 O P A Ž A . Sp. Brnik 35, tel.:42-747 10482 Ugodno prodam pralni STROJ gore­nje, skoraj nov, 80-litrski BOJLER, le­ž e č i , in t a r j n o ž a r e č o P E Č , vse novo. T e l : 78-017 10500 Prodam nov pralni STROJ gorenje, 3 S M ceneje kot v trgovini. Tel.: 61 -632

10502 Prodam glasbeni CENTER 2 x 30 W. Tel.: 21-317, Drasler 10504 Prodam KOMPRESOR s 50-litrsko po-sodo in jeklenke za avtogeno varjenje (male). Miha K o s m a č , Dovje 16, Moj­strana 10506

Prodam TRAKTOR t.v. 18 konj. Cun-d r i č , Podhom 7, Zg. Gorje 10667 Prodam barvni TV gorenje, s t a r e j š i . Marjan Fujs, S u š k a 54, Š k o f j a Loka

10669 Prodam navijalni STROJ auman. Tel : 37-261 10672 Prodam č r n o - b e l i TV na daljinsko upravljanje gorenje 108. Andrej Dole-nec, Log 25, Š k o f j a Loka 10693 Prodam barvni TV iskra montreal. Tel 61-743 10698 KOSILNICO RAPID s t a r e j š o prodam. Janez Jereb, Zabukovje 5, Besnica

10707 Prodam SLAMOREZNICO tempo s pu-halnikom in 25 kosov GAJBIC. P o ž e n i k 36, tel.:42-090 10708 Prodam VITLO riko in IZKOPALNIK krompirja. Dvorska vas 25, Begunje

10754 Prodam STOLP univerzum 2 x 40 W z z v o č n i k i , gramofon, radio, 5 stopenski equlaiser, dvojni kasetofon, nov in de-klariran. Tel.: 51-569 10756

Prodam pralni STROJ gorenje brezhi­ben ter candv za dele. Ferlan, Trojarje­va 10764

g r a d b e n i m a j

Prodam LETVE za streho 4 x 5 cm, be­tonsko Ž E L E Z O r a z l i č n i h dimenzij, punte, morale, opazne elemente. Tel.: 34-537 ali osebno Š o b č e v a 21, Lesce

10762

Prodam 200 kosov modularnega BLO-KA. Tel 24-414 10799 Salonitno s t r e š n o KRITINO 40 x 60 z vijaki, skupaj cca 160 m 2 ugodno pro-dam. Č e b u l j . t e l . : 25-247 10815 Prodam 1700 kosov rabljene s t r e š n e OPEKE kikinda 20 - din kos. Hudobiv-nik, Hrastje 174, Kranj 10818 Prodam CEMENT. Britof 314 10831

nismo popolni

se pa trudimo

v a b i

v L E T N I V R T i n na V E S E L O U R O — v s a k d a n d v e

m a l i p i v i z a c e n o e n e g a

C e n j e n e g o s t e o b v e š č a m o , d a j e j u l i j a k u h i n j a

z a p r t a !

Prodam barvni TV gorenje elektronic z novim ekranom. Tel.: 70-416 popoldan

10533 Prodam č r n o - b e l i TV iskra panorama v dobrem stanju po ugodni ceni Ogled vsak dan Mlaka pri Kranju, Pe stotnikova 13 10541 Oljni GORILEC olymp 4 DV avstrijsk, popolnoma nov, prodam Tel : 45-291

10550 Prodam dvostopenjske e l e k t r i č n e OR­GLE eko nerabljene. Hrastje 32, Pirih

10555 Prodam barvni TV grundig 56 s telepi-lotom 8 T e l : 27 907 10559 Prodam TRAKTOR deutz 75, pogon na 4 kolesa Tel : 69-070 10574 Prodam TRAKTOR Store 404 dobro ohranjen. Mirko Teran, Zg Duplje 4

10588 Prodam kvaliteten HI Fl stolp in nekaj disco opreme ali menjam za avto z do­p l a č i l o m . M a t j a ž Fajfar, Mlekarska 1, tel : 28 048 10589 TRAKTOR zetor 5911 prodam. Franc Bogataj, Log 5, Š k o f j a Loka 10600 Prodam TRAKTOR super tiger 28 kon m o č i Franc J e r i č , Dvorje 79, Cerklje

10614

Philips barvni TV, 45 cm nov, daljin sko vodenje, prodam. Tel.: (061) 448 475 10617 Prodam barvni TV iskra, ekran 56 cm, star 17 rrasecev G a š p e r l i n , Predoslje 42, Kranj 10640 Prodam RECIVIER techincs S A 290 ( digitalni radio in o j a č e v a l e c 2 x 50 W sin ) KASETOFON technics RSB 405 in Z V O Č N I K E coral 2 x 60 W SIN, angle š k e o d l i č n e Tel 24 040 od 16 do 20 ure 10641 Obnovljen V I L I Č A R 3.5 tone, prodam T e l : 23 870 10666

l i a n . o p r e m a

Ugodno prodam POMIVALNO KORI TO z odcejalnikom in 8 litrski BOJLER B r a t k o v i č , T o m š i č e v a 23, Kranj center

10766 Prodam s e d e ž n i KOT za dnevno sobo. Nazif N o d ž a j , M o š a Pijade 15, Kranj. Ogled od 15. ure dalje 10373 BOJLER za solarno ogrevanje, 300 litr­ski, nov in barvno TV, ugodno prodam T e l : 36-209 10832 Prodam nov Š T E D I L N I K corona 2 + 2, 10 odstotkov ceneje in 80 basno klavir­sko HARMONIKO melodija. S t r u ž n i k o -va 10/a, Š e n č u r 10833 Prodam K A V Č , TROSED in 2 FOTE U A . Lukan, Zlato polje 2 b.

i t a n m a n j a

Zamenjam dvosobno S T A N O V A N J E , 50 m 2 za v e č j e . Tel. 38-953 10532 Prodam dvosobno S T A N O V A N J E v Š k o f ji Loki. Tel : 60 541 int. 26 do 14 ure ali 62 439 od 19. do 21. ure '10581 Mlada d r u ž i n a z enim otrokom i š č e stanovanje v Š k o f j i Loki ali okolici. Be g a n o v i č , Sorska 1, š k o f j a Loka 10606 Nujno najamem G A R A Ž O na Jeseni cah. P l a č i l o po dogovoru Prednost okolica t r ž n i c e . Janez Dobravec, Can-karjeva 4, Radovljica 10610 Prodamo d r u ž i n s k o stanovanje ( 63 m 2

) Tel : 27-854 po 20. uri 10620 Zamenjam novo p r i t l i č n o 3 sobno sta­novanje na Bledu za enakovredno v v i š j e m nadstropju kjerkoli v r a d o v l j i š k i o b č i n i Za p o d r o b n e j š e informacije kli č i t e od 6 do 14 ure tel 81 881 mt. 27

10635

Tujka z d r u ž i n o i i č e sobo ali garsonje ro Tel 33 729 10710

DEŽURNI VETERINARJI OD 3. do 1.0 JULIJA 1987:

Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske - Kranj. Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema na ročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer v zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 6 ure zjutraj - pa sprejemajo:

za občino Kranj: mag. Jože Rus, dipl ve»., Cerklje, Kurirska 12, tel.: 42-175 za občino Škofja Loka: Marko Oblak, dipl. vet.. Šk. Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44 518 za občini Radovljica in Jesenice: Janez Urh, dipl. vet., Kranj, Valjavčeva 6, tel.: 23 716 za občino Tržič: Borut Sajovic, dipl vet. Naklo, V Rejca 1, tel.: 47 063 ali 79-055

p o s e l i l

G A R A Ž O prodam v naselju Planina v V r e č k o v i ulici (v nivoju), cena 5 Mio, gotovina, takoj. Tel.: 21-679, od 16. do 20. ure 10471

Razpis: Zveza d r u š t e v upokojencev Radovljica, Ljubljanska 4, odda v na­jem bife z p r i p a d a j o č i m i prostori naj­b o l j š e m u ponudniku. Ogled in ponud­be 6., 8, in 10. julija dopoldne ali tele­fon 75-582 v istem č a s u 10625 Prodam s t a r e j š o H I Š O na R e č i c i pri Bledu, Triglavska 3, tel.: 76-107 10685

Prodam zazidljivo PARCELO v S e l š k i dolini. Naslov v oglasnem oddelku

10694 Prodam leseno H I Š I C O v Zg. Besnici pri Kranju. Tel.: 83-437 od 15. do 18. ure 10743

Prodam PARCELO 505 m 2 v smeri Gol-nik. Te l : 37-188 popoldan 10769 Blizu Nakla prodam PARCELO z grad­benim dovoljenjem za 2 milijarde ali eno in pol in 500 m 2 vrta ali travnika. Š i f r a : 720 m 2 10781

k u p i m

M a n j š o stanovanjsko h i š o ali del h i š e s samostojnim vhodom že l i kupiti upokojeni zdomec. Š i f r a : Funt ali tele-f o n i č n o (061) 50-040 10491 Kupim Š T E D I L N I K . Franc Š t e r n , Huje 27, Kranj 10513 Kupim KOTALKE od 24 do 30 cm. Tel.: 61-402 10558 Kupim motor za osebni avto R 12 in prodam 3 leta starega psa doberma-na. Kmetec, C. na Belo 20, Kokrica, tel.: 22-239 po 15. uri 10615 V okolici Kranja kupim zazidljivo par­celo z dokumentacijo ali s prvo p l o š -č o . Tel.: 37 168 10624 Kupim dobro ohranjeno m a š i n o za FORD ESCORD 1100. Dragan Milako-v i č . Gorenja vas 122, tel.: 60-091 int. 290, Predrag Stajic 10627 Kupim r ž e n o ali p š e n i č n o S L A M O ( š k o p n i k e ) za slamnato streho cca 400. Ana Omahen, Stara cesta 12, Kranj

10628 Kupim t o č i l o za med. Rudolf Teran, Pristava 69 10657 Kupim motor vvartburga. Tel.: 78 344

10661

i z g u b l j e n o

Dne 30 junija je bila na letnem kopa­l i š č u ali od k o p a l i š č a do Brega ob Savi izgubljena ZLATA V E R I Ž I C A . Ker je v e r i ž i c a drag spomin, prosimo p o š t e ­nega najditelja, naj to s p o r o č i na tel 40 325 10796 Izgubila sem r o č n o uro v Š k o f j i Loki na Sp. trgu ali Nami. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin Ana E r e ž e n , Sovodenj 1, tel.: 69 184 10807

» v a l i

V juliju in avgustu bom prodajal rjave JARKICE Sprejemam n a r o č i l a Stano-nik, Log 9, š k o f j a Loka 10376 Prodam plemenski SVINJI Tel 45 434

10453 JARKICE, rjave, stare 2 meseca, pro dam Z g o š a 47/a, Begunje 10466 Prodam T E L I Č K O , staro 14 dni Tel.: 45 368 10475 Prodam 10 mesecev starega BIKCA in 4 letno KOBILO Cerkljanska dobrava 5 10479 Prodam 2 TELICI, t e ž k i po 600 kg, č r n o - b e l a in simentalka, breji 6 in 7 mesecev Sp Senica 12, Medvode

10484

Prodam T E L I Č K O simentalko, staro 10 dni, in DEUTZ 48 Voglje 38, tel 49 181 10512 Prodam d o m a č e RACE Sp Brnik 60

10515 Prodam P R A Š I Č E , t e ž k e 40 kg, in pu| ske, stare 8 tednov, d o m a č e reje Sp Brnik 60 10516 Prodam KRAVO, brejo v 9 mesecu Adergas 27 10528 Prodam 7 mesecev brejo TELICO z do brim poreklom (A kontrola) in dva no va A K U M U L A T O R J A , m o č 12 W 56 Amph 170 A Visoko 31, Š e n č u r 10534 Prodam 2 BIKCA fnzijca. stara 14 dni Jamnik. Ž a b n i c a 8 10542 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo M e ž n a r e c . Selo 22, Ž i r o v n i c a 10543 Prodam 8 mesecev breio KRAVO, dru go tele Suha 18, Kran) 10546 Prodam č r n e g a PUDLA. starega 11 mesecev Naslov v oglasnem oddelku

10556

Prodam P R A Š I Č E t e ž k e od 30 do 35 kg Sp Brnik 15 10569 Prodam 2 P R A Š I Č A , t e ž k a po 100 kg

10571 Zg Brnik 26

Prodam k m e č k o brejo KOBILO, staro 10 let in novo rotacijsko KOSILNICO sip 135. Jure K a v č i č , J a r č j a dolina 20, tel.: 69-708 10582 Prodam 3 n e m š k e O V Č A R J E z rodov-nikom, s t a r š i iz 1. vzrejnega razreda. Stane Karlin, Virlog 4, Š k o f j a Loka

10590 Prodam visoko brejo TELICO ali kravo po izbiri. Pegam, Lenart 4, Selca 10595 Prodam TELICO 9 mesecev brejo. Go-d e š i č 26, Š k o f j a Loka 10598 Prodam 8 mesecev brejo TELICO, pa-š n a . Tel.: 64-111 10607 Prodam srednje č r n e PUDLE z rodov­nikom. R o m š a k , Podljubelj 82 10629 Prodam 10 tednov stare JARKICE vr­ste prelux, priznane nesnice. Urh, Za­sip Reber 3, Bled 10639 Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Fr-Č e j , V i š e l n i c a 4, Zg. Gorje 10645 Prodam KOZO srnaste pasme. Naslov v oglasnem oddelku 10648 JARKICE rjave hisex in l o n č e n o " P E Č I k a v č kamin ) novo, prodam. H r a š e 5, Smlednik 10658 Prodam P R A Š I Č E , t e ž k e od 50 do 70 kg. T e l : 26-249 10671 Prodam T E L I Č K O simentalko, staro 10 dni. Te l : 43-058 10673 Ugodno prodam K O K R E Š P A N J E L A z rodovnikom. Tel.: 76-188 10687 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Š k o f j a Loka 10703 Prodam n e m š k e O V Č A R J E brez ro-dovnika in mlado OVCO. Zalog 77 pri Cerkljah, tel.: 42-572 10719 Prodam breje TELICE po izbiri ali me­njam za mlado jalovo goved V i r m a š e 42, Š k o f j a Loka 10726 Prodam KRAVO simentalko, tik pred telitvijo. Slamnik, Ž i r o v n i c a 50 10736

Prodam dve mladi sanski KOZICI stari 3 mesece z rodovnikom. Enis Kamen­č i ć , Savska c. 42, Kranj 10772 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Velesovo 35 10779 Prodam T E L I Č K O , staro 8 tednov. Ž a b -nica 2 10785 Prodam KRAVO pred telitvijo, tretje tele ali z mlekom. Pavel Rizar, Sr. vas 12, Golnik 10803 Prodam eno leto staro TELICO simen talko, PSICO, staro eno leto in Z A J ­KLJE z m l a d i č i . Marija Sajevic, Mla­karjeva 43, Š e n č u r 1C814 Prodam 2 TELETA primerna za rejo, stara 9 tednov. P o l j č e 8 10816 Prodam eno leto stare K O K O Š I nesni-ce za rejo ali za zakol. Strahinj 38

10822

Prodam J A R Č K E G o l n i š k a 1, Kokrica

K r a n j

Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom K u n ć i ć . Zabreznica 20. Ž i r o v n.ca '0577

M i n o p r o d a m

Ugodno prodam Š O T O R za 6 oseb ter m o š k o in ž e n s k o kolo. Vse dobro ohranjeno. Ogled popoldan Domijan, Frankovo naselje 164, Š k o f j a Loka

10430

Prodam krmilni KROMPIR. Forme 14, Ž a b n i c a 10431 Prodam o t r o š k i V O Z I Č E K , STAJICO, hoico in nahrbtnik Zarnik, Š t e f e t o v a 1, Š e n č u r 10459 Prodam Č E Š N J E (primerne za vlaga-nje) in zgodnji KROMPIR B e n e d i č i č , Prezrenje 19, Podnart. tel.: 70 028

10483 Prodam TRAK za puhalnik in ODER za fasado Vinko Nastran, Voglje 54, š e n č u r 10495 Prodam Š O T O R za 5 oseb V M Alojz Hafner, Sr Bitnje 61 10496 Prodam poceni novo HOJCO. tel.: 66 749 10521 Prodam globok o t r o š k i V O Z I Č E K tribu na Irena Jagodic, Vidmarjeva 8, Kranj

10523 Prodam globok o t r o š k i V O Z I Č E K tribu-na in zibko. Tel 24 883 10536 Prodam italijanski š p o r t n i V O Z I Č E K in okroglo mizo s stoli Tratnik, Ž u p a n č i č e v a 16, Kranj 10549 DRVA za sobne odprte kamine brez smole ( h r u š k a , jablana ) prodam Tel 45 291 10551 Ugodno prodam SLIKO iz 17 stoletja religijske vsebine Franc Jereb, Forme 6, Ž a b n i c a 10565

Prodam nekaj gradbenega materiala bankine, plohe, siporeks 5 cm, opeko malo, sadolin, rustikal. p r i k l j u č e k za prikolico, p r e š o in e l e k t r i č n i mlin za sadje Vilfan, Zg Bitnje 61/a 10576

Prodam nov HLADILNIK gorenje. 215 litrski Tel 23 143 10467 Prodam tridelno O M A R O za dnevno

sobo, cena 200 000 din, ogled popol dan m z v e č e r Sever, Titova 62. Jese n i č e K * * * Ugodno prodam vzidljiv kromiran Š T E D I L N I K z bojleriem m o b r a č a l n i k za BCS kosilnico Ogled vsak dan v popoldanskih urah Franc Sodja. Gor j u š e 71, Boh Bistrica 10490 Prodam kombinirani Š T E D I L N I K 4 plin in 2 elektrika m TOBI na drva Š t e r n . Visoko 106 10508 Prodam HLADILNIK k o n č a r f e T 21 589 K)509 Š T E D I L N I K iskra (2 plin in 2 elektrika), t o v a r n i š k o zapakiran. venda- ne v e č v garanci|i prodam Markun. Bntof 146

10526

Prodam s e d e ž n o GARNITURO, trosed raztegljiv in dva fotelja, hladilnik zop pas 80 litrski m mizico za televizijo K r a š o v e c . M o š a Pi tade 4 tel 26 229

10548

v« Danes, 3. julija, Ob 1 1 . U ti OTVORITEV SALONA POHIŠTVA v 2. nadstropju ob 17. uri MODNA REVIJA PRED VELEBLAGOVNICO VABLJENI

V E L E B L A G O V N I C A nama Š K O F J A L O K A

Prodam dobro ohranjeno KUHINJO kompletno. Naslov v oglasnem oddel­ku 10557 Prodam v i s o k o t l a č n o 60 litrsko kombi­nirano P E Č za kopalnico. B e š t e r , Gol-n i š k a 100 10587 Ugodno prodam dva K A V Č A in ž e n -sko š p o r t n o KOLO. Slavko V i n č i č , Me-stni trg 9, Š k o f j a Loka 10605 Prodam novo, nerabljeno mini KUHI­NJO safari z vgrajenim š t e d i l n i k o m 2 plin in 2 elektrika za 20 odstotkov ce­neje. Nevenka Peterka, Kurirska pot 14, Mojstrana 10613

Regal 3,5 x 2,3 m za dnevno sobo, iz­redno lep, ugodno prodam Lendero, Koritenska 7, Bled, za Petrolom 10622 Ugodno prodam P O H I Š T V O triglav in pralni STROJ gorenje. Tel.: 57-039

10630 Prodam s t a r e j š o SPALNICO, š e upo­rabno, za 10 S M . Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu tov. Urbane : 74-077 10702

Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 li-trsko. Ogled od 15. ure dalje. Bernard, Cankarjeva 54 10711 Ugodno prodam rabljen K A V Č Tel.: 21-409 popoldan 10722 Usnjeno s e d e ž n o garnituro popolno­ma novo, š e v garanciji prodam 20 od­stotkov ceneje. Tel : 24-369 ali 45-637 v v e č e r n i h urah 10735

Prodam globok in š p o r t n i o t r o š k i VO-Z I Ć E K . Tel. 61-736 10592 Prodam d i a t o n i č n o HARMONIKO B, ES, AS. Janez Š u b i c , Log 10, Š k o f j a Loka 10593 Prodam roza p o r o č n o OBLEKO (38 - 40) in bel pled K e j ž a r , Frankovo naselje 177, Š k o f j a Loka 10594 O t r o š k e POSTELJICE prodam M i l o š K e c o j e v i č , Partizanska 43, š k o f j a Lo­ka, tel.: 60-279 10597 Prodam Š O T O R za 5 oseb Tel : 62-319 popoldan 10603 Prodam gumijast Č O L N maestral 9 S in motor tomos 4. Zg Duplje 86 10608 BRAKO prikolico prodam Tel : 77-879

10616 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in suho SENO s kozolca Veleso vo 10 10621 Prodam pnevmatski Č O L N selior K 68 z motorjem T 4 za 25 S M Š r i n f , Dete Ijica 5, tel.:51-251 10623 Ugodno prodam 10 g ZLATA za zobe in P E Č za centralno kurjavo 35 KW z bojlerjem znamke stadler Interesenti naj se javijo v popoldanskem č a s u po tel 69 893 10631 O t r o š k i a v t o s e d e ž z varnostnim pa­som in o t r o š k i JOGI prodam Tel.: 83 691 od 7. do 14 ure 10646 Prodam o t r o š k o POSTELJICO š p a m pek z jogijem K l i č e t e lahko vsak dan od 15 ure dalje tel 47-346 10651 Hladilno SKRINJO elektrolux 38 litrov, prenosno za kampiranje ( 220 V. 12 V, plin ) nerabljeno, prodam za 12 S M Prodam tudi 2 jogija meblo, lepo ohra njena za 4 S M Tel 28 706 od 18 do 20 ure 10653 Prodam 8 m 3 suhih bukovih DRV Bi strica 13 pri Podbrezjah 10663 Ugodno prodam JADRALNO DESKO Tel 57 197 10691 Prodam priprave za BODY BUILDING, lat naprava, v e č n a m e n s k a b e n č pres klop in leg kuri napravo Ž l e b i č . Ž u p a n č i č e v a 12, Kranj 10700 Prodam J A D R A L N O DESKO Tel 47 369 10717 J A D R A L N O DESKO jugo racing pro dam Tel 62 428 od 15 ure dalje

10727 Prodam gumi VOZ ( gumiradl ) Franc Porenta, Huje 19 10730 Prodam otrolko STAJICO in š p o r t n i v o z i č e k Tel 47 625 10751

Poceni prodam 120 litrski opremljen AKVARIJ Tel 41 009 dopoldan 10773 Poceni prodam GOBLfcNE Tel 27 751 popoldan 10787

POSREDNIK ™ q | Kokrica

sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 - 4 6 2

Tribuna š p o r t n i V O Z I Č E K , prodam Cegnar, V i r m a š e 102, š k o f j a Loka

10794

Ugodno prodam 1,5 t APNA v v r e č a h T e n e t i š e 15, Golnik Prodam rabljena VHODNA VRATA Jezerska c 78, Kranj 10477 Prodam s t r e š n o betonsko OPEKO, 2000 kosov. Ogled m o ž e n od 6. do 8-julija. Franc Ravnik, C. na Golico 4, Je­senice 10486 Prodam Š P I R O V C E , d o l ž i n a 8,5 m do 7,5 m in k r a j š i h dimenzij Naslov v oglasnem oddelku 10517

Prodam v e č vezanih OKEN z roleto po ugodni ceni. Tel.: 46-205, po 15. uri T e n e t i š e 27 10511 Ugodno prodam 500 kosov s t rešn« OPEKE, n o v o m e š k e , nerabljene. Infor­macije z v e č e r na tel.: 50-609 10533 Prodam rabljeno s t r e š n o OPEKO bo-brovec 1500 kosov, uporaben za kriti­no ali obzidavo p e č i Tel.: 70-268 Pod nart 1060J

Prodam rabljeno s t r e š n o OPEKO kikin­da 272. Peter Babnik, R e t e č e 46, Škof -ja Loka 10633 Prodam 1 tono betonskega Ž E L E Z A Ivan K o r o š e c , Sp. Gorje 153/a 10643 Prodam 190 kosov OPEKE porolit 13 cm. Tel : 81 790 od 6 30 do 14 ure

10668 Prodam 500 kosov v e č j e g a betonske­ga KVADROVCA ali menjam za manj­š e g a . Ž a b n i c a 1 10683 Prodam 1 tono APNA Brenta Š u t n » 38 ' 10686

Ugodno prodam TERVOL. Tel.: 45 448 1068*

Prodam rabljeno s t r e š n o OPEKO 1000 kosov folc po 100 din. Janez Pivk, Ce-gelnica 30, Naklo, tel : 47-203 10693 Prodam 100 m* TERVOLA trdi 5 cm in 30 m 2 STIROPORA 5 cm Vili Planine, O l š e v e k 39 tel : 45-509 10701 DOMOPRF.N siv, 25 kg in 7 kg razre? č i l a prodam ceneje. Tel : 25-931 10716 Prodam novo vezano OKNO kli loge-tec 180 x 140 cm ali ga zamenjam zi 140 x 140. Prodam tudi konzolno DVI­GALO Te l : 70 120 po 20 uri 10723

Ugodno prodam 3,5 m 3 suhih smreko-vih PLOHOV, novo k o p a l n i š k o garnitu­ro p e š č e n e barve, jugoterm RADIA­TOR 120 x 90 m rabljen e l e k t r i č n i be­tonski M E Š A L E C Tel 40 201 z v e č e r

10733 Prodam v e č j o k o l i č i n o PRSTI Lju-bljanska c 30, Kranj, tel.: 22 686 10733 Prodam ELEKTROOMARICO za novo­gradnjo ( 31 varovalk, š t e v e c , ura ) Frankovo 157, Š k o f j a Loka, stanovanje 1 1073J

10746 Prodam O P A Ž Tel 25 551 Prodam suhe DESKE colarice II vrste Tel 40 585 1O750 AL M R E Ž O za ograjo, v i š i n a 1,25 rn, d o l ž i n a 100 m. prodam Naglic, Prebe č e v o 26/a. Kranj 10760

v o z i l a

Pocem prodam o d l i č n o ohranjen NSv1

PRINC 1200, prvi lastnik, vozen in reg1

striran tel 74 224 1076> Poceni prodam OPEL KADET LS le­tnik 1969 Tel 57 036 K r i ž e 1076J Prodam AUDI 80, letnik 1974. registri ran celo leto, p l o č e v i n a generalno ob novljena in TOMOS avtomatik. letni*1

1983, dobro ohianjen Mitja H o č e v a r S m l e d m š k a 120, Kranj, Č i r ć e 1076Č Prodam Z 750. s t a r e j š i letnik T »l 65 023 io7fll

Prodam APN 4, cena po dogovoru Tel 36 229 _107_7J Prodam J U G O 45. letnik novembe* 1981 r d e č e barve, p r e v o ž e n i h 5100" km Tel 75 203 10771 Prodam dobro ohranjeno Z 1500 E. le tmk 1979, p r e v o ž e n i h 67 000 km, reg<' stnrano do avgusta 1987 Tel 46 569

1077* R 4. letnik 1979, prodam za 95 SM Tel 28 436 1077? Prodam 79 920

APN 6, letnik 1986 T « ] -1078"

Prodam Z 101. registrirano do mej* 1988 Jakob M . h e h č N a š e 2 Brezj* tel 79 087 tO703

Prodam o d l i č n o ohranjen avto DA letnik 1976, r e g i s r a c i j « maj 1986 S'efan Pokom. Trstenik 52 Golnik

10783 GOLF. | « t m k 1982, ohranjen, cena 3^ S M prodam Tel 25 741 078« Prodam Z confort. letnik 1981. decerfj ber Mone. T o n č k a D e ž m a n a 10. d«, poldan ,078»

PETEK, 3. JULIJA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN ( ^ I I _ E I ^ © I E S G I J _ S

Prodam OPEL CADET. kleparsko ob novljen, registriran do 10 julija 1988. cena 230 S M Darko Leter. Proletarska g. T r ž i č 10788 Ugodno prodam AVTOMATIK, nov srebrn Tel : 26 694 10789 Prodam CITROEN GS. letnik 1976, ob­novljen. Ž n i d a r . Zg.Brnik 101 10791 Prodam Z 101, letnik 1976, lahko tudi po delih Voklo 47, Š e n č u r 10792 Prodam Z 101 L, letnik 1978, dobro ohranjen Gor Dobrava 4, tel : 68-446

10795 Ugodno prodam MOTOR MZ 250, le-tnik 1981, š p o r t n o opremljen Ogled v soboto in nedeljo do 15. ure. Vidmar, __ezje 32, T r ž i č 10797 Prodam Z 850. letnik 1984, december. Š k o f j e l o š k a 14, Kranj 10798 Prodam levo stranico in prvi notranji desni BLATNIK za Z 101 B o ž o Z a v r š -_ * . V i r m a š e 10, Š k o f j a Loka 10800 GOLF JGL, letnik 1982, 52.000 km, bar-__viSnja, prodam Tel : 28-720 10801 Prodam FIAT 132 GLS. 5 stopenjski __enjalnik.Tel.: 79-811 10802

Ugodno prodam novo dirkalno KOLO __g personal Tel : 40-579 10804 Prodam DIANO 6 LC za 30 S M . Sveti-___Britof 121 10805 Prodam Z 750 LE, letnik 1982. Brane S_>ic, Planina 38, Kranj 10806 P_odamBMW 316. T e l : 38-169 10808 Prodam novo rogovo specialko S U -PER in italijansko specialko IRIDE. Oba št . 58. Informacije v petek od 15. d o 17. ure na tel.: 61-033 ali v soboto dopoldne v Podlubniku 283 10809 Prodam GOLF, letnik 1978. D u r i č . Zlato P__je 2, Kranj 10810

Prodam Z 750 LC, staro 6 let Vrhovnik, _ _ _ š e 5, M a v č i č e 10811 Prodam Z 101, letnik 1980, o d l i č n o ghranjen. Tel.: 51-202 10812 JjADO 1600, letnik 1980, registrirano do maja 1987, ugodno prodam. Info-r » m c i j e in ogled vsak dan po 17. uri na ____61 -825 10813 Prodam 15 SLC in T O M O S A V T O M A -'IK A3 MS ter TUNER J V C s carinsko deklaracijo. Tel.. 24-601 10817 Ugodno prodam 4 leta staro VESPO Jej.: 36-525 po 18. uri 10819 Prodam prevrnjenega F I Č O T A , letn i k '976, cena 20 S M . Tel : 27-654 po 20. !__ 10820 Ugodno prodam T O M O S A V T O M A T | K , star eno leto. Gregorc, tel.: 27-200

10821 prodam APN 6 moped. Tel.: 77-060

10823 Prodam nov T O M O S AVTOMATIK s Pevcem 10 S M ceneje. Tel: 26-683

10824 P r ° d a m Z 1500, letnjk 1979, registrira-* ? , d o i u n i > a 1988. A l e š Hribar, Teneti-^ll^Golnik 10825 Prodam nov T O M O S AVTOMATIK 10 Odstotkov ceneje. Vlado, tel.: 42-765 : 10826 CITROEN GS, s t a r e j š i letnik, ohranjen, Ugodno prodam Praprotnik, Ljubno 229 10827 Prodam italijansko dirkalno KOLO le 9nano š t . 5 7 , svetlo modri, metal, ali jenjam za frajtonerico Ivan Stare, tllggtje 148, Kranj 10828 flAT 126, ohranjen, letnik 1979, pro ° a m - Naglic, Zg Bela 4, tel : 45 105 ^ 10829 ^ATRA SIMCA TARGA pravkar regi s*rirana, dvosed š p o r t n i , prodam ali ^menjam za drug avto Te l : 28-647 _______ 10834 P r odam R 18, 29.000 km, star 3 leta •-udvik Kuhar, Pivka 8, tel: 47-372 - ^ _ _ _ _ _ 10837

Prodam MOPED na 3 prestave, dobro ^ranjen. Š t e f a n Jesenko, Draga 22, Š k o f j a Loka 10699 Prodam š p o r t n o Š K O D O , letnik 1980, __<_39-152 10704 Ugodno prodam 126 P. letnik 1984, l_jKX) km. Te l : 45-654 10705 ^ o t o r T tomos M 14, prodam. Tel.: _ £ j 4 2 , 10709 ^odam Z 750, letnik 1976, v voznem s<anju P a n g e r š i č , Pristava 84, T r ž i č i 10712 prodam Z 750 LE, letnik 1981, 28 000

Podjed, Jezerska c 6/a, tel.: «__897 10713 126 p spredaj karamboliran, poceni Prodam Tel 51 809 10715 Prodam dirkalno KOLO motobecane

o t r o š k i V O Z I Č E K tribuna odprti ! _ • : 60 865 10718 ^ E R C E D E S benz 307 D, tovorni avto, 9 5 000 km, letnik 1978, cena 630 S M , Prodam. Tel : 25-089 10720 Prodam Z 101 confort, letnik 1980 Ugled od 15. ure dalje Vera Ovsenek, ____» 177, K r i ž e 10721 Poceni prodam KOMBI furgon Z 850 Ugled vsak dan. Z d r a v k o v i č , K o r o š k a °___ 10724 Prodam J U G O 45, letnik 1984 Pred __ost35. Poljane, tel.:68-066 10725 Prodam VISO SUPER E, letnik 1983, z dodatno opremo Tel.: 77-704 10728 Prodam GOLF JGL, november 1982, Pencin, izredno dobro ohranjen š u -fr_r_Gradnikova 3, tel.:23-417 10729 p O R D TRANZIT, letnik 1979, o d l i č n o o h ran|en prodam. Tel : (061) 737-127

10734 Prodam FIAT 125 italijanski Zvone Vi °_c, Strahinj 78, Naklo 10737 Pfodam Z 101, letnik 1982 s prikolico J 1 brez Ogled od 18. do 20. ure. Jelov ! _ _ c 18, Bled 10738 ? S 1,3 prodam ali menjam za R 4 ali ~ |ANQ, Tel : 68-468 10740 P/odam J U G O 45, letnik 1981 Toma * ' c - Frankovo 52, š k o f j a Loka, tel : S__5U 10741 _>lo ugodno prodam skoraj nov TO-!£OS avtomatik Tel 49 023 10742 JJ26 P, letnik 1977, 54 000 km, dobro ranjen, prodam Tel /4 729 10744

Prodam tovorni Z 850, letnik 1982, re­gistriran do 22. oktobra 1987, cena 118 S M Te l : 35-617 10745 Ugodno prodam 126 P, letnik novem­ber 1985, zaradi nakupa novega. B l a ž Jesenko, Trata 28. š k o f j a Loka, tel.: 60-232 dopoldan ali 60-591 10747

Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljena. Zasavska 66, Drulovka, Kranj 10748 Prodam J U G O 45, letnik 1985. Vincarje 30, tel 60-258 10749 Prodam T O M O S 14 M, letnik 1985. Tel : 62-474 10752 Prodam FORD ESCORT, letnik 1973, obnovljen, za Z 750 blatnike in masko ter za FIAT 1300 prednje in zgornje blatnike. Nartnikova 2, Labore 10753 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do junija 1988 in APN 4. Gorazd, tel.: 74-395 delavnik od 6. do 14. ure 10755 Ugodno prodam J U G O 45/A, letnik 1986. Boro J u r k i č , C. na Loko 7, T r ž i č

10758 Prodam Z 750, letnik 1976. Vojko Mali, Gorice 49/B 10759

Prodam LADO 1500, letnik 1977, regi­strirano do 18. junija 1988, cena 100 S M . R o š i č , F i n ž g a r j e v a 8/a, Lesce

- 10450 Prodam Z 101 GT 55, letnik november 1984. P r e b a č e v o 36, tel.: 49-066 10205 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979. Svegelj, P o k o p a l i š k a 28. Kokrica 10461 Osebni avto FORD CORTINA, letnik 1966, registriran do julij 1988, prodam za 50 S M . Te l : 82-718 10463 Prodam MZ 150, letnik 1980, zelo ohra-njen Tel : 36-640 10341 Prodam SNU 1200 C, karamboliran, po delih ali celega, cena 15 S M . Tel.: 50-702 10470 Ugodno prodam R 4, letnik 1977. Tel.: 23-311 10476 Prodam Z 750, letnik 1971, za 20 S M . Jezerska c. 78, Kranj 10478 Prodam J U G O 45, letnik 1981, registri­ran do maja 1988, za 140 S M . Tel.: 68-294 10480 Prodam avto Š K O D A 120 LS. Š k r i n j a r , Zg. Lipnica 2, tel.: 74-813 10481 Ugodno prodam Z 1300 za rezervne dele. Zupan, Breg ob Savi 85, tel.: 40-314 10486

Prodam Z 101, letnik 1976, z novim IR motorjem, dobro ohranjeno. Kavar, K r i ž e 117, tel.: 57-076 10487 FIAT 125, letnik 1970, ugodno prodam. H o č e v a r , Sp. Bitnje 10, Ž a b n i c a 10489 Prodam Z 750, letnik 1980, g a r a ž i r a n , registriran do junija 1988. Stanovnik, V i r m a š e 95 10492 Prodam novo, š e neregistrirano Z 101. Franc T r š a n , H r a š e 14, Smlednik 10493 Prodam obnovljen R 4, p r e v o ž e n i h 60.000 km. Tel.: 51-258, popoldan

10494 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, regi-striran do 30. maja 1988, cena 250 S M . T e l : 22-861 10497 Prodam dobro ohranjen FIAT 125 PZ, letnik 1978. Vse informacije Jegovoro predmestje 5/a, Š k o f j a Loka ali tel.: 61-442, popoldan 10498

R 4 v voznem stanju, letnik 1974, pro­dam za 10 S M . Tel.: 79-083, proti v e č e ­ru 10499 Prodam dobro ohranjeno STREHO, pokrov za motor in motor Z 101. Tel.: 83-253 10501 126 P, letnik 1979, in MZ, letnik 1986, ugodno prodam Tel : 82-958 10503 Prodam Z 750, letnik 1973, dobro ohra njen. Č a t e r , Sr. Bitnje 106, Ž a b n i c a

10505

• •

• bloveni ja les. Lesna industriji n. s o l . o Idrija 6 5 2 8 0 Idrija t e l

0 6 5 / 7 1 - 8 5 5

Ugodno prodam Z 101, letnik 1975, re­gistrirana za eno leto, cena po dogo­voru. Gorenjska c. 24, Naklo 10507 T O M O S C R O S S 50 junior, neregistri ran, letnik 1979, prodam Tel.: 81-493

10510 Prodam APN 6, v garanciji, dodatno opremljen. Naglic, H o t e m a ž e 61, tel : 45 606 10511 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, 47.000 km Marija Rozman, Sr vas 8, Golnik

10514

Prodam GS 1,3, letnik 1980. Franc č e r ne, Bevkova 31, Radovljica 10519 Prodam R 4, letnik 1978. Boris Kotnik, C. Lmaja 69, Kranj 10520 Prodam karambohrano Z 101. K r ž i š n i k , Š u t n a 3, Ž a b n i c a 10522 Prodam dobro ohranjen avto Z 101 B, letnik 1979, obnovljen, g a r a ž i r a n , regi­striran do maja 1988. Ogled m o ž e n vsak dan popoldan Zupan, Dovje 7, Mojstrana, tel 89 184 10524 Prodam MOPED pony ekspres. Andre­ja M e s i č , S t r a ž i š č e , Trojarjeva 20, Kranj - popoldan 10525 Prodam V W 1200, letnik 1976 Adergas 27 10527 Prodam Z 101, letnik 1982, r d e č e barve za 220 S M . Tel : 35 728 10529 Prodam FIAT 126. letnik 1982, prevoze nih 36 000 kilometrov. Mateja Dagarin, Pot v Bitnje 6, Kranj 10530 N'ERCEDES 306 D furgon karamboli ran, motor dober, ugodno prodam Tel.: 33 967, 27 827 10631 Prodam APN 6, nov, za 45 S M . lahko v dveh obrokih. Franjo Rolk. D e ž m a n o v a 3. novi bloki, Lesce 10535 Ugodno prodam enoosno PRIKOLICO za poltovorni avto, za prevoz dolgega tovora. Zasavska cesta 47, Kranj 10537 Prodam ohranjen GOLF J G L Voglje 13 10538

Prodam MERCEDES 1619, letnik 1978, motor 1985, registriran Ogled Pod-brezje 79, tel. 70-186 10540 Ugodno prodam motorno KOLO APN 6. v o ž e n o eno sezono, cena 36 S M . Peter Majer, Zg Gorje 12/a, tel.: 77-292 10544 Zelo ugodno prodam FIAT 127. Tel.: 57-036 od 9. do 10. ure dopoldan 10545 Ugodno prodam osebni avto POLO-NEZ 1500, letnik december 1979. Bo-hinjc. Cesta v Vintgar 4/a, Bled 10547 Zelo ugodno prodam FAP 13 - 14 ki-per, dvodiferencialen, letnik 1979, brezhiben, na novo registriran. M o ž n a zamenjava za osebni avto. Tel.: 51-187

10554 Poceni prodam MOTOR tomos 15 CL. Tel.: 36-557 dopoldan 10560 Prodam avto SIMCA 1307, letnik 1978. Tel.. 79-862 10561 Prodam MOTOR 350 KCM. Tel.: 79-862

10562 Prodam Z 101, letnik 1977, p r e v o ž e n i h 74.000 km, obnovljen in g a r a ž i r a n . Tel.: 79-572 10563 Prodam V W 1302, letnik 1971. Kodras, Brezje 23/a, tel : 79-840 10564 Z 750 SC , letnik 1980, prodam. Gregor­č i č , Gorenjska 35, Radovljica, tel.: 75-621 10566 Po ugodni ceni prodam OPEL KADET, letnik 1970. S r e č o Kink, K r i ž e 41 10567 Prodam OPEL RECORD 20 S, letnik 1980. Vinko Kranjec, Bukovica 42 pri Vodicah 10573 Š K O D O S 100, registrirano do aprila 1988, ugodno prodam. Tel.: 28-426

10578 Zastava 101, letnik 1977, obnovljeno, ugodno prodam. Vilfan, Zg. Bitnje 61/a 10579 V l a č i l e c T A M 6500, nosilnost 10 ton, registriran do novembra 1987 in v e č novih G U M 1000 x 20 bandah, pro­dam. Tel.: 62-581 10580 Prodam GOLF, letnik 1982 in Z 101 su-per, letnik 1978. Rozman, K r i ž e 72

10583 Prodam avto 126 P, letnik september 1983. Rezar, Gradnikova 41, Radovljica

10584 Prodam OPEL KADET 1,6 D, star 2 leti. Sitar, Velesovska 20, Š e n č u r 10585 Prodam R 4, letnik 1978, celega ali po delih, kovinsko zelene barve, sprednji del nov. Iztok Brlek, L e š e 2, T r ž i č

10586 Prodam karamboliran R 4, lahko tudi po delih. Te l : 61-547 10591 Prodam GOLF, letnik 1977. Ciril Peter-nelj, Draga 10, Š k o f j a Loka 10596 Prodam SIMCO 1000, staro 14 let, do-bro ohranjeno. Anica Tonja, Frankovo naselje 115, Š k o f j a Loka 10599 OPEL KADET, letnik 1978, prodam. M a t e v ž D e m š a r , Log 3, Š k o f j a Loka

10601 Prodam FIAT 126, letnik 1984. K o ž u h , Gaberk 4, Š k o f j a Loka 10602 Prodam Z 750, letnik 1980, p r e v o ž e n i h 44.600 km. Frlan, Podlubnik 157, Š k o f j a Loka, tel : 62-534 popoldan 10604 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Sta­ne Š k a n t a r , F i n ž g a r j e v a 6, Bled 10612 Ugodno prodam 126 P, izredno ohra­njen, g a r a ž i r a n , letnik 1981. C. na Je­zerca 8, Radovljica 10618 Prodam Z 101, letnik 1981 za 155 S M . Rodine 72, Ž i r o v n i c a , tel.: 80-278, pO 17. uri 10619 Prodam Z 750, letnik 1980, v o d l i č n e m stanju, p r e v o ž e n i h 53.000 km, registri­ran do junija 1988 in FIAT 126 P, letnik 1980, p r e v o ž e n i h 56.000 km, registriran do maja 1988. P o d r e č a 4, M a v č i č e

10626 Prodam FIAT 128, letnik 1981, 66.000 km za 200 S M . Te l : 75-149 10632 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do 1. ju|ija 1988. Langusova 8, Rado-vljica 10634 Prodam Z 101, letnik 1974 za 45 S M . Alpska 3, Bled, stanovanje 31 10636 Prodam FIAT 850, letnTk 1985, 15.000 km. Tone J u r i č , Triglavska 64, Mojstra­na 10637 OPEL A S C O N O 1,3, letnik 1979, prevo­ž e n i h 61.000 km, dobro ohranjen, pro­dam Kebetova 4, Medvode 10638 Prodam Z 750, letnik 1975, obnovljen, registriran do julija 1988 B a l a n č , Zg. Besnica 79 10643 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Jer-man, Retljeva 33, Č i r č e , tel.: 28-144

10647 Prodam HONDO 750 four ter avto R 4 za 50 S M K o r o š k a c. 39 10649 Prodam GOLFA, redno v z d r ž e v a n in g a r a ž i r a n , r d e č e barve. Ogled v petek ves dan na naslov Preddvor 1 10650 Prodam GOLF JX, star 20 mesecev, p r e v o ž e n i h 19.000 km. Tei.: 36-045 ali 24-162 10654 Prodam FIAT 850, star dve leti in pol Betka Dolenc, Savska 11, Lesce, tel.: 74-252 10656 Prodam MOPED APN 6. Tel.: 77-158

10659 Prodam FIAT 850 special komplet za rezervne dele M a č k o v o naselje 15, Š e n č u r 10660 Prodam GOLF n e m š k i , letnik 1977, o d l i č n o ohranjen Ogled popoldan. Iz­tok Z a k o v š e k , F i n ž g a r j e v a 8, Lesce

10662 Prodam T O M O S APN 4. Bistrica 13 pri Podbrezajh 10664 SIMCO HORIZON GLS 79, g a r a ž i r a n o , pozimi ni v o ž e n a , z dodatno opremo, prodam. Informacije od petka od 16 ure naprej na tel.: 47-112 10665 Z 101, letnik december 1981, prodam. Tel.: 38 285 10670 RENAULT 6, letnik 1970, dobro ohra­njen, poceni prodam. Tel : 33-128 v ve­č e r n i h urah 10674 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do decembra 1987, za 60 S M Tel.: 61 717 10676 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1976 Sebenje 35, K r i ž e 10676

Prodam GOLF diesel, letnik oktober 1985, o d l i č n o ohranjen, 16 000 km. Tel.: 60-457 od 6. do 7. ure in od 14 do 15. ure 10677 Prodam OPEL KADET caravan 1200. letnik 1971. Milan Pelcl, Galetova 27, Kokrica 10678 Po ugodni ceni prodam LADO 1200, avtoprikolico nosilnosti 500 kg, rezer­vne dele za vvartburga, 650 kg beton­skega Ž E L E Z A 0 6,8 in 12 ter gradbe­no BARAKO 5 x 3 m. Ogled m o ž e n od ponedeljka dalja popoldan G u b i c , C revolucije 2, Jesenice "10679 Prodam KASON, velikosti 5,5 x 2,20 m. Te l : 62-124 z v e č e r 10680 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen Z A P O R O Ž E C , letnik 1978, 62.000 km. Tel: 62-027 od 6. do 14. ure, v soboto in nedeljo po 62-323 10681

Prodam dobro ohranjen FIAT 127. Bo-ž i č , Nova vas 23/c, Radovljica 10682 GOLF JGLD, marec 1985, 25.000 km, bordo barve, prodam. Tel.: 61-467

10684 Prodam Z 101 super, letnik 1979, regi­strirano do 1988. A h a č i č , Podljubelj 34

10686 Prodam Š K O D O 105 L, letnik 1982, p r e v o ž e n i h 43.000 km, prikolico za osebni avto, r o č n i v o z i č e k , nov aku­mulator 135 AmpH, bojler za centralno 200 litrski in e l e k t r i č n i bojler 50 litrski, č r n o - b e l i TV gorenje, moped na 3 prestave in pralni STROJ gorenje po­treben popravila. G a l i č i č , Predmost 26, Poljane 10689 Prodam obnovljen FIAT 850, letnik 1969, registriran do maja 1988, za 60 S M . T e l : 78-294 10690 Prodam 126 P, letnik 1984, registriran do maja 1988. Janez Prosen, Predmost 14, Poljane nad Š k o f j o Loko 10695 Ugodno prodam 126 P, letnik 1978 in motor DKV 175, letnik 57, ter dele za 126 P. Marjan Kralj, P u š t a l 26, Š k o f j a Loka 10696 Ugodno prodam GS PALLAS CITRO­EN, letnik 1977, dodatno opremljen, registriran do maja 1988 in FIAT 850, letnik 1976. Franc Peternel, Partizan-ska 40, Š k o f j a Loka 10697

Prodam J U G O 45, november 81, r d e č e barve, p r e v o ž e n i h 52.000 km. Tel.: 75-203

P R I K L I C I

Janez Gartner, Voglarjeva 1, Naklo se o p r a v i č u j e m Angeli Jarc, Voglarjeva 2, za i z r e č e n e besede dne 19 junija 1985 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. 10706

z a p o s l i t v e

Potrebujem ljudi za obiranje vrtnih ja­god. Marija S u š t e r š i č , Mlakarjeva 75, Š e n č u r , tel.:41-026 10464 Vzamem delo na dom ( sestavljanje, m o n t a ž a , pakiranje ). Naslov v oglas­nem oddelku 10465 Mladim komunikativnim osebam nu­dim dober z a s l u ž e k . Š i f r a : P r i r o č n i k i

10474 HS Gorenjskega odreda 18 i š č e Č l -STILKO. 10485 Fantom z lastnim prevozom nudim akvizitersko delo, z a ž e l j e n e i z k u š n j e , z a s l u ž e k visok. Te'.: 51-954 10568 Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo honorarno delo na p o d r o č j u Slovenije za prodajo o t r o š k i h p r i r o č n i ­kov. Z a ž e l j e n lasten prevoz Nastopite po dopustu. Š i f r a : Zanimivo delo

10570

Honorarno zaposlim dve delavki. Zupane Marjan, Č i r č e , G r e g o r č i č e v a 1

P P I P E P I L V E

Gasilsko d r u š t v o Besnica vas vabi v soboto 4. julija ob 20. uri na BESNI-Š K O N O Č . Za r a z p o l o ž e n j e bodo po­skrbeli d o m a č i fantje. Keglanje za na­grado. V nedeljo 5. julija ob 15. uri pa vas vabi na PROSLAVO s prevzemom novega gasilskega vozila in VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim s r e č e l o -vom in kegljanjem za drva. Igra an­sambel GORNJESAVSKI KVINTET. Prireditvi bosta pred domom DO v Sp. Besnici. Posebnost obeh prireditev bo D I M E Ž E V A LUKNJA s svojo speciali-teto. VABLJENI! 10614

G o s t i š č e DRAGA v Begunjah prireja vrtno veselico v soboto, 4. julija ob 20. uri. Igra, ansambel TIN CA. VABLJENI!

10776

Gasilsko d r u š t v o P R E B A Č E V O -HRASTJE vabi v nedeljo, 5. julija ob 15. uri na proslavo ob 35. letnici dru­š t v a v p o č a s t i t e v krajevnega praznika in dneva borca z i z r o č i t v i j o novega orodnega avtomobila T A M svojemu namenu Sledi vrtna veselica pred ga­silskim domom. Igra ansambel IVANA RUPARJA. Vstopnine za ples ne bo. Vabijo gasilci. 10572

Z A H V A L E

ZAHVALA: M E D O B Č I N S K O DRU­Š T V O CIVILNIH INVALIDOV VOJNE GORENJSKE KRANJ je v soboto, 20. junija 1987, organiziralo za svoje č l a n e t o v a r i š k o s r e č a n j e s s r e č e l o v m Dobit­ke in f i n a n č n o p o m o č so prispevale delovne organizacije, obrtniki in posa mezniki iz vseh gorenjskih o b č i n . Izvr­šn i odbor MD CIV Gorenjske se v ime­nu č l a n o v zahvaljuje vsem za izkazano humano p o m o č in jim že l i v b o d o č e š e veliko delovnih uspehov. I z v r š n i odbor M e d o b č i n s k e g a d r u š t v a civilnih invali­dov vojne Gorenjske Kranj 10472

OPRAVIČILO! Pri zahvali z dne 30/6 za Mari ­jo Gajgar je prišlo do neljube pomote. Izpadla je beseda ma­ma. Pravilno se glasi: Ob boleči izgubi t ragično pre­minule žene, mame, stare ma­me in sestre Marije Gajgar Za neljubo pomoto se opravi­čujemo!

Cenjene stranke o b v e š č a m o , da bo gostilna B L E G O Š , Javorje 5, zaprta od 15. julija do 15. septembra 10768

Tipkam diplomske naloge, n a r o č i l a sprejemam dopoldan po tel.: 51-555, popoldan 57-041 10407

Instruiram n e m š č i n o . Naslov v oglas­nem oddelku

O B V E I L I L A

Na vašem domu ali s prevzemom in dostavo čistimo vse vrste talnih oblog — tapison, itison, preproge • NIZKE CENE • Tel.: 064/25-457 ali 38-688

mm i _—mmmmum

mm O f I A L O

ROLETE IN Ž A L U Z I J E ; popravila rolet in ž a l u z i j za privatni in d r u ž b e n i sektor n a r o č i t e Š p i l e r j e v i m , Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 5766 Opravljam vsa zidarska dela. Tel.: 43-245 10462 V O D O V O D N O INSTALACIJO NA H I Š I vam v kratkem č a s u in kvalitetno izde­la obrtnik. Delam s stroji, zato delo po-teka hitro. Tel.: 28-427 z v e č e r 10575 Sprejmem n a r o č i l a ž a v e č j a zidarska dela, notranje omete in vse vrste fa­sad - s svojim materialom in odrom. Tel.: 39-385 9484 Rabite poceni PREVOZ materijala do 1 tone z zaprtim kombijem. P o k l i č i t e tel.: 24-369 ali 45-637 v v e č e r n i h urah

10731

Pilot i š č e sobo za julij, avgust in sep­tember v okolici l e t a l i š č a , tudi Kranj Portudbe na Ivan K u š č a r , tel.: (061) 327-031 10790 Dekle Marija iz Š k o c j a n a , zaposlena v Planiki, i m a š telefonsko ponudbo. Po­k l i č i ! 10793 Mlada u s l u ž b e n k a i š č e v Kranju ali okolici sobo s souporabo kopalnice in m o ž n o s t j o kuhanja, š i f r a : Redna pla­č n i c a 10830

Ž e n s k o za p o m o č k s t a r e j š e m u mo-š k e m u na Bledu i š č e m , z a ž e l j e n vozni-ški izpit. Tel.: (061) 341-756 10552 D r u ž i n a i š č e p o m o č pri varstvu otroka in pri gospodinjstvu od 7. do 12. ure. Tel.: 34-932 10644 G A R A Ž O v Sorlijevem naselju ali oko­lici vzamem v najem ali kupim. Tel.: 23-023 10652 V najem vzamem g a r a ž o Vodovodni stolp - Š o r l i j e v o naselje. Tel.: 28-602 po 20. uri 10714

V SPOMIN

Naši najdražji, ljubljeni in nepozabni mami in babici

MARICI ZNOJ Minilo je leto, odkar nas je zapustila naša naj­dražja in nenadomestljiva mami. Bolečina je več­ja od besed. Hvala vsem, ki obiskujete njen pre­

rani grob, prinašate cvetje in prižigate svečke.

ŽALUJOČI NJENI NAJDRAŽJI

Kranj, 4. julija 1987

ZAHVALA V 76. letu je dotrpela naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča

ROZALIJA JAZBEC s Primskovega

Zahvaljujemo se osebju inštituta Golnik, kliničnemu centru, domu oskrbovancev v Preddvoru in domu upo­kojencev v Kranju za nego v času njene bolezni. Hvala sodelavkam in sodelavcem v vrtcu MRT Stražišče, tkalnici IBI in Iskri Kibernetiki, tozd TSD, sorodni­kom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izre­čeno sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku za lep po­grebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zad­

nji poti, najlepša hvala. VSI NJENI

ZAHVALA V neizmerni žalosti nas je zapustil naš dragi ata-

PETER KERN

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in pri­jateljem za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Udirju za dolgoletno zdra­vljenje, duhovnikoma za lep pogrebni obred, pevcem iz Cerkelj za zapete žalostinke ob odprtem grobu, Slavki Mežnarjevi za lepo zvonjenje, sosedom Petričevim, Mušičevim, Knafeljnovim, Žvelčevim, Jardasovim, Hu-badovim, Križnarjevim, Hančičevim in mesariji Am­brož za lepo spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in.

vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

Žalujoča žena Ivanka, sinova Ivan in Peter z družinama ter drugo sorodstvo

Lahovče, 6. junija 1987

NOVICE IN DOGODKI

Na Bohinjskih Beli so ogorčeni

Šoferji po svoje krojijo vozni red Bohinjska Bela, 29. junija — Krajani Bohinjske Bele in pred­stavniki Alpetoura (zastopnika Integrala ni bilo), republiške skupnosti za promet in zveze, izvršnega sveta in občinske konference SZDL Radovljica so se v ponedeljek zvečer zbrali na sestanku v Bohinjski Beli, da bi rešili probleme z avtobus­nimi prevozi, ki so se še posebej poslabšali po uveljavitvi no­vega voznega reda 1. junija letos.

Odkar je bil zgrajen nov odsek ceste, ki vodi mimo Bo­hinjske Bele, se šoferji avtobusov izogibajo vožnji po slabi, ovinkasti cesti skozi vas in jo raje uberejo naravnost, kršijo vozni red in podobno. Krajani tudi sicer niso zadovoljni z voz­nim redom, saj pravijo, da je v njem še preveč »lukenj«, zato so na sestanku v ponedeljek ponovno zahtevali, da bi se avto­busi, ki peljejo proti Bohinju oziroma iz Bohinja proti Bledu, redno ustavljali tudi na postajah v Bohinjski Beli . V Bohinju temu nasprotujejo. Predstavniki bohinjskih krajevnih skup­nosti, tur is t ičnih društev, tur is t ične poslovne skupnosti - po­dodbora za Bohinj, delovnih organizacij ter Alpetoura in Inte­grala so namreč ugotovili, da so zahteve krajanov Bohinjske Bele neutemeljene in da že zdaj vozi dovolj avtobusov po stari cesti skozi vas.

Na Bohinjski Beli so pred nedavnim izvedli anketo med krajani in j ih povprašali , kako so zadovoljni z avtobusnimi prevozi. Odgovori so si dokaj podobni: ljudje zahtevajo, naj avtobusi vozijo skozi Belo večkra t na dan, saj v kraju ni tovar­ne, zdravstvenega doma, banke ne drugih javnih ustanov in morajo na delo in po opravkih na Bled, v Radovljico ali dru­gam; zahtevajo spoštovanje voznega reda in boljši odnos šo­ferjev in sprevodnikov do potnikov, še zlasti do starejš ih. Oglejmo si nekatere odgovore iz ankete: »Zakaj imamo vozni red? Avtobusa, ki bi moral pripeljati na Bohinjsko Belo vsak dan ob 7.11, ni bilo junija niti enkrat.« »Ker ni bilo avtobusa, sem že večkrat zamudila v službo.« »Avtobusi "pobegnejo" po novi cesti, potniki pa ostanejo še za eno uro na postaji.« »Sta­ra sem 83 let. Bom morala pri teh letih hoditi k zdravniku peš? Protestiram! Hočem stari vozni red!« »Za novo cesto smo dali veliko zemlje, za zahvalo moramo hoditi peš.«

Na sestanku je bilo tudi rečeno, da novi vozni red, k i je začel veljati 1. junija, ni bil sprejet v skladu z zakonom, saj prevoznika nista upoštevala pripomb družbenopolit ične skup­nosti. Naj bo tako ali drugače: v ponedeljek se bržčas ne bi bi­li ničesar dogovoriti ali zelo malo (preveč je bilo vpitja, govor­jenja vsevprek in drugega, kar ne sodi v kulturno sporazume­vanje), če ne bi bil Miro Odar, predsednik skupnosti za pro­met in zveze, obljubil, da bodo v skupnosti sklicali sestanek s predstavniki Alpetoura in Integrala, o rezultatu obvestili kra­jevno skupnost in poostrili nadzor nad spoštovanjem voznega reda. »Vozni red bo zanesljivo ugodnejši kot je zdaj; prizade­val pa si bom, da bi avtobusi vozili skozi Bohinjsko Belo vsa­ko uro. Menim, da so zahteve Bohinjcev egoistične in da nova cesta ne more okrniti prometne povezave Bohinjske Bele z drugimi kraji,« je dejal Miro Odar.

C. Zaplotnik

V Retečah praznujejo

Reteče, 3. julija — Medtem ko se športne prireditve vrste že ves teden, bodo krajani Reteč pri Škofji Loki posebej slovesno počastili krajevni praznik da­nes. Ob 19.30 bodo s košarkar­skim turnirjem odprli novo ko­ša rka r sko igrišče sredi vasi, ob 20. uri pa bo v kulturnem domu slavnostna seja skupščine kraje­vne skupnosti. Na njej se bodo pogovorili podrobneje o vsem, kar so storili v minulem letu, in o nalogah, ki j ih čakajo do na­slednjega krajevnega praznika. Po sestanku pripravljajo še sre­čanje z borci.

H . J .

Nama odpira salon pohištva

Škofja Loka, 3. julija — Danes dopoldne odpirajo v veleblagov­nici Nama salon pohištva, k i na 650 kvadratnih metrih na novo urejenega prostora v drugam nadstropju, poleg restavracije, prikazuje pohištvo različnih slo­venskih oziroma jugoslovanskih proizvajalcev, namenjeno vsem bivalnim prostorom.

Popoldne ob 17. uri Namini tr­govci pripravljajo še modno re­vijo, na kateri bodo mali in veli­k i manekeni in manekenke po­kazali, kaj vse se da dobiti v nji­hovi trgovski hiši. Program bo povezoval Janez Ziherl . J J j

Rudarski skok č e 7 kožo

Gorenja vas, 3. julija — Danes imajo svoj dan tudi naši rudarji, ki se bodo ob 10-letnici Rudnika urana Žirovski vrh od osmih zju­traj do dveh popoldne merili v različnih špor tnih panogah. Ob treh bo krenila godbena povorka iz Blat do T V D Partizan, kjer bo­do razglasili rezultate ter podelili priznanja in diplome najuspeš­nejšim tekmovalcem, za zabavo pa se bodo poskusili še v skoku čez kožo. Na srečanju bosta pre­pevala domači zbor Uranar in go­stujoči pevci iz Francije. H. J.

Danes ob 11. uri na Trati odpirajo hladilnico za meso

Uspeh gorenjske enotnosti Škofja Loka, 3. julija — Ce je predlog dober, dobro pripravljen, se podrejo tudi visoki občinski plotovi, za katerimi se Gorenjci sicer tako radi skrivamo. Nova hladilnica za meso na Trati zato ni samo pridobitev za tozd Mesoizdelki in za boljšo preskrbo Gorenjske z mesom, ampak je hkrati tudi velik uspeh gorenjske enotnosti.

Nova hladi lnica , edina na Gorenjskem, je zrasla v pič­lem letu dni , denar zanjo pa so v t ret j inskih de lež ih prispevali K Ž K s soinvestitorji, republi­ški sklad za blagovne rezerve in kmet i j sk i skladi gorenjskih občin .

V h ladi ln ih celicah z globo­k i m zmrzovanjem je prostora

za 1500 ton mesa, z izbol jšavo projekta pa so delavci tozda K Ž K Mesoizde lk i , k i na Go­renjskem zagotavljajo tri četr­tine potrebnega mesa, pridobi­l i š e prostor za hlajenje 200 ton mesa. Zaloge bodo raču­n a l n i š k o vodi l i . H l a d i l n i p l in n i običajni amoniak, t e m v e č freon, k i ga L T H uprablja pr i

izdelavi svojih h ladi ln ikov in zamrzovalnikov. Zato je hla­d i ln ica tudi vzorčn i izdelek L T H , k i je preskrbel večji del opreme, saj podobne hladi lni­ce na freon v Jugoslavi j i še n i . G l a v n a prednost freona pred amoniakom je ta, da je č is te jš i in v pr imeru izl i t ja ne bi pov­zročil eko lo ške katastrofe.

Najmanj do konca tega ti­sočlet ja bo hladi ln ica na Tra t i lahko zadostila potrebam Go­renjcev po mesu, u p o š t e v a j e tudi rezerve Grajena je tako, da je ob njej v zrcalni s l ik i mo­goče dograditev, v naslednji petletk'' pa po besedah direk t o r a Mesoizde lk i M i r a Duiča nač r tu j e jo še gradnjo obrata za predelavo mesa, k i je zdaj bor po »ili r azmei V Kran ju , drugi pa je v Stični.

H . oe iovčan

Noč na jezeru Obiskovalcem letošnje pri­

reditve bo ob akcijah Bleda (pokroviteL Gorenjski glas), Bohinju (pokrovitelj Lju­bljanski dnevnik) ii Mostii na Soči (pokrovitelj Primor­ske novice) ponujeno v raz­vedrilo še obilo različnih pri­reditev.

Letošnja Noč na jezeru se bo začela danes ob 16. uri s turnirjem v malem nogome­tu. Sledilo bo srečanje bor­cev in aktivistov s Tolmin­ske, nastop pihalne godbe in otvoritev slikarske razstave. Noč bo do zgodnjih jutranjih ur rezervirana za ples na je zeru z novogoriško ročk sku pino Avtomobili.

V soboto se bo začelo že zgodaj, saj bodo ribiči svoje

trnke kmalu namočili v vodo. Ne bo manjkal tudi mini se­jem. »Za vsakogar in za vse« in prava pravcata modna re­vija. Za tiste, ki prisegajo na narodnozabavne viže, bodo poskrbeli člani ansambla Triglav, mlajšim pa bodo najprej koncertirali mladi Vitamini in za poslastico ma­riborski Lačni Franz. Enkrat med glasbo bo poskrbljeno za kviz z diapozitivi, kjer bo­do sodelovale ekipe vseh treh objezerskih mest.

Nedeljski dan bodo začeli kajakaši, ki se bodo pomerili v kajakaškem maratonu. Sledili jim bodo lokostrelci s šaljivim nastopom. Ob 18,30 pa bo vrhunec prireditve Predstavniki Bleda, Bohinja

in Mosta na Soči se bodo po­merili v zabavnih igrah na vodi.

Zvečer ne bodo manjkali Andrej Šifrer, Vinko Šimek in Šank ročk, ki bo promovi-ral svojo prvo veliko ploščo. Noč na jezeru se bo tudi le­tos po tradiciji sklenila z atraktivnimi skoki z mostu v jezero.

Gorenjci odhajajo v Most na Soči polni optimizma in dobre volje. Posebno udarno je razpoložen neuničljivi in zmerom novih reči voljan Marko Potočnik, seveda pa bo z njimi tudi ekipa redak cije Gorenjskega glasa. Več o poteku prireditve pa berite prihodnji petek1

Vine Beš t e r

Enajsto srečanje kovinarjev Slovenije

Dobro delo je še premalo cenjeno Bled, 27. junija — Letošnje, 11. srečanje kovinarjev Slovenije, ki je bilo posvečeno 90-letnici roj­stva Franca Leskoška-Luke, je uspelo v vseh pogledih — organizacijskem, tekmovalnem, stro­kovnem...

Razstava v Festivalni dvorani na Bledu — kovinarji kritično oce­njujejo svoje izdelke.—Foto: C. Z.

Sodelovalo je 323 kovinarjev iz vseh slovenskih pokrajin, med njimi prvič tudi ženske. Marija Povhe iz Krškega je bi­la, na primer, peta med obra­tnimi elektrikarji in je pustila za sabo petnajst moških. Tek­movanje je potekalo v št ir inaj­stih poklicih. Kovinostrugarji in orodjarji so se merili v LTH-ju , brusilci v Iskri Kiber-netiki, obratni elektrikarji v

Iskrini šoli, kovinorezkalci V; Peku, strojni kovači, varilci vi Verigi, ključavničarji in livarji 1

v jeseniški Železarni in avto-mehaniki v Integralu na Jese­nicah. Dušan Pahor, k i jej predsedoval žiriji, je povedal, da so prejeli le dve pritožbi, kar je še dokaz več, da so orga­nizatorji dobro pripravili delo-! vna mesta in poskrbeli za vse drugo.

Na tekmovanju so se dobro odrezali tudi gorenjski kovi-[ narji. Železarja Jernej Kocjan-čič in Martin Mlakar sta dose­gla za Gorenjsko edino dvojno zmago, Janko Resman iz Ela­na je bil prvi med ključavni-Carji, Ivan Malek iz Železarne pa med varilci R E O . Jože Ga-špirc iz Dinosa je bil tretji med avtomehaniki dieselskih mo­torjev, Vladimir Cijan iz Veri-j ge peti med plamenskimi va­rilci in Alojz Stare iz Iskre K i - j bernetike peti med kovinobru-silci.

V pogovoru z najboljšimi ko­vinarji v Sloveniji smo zvedeli, da je njihovo delo v tovarnah, kjer delajo, slabo cenjeno ozi­roma le malo bolje od povpre­čnega. c Z a p l o t n i k

Janko Resman iz Elana, prvi med klju­čavničarji: »Izučil sem se za strugarja, vendar sem se po odsluženju vojaškega roka zaposlil v Elanu kot ključavničar. Tovrstnega dela sem se naučil pri očetu, ki je bil kovač. V tovarni izdelujem nove stroje, doma delam po naročilu — avto­mobilske in traktorske prikolice, posebne prikolice za Elan...«

Ivan Malek iz Železarne, prvi med varilci REO: »Varim že 25 let. Največ sem se naučil v Hi-dromontaži, kjer sem varil ze­lo zahtevne stvari. Na tekmo­vanju so odločale izkušnje, na­tančnost, spretnost in teoreti­čno znanje.«

Martin Mlakar iz Železarne, drugi med li­varji: »V Železarni delam velike, tudi 20-tonske odlitke, na tekmovanju sem iz­deloval nekajkilogramsko vetrnico. Če bi tudi pri delu tako hitel, kot sem na tek­movanju, bi sicer naredil več, vendar bi bilo več tudi napak.«

Odprta scena Napreja — izid poletne številke

Napreja — živo predstavljanje — predstavljanje pobude o

mladinskem radiu Kranj

— boj proti aidsu (na voljo bodo brezplačni kondomi, lepaki...) risanje po Trgu revolucije in drugo

Odprta scena bo na Trgu revolucije v petek, 3. julij* 1987, od 13. do 19. ure.

Iskraši se bodo v soboto zbrali ob Sori pri Medvodah

Tradicionalni Iskrin dan

Kranj , julija — V soboto, 4. julija, bodo iskraši spet imeli svoj dan. Tradicionalno sre­čanje ob dnevu Iskre prireja tokrat lskr ina de­lovna organizacija Delta, ki je za prizorišče iz­brala travnik in kopališče ob Sori pri Medvo­dah. Pričakujejo več kot 20 tisoč delavcev iz Iskre in njihovih svojcev.

Udeležence srečanja bodo pozdravili zvoki pihalne godbe iz Vevč, že ob 8. uri bodo vključi­li radio Glas Iskre, ki bo oddajal tja do konca popoldneva. Osrednja slovesnost se bo začela ob 10. uri, ko bo uvodoma spregovoril Franc Šifkovič, predsednik poslovodnega odbora soz-

da Iskra, slavnostni govornik pa bo Štefan Ko­rošec, član predsedstva C K Z K J . Podelili bodo letošnje Iskrine nagrade, glavno bo za štiride­setletno ustvarjalno delo v Iskri prejel Julij No-vljan iz Iskre Commercea, nagrade pa bodo prijeli še Velimir Bilbija iz Iskrinega Servisa, Tcne Orožim iz Zmaja, Drago Podlogar iz Avto­matike, Tone Rakovec iz Elektromotorjev Že­lezniki in Edvard Svetlik iz Rotomatike.

Slovesnost bodo obogatili nastopi kulturnih skupin. Posebej velja omeniti Slovenski oktet, ki bo pel med slovesno prireditvijo na glavnem odru, kasneje pa v leseni uti, kjer bodo po 15. uri odprli »Košnikovo gostilno«, vodil jo bo se­veda Mito Trefalt. Na glavnem odru bo igral ansambel Boutique, ljubitelji narodnih viž pa bodo lahko šli k drugemu odru, kjer bo igral ansambel Vi l i ja Petriča. Za smeh bo ob 14. uri poskrbel Moped-shovv, Tof in Rifle seveda, vse bina bo iskraško pobarvana. Pripravili so tudi nekaj športno-zabavnih iger, ki j ih bo vodil Mi to Trefalt, za vragolije v zraku bodo poskrbeli zmajarji, otrokom pa bo namenjen Vrtiljak, kjer se bodo vrstile predstave.

Prehodno zastavico pa bodo deltaši predali i skrašem iz Železnikov, ki bodo srečanje pri­pravili prihodnje leto.

Srečanje v moji deželi škofja Ixika, 1. julija — S sinočnjim odprtjem razstave slik izse-

l jenskega povratnika Borisa Yurija Božiča v galeriji na l a š k e m gra­du se je začelo Srečanje v moji deželi, kot se po novem reče izseljen­skemu pikniku.

Prireditev je cel niz, zato j ih le na kratko našte jmo. Danes oh 12. uri etnografski muzej iz Ljubljane odpira zbirko Bala na Sloven­skem. Ob 17. uri bo pred Namo modna revija in ob 18. uri v kapucin­skem samostanu otvoritev kapucinske knjižnice z nastopom komor­nega pevskega zbora Loka. Ob 9.30 bo na Mestnem trgu promenadni koncert godbe na pihala Škofja Loka, uro kasneje pa še večer slo­venske pesmi s Škofjeloškim oktetom.

Vrhunec Srečanja v moji deželi bo že po tradiciji v soboto, 4. ju­lija. Kul turni del prireditve bo na Mestnem trgu, kjer bodo slovenski mojstri obrti in nekateri loški trgovci razpostavili svoje blago po stojnicah, odprta bo slikarska galerija Ivana Groharja in v avli S D K predstav ;tev izdelave harmonik.

Ob 9. uri bo torej na Mestnem trgu nastop folklornih skupin iz loške občine, ob 10. uri promenadni koncert Alplesove godbe na pi­hala, ob 11. uri bo izseljence in druge goste pozdravil predsednik lo­ške občine Jože Albreht, ob 11.15 bodo nastopili pevski zbori naših rojakov iz Francije in Z D A , ob 12. uri harmonikarski ansambel i/, Z D A .

Popoldne se Srečanje v moji deželi seli na grajski vrt, kjer bo po krajšem pri ložnostnem programu naših rojakov, ki bo ob 14. uri, /;. veselo razpoloženje do enih po polnoči igral ansambel Sora. Dovolj bo tudi dobrega za želodec. H . J .

Krvodajalska akcija v Škofji Loki

Škofja I .oka - Od torM dalje poteka v škofjeloški ofr čini krvodujalska akcija. » Gorenji vasi je na odv/.ei'1

krvi prišlo 280 občanov D"! konca tedna in naslednji W den pa poteka akcija v Žir«* in v šolskem centru na Pod' nu v Škofji Loki . V Žele/.ni' kih pa bo akciju potekala 10--13. in 14. julija. Rdeči kri* Škofja I^oka vabi občane, n»J se udeleže krvodajalske alu 1

je v čim večjem številu, ob? nem se j im za darovano k*1

iskreno zahvaljuje. M . Žagar

DARUJ KRI — REŠI ŽIVLJENJE