Urška Pintarič

DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ

Diplomsko delo

Maribor, september 2012

II

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ

Študentka: Urška Pintarič

Študijski program:

Medijske komunikacije

Smer: Vizualna komunikacija

Mentor:

doc. dr. Matjaž Duh

Somentorica:

asist. mag. Katja Udir Mišič

Maribor, september, 2012

III

IV

DIGITALNO OBLIKOVANJE ILUSTRACIJ

Ključne besede: digitalno, oblikovanje, ilustracije , vizualna komunikacija, grafično

oblikovanje

UDK: xxxxxx

Povzetek

V diplomskem delu smo raziskali kako zasnovati digitalno ilustracijo. Pri kvalitativnem

raziskovalnem postopku v katerem smo uporabili deskriptivno in komperativno

raziskovalno metodo smo raziskali tehnike in stile grafičnega oblikovanja, ugotovili

primerne tehnike za digitalno kreiranje in predstavili digitalne ilustracije kot tip

informacijske tehnologije. Predstavili smo njihov postopek izdelave in kakšen vpliv imajo

različne tehnike oblikovanja na oblikovanje digitalnih ilustracij. Teoretični del opisuje

ugotavljanja kako kreirati digitalne ilustracije s pomočju računalniških oblikovalskih

programov.

V

DIGITAL ILLUSTRATION DESIGN

Key words: digital, illustration, design, visual communication, graphic design

UDK: xxxxxx

Abstract

In this thesis we have investigated how to design digital illustration. In the qualitative

research process in which we have used the descriptive and komperative research method

we have studied the different tehniques and styles of graphic design that we found suitable

for creating digital illustrations, which are presented as a type of information technology.

We`ve introduced their manufacuring process and what impacts theyr differetn design

techniques to create them. The theoretical part describes how to create assessments for

digital illustrations with the help of computer design programs.

VI

KAZALO 1. UVOD ...................................................................................................................................... 1

2. METODOLOGIJA .................................................................................................................. 2

2.1. Opredelitev problema ....................................................................................................... 2

2.2 Namen ................................................................................................................................ 2

2.3 Cilji .................................................................................................................................... 2

2.4 Raziskovalna vprašanja...................................................................................................... 2

2.5 Predpostavke in omejitve ................................................................................................... 3

2.6 Metode diplomskega dela .................................................................................................. 3

3. KAJ SO DIGITALNE ILUSTRACIJE .................................................................................... 3

4. ZASNOVA DIGITALNE ILUSTRACIJE S POMOČJO TRADICIONALNIH TEHNIK .... 4

4.1. Snovanje idej s pomočjo svinčnika ................................................................................... 5

4.2. Snovanje s pomočjo fotografij .......................................................................................... 6

4.3. Digitalizacija ..................................................................................................................... 7

4.4. Vhodne naprave za uvažanje iz tradicionalnega v digitalno obliko na računalnik ........... 7

4.4.1 Optični bralnik za upodobitev v elektronsko obliko ................................................... 8

4.4.2 Digitalni fotoaparat ..................................................................................................... 8

4.4.3 Grafična tablica ........................................................................................................... 9

5. VRSTE OBDELAVE ILUSTRACIJ ..................................................................................... 10

5.1. Vektorsko oblikovanje .................................................................................................... 11

5.2. Rastersko ali bitmap oblikovanje .................................................................................... 12

6. RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALSKI PROGRAMI ............................................................. 13

6.1 Vrste programov .............................................................................................................. 13

6.1.1 Adobe Photoshop CS ............................................................................................... 13

6.1.2 Adobe Illustrator CS ................................................................................................. 14

6.1.4 Gimp ......................................................................................................................... 14

6.1.5 Inkscape .................................................................................................................... 15

6.2 Programska orodja ........................................................................................................... 16

6.2.1 Plasti ............................................................................................................................ 16

6.2.2 Svinčnik orodje ............................................................................................................. 17

6.2.3 Orodje za retuširanje ..................................................................................................... 17

6.2.4 Orodja za kloniranje ali retuširanje ........................................................................... 18

6.2.5 Vzorci ...................................................................................................................... 18

6.2.6 Čopiči ........................................................................................................................ 19

6.2.7 Senčenje .................................................................................................................... 20

7. TEHNIKE IN STILI OBLIKOVANJA DIGITALNIH ILUSTRACIJ ................................. 21

VII

7.1. Multimedijske ilustracije ............................................................................................... 21

7.2. Pop in retro ilustracije ..................................................................................................... 22

7.3. Portreti ............................................................................................................................ 24

7.4. Stripi, Risanke ................................................................................................................. 25

8. IZVOZ OBLIKOVANIH DIGITALNIH ILUSTRACIJ ....................................................... 26

10. SKLEP ................................................................................................................................. 27

11. LITERATURA .................................................................................................................... 28

VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer snovanja s svinčnikom in pretvorba v digitalno obliko ...................................... 5 Slika 2: Primer zasnove digitalne ilustracije s pomočjo fotografije ............................................ 6 Slika 3: Primer grafične tablice in stylusa ................................................................................... 9 Slika 4: Razlika med vektro in bitmap približevanjem slike ..................................................... 10 Slika 5: Linije in njihova sidra ................................................................................................... 11 Slika 6: Razlika med orodjem svinčnik (desno zgoraj) in čopič (levo) ..................................... 17 Slika 7: Primer palete čopičev ................................................................................................... 19 Slika 8: Primer Multimedijske digitalne ilustracije, Teodoru Badiu ........................................ 22 Slika 9: Primer Pop in retro ilustracije, Lichtenstein Roy ......................................................... 23 Slika 10: Primer Digitalne ilustracije portrta, Qin Peng ............................................................ 24 Slika 11: Primer digitalne ilustracije za risanko, Romain Mennetrier ....................................... 25

1

1. UVOD

Že od nekdaj nas risanje spremlja kot način komuniciranja. V času digitalizacije so

ilustracije postale veliko bolj učinkovite saj jih veliko lažje digitalno pobarvamo,

popravljamo napake in izvozimo v format, ki nam omogoča pošiljanje preko spletne pošte

zainteresiranim strankam. Za to vrsto oblikovanja potrebujemo veliko časa in potrplenja.

Živimo v času digitalizacije kjer tudi ilustracije niso izjema in jih lahko oblikujemo v

digitalno obliko. Računalniki nas lahko naredijo boljše oblikovalce, saj nam ponujajo

digitalno tehnologijo, ki je postala nujna v tej dobi pravi Fairrington (2009, 275). Zasnova

pri digitalnem ilustriranju ponavadi izhaja iz tradicionalne tehnike risanja ali zajemanja

slik. Lea (2009) pravi, da so lahko podrobnosti in porazdelitve barv že v sami fotografiji

dovolj, da prepoznamo potencial v sliki in jo uporabimo za kreiranje prelepe ilustracije.

Ne obstaja pa samo zasnova iz fotografij, temveč lahko sami skiciramo ideje na list

papirja. Soočene s številnimi kompleksnimi nalogami, ilustracije enaindvajsetega stoletja

stremijo k združevanju osebnega in slikovnega prikazovanja, da bi občinstvu dovajale

kompleksne ideje in sporočila za komunikacijo, pregovarjale, informirale, izobraževale in

zabavale z jasnostjo, vizijo in stilom. Ilustracija je ena izmed neposrednih oblik vizualne

komunikacije. Postale so zelo raznolične in nenehno prestopajo meje in discipline.

Današnji oblikovalci izdelujejo ilustracije za tisk, zaslon, galerije in za prikaz prostorov.

Ilustracije vidimo na ulicah, v trgovinah, po domovih, na knjižnih platnicah, v magazinih,

letakih, revijah in posterjih, ovojih za zgoščenke, mobitelih, po televiziji, na internetu in

drugje (Zeegen, 2010). Oblikovalci digitalnih ilustracij imajo zelo težko nalogo, saj morajo

v množici drugih kreativnih del izstopati in privabiti občinstvo, da si njihov izdelek ogleda

in ostane brez sape.

2

2. METODOLOGIJA

2.1. Opredelitev problema

Predmet raziskovanja je, kako zasnovati in oblikovati digitalno ilustracijo.

Pri zasnovi in pri nadaljnjem oblikovanju ilustracij imamo sami pomembno vlogo.

Zavedati se je potrebno, da imamo na izbiro veliko tradicionalnih načinov ustvarjanja

ilustracij in sodobnih računalniških programov s katerimi lahko le te prenesemo v digitalno

obliko. Izbrati je potrebno program, s katerim bomo lahko naslikano ali narisano predlogo

grafično oblikovali. Vedeti je potrebno katera so programska orodja, stili in tehnike, da bo

ilustracija tudi v digitalni obliki kakovostna.

2.2 Namen

Raziskati tehnike in stile grafičnega oblikovanja digitalnih ilustracij, ter predstaviti

njihov postopek od tradicionalnega do digitalnega nastajanja.

Ugotovili katere so primerne tehnike za digitalno kreiranje in kakšen vpliv imajo

le-te na ilustracije.

Predstaviti digitalne ilustracije kot tip informacijske tehnologije.

2.3 Cilji

Cilj teoretičnega dela diplomske naloge je ugotoviti kako kreirati digitalne ilustracije s

pomočjo računalniških oblikovalskih programov.

2.4 Raziskovalna vprašanja

Kako grafično oblikovati digitalno ilustracijo?(ORV)

Kako zasnovat ilustracijo na tradicionalen način in orodja ter programi, ki so

potrebni pri prenašanju iz tradicionalne ilustracije v digitalno obliko?(RV1)

Kateri oblikovalski programi in orodja vplivajo na stil in tehniko oblikovanja

digitalnih ilustracij?(RV2)

Kako pripraviti ilustracijo do tega, da bo tudi v tiskani obliki kvalitetna?(RV3)

3

2.5 Predpostavke in omejitve

Osredotočili se bomo na kreiranje digitalnih ilustracij. Razlog zato je zanimanje v postopke

izdelave slike pod neposredno manipulacijo avtorja in ker je zanimanje za to vrsto

grafičnega oblikovanja vedno večje.

2.6 Metode diplomskega dela

Pri kvalitativnem raziskovalnem pristopu bomo uporabili deskriptivno in komparativno

raziskovalno metodo.

3. KAJ SO DIGITALNE ILUSTRACIJE

Po Browerju (2012) je to tehnika v kateri uporabimo računalnik, da proizvedemo

originalno digitalno umetnino. Pri ustvarjanju digitalnih ilustracij uporabimo kombinacijo

programske opreme za ilustracijo in programske opreme za urejanje fotografskega

materijala, da lahko ustvarimo izdelek s pomočjo računalnika. Digitalne ilustracije niso

samo manipulacija slikovnega materijala s programsko opremo, temveč je to dejansko

oblikovanje novih umetnin z digitalnimi orodji. Lahko jih narišemo s pomočjo svinčnika

in lista papirja, ali pa jih skiciramo direktno na računalnik s pomočjo miške ali grafične

tablice. Če začnemo s skico, ki smo jo narisali s svinčnikom, bomo le to morali skenirati na

računalnik. (Seegmiller, 2008, str. 198). V zadnjem desetletju je vse več šolskih sistemov

uvedlo multidisciplinaren pristop s študenti, ki so pogosteje sodelovali v projektnih

skupinah, vključno z oblikovalci, ilustratorji in fotografi. Ko študenti diplomirajo,

industrija absorbira več ljudi, ki jim je delo ob poklicnih ilustratorjih udobno, ne glede na

projekt (Grannell, 2008). V današnjem svetu, ki je medijsko nasičen so dobro izdelane

slike pomembna dobrina. Imeti morajo sposobnost, da se vzpnejo nad odzadjem šuma

oglaševanja, televizije in ambijentnih medijev, ter se lahko v trenutku povežejo z

gledalcem, če tudi le za sekundo, oblikovalci opravljajo svoje delo pravilno (Gilbey,

2006).

4

4. ZASNOVA DIGITALNE ILUSTRACIJE S POMOČJO

TRADICIONALNIH TEHNIK

Zeegen (2010) navede, da je pred tiskom, digitalno tehnologijo in preden je človek razvil

pisavo sestavljena slika igrala ključno vlogo v komunikaciji med ljudmi, ter razumevanju

takratnega sveta. To jim je v tistih časih omogočalo, da so posnemali drug za drugim,

opisovali predmete in sporočali z risanjem. V nekaterih pogledih, se je le malo spremenilo,

saj današnji ilustratorji komentirajo in razlagajo s svojimi ilustratorskimi deli,

reinterpretirajo naš svet in seveda njihovo delo v oblikah ilustracije. Disciplina se je

preselila v edinstven novi prostor, nekje vmes med izpolnjevanjem storitev za stranke in

raziskovanjem osebnega izržanja. V tem edinstvenem novem prostoru je že od začetka

komercialnega ilustriranja, oziroma komercialne umetnosti, ki je ustvarjena za delo po

navodilih in izpolnjevanu nalog za stranko.

Seegmiller (2008, str. 198) pravi, da v današnjem svetu, ki hitro napreduje in je

preobremenjen z informacijami, včasih spregledamo prvotne stopnje snovanja umetniških

del. Računalnik in programska oprema, ki jo uporabljamo na njem sta tako močno orodje.

Ljudje pričakujejo, da bo ta tehnologija prevzela njihovo delo in sama naredila vse kar je

potrebno za izdelavo. Zato je trg z dodatnimi aplikacijami tako velik. Stisnemo na gumbek

v programu in na enkrat fotografija izgleda kot slika. Takšen pristop v digitalnem kreiranju

je napačen, če si želimo ustvariti pravo digitalno ilustracijo. Morda je to razlog, da se

družba ne more odločiti, ali lahko digitalno umetnost sploh uvršča v umetnost, saj si

mislijo, da računalnik opravi vso delo. Odlična metoda za kreiranje dobrih digitalnih

umetniških del je, da imamo primeren digitaliziran materijal, naprimer skice, s katerega

lahko sledimo narisanim oblikam za nastajanje digitalne ilustracije. Hitro skiciranje na

papir je prava metoda za zapis vizualiziranih idej in iztočna točka, ko se gre za digitalne

ilustracije. Skico je potrebno obravnavati kot idejo v teku, v nasprotju s fotografijo, ki je

pogosto popolnoma ujeta ideja (Lea, 2009, str. 84).

5

4.1. Snovanje idej s pomočjo svinčnika

Vse se začne s skico. Imeti načrt je zelo pomembno in če se spustimo v to brez načrtov se

bomo znašli v situaciji, ko bomo združevali stvari brez glave in končna kompozicija bo

zato trpela. Začetna skica je lahko zelo groba, mora pa dajati glavno idejo, kje na izdelku

bodo stvari stale in kako bodo izgledale. Kadar delamo s pomočjo skice je potrebno

izpopolnjevati ilustracijo sproti. Ne samo, da je potrebno slediti linijam, te morajo biti

gladke, tanke in morajo izražati ostre podrobnosti na določenih področjih, kljub debelini

skice (Lea, 2009, str. 193).

Žepna knjižica za skice je koristna saj nam omogoča risanje ob vsaki priložnosti in s tem

izboljšujemo naše risarske sposobnosti, saj jo nosimo vedno s sabo. Med tem ko imajo

zapisane besede v zvezek pomen, so narisane skice lahko popolnoma brez pomena. Na

ulici lahko zaznamo zanimivo stavbo, osebo ali del ulice in jih skiciramo samo iz tega

razloga, ker so se nam zdeli zanimivi (Fairrington, 2009, str. 72) .

Slika 1: Primer snovanja s svinčnikom in pretvorba v digitalno obliko

Vir: http://www.etsy.com/blog/en/2012/quit-your-day-job-solocosmo/

6

4.2. Snovanje s pomočjo fotografij

Za ilustracije tradicionalnih portretov ali risarskih slik namesto skice postavimo digitalno

fotografijo na osnovno plast v programski opremi in jo uporabimo kot vodnik skozi proces

izdelovanja. Za razliko od skice je moteče, če je fotografija vidna cel čas, zato nastavimo

periodično vidnost fotografije (jo naredimo bolj prozorno), da lažje sledimo pravi liniji na

njej. Še ena stvar, o kateri je dobro razmisliti kadar želimo, da je izgled končnega

ilustriranega izdelka bolj realističen je ta, da bomo morali porabiti veliko več časa za

mešanje in ujemanje barv med njihovimi prehodi na ilustraciji, saj lahko hitro postanejo

ostri in neenaki (Lea, 2009, str. 18). Aleksander (2010, str. 40 ) povdari, da je za risarja

zelo pomembno, da se nauči videti barve in jih pravilno mešati. V tradicionalni umetnosti

je to bolj bistvenega pomena kot pa v digitalni, saj nam digitalno ilustriranje prihrani

veliko poizkusov in napak kadar s pomočjo slike rišemo na računalnik.

Slika 2: Primer zasnove digitalne ilustracije s pomočjo fotografije

Vir: http://marketplace.tutsplus.com/item/create-a-stylish-vector-image-from-a-

photo/131378?ref=pxcr&ref=pxcr&clickthrough_id=82393358&redirect_back=true

7

4.3. Digitalizacija

Fairrington (2009, str. 275) pravi, da je digitalizacija oblika prenosa ilustracije iz lista

papirja na naš računalnik. Da prenesemo naše kreacije iz papirja na računalnik

potrebujemo računalniško opremo, naprimer optični bralnik. Preden lahko uredimo

digitalno sliko, jo moramo uvoziti iz pomnilniške kartice digitalne kamere, ali iz optičnega

bralnika na osebni računalnik (Goelker, 2011, str. 18). Ne rabi nas več skrbeti kako bomo

pretvorili fotografijo iz filma v digitalno obliko marveč lahko z digitalnimi datotekami

delamo neposredno. Ni nam potrebno skladiščiti tiskane izdelke in negative v škatlah, saj

digitalizacija omogoča shranjevanje v različnih oblikah (Hammel, 2012, str. 58).

4.4. Vhodne naprave za uvažanje iz tradicionalnega v digitalno obliko na

računalnik

Digitalni fotoaparati uporabljajo naprave v trdem stanju (use solid state devices -SSD), kot

so pomnilniške kartice. Čeprav optični bralniki ne vedo nič o fotoaparatu, ki je napravil

optično prebran dokument, digitalne fotografije vsebujejo metapodatke, da bi pomagale s

preslikavo barv iz ene naprave na drugo (Hammel, 2012, str. 58).

Ustvarjalec lahko uporabi grafično tablico ali miško za kreiranje digitalnega izdelka.

Grafična tablica je vhodna naprava, ki se poveže na računalnik in ima plosko površino na

katero rišemo s peresom, ki je povezano s to tablico. Slika, ki nastaja se hrani na

računalniku kjer jo lahko nadgrajujemo in izpopolnjujemo v različnih programskih paketih.

Nekateri umetniki uporabljajo miško za kreiranje digitalnih ilustracij, večina pa meni, da

lažje nadzoruje nastalo ilustracijo s peresom. Grafične tablice imajo tudi določeno stopnjo

občutljivosti tlaka na površino pri risanju, ki pa daje ustvarjalcu več prožnosti pri

izdelovanju digitalne ilustracije (Brower, 2012).

8

4.4.1 Optični bralnik za upodobitev v elektronsko obliko

- je računalniška naprava, ki deluje na principu fotokopirnega stroja. Podobno kot pri

fotokopirnem stroju, postavimo našo skico na stekleno površino, ki leži na sredini

plastičnega ogrodja, ter jo pokrijemo s pokrovom. Ko pritisnemo na gumbek, ki sproži

optično branje dokumenta se začne žarnica pomikati pod stekleno površino, ter zajema

sliko na njej. Slika se nato v digitalni obliki pojavi na zaslonu računalnika (Fairrington,

2009, str. 277). Takoj ko optični bralnik priključimo na računalnik je ključ do dobrega

izdelka v eksperimentiranju z njim. Da dobimo dobro optično prebrano sliko, potrebujemo

veliko vaje (Hammel, 2012, str. 58). Kadar želimo upodobiti predmete v elektronsko

obliko in v visoki resoluciji moramo misliti tudi na to, da bomo težje delali z zelo veliko

sliko, saj smo odvisni tudi od pomnilniške velikosti našega računalnika. Idealen razpon za

lažje urejanje slik je od tristo do šeststo DPI. Vedno lahko zmanjšamo resolucijo slike, ne

moremo je pa več povečati, saj bo to povzročilo popačenje (Fairrington, 2009, str. 277).

4.4.2 Digitalni fotoaparat

Najboljši način za zajem slike iz realnega sveta je, da ga fotografiramo. Osnovni postopek

se ni spremenil od njegovega izuma. Da bi pridobili predelano sliko v digitalno domeno je

pomenilo skeniranje le te. Z digitalnimi fotoaparati je ta proces prav hitro prišel h koncu in

se je zajem slike, ki jo vidimo skozi objektiv obrnil v sliko oziroma neposredno v digitalno

podobo. Ni več potrebe po filmu, kemikalijah ali čakanju na razvoj fotografij. Posnamemo

fotografijo, jo naložimo na lasten računalnik in že smo pripravljeni za obdelavo, urejanje in

tiskanje (Lloyd, 2012). Dan danes imajo mnogi telefoni integrirane kamere, ki lahko

proizvajajo visoko kakovostne fotografije. Da bi konvertirali fotografije na računalnik za

digitalno uporabo, odstranimo pomnilniško kartico iz fotoaparata ali mobilnega telefona in

jo vstavimo v ustrezno režo na našem računalniku ali na USB čitalec za digitalne kartice.

Na večini računalnikov bo digitalno kartico samodejno zaznalo in ustrezen program za

organizacijo naših prenesenih datotek se bo odprl (Hammel, 2012, str. 58).

9

4.4.3 Grafična tablica

- je naprava, ki ima ravno plastično podlago na katero lahko rišemo s pisalom ali tako

imenovanim stylusom. Pisalo je instrument, ki ga držimo v roki kot navaden svinčnik.

Podlaga je občutljiva na pozicijo in lego stylusa, vendar ne pušča nobenih sledi na njej.

Premik pisala povzroči premik kurzorja miške po zaslonu, ki se obnaša kot svinčnik ali

čopič in lahko z njim rišemo ali barvamo (Fairrington, 2009, str. 46). Vrtenje stylusa

spreminja kot narisanih linij, ki so lahko zabrisane ali ostre (Corel, 2003, str. 108). Risanje

z miško nam predstavlja težavo, saj ni nagonsko usmerjeno s premiki roke, naprimer kot

pri grafični tablici in z njenim stylusom, ki ga uporabljamo kot navaden svinčnik. Za

boljšo kontrolo nad barvanjem ilustracij sta grafični svinčnik in grafična tablica dobra

investicija (Lea, 2009, str. 10).

Slika 3: Primer grafične tablice in stylusa

Vir: http://www.gophoto.it/view.php?i=http://0.tqn.com/d/graphicssoft/1/0/U/K/5/I4-

Large_ElevAngle.png#.UE_E866NA08

10

5. VRSTE OBDELAVE ILUSTRACIJ

Raster ali drugače bitmap programi delajo s piksli v sliki, bit za bitom in je dobesedno

mapa bitov, ki se prikažejo na zaslonu. Vsak kvadratek v mreži je lahko aktiven ali ne in

tako se lahko pojavi v 256 različnih odtenkih rdeče, zelene in modre, zmešanih v eno sliko.

Znana programa za obdelovanje rasterskih slik sta Photoshop in Painter. Vektorsko ali

predmetno orientirane aplikacije delujejo drugače. Ne pobarvajo slike piksel po piksel,

ampak ustvarijo predmete, ki ležijo v dvodimenzionalne prostoru. Vsaka točka je izrecno

navedena s svojimi koordinatami v njem. Programi za vektrosko oblikovanje so Illustrator,

CorelDraw, Inkscape, GIMP in drugi (Rawlison, 2012, str. 182). Vektroske oblike lahko

spremenimo v bitmap z rasterizacijo, kjer se linije konvertirajo v piksle (Adobe Creative,

2005, str. 437).

Vir: http://www.packtpub.com/article/designing-avatar-flash- multiplayer-virtual-worlds

Slika 4: Razlika med vektro in bitmap približevanjem slike

11

5.1. Vektorsko oblikovanje

Vektorji so matematični predmeti, ki predstavljajo črtne oblike ali krivulje. Za razliko od

točk so vektorji odvisni od ločljivosti zaslona. To pomeni, da se lahko prilagodijo tako, da

jih lahko neskončno-krat preoblikujemo v kakeršnikoli velikost. Njihova jasnost se ne bo

poslabšala ali izgubila podrobnosti (Lea, 2009, str. 38). V današnjem svetu je meja med

slikovnimi, rasterskimi in vektorskimi uredniki nejasna. Grafični programi, ki so napisani

za eno vrsto urejanja pogosto ponujajo neko stopnjo podpore za druge programe (Goelker,

2011, str. 38). Hammel (2012, str. 38) navede, da je linija sestavljena iz vsaj dveh točk, ki

jih ločujejo ravne ali ukrivljene poti. Točke na njih so znane kot sidra, včasih pa kot

kontrolne točke. Meje med sidri se lahko spreminajajo z vlečenjem tako imenovane ročice

iz kontrolnih točk. Vsako sidro ima dve ročici. Povezani sta s črto, ki prihaja bodisi v ali iz

sidra. Programsko orodje za izdelovanje linij je glavni način oblikovanja vektroskih oblik

oziroma predmetov, čeprav jih je mogoče ustvarjati tudi z orodjem za pretvorbo linij.

Slika 5: Linije in njihova sidra

Vir: http://www.adobetutorialz.com/

12

5.2. Rastersko ali bitmap oblikovanje

Rasterska slika, imenovana tudi bitna slika je način prikazovanja digitalne slike na zaslonu.

Rasterska slika je lahko v različnih formatih, vključno s poznanimi .Gif, .Jpg in .Bmp.

Vsak raster predstavlja vrsto podob in bitnih informacij, ki prehajajo v točke na zaslonu

(Smith 2012). Kvaliteta bitmap slike je v večini odvisna od resolucije, ki so število pik ali

pikslov na njej (Fairrington, 2009, str. 279). Vsak piksel ima določeno, posebno vrednost,

ki določa njegovo barvo (Smith, 2012). Raster grafike so primerne za fotorealistične in

grafično naslikane slike za katere je potrebna gradacija barv (Obermeier, 2010, str.

128).Sistem rasterske slike uporablja rdeče, zeleno, moder (RGB) barvni sistem. Pri

vrednosti 0,0,0 bi RGB bil prikazan črno. Vrednosti za vsako barvo gredo do 256, kar

omogoča prikazovanje različnih barvnih vrednosti. Pri fotografiranju z ustreznim

senčenjem, je to lahko zelo koristno. Kadar gledamo rasterske slike se pike ponavadi vidno

zgladjo za uporabnika, ki si oglejuje svojo fotografijo ali risbo na zaslonu (Smith, 2012).

13

6. RAČUNALNIŠKI OBLIKOVALSKI PROGRAMI

Oseba, ki si želi postati digitalni ilustrator, mora biti splošno seznanjena s programsko

opremo, ki temelji na vektorski in rasterski zasnovi. Ni veliko programov, ki temeljijo na

vektroskem programskem paketu. Adobe Illustrator je daleč najpogosteje uporebljen

programski paket strokovnjakov. Obstajajo tudi številne raster aplikacije, vendar ima

večina digitalnih ilustratorjev najraje Adobe Photoshop. Digitalni ilustratorji lahko imajo

ali pa tudi ne, izkušnje v tradicionalni umetnosti. Pogosto imajo izkušnje v zasnovi

oblikovanja (Newth, 2012). Lea (2009, 67) pravi, da je vektor znan po svojih čistih linijah

in resoluciji, ki je neodvisna od razširljivosti med tem ko je raster bolj fotografske narave.

To pomeni, da rasterizirane slike izgubijo na kvaliteti, ko jih povečamo (Newth, 2012).

6.1 Vrste programov

6.1.1 Adobe Photoshop CS

Ni klasičen risarski ali oblikovalski program. Napram risarskim programom, ki shranjujejo

informacije slikovnega materjala kot matematične izraze (vektorje) v Photoshopu rišemo

linije, ki jih program konvertira v majhne pike, ki jih imenujemo piksli. Če so le te dovolj

majhne in se njihove barve združijo, lahko izgledajo kot linija (Fairrington, 2009, str. 47).

Pravilno navedeno je računalniški programi, ki omogoča grafičnim ilustratorjem in

oblikovalcem spletnih strani, da razvijejo dokončne slike, ustvarjajo in manipulirajo z

njimi v digitalni obliki in tiskani različici. Kot nam samo ime pove s Photoshopom lahko

urejamo fotografije. Njegova glavna naloga je, da prilagodi barve pikslov. Če povečamo

fotografijo v Photoshopu se kvadrati pikslov povečajo in postanejo bolj vidni

(McClelland, 1997, str. 6).

14

6.1.2 Adobe Illustrator CS

Adobe Illustrator CS je pofesionalna ilustracijska programska oprema, ki jo je kreiral

Adobe Syistem Incorporated. Adobe je vodilni izdelovalec grafične programske opreme za

domače računalnike. Poleg Illustratorja, Adobobe producira veliko več aplikacij, te so

InDesign, Acrobat, TypeManager, GoLive in seveda revolucionaren in zmagovalen

Photoshop. Z ilustratorjem lahko oblikujemo vse, od najbolj preprostih grafik, ikon,

kompleksnih besedil in ilustracij (Botello, 2005, str. 1-2). Illustrator CS je bil blagoslovljen

z izboljšano hitrostjo na skoraj vseh področjih uporabe. To pomeni, da je Illustrator hitrejši

kot kadarkoli prej. Pomaga nam ohraniti delovni ritem in ustvarjalni zagon (Steuer, 2004,

str. xx). Je vodilni industrijsko standardiziran program za tisk, multimedijo in spletne

grafike. Illustrator program nam nudi orodja, ki jih potrebujemo za profesionalne rezultate

tiskane izdaje, produkcije multimedijskih grafik, izdelovanje spletnih strani ali vsebin

(Adobe Creative, 2005, str. 14). Njegove edinstvene nove predloge nam omogočajo varno

shranjevanje končnih izdelkov, ki jih lahko uporabimo kot osnovo za novo delo. Predloge

vedno pridejo prav, ko imamo izdelek, ki ostane večina časa enak, le posebna vsebina se

spreminja. Z njimi lahko shranjujemo dimenzije umetnostnih desk, vzorce, stilne znake in

odstvake, simbole, navodila, ter druge elemente, ki jih uporabljamo za izdelavo natančnega

videza za posamezno stranko ali projekt. Illustrator ponuja občudovanja vreden timski

duh s povečano skladnostjo z drugimi pomomembnimi aplikacijami (Steuer, 2004, str.

xx).

6.1.4 Gimp

GIMP je akronim za GNU Image Manipulation Program. Bil je proizveden za svet Linuxa

in je odprti program General Public License (GPL). GIMP je Photoshop v svetu Linuxa in

je najboljši brezlicenčni program za oblikovanje in urejanje. GIMP 2.6 je bil predstavljen

oktobra leta 2008. Ta izboljšana verzija programa GIMP izpolnjuje funkcionalnosti, ki jih

zahtevajo tudi najbolj zahtevni digitalni fotografi. Njegovi vmesniki so zelo učinkoviti in

enostavni za uporabo, kadar se učimo delati s programom (Goelker, 2011, str. 6).

Vsakodnevnemu uporabniku z majhnimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi omogoča, da

lahko uporablja program po svojih najboljših zmogljivostih za ustvarjanje virtualnih

izdelkov na vsakem računalniku. Open source pomeni, da lahko vsak izboljša program in

15

ga tudi brezplačno prenese. GIMP deluje na vseh treh velikih platformah: Mac, Windows

in Linux. Lahko se uporablja za risanje in slikanje, kljub temu, da je bolje znan kot orodje

za urejanje slik in fotografij. Svinčnik, Čopič, Airbrush, radirka, in črnilo so orodja, ki so

znana po GIMP programskih orodjih za oblikovanje. Deluje samo z RGB standardom,

sivinami in z indeksi podrejenih barv. RGB Model se uporablja za prikaz oblikovalskega

dela na monitorju zato, ker je aditivni model v katerem se komponente seštejejo, da

proizvajajo barvo. GIMP je rasterskih urednik za slike preveden v preprost angleški jezik,

kar pomeni, da odlično deluje na fotografijah s spreminjanjem barve posameznih pikslov.

Sprva ni bil namenjen za urejanje linij ali geometrijskih oblik, kot pa je bil namenjen za

urejanje vektorske grafike (kot Adobe Illustrator in Inkscape). Seveda, vektorski uredniki

ne delajo in se ne ukvarjajo s piksli na fotografijah. V današnjem svetu je meja med

slikovnimi uredniki ter rasterskimi in vektorskimi uredniki nejasna, saj grafični programi,

ki so napisani za eno vrsto urejanja, pogosto ponujajo neko stopnjo podpore za druge

programe in GIMP ni nobena izjema (Hammel, 2012, str. 1).

6.1.5 Inkscape

Bah (2011, str. xiv) navaja, da je odprtokoden program za vektorsko oblikovanje. Podpira

oblikovanje preprostih oblik in linij. Tem likom lahko dodamo širok razpon atributov kot

so barva, ostrino vzorcev, mešanico odtenkov in simbole. Predmete lahko prestavljamo,

kloniramo in jih povežemo v skupine. Uporabljamo ga lahko za:

Ilustracije za splet

Grafično oblikovanje za mobilne naprave

Preproste linijske risbe

Stripe, risanke

Kompleksna umetniška dela

Like a članke ali knjige

diagrame

16

6.2 Programska orodja

Najboljša stvar pri ustvarjanju umetnosti v digitalnem času je, da omogoča modificiranje

umetnosti s pomočjo računalnika kot še nikoli doslej. S pomočjo računalnika in

programske opreme lahko izdelujemo brezhibne in natančne ilustracije (Fairrington, 2009,

str. 284). S programskimi orodji in značilnostmi, ki so nam na voljo, imamo neskončno

možnosti in smo lahko fleksibilni pri oblikovanju. Povsod je nekaj, kar bo ustrezalo

vsakemu uporabniku ali da bo simuliacija skoraj vsakemu umetniškemu slogu (Lea, 2009,

str. 3). Orodna vrstica je kot katerakaoli druga vrstica v oblikovalskih programih

neodvisna od drugih namiznih elemntov. Tudi če zmanjšamo ali povečamo okence za

ustvarjanje ilustracije se ne bo spremenila, ostala bo enaka z številnimi vidnimi in lahko

dostopnimi orodji. Njena pozicija je pred oknom za ustvarjanje ilustracij. Lahko jo

premikamo ali skrijemo (McClelland, 1997, str. 23).

6.2.1 Plasti

Plasti nam omogočajo način zlaganja delov slike, kot pri listih acetata, druga nad drugo

tako, da lahko delamo s posameznimi kosi ločeno. Potem, ko smo zadovoljni s

spremembami lahko bodisi združimo spremembe v končno podobo ali pa jih pustimo v

plasteh za večjo prilagodljivost pri urejanju (Obermeier, 2010, str. 360). Ilustraicja lahko

vsebuje veliko plasti in vsaka plast lahko vsebuje veliko število predmetov na njej. Plasti

lahko poimenujemo in jih oštevilčimo ter jih damo v pravo zaporedje. Lahko jih skrijemo,

jih zaklenemo in spreminjamo njihov prikaz neodvisno druga od druge. Vse obstoječe

plasti ilustraciji se nam prikažejo v seznamu (McClelland, 1997, str. 432).

Poleg prednosti urejanja nam plasti še omogočajo, da s čopiči nežno nadgrajujemo naš

arhiv in rezultat je lep in originalen izgled slike (Lea, 2009, str. 22).

McClelland (1997, 435) pravi, da so plasti neprecenljivo orodje pri risanju, saj nam

omogočajo, da ločimo zahteve barv drugo od druge in nam dajejo bolj fleksibilni delovni

prostor za urejanje posebnih barvnih regij ter barvnih odtenkov na različnih plasteh, ne da

bi to vplivalo na ostale predmete na njih.

17

6.2.2 Svinčnik orodje

Uporaba tega orodja je precej podobna orodju čopič, saj so nastavitve podobne. Eidina

razlika me njima je, da ima orodje svinčnik trde robove pri risanju (Fairrington, 2009,

290). Z njim lahko linije rišemo prostoročno, ko vlečemo po površini podobno, kot bi risali

s pravim svinčnikom na papir (McClelland, 1997, str. 29).

6.2.3 Orodje za retuširanje

To orodje dela na principu tradicionalnega orodja za retuširanje ali pršenja barve. Nanos

barve pri orodju za pršenje barve je bolj debelo prikazano in kadar držimo gumbek na

miški za dlje časa, brez, da jo premaknemo, se nanos barve stopnjuje,podobno kot če bi v

realnem življenju dlje časa pršili barvo na enako mesto (Fairrington, 2009, str. 290). Iz

tega razloga je to orodje dobro za senčenje in osvetljevanje slik. (Hammel, 2012).

Slika 6: Razlika med orodjem svinčnik

(desno zgoraj) in čopič (levo)

Vir: Obermeier, 2010, 290

18

6.2.4 Orodja za kloniranje ali retuširanje

S temi orodji lahko podvojimo dele slike, rišemo z vzorci, ali zgladimo napake na skicah,

zgubanost, ali druge madeže (Obermeier, 2010, str. 32). Kloniranje je proces kopiranja

pikslov ali izrezkov iz enega dela plasti slike. Te dele nato lahko uporabimo na drugi plasti

(Hammel, 2012, str. 48)

6.2.5 Vzorci

Kamor koli se ozremo, vidimo vzorce, pojavljajo se povsod. Tudi, če se zdaj ozremo okoli

nas bomo videli različne vzorce, ki se pojavljajo na kravatah, majicah, hlačih, papirnemu

lončku, tlakovcih, dežniku, vrečki, naslanjaču, in še na veliko več predmetih. Uporabljajo

jih za dekoracijo in lepšanje izdelkov. Če si vzorce od bližje pogledamo vidimo

ponavljajoči se kvadratek. Zaradi območja okoli slike , ki se ponavlja v vertikalnem in

horizontalnem polju, se nam dozdeva kot, da se prelivajo iz ene v drugo (Shih, 2010).

Vzorci so slikovne datoteke, ki jih lahko uporabimo za polnjenje predmetov na plasteh v

našem delu. V večini jih uporabljamo za kreiranje tekstur za tridimenzionalne objekte, kot

so na primer zidovi gradov ali luskavo kožo izmišljenega bitja. Ustvarimo jih lahko iz

vsake slike. Dobro izdelani vzorci se lahko v izdelkih brezhibno in gladko prekrivajo. V

ilustraciji jih lahko položimo tudi kot slike za ozadje (Hammel, 2012, str. 45).

19

6.2.6 Čopiči

Po meri izdelani čopiči so odlično sredstvo za risanje. Vse kar potrebujemo za oblikovanje

imamo na razpolago, od enostavnih konjic, do nekaj povsem novega za oblikovanje (Lea,

2009, 4). Z njim dodajamo barvo k naši ilustraciji, podobno kot rišemo s pravim čopičem

na papir ali platno. Izbiramo lahko med velikostjo čopičev in obliko iz palete za čopiče.

Linije tega orodja so bolj zabrisane, mehkejše in posnemajo prave čopiče. Z drugimi orodji

lahko rišemo bolj ostre robove (Fairrington, 2009, str. 290).

Slika 7: Primer palete čopičev

Vir:

http://www.smashingmagazine.com/2009/11/16/br

ushing-up-on-photoshops-brush-tool/

20

6.2.7 Senčenje

Obstajata samo dve vrsti senc in ti sta sence oblik in sence, ki jih mečejo predmeti. Sence

oblik so najbolj priljubljenje in uporabne s strani oblikovalcev, saj opisujejo svetle in

temne dele predmetov. (Seegmiller, 2008, str. 59). Prilagajanje svetlobe in senc je

sposobnosti, ki nam daje prednost pri hitrem retuširanju prikritih in neprekritih delov naše

slike. To tehniko je najbolje uporabiti, kadar je objekt fotografiran z rahlo svetlobo, ki

prihaja iz njegovega ozadja in daje temen videz. Prilagajanje lahko povdari podrobnosti v

zelo temnih območjih in preosvetljenih predelih. (Obermeier, 2010, 167 ). Hammel(2011,

str. 45) doda, da tudi sence dajejo občutek globine če je za ali pod objektom druga

površina. Nastavljanje senc lahko poda zelo specifičen občutek k oblikovanem izdelku,

saj gledalec nato vidi kje se nahaja svetlobna točka. Vsaka senca nam daje vizuialni namig,

ki ga potrebujemo, da razspoznamo kaj si oglejujemo. Linija, ki ločuje svetle in temne

strani predmeta nam dobro prikaže kako daleč je predmet oddaljen od svetlobnega vira

(Seegmiller, 2008, str. 60).

21

7. TEHNIKE IN STILI OBLIKOVANJA DIGITALNIH

ILUSTRACIJ

Kot mnoga druga kreativna območja je tudi ilustriranje usmerjeno v modno industrijo.

Ljudje so presenečeni nad novitetami ilustracij le za kratek čas in si želijo vedno znova biti

presenečeni. V današnjem času je za oblikovalce ilustracij zelo lahko zbirati inspiracije iz

mikro trendov, ki se pojavljajo v spletnih galerijah, vendar njihovo končno delo ni dovolj

udarniško in prodorno. Individualnost, osebnost in koncept so glavni cilji za dober

zaslužek oblikovalca v tem času. Ustvarjalec raje razmišlja v smeri umetnika, kot pa kaj je

popularno ali kako bi lahko ugodil nekomu, ki bi mu mogoče lahko bilo njegovo delo všeč

(Grannell, 2008).

7.1. Multimedijske ilustracije

Po Walkerju (2012) je to umetniška tehnika v kateri se prelivajo različni mediji ali

materiali. Pojem »mixed media« se specifično nanaša na vizualno umetnost, ki lahko

vključuje tudi video in avdio posnetke ali sodelovanje gledalca. Glavna oblika mešane

medijske tehnike je kolaž, so pa tudi drugi tipi, ki vsebujejo tridimenzionalno oblikovanje,

instalacijsko umetnost ali spletno interaktivno umetnost. Ustvarjanje z računalnikom

pomeni, da več ne potrebujemo velik fizični prostor in veliko kolekcijo dragih materijalov.

Slaba plat tega pristopa je, da lahko nekaj tako tehnično popolnega izpade površinsko in

nedodelano. Veliko se lahko naučimo od ljudi, ki to tehniko uspešno opravljajo in

kombinirajo tradicionalno mešano tehniko in digitalne elemente. Proces dovoljuje

eksperimentiranje in izvajanje tehnik, končni rezultati tega umetniškega dela pa še vedno

ostajajo organski elementi (Arts, 2011, str. 39). Spletno ali računalniško bazirano

interaktivno umetniško oblikovanje je premišljena oblika mešanih medijskih tehnik. Ta

vrsta umetnosti vključuje gledalčevo sodelovanje v navigaciji skozi projekt, klikanje z

miško na različna polja ali slike in predvajanje različnih avdio ali video posnetkov.

Vključuje elemente vizualne umetnosti, avdio in instalacijske umetnosti ter je dostopna

večji skupini ljudi preko spleta (Walker, 2012).

22

Slika 8: Primer Multimedijske digitalne ilustracije, Teodoru Badiu

Vir: http://www.behance.net/gallery/Mixed-Media-Illustration/169856

7.2. Pop in retro ilustracije

Pop art je zelo popularen artistični slog, ki se je pojavil v sredini 1950 in je trajal do 1960.

Ta trend je bil osredotočen na to, da bi priklical nazaj takratno vsakodnevno življenje v

novo pop kulturo, zato beseda »pop«. Pop art je bil ponovno oživljen (Koloskowski, 2004,

str. 115). Zgodil se je veliki pok v potrošništvu in medijih. Vizualni umetniki so začeli

interpretirati ideje, teme in motive specifično za produkt potrošnikov, masovno medijo,

socialne zahteve, oglaševanje in stripe (Marcelo, 2010). V današnji družbi, kot v vsaki

drugi je značilno, da se popularne in nato pozabljene stvari spet pojavijo. To seveda drži

tudi za pop art. Veliko ilustratorjev je ponovno začelo ustvarjati v tem slogu (Koloskowski,

2004, str. 115). Z internetom na čelu masovnih medijev Pop Art pridobi durgačno

23

signifikacijo. Z novo tehnologijo in možnostmi ter spletnimi socialnimi platformami nam

omogočajo vrsto tehnik in idej za oblikovanje. “Nu Pop Art” je lahkomiseln, narejen v

poklon različnim pop in filmskim zvezdam in drugim dobro znanim produkcijam in

slavnim ljudem (Marcelo, 2010).

V teh kreacijah se ljubezen do zgodovine čuti v ilustraciji in dizajnu bolj kot kjer koli

drugje, saj stranke naročujejo dela, ki se odpirajo v to smer, so čutna in imajo smisel za

enostavnost iz pretekla obdobja. Za svež in moderen pristop pri kolažu uporabljamo

vintage fotografije, ilustracije in grafike. Dela preoblikujemo in zmešamo tehnike, saj

najboljši izdelki iz zgodovine ne morajo biti reproducirani. Tehnika kolaža ni nič novega

saj ljudje izrezujejo in lepijo fotografije že od kar so bile izumljene. Umetniki uporabljajo

retro kolaž na igiriv način, da nas zabavajo, da pripomnijo na svet okoli nas in včasih celo

iz tega razloga, da nas opomnijo na obsesijo z nostalgijo (Slabbink, 2012).

Slika 9: Primer Pop in retro ilustracije, Chase Kunz

Vir: http://www.behance.net/gallery/Retro-Star-Wars/2283772

24

7.3. Portreti

To ni samo reprezentacija individualnega osebka, ki mu dodelimo fizične karakteristike v

takoj prepoznavni obleki, je tudi prikaz osebnosti in ni pomembno ali so to preurejene

ilustracije zvezdnikov, oglaševalske risbe, ki bazirajo na modelih, fini portreti ali katera

koli druga oblika umetnosti. Odvisno je kako nadgrajujemo risanje in linije, ter katere

značilnosti in aspekte bomo vključili in izbrali je odvisno za prikaz subjekta (Arts, 2011,

str. 59).

Slika 10: Primer Digitalne ilustracije portrta, Qin Peng

Vir: http://digital-art-gallery.com/picture/big/11207

25

7.4. Stripi, Risanke

Lea (2009, str. 39) v svojem delu povdarja, da če želimo ustvariti resnično unikatne

karakterje se moramo odmakniti od navadnih oblik in se naučiti obvladati s programskim

orodjem za vektorsko oblikovanje. Ko vidimo končni izdelek se zavedamo, da trud ni bil

zamanj. Lahko so prikupni, strah vzbujajoči, vznemirjajoči ali smešni tako kot ljudje v

realnem življenju. Umetnost značajev je zelo popularna in ni težko ugotoviti zakaj. Ljudje

se lahko poistovetijo z značajem lika, ki je lahko še tako strašen ali »odštekan«. Umetnost,

ki se vrti okoli enega samega lika nas lahko zelo zaposli s keiranjem le tega (Shih, 2010).

Svetovni splet nam omogoča, da sami oglašujemo svoje stripovske izdelke širni publiki na

ekstremno borben način. Na spletu mlad oblikovalec stripov ne rabi odgovarjat na

vprašanja urednika ali čaka na dovoljenje iz sindikata. Če je delo dovolj dobro, se bodo

našli ljudje iz spleta, ki ga bodo kupili in sponzorirali (Fairrington, 2009, str. 31). Za

kreiranje perfektnega junaka z značajem ni formule. V veliki meri je vse odvisno od sreče,

znanja in kritičnosti do svojih izdelkov. Za bolj preprosto izdelavo imamo na voljo mnogo

namigov in trikov, ki nam olajšajo delo. S pomočjo osnovih orodiji za linije in poravnavo

bomo lahko zgradili geometrijsko popoln stripovski lik (Shih, 2010).

Slika 11: Primer digitalne ilustracije za risanko, Romain Mennetrier

Vir: http://digital-art-gallery.com/picture/11071

26

8. IZVOZ OBLIKOVANIH DIGITALNIH ILUSTRACIJ

V zaključni fazi, ko počistimo še zadnje nevšečnosti na sliki in nastavimo velikosti, nam

ostane samo samo shranjevanje oziroma izvoz datoteke. Zavedati se moramo, da moramo

ohraniti tudi prvi original izdelka. Ta datoteka mora ostati v prvotni obliki z vsemi

odprtimi plastmi, da se lahko vrnemo in popravimo elemente ilustracije (Fairrington, 2009,

str. 292). Na kritično točko naletimo, kadar izbiramo shranjevalni format za datoteko, s

katerim jo predstavimo in shranjujemo (Obermeier, 2010, str. 152). Fairrington (2009) je

predstavil nekaj glavnih formatov za kvalitetno shranjevanje ilustracij:

TIFF je kratica za Tagged Image File Format in je najboljša izbira za shanjevanje

ilustracij. Z njim lahko shranjujemo črnobele, grayscale, RGB in CMYK barvne

datoteke. TIFF uporablja LZW kompresijo, s čimer ne bo nič izgubljeno v naših

kompresiranih izdelkih.

JPEG format je primeren za fotografije in ne za ilustracije, saj se skozi proces

kompresije izgubi kvaliteta prikaza in se ne more obnoviti.

PDF ali Portable Document Format je datoteka, ki dovoljuje, da se informacije v

elektronski obliki prenašajao med različnimi tipi računalnikov. Programska

oprema, ki omogoča prenos in prikaz le the se imenuje Acrobat.

GIF stoji za Graphic Interchange Format. Večina slikovnega materjala na spletu je

v GIL formatu in vsi spletni brskalniki, ki podpirajo grafični prikaz prikažejo GIF

datoteko. Kompresija teh datotek je omejena na najmanšo obliko 8-bitno (256 ali

manj barv) paleto barv.

EPS ali Encapsulated PostScript je standardni format za uvoz in izvoz PostScript

datotek. Vsebije lahko kombinacijo tekstovnega, grafičnega in slikovnega zapisa.

27

10. SKLEP

Grafično oblikujemo digitalno ilustracijo s pomočjo tradicionalnih in digitalnih postopkov

izdelave (OVP). Sprva oblikujemo skico ali sliko, ki jo s pomočjo zunanjih računalniških

naprav prenesemo, kot sta na primer skener ali digitalni fotoaparat, na računalnik v

digitalno obliko, kjer izberemo ustrezno programsko opremo s katero oblikujemo in

urejamo digitalno ilustracijo (RV1). Na stil in tehniko oblikovanja digitalnih ilustracij

vplivajo vektroske in rasterske programske opreme. Tudi orodja, ki jih imamo na izbiro v

teh programih nam omogočajo stilizirano oblikovanje in tehnike, ki prikažejo naš

edinstveni stil. Pri oblikovanju najpogosteje uporabljamo čopič orodje, ki dela gladke

prehode med linijami in barvami na digitalni ilustraciji. Tudi svičnik orodje nam pomaga

pri kreiranju vektorskih predmetov, ki jih s pomočjo plasti sestavimo v končno obliko

digitalne ilustracije (RV2). Kadar zaključimo oblikovanje ilustracije moramo nujno

ohraniti osnovno datoteko s plastmi, da se lahko vrnemo in preuredimo napake ali

predmete, ki stranki ne ustrezajo. Za izvoz kvalitetne digitalne ilustracije uporabimo

formate .PDF ali TIFF (RV3).

Tema za diplomsko delo je obširna a mlada. Težko je bilo zbirati material, saj še ni veliko

knjig, ki bi opisovale to vrsto digitalne umetnosti, zato smo se lotili dela z bolj tehničnega

vidika. Kljub temu se nam je tema zdela pomembna in smo jo skušali čimbolje opisati in

orisati. Digitalna ilustracija je v današnjem času zelo pomembna, saj komunicira

neposredno s potrošniki kamorkoli pogledajo in kljub temu, da smo predstavili tipe

digitalne ilustracije in njihovo zasnovo se lahko vprašamo, ali ljudje dovolj dobro poznajo

to vrsto digitalnega oblikovanja? Kako bi jih prepričali, da je digitalno oblikovanje

zahtevno delo, ki terja svojo ceno? Ti vprašanji bi lahko dopolnjevali to diplomsko delo in

nadaljno analizo.

28

11. LITERATURA

[1 ]Adobe Creative, t. (2005). Adobe Illustrator CS2 User Guide. San Jose: Adobe Systems.

[2] Aleksander, N. (2010). Beginner`s guide to digital painting. 3DTotal.

[3] Arts, D. (2011). The artist`s guide to illustration, The ultimate tutorial collection. Digital Arts.

[4] Bah, T. (2011). Inkscape, Guide to a Vector Drawing Program, Fourth Edition. Boston: Prentice Hall.

[5] Botello, C. (2005). Adobe Illustrator CS2 Revealed. Boston, Massachusetts: Thomson Course

Technology, a division of Thomson Learning, Inc.

[6] Brower, M. J. (2012). What is Digital Illustration?. Dostopno na: http://www.wisegeek.com/what-is-

digital-illustration.htm (29.7.2012)

[7] Corel. (2003). CoelDRAW Suite 12 User Guide. Corel Corporation.

[8] Fairrington, B. (2009). Drawing Cartoons & Comics for Dummies. Hoboken: Wiley Publishing, Inc.

[9] Gilbey, S. (2006). 101 ways to sreate better images. Dostopno na:

http://www.computerarts.co.uk/features/101-ways-create-better-images (4.8.2012)

[10] Goelker, K. (2011). GIMP2.6 for Photographers, Image Editing With Open Source Software. Santa

Barbara: Rocky Nook Inc. .

[11] Grannell, C. (2008). Illustration today and tomorrow. Dostopno na:

http://www.computerarts.co.uk/features/illustration-today-and-tomorrow(10.8.2012)

[12] Hammel, M. J. (2012). The Artist`s guide to GIMP, 2nd Edition. San Francisco: No Starch Press, Inc.

[13] Koloskowski, M. (2004). Illustrator CD Most Wanted Techniques ans effects. New York: Spirnger-

Verlag GmbH.

[14] Lea, D. (2009). Creative Photoshop CS4, Digital Illustration and Art Techniques. Burlington: Elsevier

Inc.

[15] Lloyd, C. (2012). Computer Arts. Retrieved Dostopno na:

http://www.computerarts.co.uk/blog/computer-arts-200-digital-cameras-123027(4.8.2012)

[16] Marcelo, M. (2010). PopArt. Retrieved 8 10, 2012, from Vector net: http://www.vector.net/2010/pop-

art/

[17] McClelland, D. (1997). Real world Illustrator 7, Industrial Strenght Illustration Techniques. Berkeley:

Peachprnt Press.

[18] Newth, A. (2012). What Are the Different Types of Digital Art Software? Retrieved 8 30, 2012, from

wisegeek.

[19] Obermeier, B. (2010). Photoshop Cs5 All-In-One for Dummies. Hoboken: Wiley Publishing, Inc.

[20] Rawlison, N. (2012). Ultimate Guide to Graphic Design 2nd Edition. London: Deniss publishing LTD.

[21] Seegmiller, D. (2008). Digital Character Painting Using Photoshop CS3. Boston: Charles River media,

Inc.

[22] Shih, P. (2010). Adobe Flash Tutorial: Design Kick-Ass Characters. Dostopno na:

http://www.digitalartsonline.co.uk/tutorials/?featureid=3222750(12.8.2012)

[23] Slabbink, S. (2012). Master retro Collage Illustration. Dostopno na:

http://www.digitalartsonline.co.uk/features/?featureid=3372504&pn=6(12.8.2012)

29

[24] Smith, S. E. (2012). wisegeek. Dostopno na: http://www.wisegeek.com/what-is-a-raster-image.htm

(30.8.2012)

[25] Steuer, S. (2004). The Adobe Illustrator WOW Book. Berkley: Peach Press.

[26] Walker, M. (2012). What Are The Different Types Of Mixed Media Artwork? Dostopno na:

http://www.wisegeek.com/what-are-the-different-types-of-mixed-media-artwork.htm(30.8.2012)

[27] Zeegen, L. (2010). The Illustrator revival. Dostopno na:

http://www.computerarts.co.uk/features/illustration-revival(10.8.2012)

30

31

32