INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA PRI ŠPORTNI VZGOJI

1. Kaj je diferenciacija in kaj individualizacija?

DIFERENCIACIJA je pretežno organizacijski ukrep, s katerimdemokratično učence usmerjamo po njihovih razlikah v občasne ali stalne homogene ali heterogene učne skupine, v katerih so zbrani učenci s podobnim znanjem in sposobnostmi.

INDIVIDUALIZACIJA je učno načelo, ki od šole in učiteljev zahteva, da spoštujeta utemeljene individualne razlike med učenci, da skušata skupno poučevanje čim bolj prilagoditi individualnim vzgojnim in učnim sposobnostim, potrebam in željam vsakega posameznika, ter mu omogočiti kar se da samostojno učno delo.

Diferenciacijo lahko torej opredelimo kot grobo individualizacijo, saj zajema razlike učencev le v okviru manjše skupine. Individualizacija medtem upošteva in zadovoljuje individualne učne in druge razlike posameznika.

2. Kaj velja za notranjo diferenciacijo in individualizacijo?

Značilno je, da ohranja naravne, heterogene učne razrede in oddelke, individualnost učencev pa upošteva znotraj vadbene skupine in sicer:

s postavitvijo RAZLIČNIH UČNIH CILJEV (1.je cilj prilagoditev na vodo, 2. Preplavati 50m)

z izbiro različnih VSEBIN (1.igro začnejo s spodnjim servisom, 2. z zgornjim) z izbiro različnih OBREMENITEV (enaka razdalja, individualen tempo teka) z uporabo različnih SOCIALNIH UČNIH OBLIK (homogene skupine učencev - podobno

znanje) z uporabo različnh METOD (1. preprosta razlaga, 2. diskusijski pogovor) z uporabo različnih PRIPOMOČKOV (1.podaje z baloni, 2. S težjimi žogami)

3. Kako bi individualiziral delo z različnimi pripomočki?Določeni učenci bi preskakovali nižjo kozo, drugi višjo; za podaje in lovljenja lahko eni uporabljajo lahke žoge, drugi pa težje.

4. Napiši en primer individualizacije na zastavljenih ciljih.5. Kako bi individualiziral vadbo pri skupinskem delu (2 primera)?

Določen del učencev bi za svoj cilj imelo prilagoditev na vodo, ostali pa preplavati 50m in opraviti varnostno nalogo.

Učenci bi imeli za preteči enako razdaljo, vendar v individualnem tempu.

6. Kateri so individualizacijski modeli? Naštej in opiši

1. PREFERENČNI, ki premaguje pomanjkljivosti učencev z izbiro primernejših metodičnih postopkov (preval po klančini) in daljšim časom učenja.

2. KOMPENZATORNI, ki pomanjkljivosti učencev premaguje z izbiro druge vsebine (učenje spodnjega servisa namesto zgornjega)

3. REMEDIALNI, ki odstranjuje vzroke pomanjkljivosti (izboljšati moč rok pred izvedbo ves) in oblikuje ugodno učno okolje (vadba premetov v gimnastični jami)

7. Katera 2 didaktična modela pri fleksibilni diferenciaciji poznaš?

NIVOJSKI POUK in TIMSKO DELO (glej 9.vprašanje)

8. Nek učenec ne zna kravla, zato mu naročimo, da namesto tega plava prsno. Za katerin individualizacijski model gre?

KOMPENZATORNI (glej 6.vprašanje)

9. Kaj vse veš o fleksibilni diferenciaciji?

Obsega vse diferenciacijske in individualizacijske modele, ki obstajajo med zunanjo storilnostjo in notranjo didaktično diferenciacijo. Gre torej za kombinacijo temeljnega in nivojskega pouka pri določenih temah izbranega šolskega predmeta.

Značilno je: prepletanje heterogenih in homogenih, ter večjih in manjših skupin prepletanje temeljnega in nivojskega pouka bolj skupinsko sodelovanje učiteljev krajše časovno in prostorsko ločevanje učencev pojav večjih učnociljnih in vsebinskih razponov

v Sloveniji sta prisotna 2 didaktična modela:1. NIVOJSKI POUK:

70% učne vsebine se predela pri temeljnem pouku 30% pa je namenjeno obravnavi v nivojskih, homogenejših skupinah prehajanje med skupinami je prožno

2. TIMSKO DELO sodelovanje več učiteljev, ki skupaj načrtujejo in izvajajo učno delo značilno pri športnih dnevih, šoli v naravi, projektnih tednih,... sem spada tudi skupno poučevanje ŠV v 1.triletju OŠ

10. Kaj so glavni razlogi za diferenciacijo in individualizacijo pri ŠV?

Velike razlike v:

GIBALNI KOMPETENTNOSTI UČENCEV (telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih) ZDRAVSTVENIH POSEBNOSTIH POSAMEZNIKA STILIH UČENJA IN SPOZNAVANJA ZNANJU OSEBNOSTNIH LASTNOSTIH, MOTIVACIJI, INTERESIH IN PRIPRAVLJENOSTI ZA DELO SOCIALNIH ODNOSI

11. Kako razvrščamo učence v skupine pri ŠV?

Po SUBJEKTIVNEM (z opazovanjem) ali OBJEKTIVNEM MERILU (z merjenjem), najpogosteje pa ob upoštevanju obeh meril.

12. Kaj j zunanja diferenciacija?

Učenci so organizacijsko (prostorsko) trajno ločeni po določenih značilnostih, hkrati pa naj bi bila oblikovana skupina čim bolj homogena. Ločitev znotraj šole tako poteka:

Pri vseh predmetih (STREAMING MODEL) ... npr: športni oddelki Le pri nekaterih predmetih (SETTING MODEL) ... npr: višji in nižji nivo v zadnjem

triletju

13. Opiši razlike med diferenciacijo in individualizacijo.

DIFERENCIACIJA je ORGANIZACIJSKI UKREP, s katerim učence razvrščamo v občasne ali stalne, homogene ali heterogene skupine.

INDIVIDUALIZACIJA je UČNO NAČELO, ki zahteva, da se čim bolj spoštuje individualnost vsakega posameznika, ter da se njegovim sposobnostim, potrebam in željam prilagodi poučevanje in učenje.

Diferenciacija zajema učne in druge razlike med učenci le v okviru manjše učne skupine, individualizacija pa upošteva in zadovoljuje individualne učne in druge razlike posameznika.

14. Učence uvrščamo v skupine objektivno z merjenjem in subjektivno z opazovanjem.

15. Kolikšen % zajema poučevanje pri temeljnem pouki in koliko obdelavi gradiva v nivojskemu?

70% učne vsebine se predela pri temeljnem pouku, 30% pa jo je namenjene obravnavi v nivojskih, homogenejših skupinah.

ŠOLSKE ŠPORTNE INTERESNE DEJAVNOSTI

16. Kakšna so didaktična priporočila za izvajanje interesnih dejavnosti?

Izvedba interesnih dejavnosti naj temelji na: sprejetem uradnem konceptu interesnih dejavnosti interesu učencev strokovni doktrini o športni vadbi otrok in mladine sodobnih didaktičnih pristopih sproščenem delovnem vzdušju zagotavljanju varnosti timskemu delu izvajalcev z učitelji razredniki

17. Kdo je športni koordinator in kaj dela?

Koordinator je vodja športnih interesnih dejavnosti. njegova vloga je: povezovanje z učitelji, zunanjimi sodelavci in institucijami zunaj šole priprava programa za letni delovani načrt spremljava izvedbe in evalvacija na koncu šolskega leta

18. Kakšna je konceptualna ureditev športnih interesnih dejavnosti

vsaka šola v letnem delovnem načrtu opredeli tudi interesne dejavnosti le te oblikuje glede na svoje značilnosti, tako da upošteva:

o ŠOLSKE DEJAVNIKE (velikost in materialni pogoji, strokovni kader,...)o ZUNAJŠOLSKE DEJAVNIKE (značilnosti in možnosti ožjega okolja – ponudba

športnih površin, programi društev in zasebnikov, športna tradicija, finančna podpora,...)

19. Kdo vse lahko vodi interesne dejavnosti?

UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE RAZREDNA UČITELJICA DO VKLJUČNO 6.RAZREDA USTREZNO ŠPORTNO USPOSOBLJEN POSAMEZNIK (veljavna licenca s programov

usposabljanja nacionalnih panožnih zvez)

20. Ali morajo imeti zunanji sodelavci pri interesnih dejavnosti ustrezno usposobljenost na športnem področju?

DA, to določa Zakon o športu.

21. Kje opredelimo interesne dejavnosti?

Interesne dejavnosti so del RAZŠIRJENEGA PROGRAMA osnovnošolskega izobraževanja in so opredeljene v letnem delovnem načrtu. Poleg interesnih dejavnosti spadajo v razširjen program še: PODALJŠANO BIVANJE, JUTRANJE VARSTVO, DOPOLNILNI in DODATNI POUK, ter ŠOLA V NARAVI. Za razširjen program je značilno, da ga šole morajo ponuditi, a je za učence neobvezen.

22. V kateri del osnovnošolskega izobraževanje sodijo šolske interesne dejavnosti?

V razširjen program (glej 21.vprašanje).

23. Kdaj so se pojavile interesne dejavnosti v našem šolskem sistemu?

OCENJEVANJE ŠOLSKE ŠPORTNE VZGOJE

24. Kakšna je razlika med ocenjevanjem in preverjanjem?

PREVERJANJE = zbiranje informacij o učencu, pri čemer ocena NI podana. Učenčevo znanje lahko preverjamo pred obravnavo novih učnih vsebin, med njo in po njej.

OCENJEVANJE = vrednotenje doseženega znanja z oceno.

25. Naštej taksonomije ciljev

TAKSONOMSKE RAVNI ZNANJA DEKLERATIVNO – raven poznavanja dejstev, podatkov, pojmov, definicij, teorij,... PROCEDURALNO – razumevanje in uporaba znanja: ugotavljanje vzročno posledičnih

odnosov, reševanje problemov, iskanje primerov KONDICIONALNO – samostojno reševanje novih problemov, samostojna

interpretacija, vrednotenje na podlagi posploševanja, sklepanja, sinteze in originalnih rešitev

26. Katere vrste znanja poznamo pri ŠV? PRAKTIČNO (GIBALNO) TEORETIČNO

SPLOŠNO – uporabimo ga lahko v različnih situacijah SPECIFIČNO – samo v specifičnih

DEKLERATIVNO – gibalni element PROCEDURALNO – uporaba tega elementa v igri KONDICIONALNO – vedenje o tem, kdaj, kje in kako bomo uporabili ta element

27. Kako smo telovadbo ocenjevali včasih in kako danes? VČASIH: s 3 – stopenjsko opisno lestvico (MU; U, ZU) DANES:

o 1. Triletje: opisna ocenao 2. Triletje: opisna in številčna ocenao 3. Triletje: številčna ocena

28. Navedi eno vrsto sumativnega (zunanjega) ocenjevanja v šoli?

Nacionalni preizkus znanja.

VRSTE OCENJEVANJA: DIAGNOSTIČNO PREVERJANJE = preverjanje znanja pred obravnavo novih učnih

vsebin in je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja. FORMATIVNO PREVERJANJE = preverjanje znanja med učnim procesom. SUMATIVNO PREVERJANJE = preverjanje znanja ob koncu obravnave novih učnih

vsebin in je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto učnih vsebin

29. Kateri koraki sestavljajo model ocenjevanja?Faza NAČRTOVANJA (pred začetkom šolskega leta)

1. Opredelitev ciljev in standardov znanj v letni pripravi2. Izbor vsebin in postopkov za dosego zastavljenih ciljev in standardov znanj; 3. Opredelitev nalog in meril za ocenjevanje

Faza IZVEDBE (med šolskim letom)4. Seznanitev učencev s pričakovanji in načini preverjanja (javna objava nalog in meril)5. Izpeljava tematskega sklopa6. Ocenjevanje učenčevega znanja ob koncu posameznega sklopa

Faza EVALVACIJE CELOTNEGA PROCESA7. Oblikovanje učenčeve končne ocene

30. Kako se imenuje preverjanje znanja ob koncu zadnjega triletja?Nacionalno preverjanje znanja.

31. Kako se imenuje ocenjevanje, pri katerem učitelj poda povratno informacijo?FORMATIVNO OCENJEVANJE (= ocenjevanje, kjer ima ocena formativno vlogo)

ocena kot dobrodošla povratna informacija za učenca, učitelja in starše vpliv ocene na interese ter na ovrednotenje lastnih sposobnosti otroku s povratno informacijo pomagamo, da se razvija in napreduje povratna informacija mora biti čim bolj objektivna, način posredovanja pa spodbuden

in prijazen

32. Kdaj se preverjajo standardi znanja v vsakem razredu?

Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja PRED (analiza stanja), MED (učinki procesa, korigiranje dela) in OB KONCU (ovrednotenje napredka v znanju) obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.

33. Notranje preverjanje in ocenjevanje: kaj je in kako se razlikuje od zunanjega ocenjevanja?

Notranje preverjanje in ocenejvanje je avtonomija vsakeg učitelja, upoštevati pa mora temeljna zakonodajna določila in strokovna izhodišča za dobro preverjanje in ocenjevanje.

34. Naštej korake modela notranjega ocenjevanja35. Ocenjujemo preval naprej pri ŠV. Kaj moramo pred tem izdelati? (2 črti)36. Kakšno je učenje, če znajo otroci tudi definicije?37. Skok v višino – katere napake gledamo pri ocenjevanju?38. Zunanje preverjanje ŠV ob koncu devetletke obsega pisni in ustni del... DA /

NE?39. Zunanje preverjanje znanja se opravlja, če je ta predmet naključno izbran...

DA / NE?40. Pri zunanjem preverjanju si učenci tretji šport izberejo sami... DA / NE?41. Kakšen je orientacijski pomen ocene?42. Ocenjevalna lestvica (esejski tip vprašanja)43. Kaj je osebna enačba učitelja?44. Preverjanje na koncu šolskega leta (esejsko)45. Zunanje in notranje preverjanje (esejsko)46. Tretji izbirni predmet šport (esejsko)47. Kakšno je zunanje preverjanje športne vzgoje (esejsko)48. Kako bi ocenil tek na 2400m?49. Kako imenujemo vedo o ocenjevanju?50. Kako imenujemo ocenjevanje, kjer je v ospredju povratna informacija

učencem in staršem o doseženih standardih znanj?51. Kakšna je ocena v drugem triletju devetletke?52. Kako lahko še drugače imenujemo deklerativno znanje?53. Ravni znanja so v osnovnošolskem učnem načrtu določene:a. za vsak razred posebejb. ob koncu triletjac. ob koncu šolanja

54. V katerem triletnem obdobju v OŠ so ocene pri ŠV samo opisne?55. Pri notranjem ocenjevanju prihaja do napak. Kako imenujemo napako

učitelja, če ocenjuje učenca na podlagi ocen, ki jih ima pri drugih predmetih?56. Kaj je značilno za preverjanje in ocenjevanje?57. Kateri dve trditvi držita za dobro ocenjevanje?a. ocena je lahko vzgojni ukrep

b. ocenjujemo lahko rezultate ŠVKc. ocena naj bo vedno spodbudna: poudari in pohvali naj predvsem tisto, kar

učenec že obvlada, opozori na pomanjkljivosti in poda usmeritve za izboljšanje

d. otrok je natančno seznanjen z merili in postopki ocenjevanja58. Če z oceno otroku s povratno informacijo pomagamo, da se razvija in

napreduje, kako tako ocenejvanje imenujemo?59. Kako učitelj ocenjuje v prvem triletju devetletke?60. Kakšen je način ocenjevanja pri izbirnih predmetih?61. Kaj ocenjujemo pri športni vzgoji?62. Kakšno je ocenjevanje pri športni vzgoji v 2.triletju?63. Zakon o ocenjevanju vseh predmetov v 2.triletju je??????!!!!!64. Kdo ocenjuje znanje pri zunanjem preverjanju ŠV?65. Kakšne vrste ocenjevanja poznamo?

FORMATIVNO OCENJEVANJE vpliv ocene na interese, ter na ovrednotenje lastnih sposbnosti otroku s povratno informacijo tako pomagamo, da se razvije in napreduje povratna informacija mora biti čim bolj objektivna, način posredovanja pa spodbuden

in prijazen

UČITELJEVA KARIERA66. Kdo nadzoruje pripravnikovo delo in kaj opravi na koncu pripravništva?

Nadzoruje ga mentor (najmanj naziv mentor). Ob koncu opravi 5 nastopov, ki jih ocenita mentor in ravnatelj, v kolikor je uspešen se prijavi za opravljanje strokovnega izpita – teoretični izpit.

67. Koliko dni ima za strokovno spopolnjevanje učitelj, po kolektivni pogodbi in zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja?

Učitelj ima možnost za 5 dni strokovnega spopolnjevanja.

68. Kolikšna je tedenska obveznost (število ur) učitelja ŠV v osnovni in koliko v srednji šoli? (maksimalna in minimalna)

V OŠ je tedenska obveznost učitelja 22ur, v SŠ pa 20ur.

69. V kaj lahko učitelj napreduje (nazivi) in kdo jih potrdi?

Učitelj lahko napreduje v nazive MENTOR; SVETOVALEC in SVETNIK. Potrdi jih minister na predlog ravnatelja.

70. Primer: imamo študenta FŠ. Kaj mora ta študent imeti, da lahko sodeluje oziroma pomaga pri pouku športne vzgoje na OŠ?

71. Kako poteka pripravništvo?

Pripravnikovo delo vodi, spremlja in ocenjuje mentor. Pripravnik v času pripravništva sodeluje s strokovnimi delavci pri vzgojno-izobraževalnem delu in se pripravlja na strokovni izpit. Pripravnik sklene delovno razmerje s šolo za čas pripravništva. Pripravništvo traja 10 mesecev. Lahko se podaljša zaradi daljše odsotnosti in za čas letnih počitnic.

72. Kaj po tvojem mnenju pomeni vseživljenjsko izobraževanje učitelja?

Pomeni sprotno izobraževanje skozi celotno kariero.

73. Kdo določi napredovanjeučitelja v višje plačilne razrede?

O tem odloča RAVNATELJ.

74. Kje opredeli športni pedagog dodatno strokovno izobraževanje?

V LETNEM DELOVNEM NAČRTU.

75. Ali mora učitelj, ki je naredil pripravništvo v OŠ, ponovno opravljati pripravništvo, če želi učiti na srednji šoli?

Ne.

76. Koliko let mora imeti svetovalec ta naziv, da nepreduje v naziv svetnik?5 let. Da napreduješ v naziv mentor, moraš vsaj 4 leta opravljati pedagoško delo; da napreduješ iz naziva mentor v naziv svetovalev, pa moraš 4 leta opravljati mentorsko delo;

77. Kako se imenuje kodeks športnih pedagogov o morali in etiki?

Častni kodeks športnih pedagogov.

78. Katera dva pogoja potrebuje diplomant FŠ za pripravništvo?

79. Kaj obsega strokovni izpit po pripravništvu?

PISNO NALOGO in USTNI DEL. Vsebina: ustavna ureditev RS, ureditev institucij EU in njenega pravnega sistema in predpisi, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine; predpisi, ki urejajo področke vzgoje in izobraževanja in slovenski knjižni jezik.

80. Športni pedagog se zaposli v OŠ, kjer je opravil strokovni izpit. Kaj se zgodi, ko zamenja službo in se zaposli v srednji šoli?

81. Kdo določi vsebino strokovnega izpita za pripravnike?Minister za šolstvo in šport

82. Kolikšna je tedenska učna obveznost učitelja v nižjih poklicnih šolah? 20UR

DA ALI NE?83. Ali mora učitelj imeti po zakonu za vsako uro učno pripravo? DA84. Pripravnik dela po posebnem programu, ki mu ga pripravi mentor. DA85. Po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu lahko dobi športni

pedagog zaposlitev za nedoločen čas DA86. Mentor pripravniku je lahko le športni pedagog, ki ima naziv svetovalec ali

svetnik. NE87. Kdor začne po diplomi 1. opravljati vzgojno–izobraževalno delo je pripravnik

DA88. Nadzor pripravniškega dela nadzorujeta mentor in ravnatelj NE89. Ali je opravljen strokovni izpit pogoj za redno zaposlitev? DA

90. Učitelji opredelijo svoje dodatno strokovno spopolnjevanje v (letnem delovnem načrtu / v letni pripravi na pouk). Število dni dodatnega strokovnega spopolnjevanja določa (zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja / kolektivna pogodba za področje vzgoje in izobraževanja). Letno je namenjeno stalnemu strokovnemu izobraževanju (4 dni / 5 dni)

91. Kakšne vrste napredovanja poznamo v šolskem sistemu?Napredovanje v NAZIVE in v PLAČILNE RAZREDE

92. Koliko časa traja pripravništvo? 10 mesecev

93. Kdo odloča o napredovanju v nazive v športu po pravilniku o napredovanju v nazive? O tem odloča minister za šolstvo in šport, in sicer na predlog ravnatelja.

94. Na čem temelji častni kodeks športnih pedagogov?Temelji na splošni deklaraciji o človekovih pravicah, deklaraciji o pravicah otrok ter moralnem kodeksu svetovne organizacije pedagoške stroke.

95. Kakšna je polna učna obveznost učitelja ŠV v gimnaziji? 20 ur

96. Koliko let delovne dobe na področju športa mora imeti učitelj, da napreduje v naziv mentor? Najmanj 4 leta.

97. Iz katerih delov je sestavljen strokovni izpit? Iz USTNEGA in PISNEGA dela.

ŠPORTNI DNEVI IN ŠOLA V NARAVI

98. Kje je določena organizacija in število športnih dni?V LETNEM DELOVNEM NAČRTU. Izhodišča za izpeljavo so določena v konceptu in učnih načrtih.

99. Koliko športnih dni opredeljuje koncept dnevov dejavnosti v OŠ?5 v vsakem razredu; skupaj torej 45 dni;

DA ALI NE?

100. Ali je športni dan lahko namenjen medrazrednemu tekmovanju? DA101. Šola v naravi je dejavnost, ki jo je obvezno organizirati, a ni obvezna

za učence. DA102. Šola v naravi je del razširjenega program, zato je organizacija le te za

šolo obvezna. DA

103. V katerem triletju naj šola izvede Poletno šolo v naravi s plavalnimi vsebinami? V drugem triletju kot nadgradnja 20 – urnega plavalnega tečaja.

104. Pod kateri del programa spadajo športni dnevi in interesne dejavnosti?

Interesne dejavnosti spadajo pod del razširjenega programa OŠ in SŠ programov, medtem ko špotni dnevi spadajo med obvezni del šolskega programa.

105. Kaj je osnovni namen športnega dne?S pomočjo medpredmetnih povezav spoznati in razumeti vlogo športa v osebnem (fiziološka učinkovitost/varovanje zdravja) in družbenem kontekstu (varovanje okolja), saj številne prostočasne šp. dejavnosti potekajo v naravi.

106. Kaj je športni dan in kako lahko učenci pomagajo pri realizaciji le tega?

Posebna organizacijska oblika in del obveznega šolskega programa v OŠ in SŠ. Na športnih dnevih šole ponujajo vsebine, ki jih zaradi več zahtevanega časa in specifičnega prostora, ne morejo izpeljati med rednim poukom. Učenci lahko pomagajo s pripravo plakatov, predstavitvami na šolskem radiu in spletu, razna druga pomoč pri organizaciji, foto predstavitev itd.

107. Koliko ur je namenjeno športnim dnevom v gimnaziji?35ur za celotno šolanje je namenjenih športnim dnevom v okviru obveznih izbirnih vsebin.

108. V devetletki je v zadnjem triletju predpisanih _15_ športnih dni. V okviru izbirnih vsebin, ki so obvezne za vse dijake, je v gimnaziji namenjenih športnim dnevom ___35__ur.

109. Koliko šol v naravi financira ministrstvo?Za eno šolo v naravi v času učenčevega obveznega šolanja del sredstev zagotavlja pristojno ministrstvo skladno s pravilnikom o financiranju šole v naravi, del sredstev pa zagotovijo starši ali lokalna skupnost.

110. Katero vsebino šole v naravi opredeljuje učni načrt?Učni načrt priporoča, da naj šole v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju organizirajo šolo v naravi s plavalnimi vsebinami in šolo v naravi s smučanjem in drugimi zimskimi športi.

111. Kje je določen razpored športnih dni in njihovo število?V letnem delovnem načrtu.

112. Kdo odloča o vsebinah na športnih dnevih?Koncept dnevov dejavnosti in učni načrt dajata smernice za delo učiteljem, pri oblikovanju programa pa ima šola precejšno mero avtonomnosti.

113. V katerem pravilniku so zapisane dejavnosti v šoli v naravi?

114. Kaj priporoča učni načrt za športne dneve?Učni načrt priporoča, da naj šole v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju organizirajo šolo v naravi s plavalnimi vsebinami in šolo v naravi s smučanjem in drugimi zimskimi športi

115. Učni načrt za osnovne šole priporoča, da naj športni dan v prvem triletju traja 4 ure, v drugem 5 in v tretjem 6ur.

116. Koliko športnih dni je namenjenih učencem devetletke v vseh 9ih letih?

9 x 5 = 45

117. Katere 3 sklope vsebin, ki jih organiziramo v naravi, priporoča učni načrt za izpeljavo športnih dni v OŠ?

pohodništvo; zimske aktivnosti aerobne dejavnosti v naravi

118. V kateri del osnovnošolskega program sodijo šole v naravi?Sodijo v razširjen program OŠ izobraževanja.

PODATKOVNA ZBIRKA ŠPORTNOVZGOJNI KARTON119. Kdaj lahko učitelj trenerju otroka posreduje rezultate ŠVK?

Samo ob soglasju staršev.

120. Kakšen rezultat vpišemo otroku v ŠVK, če tehta 112kg? Vpišemo številko 99,9, nato pa med opombami pod točko 2, zapišemo realno težo, torej 112,0.

121. Kdo izvaja meritve za ŠVK v osnovni šoli?Merilci so učitelji športne vzgoje (športni pedagogi, razredne učiteljice), lahko pa jim tudi pomagajo določeni učenci (merilna ekipa, opravičeni učenci).

122. Kaj obsega podatkovna baza ŠVK? osebne podatke merjencev na posamezni šoli, ki so oddali soglasja izmerjene surove podatke obdelane podatke grafične prikaze obdelanih podatkov drugo dokumentacijo

123. Kaj je XT vrednost posameznika?Je povrpečje 8-ih motoričnih testov posameznika.

124. Kdo predpisuje ŠVK?ŠVK je podatkovna zbirka o telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih učencev in dijakov, ki jo določa šolska zakonodaja. Voditi jo mora vsaka šola v Sloveniji za učence in dijake, ki imajo pisno soglasje. V OŠ z meritvami soglašajo starši učencev, v SŠ pa dijaki.

125. Kateri so testi športno vzgojnega kartona?3 testi telesnih značilnosti (telesna višina in teža, ter kožna guba nadlahti) in 8 testov za preverjanje motoričnih sposobnosti (predklon na klopci, skok v daljino z mesta, dotikanje plošče z roko, vesa v zgibi, dviganje trupa, premagovanje ovir nazaj, tek na 60M in tek na 600M);

126. Kaj pomenijo T vrednosti in zakaj jih določamo?

Ker so rezultati merjenj izraženi v različnih merskih enotah (v cm, dkg,...) in pri nekaterih meritvah višja vrednost pomeni boljši, v nekaterih pa slabši rezultat, so izmerjeni (surovi) rezultati zaradi primerljivosti pretvorjeni v standarizirane T – vrednosti.

T50 tako predstavlja državno povprečje (učenec je v neki vrednosti enak državnemu povprečju pri svoji starosti). Vrednosti, ki so nad 50 pomenijo, da je učenčev dosežek boljši od državnega povprečja.

S T vrednostmi je mogoče med seboj primerjati katerekoli rezultate:

rezultate različnih testnih nalog posameznega učenca rezultate učencamed posameznimi šolskimi leti razultate med učenci, oddelki, razredami in šolami rezultate med učenci in učenkami razultate populacije med posameznimi leti

127. Čemu služi vsakoletno izvajanje meritev za ŠVK? Spremljanju razvoja posameznika, primerjavi s populacijo in svetovanju staršem in

otroku Športnemu pedagogu kot kakovostna analiza stanja skupine (diferenciacija;

individualizacija) Spremljanju trendov sprememb v gibalnem in telesnem razvoju na nacionalni ravni

128. Kako pišemo rezultat pri višini in v kateri merski enoti merimo?Rezultat zapišemo v milimetrih, merimo pa z višinmetrom na 0,5 cm natančno.(165,5cm - zapis: 1655)

129. S čim merimo kožno gubo? S kaliperjem

130. Katere motorične sposobnosti merimo?

(MOTORIČNE SPOSOBNOSTI: moč, hitrost, gibljivost, preciznost, ravnotežje, koordinacija, vzdržjivost)

PREDKLON NA KLOPCI – gibljivost; SKOK V DALJINO – eksplozivna (hitra) moč nog; VESA V ZGIBI (vzdržljivostna moč mišičja ramenskega obroča in rok); DVIG TRUPA – moč mišičja sprednje strani trupa; PREMAGOVANJE OVIR NAZAJ – koordinacijo gibanje celega telesa; TEK NA 60M – šprintersko hitrost; TEK NA 600M – splošno vzdržljivost)

131. Kako je zakonsko urejeno varovanje osebnih podatkov pri ŠVK?

Posredovanje podatkov neki 3.osebi je dovoljeno le s soglasjem staršev S podatki učitelj učenca seznani pri rednih urah, starše pa na govorilnih urah ali v

pisni obliki Učitelj lahko izda izpisek iz evidence, vedar mora biti to dokumentirano Organizacijske in tehnične ukrepe za varovanje podatkov določi ravnatelj Po končanem šolanju šola izroči osebne kartone učencev, zbirne kartone in soglasje

pa mora zadržati še eno leto po končanem šolanju, nato pa jih uniči

132. Razlika med tematskim sklopom »ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti«, ter podatkovno zbirko ŠVK.

TEMATSKI SKLOP ŠVKCILJI Spremljanje individualnega razvoja

otroka, svetovanje,...Spremljanje individualnega razvoja otroka; primerjava s populacijskimi podatki; svetovanje; ugotavljanje trendov sprememb; pomoč učitelju pri načrtovanju;

DOKUMENTACIJA Obvezni del uradnega uč. načrta Z zakonodajo predpisana baza podatkov, obvezna za vse šole

Obvezen za vse učence Prostovoljna vključitev učencevSoglesje NI potrebno Zahteva se soglasje staršev /

dijakovTESTNE NALOGE Izbor nalog je avtonomija učitelja;

Ni mogoča primerjava s populacijoSlabša povratna informacija

Natančno določene testne naloge in postopki, enotne za vso šolajočo populacijoUstrezne merske značilnostiMožna primerjava s populacijskimi standardi

ORGANIZACIJA MERITEV

Kadarkoli, po priporočilu 2x letno Med 1. in 20.aprilom

OBDELAVA PODATKOV

Lahko jo naredi učitelj sam Centralna obdelava podatkovPretvorba v T vrednosti

PRIMERLJIVOST PODATKOV

Le znotraj posameznika / oddelka Znotraj posameznika / skupine / populacije,...

VAROVANJE PODATKOV

Učitelji jih ne sme javno objavljati Protokol varovanja določen z zkonodajo in podzakonskimi akti

HRANJENJE PODATKOV

Ves čas učenčevega šolanje Še eno leto po koncu šolanja

POSREDOVANJE PODATKOV

Učencem in staršem kot povratna informacija

Učencem, staršem, zdravniku, trenerju, vendar le s soglasjem staršev ali dijaka

133. Kaj pomeni + na zbirnem športnovzgojnem kartonu? 134. Koliko vseh merskih postopkov vključuje testiranje za ŠVK? 11135. Učenec doseže pri vesi v zgibi rezultat 2min in 3 sec. Kako to

zapišemo? Zapišemo 120, saj je 2min (120sec), maksimalni razultat tega merjenja.

VARNOST PRI ŠPORTNI VZGOJI

136. Katere so nevarnosti pri pouku športne vzgoje?

OBJEKTIVNE NEVARNOSTI – izvirajo iz okolja in niso odvisne od udeležencev. Običajno so lažje predvidljive od subjektivnih.

NEPRIMEREN PROSTOR (premejhen prostor, slaba osvetlitev, drseča ali mokra tla,...) NEPRIMERNE NAPRAVE, ORODJA IN PRIPOMOČKI glede na razvojno stopnjo otrok

POŠKODOVANE NAPRAVE, ORODJA IN PRIPOMOČKI NEPRIMERNA POSTAVITEV ORODIJ (ni zavarovano, ni dobro pričvrščeno, preblizu

stene,...) NEPRIMERNA OSEBNA OPREMA VADEČIH NEPRIMERNA UREJENOST VADEČIH (ure, nakit, spuščeni lasje,...) VADBA BREZ POTREBNE ZAŠČITNE OPREME (ščitniki, čelada, smučarska očala,...) PREVELIKO ŠTEVILO VADEČIH NEUGODNI PODNEBNI IN ATMOSFERSKI POGOJI

o GORE: padajoče kamenje, poledenela pobočja, neuležan sneg, megla, veter,...o PLAVALIŠČA: mokra tla, motna voda, poraščeno dno, ježki, vrtinci, močno

sonce,..o SMUČIŠČA: prestrma smučišča, poledenela smučišča, neprimeren iztek za

otroke,...o ZUNANJA IGRIŠČA: kotanjasta travnata površina, črepinje, nepriščvrščeni

goli,...

SUBJEKTIVNE NEVARNOSTI – odvisne od udeležencev vadbe, ki so težje predvidljive NEPRIMERNA KOMPETENTNOST IZVAJALCA (pomanjkljivi varnostni ukrepi,

neznanje,...) NEPRIMERNO IZBRANE VSEBINE IN NEUSTREZNA ORGANIZACIJA VADBE OPUSTITEV TEMELJNIH NAČEL VARNE VADBE (neogretost in nepravilna ogretost pred

vadbo) NEPOZNAVANJE IN NEUPOŠTEVANJE ZDRAVSTVENIH POSEBNOSTI UDELEŽENCEV

(vadba po poškodbi, slabo počutje, epilepsija, vadba pod vplivom zdravil,...) PRETIRAVANJE (prevelika ali predolgotrajna obremenitev, vadba ob vročem soncu,...) PRECENJEVANJE SPOSOBNOSTI (pretežek smučarski teren) PODCENJEVANJE NEVARNOSTI (izvedba prvin brez ustreznega varovanja –

pohodništvo) NESPOŠTOVANJE PRAVIL NEPRIMERNO OBNAŠANJE

137. Ali so naslednje nevarnosti objektivne ali subjektivne?a. smučanje brez čelade – OBJEKTIVNA b. polomljeno orodje - OBJEKTIVNAc. učenec z epilepsijo - SUBJEKTIVNAd. premajhna telovadnica – OBJEKTIVNA

138. Kaj obsega varnostni načrt pri izvedbi športnega dne?Z varnostnim načrtom morajo biti seznanjeni vodstvo šole in vsi spremljevalci. O bsega:

potrebne telefonske številke v primeru nesreče (ravnatelja, zdravstvene postaje, GRS,...)

prvo pomoč (ne samo komplet, temveč tudi znanje učiteljev) zadolžitve učiteljev in zaporedje dejavnosti v primeru nesreče zapisnik

139. Koliko spremljevalcev moramo imeti v šoli v naravi za 28 učencev? 2 140. Kakšen je normativ za skupino smučarjev začetnikov in kakšen za

skupino smučarjev? V eni skupini je lahko največ 10 smučarjev začetnikov in 12 smučarjev.

141. Ali je ločenost po spolu pri ŠV obvezna? NI, je pa priiporočljiva (????)

142. Koliko spremljevalcev potrebujemo za šolo v naravi, če je 32 otrok? 3

143. Kaj mora dobiti s seboj učitelj spremljevalec na športnem dnevu? spisek udeležencev, za katere je odgovoren načrt poti in zemljevid komplet prve pomoči seznanjen mora biti z varnostnim načrtom(postopek ravnanja v primeru nesreče)

144. Kakšni so normativi za spremljevalce pri pohodništvu? izleti po nezahtevnem terenu ... vsaj 2 spremljevalca / skupino SREDOGORJE POZIMI ... 15 udeležencev / spremljevalca; POZIMI ... 10 udel./spr. VISOKOGORJE POLETI ... 12 udeležencev / spremljevalca; POZIMI ... 6 udel. / spr.

145. Koliko skupin lahko naredimo, če imamo 32 učencev pri izbirnem športu?

2 skupini, saj zaradi varnosti in organizacije v skupini ne sme biti več kot 20 učencev.

146. Koliko učencev je lahko pri pouku ŠV v prvem razredu, koliko v petem in koliko v SŠ?

V 1. triletju največ 28 učencev, v 2. In 3. triletju največ 20, enako pa velja tudi za dijake v SŠ

147. Naštej nekaj subjektivnih nevarnosti v sredogorju.Precenjevanje sposobnosti (izbira prestrmega terena); slabo počutje katerega izmed udeležencev; nepripravljenost učitelja na izvedbo izleta; pomanjkljivi varnostni ukrepi; nepoznavanje zdravstvenega stanja učencev; predolgotrajna obremenitev; izlet v neprimernih okoliščinah – premočno sonce, megla; neprimerno obnašanje vadečih (gresivnost, pretepi);

148. Normativ za skupino neplavalcev in skupino smučarjev začetnikov.V skupini je lahko največ 8 otrok neplavalcev in največ 10 smučarjev začetnikov.

149. Koliko skupin bi naredil?a. 4. razred in 48 učencev (2 skupini)b. srednja šola in 32 učencev (2 skupini)c. neplavalci 34 učencev (5 skupin)

150. Katere so pojavne oblike malomarnosti pri športni vzgoji? Nespoštovanje zakonodaje (preveliko število vadečih, smučanje brez varnostne

čelade,...) Nespoštovanje z uradnim načrtom predpisane strokovne doktrine

o poučevanje vsebin, ki niso del uradnega učnega načrta Izpeljava vsebin, ki niso skladne s strokovno doktrino

o izbira pretežkih vsebin glede na sposobnosti in znanje učencev;o neupoštevanje postopnostio napačna uporaba ali postavitev orodja

Opustitev dejavnosti o učitelj pozna strokovno doktrino, a izvedba dejavnosti ni skladna z njoo ne zaščiti dovolj prostora, ne pomaga pri izvedbi, dovoli vadbo v neprimerni

opremi,...

151. Kakšna je učiteljeva odgovornost pri nesrečah pri športni vzgoji?

RAVNI ODGOVORNOSTI V ŠOLI

ODGOVORNOSTI VODSTVA ŠOLE primerno vzdrževana orodja, pripomočki in naprave zagotovitev zadostnega števila strokovnega kadra poskrbeti, da so vsi učenci zavarovani preveriti ustrezno kompetentnost in izobrazbo strokovnega kadra

ODGOVORNOST UČITELJA POZNAVANJE IN SPOŠTOVANJE STROKOVNE DOKTRINE POZNAVANJE IN SPOŠTOVANJE ZAKONODAJE PREDVIDEVANJE MOREBITNIH NEVARNOSTI IN ZAŠČITA PRED NJIMI

o poznavanje dejavnikov (ne)varnostio poznavanje preventivnih dejavnikovo poznavanje biomehanskih principov poškodb

PRISEBNOST IN PRAVILNO UKREPANJE OB POŠKODBI UČENCA KOMPETENTNOST ZA POUČEVANJE

ODGOVORNOST STARŠEV

šolo obvestiti o otrokovih posebnostih (razvojnih, gibalnih, zdravstvenih,...) zagotovitev primerne športne opreme

ODGOVORNOST UČENCA spoštovanje učiteljevih navodil odgovorno osebno ravnanje

152. Naštej 3 nevrnosti športne opreme nevzdrževano in poškodovano orodje, naprave in pripomočki; neprimerno orodje glede na razvojno stopnjo otrok; neprimerna postavitev orodja (ni dovolj zavarovano);

153. objektivne navarnosti dvorane neprimerna osvetlitev in toplota mokra ali drseča tla premajhen prostor za določene vsebine slaba prezračenost

154. Kaj lahko starš naredi za varnost otroka?Učitelja naj obvestijo o otrokovih posebnostih (vedenjskih, razvojnih, zdravstvenih), ter mu zagotovijo primerno opremo

155. Katere so objektivne nevarnosti vadečih? neprimerna osebna oprema (drseči copati, predolge hlače; neprimerna pohodniška

obutev; nespeti daljši lasje; nošenje nakita in ur) vadba brez potrebne zaščitne opreme – čelade, ščitnikov,... preveliko število vadečih

156. Kolikšen je normativ za oblikovanje oddelkov v 3. triletju devetletne OŠ? Največ 28 učencev v oddelku.

157. Za pouk izbirnega predmeta v 9.razredu se je prijavilo 32 učencev. Koliko skupin lahko oblikujete? 2 skupini (normativ: največ 20 otrok na skupino)

158. Katere od naštetih nevarnosti so subjektivne?a. preutrujenost - SUBJEKTIVNA b. padajoče kamenjec. poledenelo pobočjed. slabo počutje- SUBJEKTIVNAe. neogretost- SUBJEKTIVNA

f. poškodovano orodje

159. Kakšna je največja velikost vadbene skupine v 1.letniku nižjih poklicnih šol?

20 učencev v vadbeni skupini160. V srednji šoli poučujemo plavanje. Koliko učencev lahko imamo v

skupini? 12 učencev

161. V skupini imamo 16 smučarjev začetnikov. V koliko skupin jih bomo razdelili? V 2 skupini (normativ: največ 10 smučarjev začetnikov v eni skupini)

162. Osnovno načelo zagotavljanja varnosti na športnih dnevih in pri ŠV je ta, da učitelj napiše _______________________. (varnostni načrt)

163. Kolikšna je največja velikost vadbene skupine v 2.razredu OŠ? (največ 28)

164. Ali se učenci pri urah športne vzgoje v srednjih šolah delijo po spolu? DA

STANDARDI IN NORMATIVI

skupine učencev so v 2. In 3.triletju ločene po spolu (od vključno 6.razreda dalje) REDNI POUK ŠV

o 1.do 5.razred ... maximalno 28 učencevo 6.do 9.razred ... maximalno 20 učencevo srednja šola ... maximalno 20 dijakov

PLAVANJEo skupina NEPLAVALCEV ... maximalno 8 učencevo skupina PLAVALCEV ... maximalno 12 učencev

SMUČANJEo smučarji ZAČETNIKI ... maximalno 10 učencevo SMUČARJI ... maximalno 12 učencev

POHODNIŠTVOo nezahteven svet ... vsaj 2 spremljevalcao sredogorje POLETI ... 15 udeležencev / spremljevalcao sredogorje POZIMI ... 10 udeležencev / spremljevalcao visokogorje POLETI ... 12 udeležencev / spremljevalcao visokogorje POZIMI ... 6 udeležencev / spremljevalca

KOLESARSTVO ... maximalno 10 udeležencev ŠOLA V NARAVI ... 15 udeležencev / spremljevalca

OPRAVIČEVANJE PRI ŠPORTNI VZGOJI165. Koliko dni lahko opraviči starš otroka od ŠV?166. Kaj je to integracija in kaj inkluzija in kako to rešujemo v slovenskem športu?

Integracija je definirana kot varstvo, vzgoja in izobraževanje razvojno drugačnih otrok ter otrok s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v skupni sistem edukacije.

Inkluzija pomeni vključevanje različnih oseb s PP v vsakdanje življenje. Je obširnejši pojem kot integracija. Inkluzija ni le prilaganje okolja posamezniku, temveč je tudi predstavlja dvosmeren proces (Večina se prilagodi manjšini in obratno).

167. Katera so priporočila za opravičevanje pri športni vzgoji?

Nihče naj ne bi bil popolnoma opravičen športne vzgoje; Otrokom z zdravstvenimi težavami je potrebno prilagoditi ŠV; Brezpogojno se upošteva le napotke zdravnika, mnenje staršev je lahko subjektivno; Športni pedagog bi moral biti dobro seznanjen z značilnostmi bolezni; Športni pedagogi morajo voditi natačne zabeležke o opravičilih.

168. 2 tipa zdravniških opravičil

ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

169. Kaj pomeni načelo primarne priprave na tekmovanje?

Pomeni telesno, socialno in pedagoško pripravljenost otrok na tekmovanje, zavedanje lastnih zmožnosti ter strokovno vodenost na tekmovanjih, s čimer je tekmovanje koristno, zmaga in poraz pa osmišljena.

170. Kaj so šolska športna tekmovanja?

Nadgradnja redne šolske ŠV in interesnih dejavnosti. Spodbujajo interese učencev ter bogatijo njihov prosti čas. So dobra priložnost, da otrok ob pomoči učitelja spozna svoje sposobnosti in omejitve, zato morata oba odgovorno sprejeti svojo vlogo.

KURIKULARNO POVEZOVANJE PRI ŠPORTNI VZGOJI

171. Kakšne kurikulume poznaš glede na tehniko načrtovanja?172. Kaj veš o kurikulumu športnega pedagoga?

173. Kaj je kurikulum na osnovi države, šole, razreda?174. Kaj je načrtovani, kaj formalni in kaj neformalni kurikulum?175. Kaj je procesno razvojno načrtovanje?

176. 3 prednosti medpredmetnega povezovanja za učence

Bolj avtentično in učinkovito učenje Bolj orientiran kurikulum na učenca Poveča se motivacija za učenje Zagotavalja boljše možnosti za učenje pri učencih z različnimi slogi učenja

177. Kdaj in kako uporabiti kurikularno povezovanje?

Ko je smiselno, ko za to obstajajo razlogi in ko imamo ustrezne možnosti. Povezave poskušamo izpeljati tako, da čim bolj spodbujamo tudi ustvarjalnost otrok.

178. 2 angleška izraza za medpredmetno povezovanje

integrated curriculum, interdisciplinary teaching, interdisciplinary curriculum, thematic teaching, synergistic teaching, cross-curriculum approaches, cross-disciplinary approaches, cross-curriculum objectives and issues, skills across the curriculum

179. Zapiši medpredmetno povezavo v 9.razredu pri predmetu plavanje (predmet – vsebina) Fizika – sile na telo v vodi

180. Naštej dve organizacijski obliki medpredmetnega povezovanja – timsko delo. Šola v naravi in športni dan

181. Medpredmetno povezovanje je didaktičen pristop, kjer gre za vseživljensko učenje.

182. Kaj NI opis medpredmetnega povezovanja?a. Natančno moramo poznati cilje in vsebine vseh predmetovb. Celosten pristopc. Je didaktičen pripomoček d. Povezave uporabljamo kadar je to smiselno

POUČEVANJE PLAVANJA V SLOVENSKIH ŠOLSKIH PROGRAMIH Z VSEBINSKEGA, ORGANIZACIJSKEGA IN FINANČNEGA VIDIKA

183. Kako bi opisal vsebine plavalnih aktivnosti v šoli v naravi?184. Financiranje in organizacija plavalnih dejavnosti?185. V katerem razredu poteka obvezno preverjanje znanja plavanja?186. Koga poznamo pod izrazom plavalec?187. Kakšen je standard znanja za oznako plavalec?188. Plavanje v slovenskem šolstvu (esejsko)189. V katerem razredu mora šola skladno z načrtom organizirati 20urni

plavalni tečaj v okviru rednega pouka?190. Kaj je elementarno in fundamentalno pri plavanju?191. Kako začne učenec vajo za standard znanja plavalec?

UČNO OKOLJE PRI ŠPORTNI VZGOJI192. Katere zakone moraš poznati pred gradnjo telovadnice?193. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v

_____________ in omogoča njegova brezhibna ________________, obsega pa ________________________ in ____________________________________. (iz knjige)

194. Kolikšna mora biti temperatura glavne dvorane?195. Kako mora biti učitelj športne vzgoje seznanjen s protipožarno

varnostjo?196. Kateri so preventivni požarni ukrepi?197. Telovadnica mora imeti dovolj velike izhode z _________________

zaporo.

___________________________________________________________________________

198. Med kaj spadajo Ciciban planinec, Krpan...? Med razširjeni program osnovne šole, to so dodatni programi, ki jih šola lahko ponudi, vključevanje učencev pa je prostovoljno.

199. Kako bi ocenil teoretično znanje pri ŠV?S kratkimi vprašanji ali testnim vprašalnikom, ob preverjanju gibalnega znanja, z izdelavo plakata ali seminarske naloge, z osebno mapo učenca, v obliki razprav.

200. Ali mora šola organizirati dodatne ure za motorično manj sposobne?Ne.

201. Kdo sprejme nadstandardne program (oddelki z dodatno športno ponudbo)?

Svet šole.

202. Kdo podeli na SŠ status vrhunskega športnika?Ravnatelj.

203. Kateri pravilnik opredeljuje status športnika?Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli.

204. Razlika med športnimi in običajnimi oddelki?Športni oddelki v gimnazijah so namenjeni nadarjenim mladim športnikom, ki redno trenirajo in tekmujejo ter dosegajo zelo dobre športne rezultate. Med šolanjem za športnike, ki so v številčno manjših oddelkih (do 22 dijakov), skrbita posebej še pedagoški in športni koordinator. V delo pri pouku športne vzgoje se vključujejo tudi trenerji. Dijakom so na voljo dodatne govorilne ure, individualna učna pomoč.

Za razliko od srednješolskih športnih oddelkov, namen osnovnošolskih športnih oddelkov ni usklajevanje šolskega dela in procesa treninga, temveč ponudba bogatejše športne vzgoje tistim otrokom, ki želijo več športa.

205. Zakaj obstaja program za posebno nadarjene?Za lažjo uskladitev učnih obveznosti in športne poti otrok.

206. Kaj je nadarjenost?Nadarjenost je vsota danih in pridobljenih dejavnikov, ki omogočajo nadpovprečne osebno ali družbeno koristne stvaritve na enem ali več toriščih človekove dejavnosti. Po Renzulliju visoka nadarjenost ni enoznačni pojem, saj predstavlja splet treh dejavnikov: nadpovprečnih sposobnosti, ustvarjalnosti in motivacijskih lastnosti. Mönks pa je to razširil z vključitvijo socialnih dejavnikov: družine, šole in vrstnikov.

207. Kako v Sloveniji skrbimo za nadarjenost športnikov srednješolcev?Na dva načina: z zakonsko določenimi statusnimi pravicami dijaka športnika in s posebnimi organizacijskimi oblikami (športni oddelki).

208. Kako so financirana športna društva?

209. Kdo ustanovi gimnazijo?

210. Na koga se lahko obrne učenec, da lahko uskladi učno obveznost s treningi?

Na razrednika.

211. Kaj je integracija? Integracija je proces v katerem se lahko učenec razvija. V njem lahko razvija psihične in socialne potenciale in s tem poveča svojo ekonomsko in socialno neodvisnost. Integracija je hkrati tudi proces spodbujanja in pridobivanja izkušenj za sobivanje,sožitje, medsebojno razumevanje, sodelovanje, strpnost, stičnost in bližino. Otrok s posebnimi potrebami se mora vključiti v razred kot enakovreden partner, ki z vključitvijo nekaj pridobi, nekaj pa tudi prinese in da.

212. V katerem triletju se izvaja program Krpan?V 2. triletju.

213. Kdo potrdi letni delovni načrt?Svet šole.

214. Kaj je inkluzivnost?Inkluzivnost pomeni vključevanje otrok s posebnimi potrebami v običajen proces vzgojno-izobraževalnega zavoda. Je obširnejši pojem kot integracija. Inkluzivnost ni le prilaganje okolja posamezniku, temveč tudi predstavlja dvosmeren proces (večina se prilagodi manjšini in obratno).

215. Koliko je v gimnaziji osnovnega programa in koliko programa izbranih športov?

Osnovni program – dve tretjini ur v 1. in 2. letniku in ena tretjina v 3. in 4. letniku.Program izbirnih športov – ena tretjina ur v 1. in 2. letniku in dve tretjini ur v 3. in 4. letniku.

216. Kaj je avtonomija šole?Avtonomija pomeni sprejemanje odgovornih odločitev na podlagi osebnih značilnosti, znanja in položaja. Vezana je na različne udeležence v šolskem sistemu, tako učitelje, ravnatelje in oblikovalce šolske politike kot starše.

217. Kakšen je normativ za oblikovanje oddelka v športnih gimnazijah v 1. letniku?

218. Naštej enoletne programe izbirnega predmeta Šport.Šport za sprostitev, šport za zdravje, izbrani šport.

219. Koliko ur športne vzgoje je v 1., koliko v 2. in koliko v 3. triletju osnovne šole?

V 1. triletju 315 ur, v 2. triletju 315 ur in v 3. triletju 198 ur.

220. Koliko ur ŠV je v vseh štirih letih v gimnaziji?420 ur.

221. Kakšna je demonstracija, če učitelj sam izvede nalogo?Neposredna.

222. Koliko ur letno je namenjeno izbirnemu predmetu?35 ur v 7. in 8. razredu, 32 ur v 9. razredu.

223. Kdo lahko poučuje smučanje v 5. razredu?Športni pedagog, razredna učiteljica z ustrezno licenco ali zunanji sodelavec – učitelj smučanja.

224. Katera dva načela poudarja Šturm v zvezi z nadarjenimi športniki?1. Razvoj nadarjenosti ne sme škoditi razvoju otroka.2. Pri skrbi za nadarjene ne smejo biti v ospredju komercialni in politični cilji.

225. Rendulli in Mönks – razlika med njunima modelomaRenzulli pravi, da nadarjenost predstavlja ugoden splet treh dejavnikov: nadpovprečnih sposobnosti, ustvarjalnosti in motivacijskih lastnosti. Mönks pa je njegov model razširil z vključitvijo socialnih dejavnikov: družine, šole in vrstnikov.

226. Kdo lahko uči ples v 8. in 9. razredu?Kdor ima poklic plesalec oz. je končal umetniško gimnazijo – smer ples in je solist opere in baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse…, kdor ima najmanj srednjo izobrazbo in izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega delavca… ali kdor je končal univerzitetni študijski program športne vzgoje.

227. Športna vzgoja je maturitetni predmet športnih oddelkov... DA/NE?Ne.

228. Kdaj lahko status športnika miruje?Če ne izpolnjuje obveznosti, ne dosega minimalnih standardov pri vsaj 2 ali več predmetih, mu je bil izrečen ukor razrednika ali učiteljskega zbora, ob daljši bolezni/poškodbi.

229. Navedi 2 primera splošnega nadzora.

Prihod v garderobe in telovadnico, spontano igranje na športnih površinah.

230. Kakšna je organizacija izbirnih predmetov v zadnjem triletju osnovne šole?

Izbirni predmet Šport: šport za sprostitev, šport za zdravje, izbrani šport.Izbirni predmet Plesne dejavnosti: ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi.

231. Katere so razlike med cilji in standardi znanj?

232. Kakšna je skrb za nadarjene v osnovnih šolah (esejsko)Skrbimo na 2 načina: osnovnošolski športni oddelki in statusne pravice športnikov.

233. Razlika med znanjem in kompetenco?Kompetentnost oblikujemo z uporabo znanja v praktičnih situacijah. Kompetenca učitelja so teoretična in praktična didaktična znanja, izkušnje in komunikacijske spretnosti.

234. Komu je namenjen športni program Zlati sonček?Otrokom v vrtcu in 1. triletju OŠ.

235. Kdo je financer materialnih stroškov v osnovni šoli in kje je to določeno?

236. Kaj od naslednjega je avtonomija osnovne šole?a. ponudba večjega števila šol v naravib. organizacija jutranjega varstvac. ponudba oddelkov z dodatno športno ponudbod. organizacija športnih taborov med počitnicamie. samostojno poučevanje športnega pedagoga v prvem triletjuf. organizacija šolskega športnega društva

237. Na koga naj se obrne dijak, ki mora nadomestiti manjkajočo snov po dalj časa trajajoči odsotnosti v športnih gimnazijah?

Na razrednika.

238. Športne oddelke v OŠ financirajo lokalne skupnosti... DA/NE?Da.

239. Šola lahko organizira športne oddelke le s soglasjem sveta šole... DA/NE?

Da.

240. Športne oddelke v OŠ ustanovijo nacionalne panožne zveze ... DA / NE?

241. Športni oddelki v OŠ so namenjeni otrokom, ki vsakodnevno trenirajo v društvih ali klubih ... DA / NE?

Ne.

242. Kateri enoletni programi sestavljajo izbrani predmet Šport?Šport za sprostitev, šport za zdravje, izbrani šport.

243. Kako se imenuje eden od programov izbranega predmeta Plesne dejavnosti?

Ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi.