LARA BOHINC10.11

Št.33

I N T E R V J U

(14) IMENA MODNE ZGODOVINE (30) MINI JE MAKSI (34) PO MLADOST V UTRECHT (40) DC DOSJE – TRAVEL

Razvajajte svojo družino in obdržite družinsko dediščino.Novi razred BVelik in majhen a vendarle popolen popotni tovariš za vas in vaše sopotnike. Novi razred B s serijskim inovativnim varnostnim sistemom COLLISION PREVENTION ASSIST, ki prepozna potencialno nevarnost in je v pomoč vozniku pri pravočasnem zaviranju, vam zagotavlja, da se boste na cilj vedno pripeljali varno in v stilu. V svojem razredu prvič ponuja vse atribute udobja in varnosti, ki smo jih do zdaj poznali zgolj pri produktih višjih razredov. Poraba goriva (komb.) 4.7-8.3 l/100 km, emisije CO₂ (komb.) 137-144 g/km. www.mercedes-benz.si

Razred B 180 BlueEFFICIENCY že od 21.600 EUR.

Pooblaščeni prodajalci: Autocommerce, d.o.o., Autocommerce Ljubljana T: 01 5883 520, PE Maribor T: 02 4600 114, PE Koper T: 05 6631 202, TRENDY d.o.o. T: 01 8344 619 in Agentske enote: AE Novo mesto T: 041 486 021, PRIMORSKI AVTOCENTER Nova Gorica T: 05 3351 084,DC Dominko Center d.o.o. T: 02 7881 118, Hotko d.o.o. T: 03 7800 030. Naročnik oglasa: Autocommerce, d.o.o.

novi_B_oglas_diners_double_page_420x280.indd 1-2 9/21/11 9:03 AMDN1_1.indd 1 29.09.2011 20:50:21 Uhr

DIHA

ZRA NO VODOODPORNO USNJEN PODPLAT

EURO

SPO

RT T

RA

DE

D.O

.O.,

MA

ŠER

A S

PASI�

EVA

8, L

JUBL

JAN

A, W

WW

.EU

ROSP

ORT

-TR

AD

E.SI

Untitled-3 1 22.09.2011 10:34:06 UhrDN1_2_3.indd 4 29.09.2011 20:50:51 Uhr

DIHA

ZRA NO VODOODPORNO USNJEN PODPLAT

EURO

SPO

RT T

RA

DE

D.O

.O.,

MA

ŠER

A S

PASI�

EVA

8, L

JUBL

JAN

A, W

WW

.EU

ROSP

ORT

-TR

AD

E.SI

Untitled-3 1 22.09.2011 10:34:06 UhrDN1_2_3.indd 5 29.09.2011 20:50:51 Uhr

(�)

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

1

0.11

Št.3

3

K A Z A L O

10.11Nega kožeNa potiMini je maksi

(1�) Imena, ki pišejo modno zgodovino (18) Modno igračkanje z barvami(�2) Spaji – oaze dobrega počutja(60) Kult ura(66) Ko iz kuhinje zadiši po znanih vonjih

Kako je mini avto pridobil mega slavo

»Vztrajajte, morda vam uspe«

Po mladost v Utrecht Izberite kozmetiko brez umetnih snovi�830

22

3�

V & O Lara Bohinc

(28) DC dosje – Na obroke (�0) DC dosje – Travel(5�) DC dosje – Privilegij(52) DC dosje – Posebnosti(6�) DC dosje – Nova prodajna mesta(70) DC dosje – Okusno

DN1_4_5.indd 4 29.09.2011 20:56:38 Uhr

(5)

U V O D N I K

Urednik Diners Club Magazina | A L E Š Č A K Š

NOV UVODV SLAJŠE ŽIVLJENJE

Življenje ni šala. Nikoli ni bilo, še zlasti zdaj. Časi so težki, ampak tre-ba je preživeti, in to tako, da nam je karseda lepo. Ko mi je težko, recimo, se zaženem v trgovino in zapravljam. Žrtev neusmiljenega porabništva? Morda res, ampak po šopingu lahko boli glava. Zato naš kolumnist piše: »Kdor brez težav še vedno čezmerno zapravlja, teže razume tiste, ki so v denarnih težavah prisiljeni v spremembe

oziroma prilagoditev svojim trenutnim �nančnim zmožnostim. Nekaterim je všeč živeti na veliki nogi kot del neke skupine ali pa želijo zgolj začasno okusiti potratno in razkošno življenje. Tu so še tisti, ki jim je bilo ob znižanju plače težko spremeniti življenjski slog in so se le težko spustili na trdna tla. Kaj je vsem skupno? Nujna sprememba navad, delna sprememba sebe. Močnejšim je uspelo, nekateri pa, kot opažam, nikakor ne morejo iz svoje kože.«Kamorkoli se človek obrne, posluša o težkih časih. To postaja naporno, me pa ob tem zanima, kaj pravzaprav pomenijo težki časi. Naš drugi kolumnist piše: »Kaj so težki časi? Zanimivo je, da o tem največkrat slišim pri omizjih, kjer se mize še vedno šibijo od dobre hrane, ljudje pa se domov odpeljejo v še vedno prevelikih avtih. Povsem razu-mem, da med nami živijo taki, ki neznansko težko sestavijo začetek s koncem meseca, da si težko privoščijo kakšen priboljšek. Toda če tarnajo ljudje, ki trdijo, da so kazni za dvakrat prehitro vožnjo v naselju previsoke, potem nam je jasno, da ne moreš tolikšne hitrosti doseči z deset let starim avtom.«Zelo naporno je bogatine poslušati, ko tarnajo. In srce se ti lahko (raz)trga, ko v trgo-vinah z živili opazuješ ljudi, kako gledajo na ceno vsakega izdelka osnovne košarice. Toda v težkih časih se je treba okleniti optimizma. Kajti vse se da, če se hoče, če je volja. Življenje nam lahko prinaša tudi radosti, v to je dobro verjeti. V prenovljeni reviji Diners Club Magazine (DCM) zato najbolj mislimo na vas, dragi bralci. Kaj si želimo? Da bi ob listanju in branju malo zastali, se naužili lepih fotogra�j, prebrali kaj koristnega, sproščajočega in navdihujočega. Da bi se za nekaj trenutkov zamaknili v svet lepega, se malo posladkali, pozabili, da je tam zunaj vse (lahko) tako grenko. Zadovoljni bomo, če boste ob branju DCM naleteli na kak koristen nasvet, napotek, kako si olajšati življenje, predvsem pa težke trenutke spremeniti v nova upanja. Ne pozabite: vsaj štirikrat na leto vas bomo spomnili, da je uso-da vašega življenja odvisna samo od vas. Potrudite se in dajte vse od sebe. Že jutri se lahko počutite bolje.

Diners Club Magazine Slovenija

Urednik: Aleš ČakšSodelavci: Nataša Bolarič, Lana Dakić, Iva Gruden,

Hermina Kovačič, Mladen Miković, Miloš Milač, Nenad Senić, Dragica Sušnik,

Zala Velkavrh, Marjana Virant, Aleksander Zadel

Lektorici:Tatjana Habinc,

Julija Klančišar (DC DOSJE)Oblikovna zasnova:

Mojca ZavolovšekTehnična urednica:

Tina MalovrhUrednica fotogra�je:

Irena HerakObdelava fotogra�j:

Borut SeverUredništvo: Diners Club

Magazine, Dunajska 129, 1000 Ljubljana, telefon: 01 589 61 18;

telefaks: 01 589 61 49, urednistvo@dcmagazine.si

Marketing in oglasno trženje:Anja Jurič, vodja oglasnega

trženja; telefon: 01 309 15 14; telefax: 01 309 15 75; gsm: 041

823 159; anja.juric@dcmagazine.siMaša Mavrič, pomočnica vodje oglasnega trženja, gms: 031 788

988; masa.mavric@�nance.siIzdajatelj: Diners Club SLO, d. o. o., Dunajska 129, 1000 Ljubljana; direktorja: Anton

Horvatič, Saša PušnikProdukcija: Časnik Finance,

časopisno založništvo, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000

Ljubljana; direktor: Peter Frankl Tisk: Premiere, d. o. o., Medvode

Naklada: 55.000 izvodovDistribucija: Pošta Slovenije, d. d.

ISSN 1581-9892Vse pravice so pridržane.

Kopiranje ali ponatis vsebine sta dovoljena le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Diners Club Magazine

prejmejo člani Diners Cluba štirikrat na leto brezplačno.

Fotogra�ja: arhiv Lare Bohinc

(6) S L A D K O Ž I V L J E N J E

V laboratorijih L'Oreala so razvili barvo INOA Supreme za ženske nad petdese-tim letom, ki poskrbi za obnovo zrelej-ših, tanjših in razredčenih las ter povsem prekrije tudi zelo osivele lase. Barva vse-buje olje, ki pomaga pri naravni obnovi las, na voljo pa je v svetlem bež, čokola-dno rjavem in rdečem odtenku.

NA POLICE PRIHAJA ČUDEŽNI ARGANOV ELIKSIRSpecializirani frizerski saloni bodo od tega meseca lahko ponudili tudi čude-žni eliksir za lase. V olju BC Oil Mira-cle iz laboratorijev Schwarzkopf je ena glavnih sestavin arganovo oziroma ma-rulino olje, ki naredi lase sijajne, mehke, gladke in voljne. Olje je izpopolnjeno z inovativno tehnologijo izhlapevanja, las pa tako ne obteži in domnevno tudi ne masti.

Sisley je združil svoje znanje in teh-nologijo na področju negovalne koz-metike ter ustvaril tekočo podlagoza popolno in svilnato polt. Podlaga je izjemno negovalna in blaži znake sta-ranja. Ob njeni uporabi se gubice oči-tno zmanjšajo, koža pa je videti sijoča, gladka in satenasta. Med sestavinami z močnimi negovalnimi učinki so iz-vleček čašice volčjega jabolka, izvleček češnjevih cvetov in tokoferol acetat, ki okrepi zaščito kože pred delovanjem prostih radikalov.

DRUGA KOŽA IZ SISLEYJA

Pri Diorju so pripravili novo paleto senčil, s katerimi ustvarimo videz zadimljenih oči. Letošnja novost je modra različica, seveda pa je še ve-dno priljubljena tudi klasična črna. Zato sta na voljo tako črna kakor modra tribarvna paleta senčil, ki jo dopolnjuje črno črtalo za oči. K temu je Dior izbral nežna ličila za ustnice, ki so obarvane rahlo pa-stelno, prevladujejo pa kožni in ro-žnati odtenki.

MODRO ZADIMLJENE OČI

NIČ VEČ SIVIH LAS

DI

NE

RS

CL

UB

M

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

Pripravila | N A T A Š A B O L A R I Č Foto | A R H I V P R O I Z V A J A L C E V

(�)

iBlues po vojaŠko V novi trgovini iBlues v Ljubljani je nova jesensko-zim-ska kolekcija blagovne znamke iBlues v znamenju voja-škega sloga. Linije se spogledujejo s tistimi iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, poudarek pa je na dolgih plaščih, detajlih in ženskih linijah. Med materiali prevladujejo svila, bombaž, kašmir, pletenine pa so obo-gatene s čipko. Tudi jesensko-zimska kolekcija znamke Tru Trussardi se osredinja na vojaški urbani in diplomat-ski slog. Barvna paleta se razteza od barve kakija, meša-ne z modro, črno, ogleno sivo in kombinacijo naravnih tonov, ki se ujemajo z vijolično in smaragdno zelenimi odtenki. Diplomatski slog je britansko eleganten, prevla-dujejo pa rdeča, modra, siva in rjava barva. V kolekciji je tudi veliko usnjenih izdelkov. Brušeno usnje in semiš z vojaškimi gumbi se dopolnjujejo s pletenimi detajli.

ženski sMoking Če ste se naveličale male črne obleke za večerne priložnosti, vas bo letos odrešilo to, da je moderen – smoking. Ta naj bo črne ali sive barve, lahko pa ima rdečo ali belo podlogo. Kombi-niramo ga lahko s klasičnimi ozkimi hlačami in ozkim topom, pogumnej-še pa ga lahko nosijo na golo kožo, spodaj pa moške dendijevske hlače z naramnicami.

tokrat ne sMejo Manjkati trendovski gojzarji

Letos morda ne boste najbolj navdušene nad obutvenimi mo-dnimi smernicami, a najdrznejše si nedvomno morate omisliti par čevljev, ki spominjajo na ortoped-ske in so po možnosti okrašeni s krznom. Modni so gležnjarji, ki se zgledujejo po pohodniški obutvi, z izrazitimi gumijastimi podplati, zakovicami in značilnimi vezalka-mi. Pred nizkimi temperaturami nas varujejo gležnjarji, oblečeni v toplo ovčje krzno. Konice so po-navadi odrezane, pete polne in ne-simetričnih oblik. Barve pa se gi-bljejo od vijolične, škrlatno rdeče do petrolejsko zelene in rumene.

Letošnja jesensko-zimska kolekcija blagovne znamke Max Mara se navdihuje po britanskem urbanem videzu. Prevladujejo dragoceni ma-teriali, med katerimi so volna alpake in moher, usnje, čista kamelja dlaka in kašmir. Plašči iz grobega tkanja in motoristične jakne ustvarjajo sveže silhuete s kratkimi trapezastimi krili, kr-znom, zadrgami in drobnimi zaponkami.

Max Mara osvaja z BritanskiM MestniM videzoM

DN1_6_11.indd 7 29.09.2011 22:03:01 Uhr

(�) s l a d k o ž i v l j e n j e

Besede iz naslova označujejo novo jesensko kolekcijo spodnjega perila britanske modne znamke Agent Pro-vocateur, ki še vedno provocira – in to s slogom. Za jesen in zimo so obliko-valci pripravili romantično potovanje v preteklost. Osredotočili so se na le-gendarni francoski šik in tako imeno-vani ladylike look. Letos so obvezni kompleti z bogato francosko čipko in izzivalnimi detajli, nekoliko mehkejša različica je zaznamovana s cvetličnimi materiali. Med barvami so v ospredju črna, kovinsko siva, rdeča, vijolična in barva kože.

predrzne, drugačne, erotične

MoŠki Bodo diŠali po zMagovalcihChampion Energy je novi parfum iz hiše Davidoff, ki ga odlikujejo dr-znost, vpadljivost in možatost. Med dišavami, ki prevladujejo, so energični koktejl vonjev grenivke, smole kavču-kovca in svežih začimb. Parfum je

namenjen aktivnim, samozavestnim moškim, ki radi zmagujejo in si vsak dan najdejo nov izziv. Posebnost je tudi steklenička iz materiala z učin-kom zamrznjenega stekla, z rdečimi in srebrnimi detajli.

Letošnjo jesen in zimo bodo v mo-ških in ženskih omarah kraljevali pu-liji. Lahko jih popestrimo z rutkami ali ekstravagantnim predimenzioni-ranim nakitom, ki je prav tako mo-dna uspešnica letošnje jeseni. Lahko si omislimo še pas ali pa oblečemo daljši puli in debelejše rebraste žabe, zraven pa obujemo jahalne škornje ali retro čevlje z debelo peto. Prav tako ne boste zgrešili, če si boste za hladnejše dni izbrali (pre)velike pu-loverje in jopice s pasom ter brez zadrg in gumbov, spodaj pa tuniko s cvetličnim vzorcem.

puliji na 101 način

Metuljček naMesto kravate Klasične kravate se bodo morale letos končno umakniti metuljčkom. Ti so bili včasih zgolj alternativa kravatam, a zdaj so v Milanu kraljevali na modnih stezah in razkrili eno izmed vodilnih modnih smer-nic za jesen in zimo. Metuljčki odlično pri-stajajo moškim, ki imajo radi neklasično eleganco in so radi nekaj posebnega. Ni nujno, da si ga omislite le v kombinaciji z obleko, ampak ga lahko nosite tudi v malo bolj sproščeni različici in si tako popestrite enobarvno srajco.d

in

er

s

cl

uB

M

ag

az

in

e

10.

11 Š

t.33

DN1_6_11.indd 8 29.09.2011 22:03:09 Uhr

(9)

Če iščete ekstravaganten in nekoliko skrivnosten vonj za jesen, je to lahko nova Givenchyjeva dišava Ange ou Demon Le Secret Elixir, namenjena čutnim ženskam z močno osebnostjo. V vrhnjih notah parfuma zavohamo lahkotno esenco italijanske limone in zelenega čaja. Raz-košno srednjo noto sestavljajo jasmin in cvetovi oran-ževca. Dopolnjujejo jo vonji vanilje, pačulija, cedrovine in mošusa. Novo Givenchyjevo dišavo tokrat uteleša igralka Uma �urman.

ANGEL ALI DEMON?

Za jesensko sezono so v hiši Dior pripra-vili nekaj novih različic parfuma iz linije J'adore. Osnovni vonj je še vedno cvetni, med esencami pa prevladuje vonj cveta tunizijskega oranževca, ki ga dopolnju-jejo vonji ylang-ylanga in jasmina. Za nove dišave so posneli tudi novo rekla-

mo, z zdaj že zaščitno znamko parfu-ma, igralko Charlize �eron. Reklamo je režiral slavni francoski režiser Jean-Jacques Annaud, ki se je podpisal pod �lme Ljubimec, Ime rože in Sedem let v Tibetu, v njej pa se pojavita tudi Marilyn Monroe in Marlene Dietrich.

SPET BOMO OBOŽEVALE DIORJA, MOŠKI PA CHARLIZE THERON

Parfum Elie Saab telo odene v tančico vonja po poma-rančah, vrtnicah in cedrovini. Francis Kurkdjian je v obliko stekleničke ujel svetlobo, ženskost in moderno interpretacijo poltenosti – spoj luči vzhoda in sodobnost zahoda. Čeprav je ime parfuma zapisano z velikimi črka-mi, vsebina ni bahava, temveč jasna in prosojna, kot sve-tloba. »Želel sem nekaj preprostega, čistih in strogih linij, z občutkom prileganja roki, a z jedrnatostjo čudovitega namena. In kot vedno, svetloba je prerasla namen. Zame je svetloba neskončna energija,« pravi Kurkdjian.

I. G.

SVETLOBA ŽENSKOSTI

(10) S L A D K O Ž I V L J E N J E

EKSKLUZIVNI RCZ ASPHALT ZA NAJZAHTEVNEJŠE Peugeot RCZ – da, tisti privlačni francoski kupe elegantnih in te-kočih linij – je vrh svoje ponudbe zaokrožil še z dodatno eksklu-zivno izvedenko asphalt. Vsega 800 jih bodo izdelali in letos jih bo pet (izmed skupaj sicer 40 RCZ) zapeljalo tudi na slovenske ceste. Ekskluzivna pa ni le omejenost serije, temveč tudi žlahtni dodatki asphalta, od posebne mat sive barve ali prav umetelno obdelanih 19-palčnih platišč do oblazinjenja sedežev in notranjih oblog, ki so iz �nega usnja. Oprema je bogatejša kot pri običajnem RCZ, saj asphalt med drugim razvaja s ksenonskimi žarometi, ki pri vožnji skozi ovinke vseskozi svetijo v smer vožnje oziroma se obrnejo tja, kamor avtomobil usmerite z volanom, z navigacijskim sistemom s tridimenzionalnim prikazom, vrhunskim avdiosistemom in ozvo-čenjem, za varnost vsega skupaj pa poskrbi še z alarmno napravo. Tako kot barva je tudi motor pri asphaltu samo eden, športno-elegantnemu značaju primeren najzmogljivejši v siceršnji ponud-bi, 1,6-litrski turbo s 147 kilovati oziroma 200 konjskimi močmi.

NOVA TRGOVINA CAMPER V PRESTOLNICILjubljana je od začetka septem-bra bogatejša za že tretjo trgovino s čevlji znamke Camper. Tokrat sta prodajalno na Čopovi ulici zasno-vala brazilska umetnika Fernando in Humberto Campana iz znanega stu-dia Campana Brothers Design, ki za omenjeno znamko oblikuje trgovine

na najbolj prestižnih lokacijah po vsem svetu. Obiskovalci bodo poleg v unikatnem interieru lahko uživali tudi v novi jesensko-zimski kolekciji obutve Camper. Tudi to sezono da-jejo poudarek kakovostnim in meh-kim materialom, izvirnim detajlom in močnim barvam.

INVIDIAUOMO V KRISTALNI PALAČIV nakupovalni galeriji Kristalne palače je tudi prodajalna Invidiauomo, kjer najdete znamke italijanskih oblačil za oba spola. Kolekcije odlikujejo vrhunsko oblikovanje, italijanska kakovost in slog za ljudi, ki želijo več izbire in kakovostnejših materialov. Glavni poudarek je na srajcah, klasičnih in mo-dernih, primernih za tiste, ki so drzni in želijo biti opazni.

Zmogljivosti so take, kot se za kupeja spodobi, dodaten sladkorček pa je posebna membrana v izpušnem sistemu, ki ob odločnem pritisku na stopalko za plin ustvari zamolklo globok športni zvok. Cena – 9.400 evrov več od enako motoriziranega navadnega RCZ.

VRHUNSKA KOREKCIJSKA OČALATehnološkemu razvoju sledijo tudi v pod-jetju TAG Heuer s kolekcijo Spring. Gibljiv mostiček pri korekcijskih očalih je narejen iz betatitana, ki omogoča izredno gibljivost in lahko konstrukcijo. Ročke so bolj prila-godljive in udobnejše, kombinacija z aceta-

tom pa jim prinaša moderen videz. Znam-ka od leta 2002 prejema za svoje inovacije številne nagrade, med drugim je dobila pet nagrad silmo in eno zlato nagrado red dot. Očala prodajajo v trgovini MOOP Morela v Ljubljani.

DI

NE

RS

CL

UB

M

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

(11)

www.maxi.si

Foto

: Pri

mož

Kor

ošec

Vem, kaj hočem

Prenovljeni od 5. oktobra!

DINERS_210x280.indd 1 9/23/11 4:21:53 PMDN1_6_11.indd 11 29.09.2011 22:03:35 Uhr

(12)

K O L U M N A

Avtor | A L e K s A N d e r z A d e L

KAKO preživeti v težKih čAsih, OstAti OptiMist

iN se še sMejAti

Ali je naslov te kolumne pra-vilen? Ali je optimizem po-vezan s tem, v kakšnih časih

živimo? Ali ga je več takrat, ko nam gre dobro, in manj takrat, ko nam gre slabo? večina lju-di, ki jih danes vprašaš, kakšni časi so, bo odgovorila, da so težki. tako odgovorijo tudi ti-sti, ki so preživeli jugoslovanski socializem. Ljudje, ki so pred dvajsetimi leti in več bentili nad hiperinflacijo, čakanjem v vrsti za olje, sistemom par-nepar, se zdaj tistih časov spominjajo z nostalgijo, časom, ki jih živimo zdaj, ko si morda ne morejo več privoščiti prav vsega, kar so si zmogli pred nekaj leti, pa pra-vijo težki!

Kaj so težki časi? Zanimivo je, da o tem največkrat slišim pri omiz-jih, kjer se mize še vedno šibijo od dobre hrane, ljudje pa se domov odpeljejo v še vedno prevelikih avtih. Povsem razumem, da med

ka primerno priporočilo se na-naša na dva temeljna dejavnika uspeha. Prvi je miselnost, drugi je vedenje. Ko se moramo odlo-čiti, se ne sprašujemo vselej, kaj vse gre lahko narobe, ampak se osredotočimo na cilj in vpraša-mo, kaj želimo. Potem se posku-šamo spomniti vseh primerov, ki so se končali ugodno. Pozitivno razmišljanje ne pomeni, da ta-krat, ko moramo na zahteven pogovor s stranko, ki grozi z od-povedjo pogodbe, razmišljamo o tem, kako lepo je bilo na dopu-stu (čeprav je to manj narobe kot razmišljati, da nam stranke ne bo uspelo prepričati). Pomembno je razmišljati o tem, zakaj je stranka do zdaj vztrajala z nami, morda o tem, zakaj smo bili doslej njena prva izbira in podobno. Potem se moramo osredotočiti na vedenje. Kako bomo začeli pogovor? Ali se bomo najprej opravičili? Kaj od našega izdelka ali storitve je tisto, kar je bilo do zdaj stranki všeč? Povemo ji, kaj vse bomo zanjo storili, in jo prosimo, naj nam pri tem pomaga, da bi lahko zadovoljili njene potrebe. Prepri-čanost o naši storitvi mora biti pri nas stoodstotna.

Seveda ni odveč napisati, da obljubimo samo to, kar bomo res sposobni narediti ali izpeljati. Če se zgolj sprenevedamo in tiščimo figo v žepu, nam ni pomoči – pa če smo pesimisti ali optimisti.

di

Ne

rs

C

LU

B

MA

GA

zi

Ne

1

0.11

št.3

3

nami živijo taki, ki neznansko težko sestavijo začetek s koncem meseca, da si težko privoščijo ka-kšen priboljšek. Toda če tarnajo ljudje, ki trdijo, da so kazni za dvakrat prehitro vožnjo v naselju previsoke, potem nam je jasno, da ne moreš tolikšne hitrosti do-seči z deset let starim avtom.

Na srečo velja, da zdravi ljudje preteklost navadno dojemajo kot prijetno, ne glede na to, kaj se je dogajalo. Zdrava človeška psiha neprijetne izkušnje spravi v pre-dal, ki se mu reče uspeh, dosežen s trudom. Torej nekoč ste ječali zaradi prezahtevnega šefa in bili prepričani, da se vam vsak dan godi krivica, zdaj pa se vam zdi, da ste tako uspešni, kot ste, tudi zato, ker ste se od njega (čeprav je bil bukselj) veliko naučili.

Ali je optimizem torej povezan z okoliščinami, v katerih živimo? Če bi bilo tako, bi bilo življenje smešno in strašljivo preprosto. V časih izobilja bi bilo optimizma še preveč in bi ljudje okoli sebe videli le lepo in dobro, medtem ko se iz težkih časov morda ne bi mogli niti izkopati, ker opti-mizma ne bi bilo niti za vzorec, pesimizem pa bi zgolj potrjeval nemogoče razmere in brezup.

Poleg dejstva, da je to, s katerimi očali gledamo na svet, ali bolj sivimi ali bolj rožnatimi, zapi-

sano v naših genih, velja zadnje čase tudi razmeroma novo spo-znanje, da se je optimističnega pogleda na svet mogoče naučiti. In zakaj bi se ga bilo smiselno naučiti? Preprosto zato, ker razi-skave kažejo, da so optimisti, ob upoštevanju tega, da živijo v istih razmerah in imajo ista izhodišča kot pesimisti, od teh precej bolj uspešni. Vemo, da imajo optimi-sti močnejši imunski sistem, kar pomeni, da redkeje zbolevajo, hitreje dobijo službo in ne naza-dnje oblikujejo stabilnejša in bolj izpolnjujoča partnerstva. V raz-iskavi, od koder so ti podatki, je še ena zanimiva podrobnost. Ko so preverjali, kdo bolj realno vidi svet, se je pokazalo, da so pesimi-sti objektivno videli svet nekoliko bolj črnega, kot je v resnici, opti-misti pa so zaznali iste okoliščine kot precej bolj ugodne, kot so v resnici. Ko so primerjali odmik obeh skupin od objektivne real-nosti, so ugotovili, da se optimisti o objektivnih okoliščinah precej bolj motijo kot pesimisti. Vsako-mur je torej hitro jasno, da imajo pesimisti sicer bolj prav o tem, kakšen je svet v resnici, a jim to v življenju ne pomaga prav dosti, saj živijo optimisti veliko bolj ka-kovostno, polno, zdravo in učin-kovito.

Seveda je vprašanje, kako se lah-ko naučimo pozitivnega pogleda na svet. Za dolžino tega prispev-

DN1_12_13.indd 12 29.09.2011 21:09:55 Uhr

K O L U M N A

DN1_12_13.indd 13 29.09.2011 21:09:56 Uhr

(14)

Avtor | H e r m i n a K o v a č i č Foto | a r H i v p r o i z v a j a l c e v

imena, Ki pišejo modno zgodovino

m o d n i v e l i K a n i

dolce & gab-bana, gucci, louis vu-itton, pra-da, cavalli, chanel – to

je le nekaj najbolj razvpitih imen, ki vam jih bo na vpra-šanje, kdo so glavni režiserji svetovne mode, znal našteti marsikdo. najbolj zaželeni in največkrat posnemani pa niso edini. le naneslo je tako, da so deležni največ pozornosti.

Stare modne hišeDel vplivnega in dokaj uspe-šnega modnega sveta so ime-na, ki se ne pojavljajo v popu-larni kulturi (o njih ne pojejo temnopolti raperji), o njih ni-majo pojma nadobudni kvazi modni poznavalci, pa tudi no-vodobni bogataši, zaslepljeni z bliščem velikih logotipov, jih ne kupujejo, čeprav so cenov-

no blizu in še čez marsikateri zgoraj omenjeni modni hiši. Mnogi niti ne vedo, da so prav nekatere za marsikoga poza-bljene in nikoli odkrite mo-dne hiše pomembno vplivale na potek modne zgodovine in mlajši rod oblikovalcev.

Prestiž ženskih torbicSlogan »Ko so dovolj le vaše inicialke« je ena od značilnosti Bottege Venete, ki je sprva iz-delovala obrtniško izpopolnje-ne izdelke iz usnja. Še danes je znana po ženskih torbicah iz prepletenega usnja, nekakšnem zaščitnem znaku. V osemdese-tih letih prejšnjega stoletja je nanjo prisegala mednarodna družbena smetana, po zatišju pa ji je v sodobnem času vso slavo povrnil nemški oblikova-lec Tomas Maier, ki zagovarja preprostost, prefinjenost, upo-rabo najboljših materialov in

Diesel, Black Gold

di

ne

rS

c

lU

B

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

DN1_14_17.indd 14 29.09.2011 21:11:12 Uhr

(15)

Kris Van Assche

DN1_14_17.indd 15 29.09.2011 21:11:21 Uhr

(16)

Diesel

M O D N I V E L I K A N I

MED TRADICIONALNE MODNE HIŠE SODIJO LANVIN, LOEWE,CACHAREL, EMILIO PUCCI, FENDI,GIANFRANCO FERRÉ, MOSCHINO,NINA RICCI, ROCCO BAROCCO, ROMEO GIGLI.

odlično izdelavo, temelječo na rokodelstvu in tradiciji.

Balenciaga gre spet proti vrhuSvoj zaton, a tudi vnovičen vzpon doživlja modna hiša Balenciaga; španski obliko-valec Cristóbal Balenciaga je svoj prvi butik odprl leta 1918, pri njem pa se je oblačila vsa španska aristokracija s kralje-vo družino na čelu. Leta 1937 je v Parizu odprl hišo mode in kmalu zatem so ga častili vsi kot velikega revolucionarja. Med drugim je uvedel bolero, okrogla ramena, obleko tuni-ko (brez pasu), okrogel vratni izrez na kostimu (brez ovratni-ka), balonske plašče in obleke, punčkaste (baby doll) in ve-černe obleke v obliki cvetnih listov ter športni šik. Christi-an Dior mu je govoril »moj-ster nas vseh«, pri njem pa so se učili – žal rahlo pozabljeni – Oscar de la Renta, Emanuel Ungaro in Hubert de Given-chy. Staro slavo Balenciage po nekaj letih zatišja zdaj uspešno obuja Nicolas Ghesquière.

V skupini prestižnih modnih hiš je (še) vedno Givenchy, ki jo je leta 1952 ustanovil grof Hubert James Marcel Ta�n de Givenchy. Znana po sodob-nem, a izjemno damskem slo-gu je dobila zveste stranke, kot so bile Grace Kelly, družina Kennedy in Audrey Hepburn.

Ta je Givenchyjeve stvaritve nosila tudi v �lmih in je bila s svojo krhko eleganco pravza-prav Hubertova muza.

Med tradicionalne modne hiše sodijo še Lanvin, Loewe, Ca-charel, Emilio Pucci, Fendi, Gianfranco Ferré, Moschino, Nina Ricci, Rocco Barocco, Romeo Gigli …

Slavni in vplivniMed mlajše generacije »geni-jev«, ki vplivajo na sodobni videz, stavim na zdaj že pokoj-nega ekscentričnega Alexan-dra McQueena, ki je nekaj časa delal za Givenchy. Predvsem v svoji blagovni znamki je znal najti pravo razmerje med ostrino in čutnostjo, čeprav so njegove kreacije pogosto iz-zvenele izzivalno (Lady Gaga). Kdo ve, v kaj bi se še razvil, če se ne bi lani odločil svoje poti končati s samomorom. Za zdaj se njegov ustvarjalni naboj še čuti v delu njegove dolgoletne asistentke Sarah Burton, ki je prevzela vodenje njegove bla-govne znamke (in med dru-gim ustvarila poročno obleko za Kate Middleton).

Vse bolj prodorni so diplomi-ranci izredno kreativne, elitne kraljeve šole za oblikovanje v Antwerpnu, prave valilnice ta-lentov s posebnim videnjem estetike, silhuete in stylinga. Veliko svetovno slavo ji je na

Diesel

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

(17)

Bottega Veneta

začetku osemdesetih let prine-sla šesterica, ki ji zdaj pravijo Antwerp Six, saj je pokazala (in še vedno kaže) izrazito drugač-no videnje mode: Ann Deme-ulemeester, Dries Van Noten, Dirk Bikkembergs, Walter Van Beirendonck, Dirk Van Saene in Marina Yee. Med nadarjene Bel-gijce s kroji in stylingi, ki nimajo prav veliko skupnega s kakšno italijansko ali francosko elegan-co, sodi tudi Martin Margiela.

Nizozemski tandem Viktor & Rolf vse bolj prodira z ume-tniškim pristopom do (skulp-turirane) mode, ki bi lahko bila visoka, medtem ko se bla-govna znamka Marni trudi za inovativnejši italijanski dizajn. Veliko se pričakuje tudi od Antonia Marrasa, ki se sicer ponaša z veliko bolj umirje-nim in izredno ženskim slo-gom. Dolgoletni kreativni di-rektor Kenza zdaj vodi le svojo blagovno znamko, ki se rada ozira po izročilu Sardinije.

Na začetku so dvomili o nje-nem talentu zaradi slavnega imena, a jih je prek različ-nih kolekcij prepričala: Stella McCartney prodira s svojim ženskim in predvsem mono-kromatskim slogom, v kate-rem naj ne bi bilo prostora za pravo usnje.

Na poti k slaviS tem pa nima težav Grkinja Sophia Kokosalaki, saj zelo rada dela z usnjem, pa tudi pleteninami in mehko padajo-čimi tkaninami. Njen talent, v katerem se prepozna vpliv dra-perij grških boginj, so opazili tudi pri Dieslu in jo povabili k ustvarjanju za blagovno znam-ko Black Gold, sproščeno ele-ganco, ki kljub dokaj visokim cenam postaja čedalje bolj iskana. Močno jo je dosegel tudi Američan Rick Owens z avantgardnim pristopom in rahlo gotskim slogom. Belgi-

jec Kris Van Assche je takoj po študiju v zgoraj omenjeni oblikovalski šoli v Antwerpnu delal pri Yves Saint Laurentu in Dior Hommu, kjer je zdaj umetniški direktor, uspešno pa razvija tudi svojo blagov-no znamko za moške, v kateri kombinira športne elemente z elegantnimi.

In čeprav je Japonec Junya Wa-tanabe svojo prakso začel pri Comme des Garçonsu že sre-di osemdesetih let, je do svoje blagovne znamke prišel šele v tem desetletju. Zanimajo ga inovativna oblika in tehnolo-ško napredni materiali, zato se ga je oprijel naziv oblikovalec tehno mode (techno couture). Med njegovimi strankami je tudi ameriška prva dama Mi-chelle Obama. Nekje med go-tiko in »casualom« pa ustvarja mladi Nemec Philipp Plein, ki cilja na mlajše občinstvo.

Gianfranco Ferré

blagovno znamko, ki se rada ozira po izročilu Sardinije.

Kris Van Assche

Versace

(18)

Avtor | H e r m i n a K o v a č i č Foto | a r H i v p r o i z v a j a l c e v

Apriori

modno igračKanje z barvami

t r e n d i

rdeča, oranžna, rumena, mo-dra, zelena, vijolična – po-letje smo, kar zadeva modne

smernice, potegnili v jesen, ki žari v odtenkih najbolj opti-mističnih barv. na svoj račun pridejo tudi ljubitelji večne črnine in omehčane sivine, predvsem pa strastni ljubitelji krzna in večne elegance.

Ena najočitnejših modnih zakonitosti te jeseni in zime je uporaba in kombiniranje močnih barv; dovoljeno je biti oblečen v isto barvo od glave do pete in dovoljeno je nositi kose v različnih odtenkih iste barve. Večji izziv je njihovo kombiniranje, na primer ru-

mene z oranžno, vijolične z zeleno, rdeče z rožnato, zelene z modro. Zadnja se je prejšnje sezone vračala v svoji močno temni izvedbi, zdaj pa se od-tenki raztezajo od izjemno sve-tle in nežne do tiste, ki že po-tegne na zeleno. Črnina seveda ostaja večna in tudi siva v vseh odtenkih se še ni poslovila.

Kar zadeva barve, ni v mo-ški klasiki skoraj nič novega: bela, črna, siva, rjava, bordo za poudarke. Posebno Italijani (Ermenegildo Zegna) vas radi oblečejo v modro – od svetle do klasične temne –, zanimi-vo pa je kombiniranje črne s svetlejšo rjavo, rjave z modro

di

ne

rS

c

lU

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

Št.3

3

DN1_18_21.indd 18 29.09.2011 21:13:07 Uhr

(19)

Dorothy Perkins

DN1_18_21.indd 19 29.09.2011 21:13:09 Uhr

(20) t r e n d i

Od glamurja do rockaSicer pa je pri tokratnih smer-nicah v ospredju smisel za igranje z modnimi kosi. Žen-ske lahko še vedno vztrajajo pri ozki silhueti, poudarjeni z oprijetimi oblačili. Drugi pre-dlog je kombinacija širšega, ravnega zgornjega dela in oz-kega spodnjega, seveda pa je mogoče tudi nasprotno. Ozko silhueto nadgradite s plapola-jočim zgornjim delom: vrnili so se pelerine in ogrinjala v slogu Divjega zahoda.

Poslovne moške obleke še ve-dno vztrajajo pri »fit« videzu – tajlirani suknjiči in ozke hla-če. Rokav je na suknjiču krajši, da lahko ven pokuka manšeta srajce, skrajšala pa se je tudi njegova dolžina – z običajnih od 75 do 80 centimetrov je upadla pod 75. Krajše so tudi jakne, predvsem pa trenčkoti (dežni plašči), ki se končajo

ali modre s sivo. Vrnila se je smaragdno zelena, ki jo mo-ški lahko pokombinira s sve-tlo modro. Tudi pri temno modrih oblekah svetujejo sve-tlejše srajce. Moška klasika ne dovoljuje prevelikega ekspe-rimentiranja z barvami, lahko pa si ga privoščite pri kravati. Bolj trendovsko usmerjeni oblikovalci pa tako in tako prisegajo le na črnino.

Pravilo klasične moške mode, naj se pas in čevlji ujema-jo po barvi in teksturi, zdaj spet velja tudi za žensko modo. Modni oblikovalci, ki so predstavnice nežnejšega spola odeli v barve (Blumari-ne, Bottega Veneta, Versace), ponujajo ujemanje čevljev s torbico, kar pa ni strogo pra-vilo, saj ga drugi k sreči ne upoštevajo. Mnogo zabavneje je preplesti nekaj na videz ne-sestavljivega. Rick Owens

Dorothy Perkins

di

ne

rS

c

lU

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

Št.3

3

DN1_18_21.indd 20 29.09.2011 21:13:12 Uhr

(21)

nad koleni ali pod zadnjico, seveda z vsemi vmesnimi dol-žinami.

Bolj k modnim smernicam na-ravnane znamke moškega na-potujejo na preširoke suknjiče, mehko padajoče hlače, tričetr-tinske hlače ali tako imenova-ne turške hlače (spodaj ozke, zgoraj podaljšan korak), brez-rokavnike in usnjene jakne.

Pogled na modne steze je raz-kril vplive – pri obeh spolih – iz štiridesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja: rockovske glasbe, obdobja hipijev, vojske, Divjega zahoda, škotskega po-deželja. Torej od elegantnega glamurja do eksperimentalne ekstravagance, rahle gotike in ležerne sproščenosti. Tkanine so potiskane z raznimi živalski-mi, cvetličnimi, geometrijski-mi, fantazijskimi vzorci, precej pa je tudi prosojnosti in čipk.

Kaj pa dodatki?Kot smo že navajeni, je spet poudarek na velikanskih tor-bah za moške, tudi takih, v katere lahko spravijo prenosni računalnik. Priročne so velike torbe za čez ramo, a to k stro-gemu poslovnemu videzu ne sodi. Ženske naj si nadenejo klobuk in dolge rokavice, ki se po vzoru gamaš končajo s kr-znom.

KrznoZdi se, da je naravno krzno zmagovalec te sezone. Predla-gajo ga tako rekoč vsi, ki kaj veljajo v svetu mode, stylingi pa gredo v take skrajnosti, da so še zlasti dame vanj oblečene od glave do pete.

Kris Van Assche

Canali Ermenegildo Zegna

DN1_18_21.indd 21 29.09.2011 21:13:25 Uhr

»VZTRAJAJTE, MORDA VAM USPE«Avtor | A L E Š Č A K Š Foto | A R H I V L A R A B O H I N C

DI

NE

RS

CL

UB

M

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

(22)

(23)

AM USPE«

Pas iz kolekcije Tatjana

Prstan iz kolekcije Planetarium

Zapestnica Solar iz kolekcije Eclipse.

Zapestnica iz kolekcije Solariswww.larabohinc.com

Če je kateremu izmed sloven-skih obliko-valcev zares uspelo v tujini, in to s svojim

imenom, je to – Lara Bohinc. Kljub njenemu divjemu ritmu in kupu obveznosti, ki jih je imela na londonskem tednu mode, smo jo ujeli za kratek, a pomenljiv pogovor o njenem modnem ustvarjanju. Lara Bohinc trdo dela in v modni industriji ji ne bi uspelo, pravi, če ne bi vztrajala. Če si namreč vztrajen, ti morda celo uspe, še doda. S to izjavo pa potrdi dejstvo, da zgolj nadarjenost v modi pač ni dovolj. Mimogre-de: pri nas lahko izdelke Lare Bohinc kupite v Galeriji Em-porium in trgovini Midas.

Lara, kaj je rdeča nit vaše najnovejše kolekcije in kako izbirate imena kolekcij?V kolekciji za jesen in zimo 2011/12 je vse povezano z obliko kroga, ta pa združuje več kolekcij: Solaris je kolek-cija nakita, navdihnjena z is-toimenskim �lmom Solaris, kolekcija nakita Metropolis črpa navdih iz arhitekture mo-dernih mest in Planetarium iz Kopernikovega modela plane-tov in orbit.

Kako to, da ste se kot vr-hunska oblikovalka nakita odločili še za oblikovanje očal, torbic, čevljev, zdaj tudi šalov?Sebe razumem kot oblikoval-ko in kreativno osebo na splo-šno ter se ne omejujem zgolj na nakit. Med drugim zdaj oblikujem tudi šale, v prete-klosti sem oblikovala celo ko-zarce, svečnike, pladnje, ogle-dala. V prihodnosti pa se bom skoraj gotovo lotila še drugih izdelkov.

In kdaj bomo na vrsto prišli moški? Za nas še nič ne oblikujete?Tega pa ne vem, o tem sploh še ne razmišljam.

S katerimi modnimi hiša-mi oziroma oblikovalci ta hip sodelujete in za kakšne projekte gre?O tem zaradi poslovne skriv-nosti na žalost ne morem go-voriti, že skoraj desetletje pa sodelujem s hišo Cartier.

Svojo trgovino v Londonu imate na Sloane Streetu. Vemo, da vanjo prihajajo slavni ljudje iz šovbiznisa. Kdo vse?

2011/12 je vse povezano z obliko kroga, ta pa združuje

V & O

Kupci so vseh starosti, vseh narodnosti, veliko je tudi moških, ki kupujejo darila za ženske. Med najzvestejšimi zvezdami, ki pri meni kupu-jeta, sta manekenki Claudia Schi�er in Elle Macpherson. Poleg njiju pa še Kate Moss, teniška igralka Maria Shara-pova, Madonna, žena ameri-škega predsednika Michelle Obama, pevki Kylie Minogue in Fergi ter švedska princesa Victoria.

Verjetno k vam prihajajo tudi zato, ker ste pri obli-kovanju drugačni. Po čem?Na izdelek gledam kot na pro-dukt in vedno si najprej ogle-dam produkcijski proces, temu pa prilagodim še dizajn. Pona-vadi se odločim za temo, ki me zanima; to je lahko navadna

oblika, recimo krog, s katerim se igram, ga poskušam nare-diti tridimenzionalnega, da bi s tem dobila okroglo obličje, sfero, kot pri kolekciji Plane-tarium.

Veliko razmišljate, imate jasne strategije. Kakšni pa bi bili vaši nasveti mladim oblikovalcem za prodor in uspeh v modni industriji? In kaj je nujno, da se v modnem svetu, še zlasti v krizi, obdržiš?Hm, nasvetov je lahko veliko, a samo enemu zvesto sledim: tej »igri« se reče vztrajnost. Kdor vztraja, mu morda celo uspe.

Kako je vaše delo prizade-la kriza, če sploh?Čeprav nam je prodaja v za-dnjih dveh letih celo zrasla, se ni okrepila za toliko, za koli-kor bi se v času konjunkture.

»NA IZDELEK GLEDAM KOT NA PRODUKT IN VEDNO SI NAJPREJ OGLEDAM PRODUKCIJSKI PROCES,

TEMU PA PRILAGODIM ŠE DIZAJN.«

Čevlji iz kolekcije Tatjana

DI

NE

RS

CL

UB

M

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

(24)

(25)

Ljudje so zdaj previdnejši pri tem, kaj kupujejo, najbolj pa se to pozna pri nakupu dražjih izdelkov, denimo torbic.

Kriza je slovensko modno indu-strijo, ki je že sicer v zatonu, še bolj načela. Kakšno je vaše mne-nje o slovenski modni industriji oziroma ga sploh imate?Ga nimam, v Londonu živim že 18 let in slovenskega modnega prizori-šča ne poznam dovolj.

Načrti za prihodnost?Prodor v ZDA.

Čevlji iz kolekcije Tatjana

PO NAKITU, TORBICAH, OČALIH IN ČEVLJIH SO PRI LARI BOHINC NA

VRSTO PRIŠLI TUDI ‒ ŠALI.

K O L U M N A

ŠOPING NI PRAVI ANTIDEPRESIV

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

(26)

Avtor | M L A D E NM I K O V I ĆFoto | I R E N AH E R A K

Vem, da je tež-ko spremeniti svoj značaj. Tudi nakupo-valne navade, zlasti če je ku-

povanje strast. Vendar se da. Kdor brez težav še vedno čez-merno zapravlja, teže razume tiste, ki so v denarnih težavah prisiljeni v spremembe oziroma prilagoditev svojim trenutnim �nančnim zmožnostim. Neka-terim je všeč živeti na veliki nogi kot del neke skupine ali pa želi-jo zgolj začasno okusiti potra-tno in razkošno življenje. Tu so še tisti, ki jim je bilo ob znižanju plače težko spremeniti življenj-ski slog in so se le težko spustili na trdna tla. Ali pa denimo tisti, ki ne morejo brez svojega bom-bončka proti depresiji oziroma brezmejnega nakupovanja za boljše počutje. In kaj je vsem skupno? Nujna sprememba navad, delna sprememba sebe. Močnejšim je uspelo, nekateri pa, kot opažam, nikakor ne mo-rejo iz svoje kože.

Naj za primer navedem tri ose-be, ki so mi bolj ali manj blizu:

ozdravljeno nakupoholičarko, neozdravljivo zapravljivko in občasno depresivko, ki je svoje težave občasno lajšala z naku-povanjem, ki bi želela imeti vse, a počasi dojema, da zapravlja-nje ni edini užitek in zdravilo za druge težave.

Prva je bila strastna zapravljiv-ka v pravem pomenu besede. Če se spomnite �lma z istim naslovom, je bila precej po-dobna glavni igralki – obe sta živeli za zapravljanje. Ni je mo-tilo, da ni mogla plačevati ra-čunov, saj se je vsakič nekako znašla. Ena kartica, druga, tre-tja, limit, še višji izredni limit na drugi, dvig s kreditne kar-tice, da je lahko plačala račun za drugo, pretakanje prilivov in skrbno razvrščanje položnic po merilu, kaj lahko še poča-ka na plačilo, da je lahko čim dlje živela svoje šoping sanje. Po nekaj letih je spoznala, da mora spremeniti svoje navade. In jih je. Svojo najboljšo »šti-rioglato prijateljico« je začela ignorirati in ni se zmenila, da ji na bankah vsak mesec posto-poma znižujejo izredni limit.

Zdaj se z nasmehom na obra-zu spominja časov, ko je kupila tako rekoč vse, kar je videla, in iz dneva v dan preizkušala svo-jo iznajdljivost pri upravljanju osebnih �nanc.

Druga rada živi prek svojih zmožnosti. Njen slogan je, da se živi samo enkrat, in če je že treba umreti, naj bo s slogom. Obožuje zapravljanje, in če-prav ima nižje prihodke kot pred časom, dobro skriva �-nančne skrbi. A le do tistih dni v mesecu, ko je treba plačati položnice. Takrat ji je mogoče z obraza prebrati vse, in ko k temu doda, da že več dni slabo spi, naj bi bila mera polna. No, za nekatere, ne pa tudi zanjo, saj ne spreminja svojih navad. Še več, nenehno potuje oziro-ma dejansko beži od svojega okolja, kjer jo čakajo položnice in druge skrbi. Toda prej ali slej bo morala plačati vse račune. Za zdaj ji, kot kaže, ni do spre-memb, a mnogi okoli nje se že sprašujejo, kje se bo končala njena iznajdljivost in kako dol-go bo zdržala ob vse več nepre-spanih nočeh …

Tretja je na poti k ozdravitvi. Zapravljanje ji je v krvi, kupila bi vse, če bi le lahko. Sčasoma je dojela, da šoping ni edini antide-presiv oziroma zdravilo za druge težave. Še vedno se rada občasno nagradi za kak uspeh ali čezmer-no delo. Kar je tudi prav, vendar daleč od tega kot pred leti. Ugo-tovila je tudi, da za življenje, kakršno si želi, potrebuje veliko višji dohodek in ga postopoma povečuje. Je na dobri poti, a še vedno ne na cilju. Zato se brzda, svojo pozornost pa se trudi z na-kupovanja preusmeriti na delo, prijatelje in šport.

Ni treba iskati daleč naokoli, da bi našli podobne primere. Mor-da tudi sami sodimo mednje. Nekateri se spremenijo sami, drugi potrebujejo pomoč, tretji – čeprav pravijo, da bi se radi spremenili – ne naredijo nič, spet četrti se niti ne želijo spremeniti. Težko je spremeniti druge, sebe še teže. Predvsem pa je najprej treba nehati bežati od samega sebe. In ni odveč, če se občasno spomnimo pregovora: »Stegni se toliko, kolikor je kovter dolg.« Da nas ne bi potem zeblo.

ALL ABOUTWOOL*

* VSE O VOLNI

(28) D C D O S J E : N A O B R O K E

VITAPUR – SPECIALIST ZA NARAVNE SPALNE REŠITVE

V Spalnem studiu Vitapur je odlično poskrblje-no za ljubitelje dobrega in zdravega spanca. Vi-tapur je znamka inovativnih izdelkov za boljši spanec iz naravnih materialov. Specializirani so za odeje in vzglavnike iz visoko kakovostne svile mulberry, avstralske ovčje volne, �nega gosjega puha in bambusa. Posebej cenijo pred-nosti, ki jih ponuja svila, kar se kaže v pestri ponudbi �ne svilene posteljnine. Posteljnina iz 100-odstotne skrbno izbrane svile bo prinesla v vašo spalnico občutek vrhunskega razkošja. Program izdelkov za zdrav spanec pa celostno zaokrožujejo s ponudbo vodnih postelj Vitapur Premium Exclusive.

ČAS JE ZA NOVA OČALA Optika PircRene Zabrdac, s. p.

Krempljeva 32250 Ptuj

Tel.: 02/771-00-98GSM: 031/639-760

E-pošta: rene.optika@siol.netwww.optika-ptuj.si

Optika Pirc ima svoje prostore v sta-rem mestnem jedru Ptuja. Po brez-plačnem strokovnem okulističnem pregledu si lahko med pestro ponud-bo kakovostnih in modnih okvirjev izberete korekcijska ali sončna oča-la, kontaktne leče in tekočino. So ena izmed 149 pogodbenih optik v Sloveniji, ki so podpisale pogodbo z zdravstveno zavarovalnico in imajo

tako v široki paleti očal in stekel na recept tudi brezplačne modele.

POSEBNA PONUDBA PRI PLAČI-LU S KARTICO DINERS CLUB:• pri nakupu očal z dioptrijo popust

v znesku 30 evrov• brezplačni preventivni okulistični

pregled

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

Spalni studio VitapurBTC (hala A, spodnja etaža)Šmartinska 152, Ljubljana Europark Pobreška 18, Maribor Tel.: 03 757 14 40E-pošta: info@vitapur.siwww.vitapur.si

SALON FELICITAS POSKRBI ZA LEPO TELO

Felicitas estetika, zdravje, kozmetikaBežigrajski dvorPeričeva 171000 LjubljanaTel.: 040 701 632E-pošta: felicitas@felicitas.siwww.felicitas.si

Ventovarna, d. o. o.Salon udobjaMasarykova cesta 171000 LjubljanaTel.: 01 430 24 88www.ventovarna.eu

UNOPIU – POPOLNA SINTEZAUDOBNEGA BIVANJA NA VRTUUNOPIU, podjetje za oblikovanje odprtih prosto-rov kot sestavnih delov hiše, je v 30 letih svojega obstoja iz majhne zasebne delavnice preraslo v vo-dilno evropsko podjetje na svojem področju. Nji-hove vrhunske izdelke je mogoče najti v več kot 30 razstavnih prostorih v prestolnicah vsega sveta, od letos tudi v Ljubljani. Njihovo dekorativno vrtno pohištvo in spremljajoči uporabni predmeti izra-žajo mešanico tradicionalnih obrtniških in moder-nih metod proizvodnje. Kakovostni materiali, kot so kovano železo, tikovina, naravna vlakna, naravni kamen, toskanska keramika in drugi, dajejo proi-zvodom UNOPIU pridih razkošnosti in občutek dobrega počutja. Tenkočutno in elegantno obliko-vani izdelki UNOPIU ustvarjajo popolno sintezo udobnega bivanja na vrtu, terasi, balkonu, ob baze-nu ali na verandi. Znova in znova nas presenečajo z ekstravagantnimi, avantgardnimi linijami vrtnega pohištva in dekorativnimi predmeti.

(29)

Z najsodobnejšo aparaturo in kakovostnimi naravnimi prepa-rati v salonu Felicitas uspešno sledijo svetovnim smernicam za lepši videz kože in oblikovanje telesa tako žensk kot moških vseh starosti. Z LPG-endermologijo, lasersko in ultrazvočno terapijo, različnimi terapijami z elektrolizo, ki jih izvaja viso-ko izobraženo osebje, vam zagotavljajo kakovostne storitve, odlične rezultate, varovanje zasebnosti in dobro počutje.

Posebna moška linija zagotavja kakovostno nego, pomlaje-vanje, odpravljanje maščobnih oblog na posameznih delih telesa, trajno odstranjevanje čezmerne poraščenosti ter tudi obnovo in pospeševanje rasti izgubljenih dlak na lasišču.

Z vrhunsko medicinsko tehnologijo ter lastnimi izkušnjami in dognanji so izoblikovali svoj pristop, kako v čim krajšem času priti do rezultatov, ki zagotavljajo odlično počutje v lastnem telesu. S preventivnimi medicinskimi presnovnimi terapijami – limfno drenažo – preprečijo ali ustavijo motnje, ki lahko vodijo v resno bolezen, okrepijo imunski sistem in občutno izboljšajo psiho�zično storilnost ter splošno počutje.

(30)

Avtor | M I L O Š M I L A Č Foto | A R H I V P R O I Z V A J A L C A

KAKO JE MINI AVTO PRIDOBIL MEGA SLAVO

M I N I J E M A K S I

DI

NE

RS

CL

UB

M

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

ZGODBA O MINIJU TEMELJI NA POSREČENI ZASNOVI ORIGINALA IN USPEŠNI OŽIVITVIV SODOBNEM ČASU.

Avtomobil je bil vselej več kot zgolj pre-vozno sred-stvo. Avto je tudi predmet

poželenja, statusni simbol, igrača in še kaj – in prav zara-di čustvenega naboja štiriko-lesne pločevine so proizvajalci lahko zapisali zgodbe, kot je minijeva.

Takšnih zgodb je malo, prav-zaprav takšne ni napisal noben drug proizvajalec. Volkswagen je z beetlom sicer osvojil svet, a je njegova sodobna reinkarna-cija izgubila karizmo originala. S tretjo bodo Nemci to posku-šali znova pridobiti. Pri miniju je drugače, saj je tudi novodob-ni mini pod lastništvom bavar-skega BMW ohranil karizmo originala in angleško naravo trdnega, rokodelskega in špor-tnega avtomobila.

Prve vrstice v zdaj že 51-letni zgodovini znamke je napisal Alec Issigonis, po rodu Grk, že leta 1959. Britanski izdelovalec British Motor Company (BMC) je oblikovalcu določil nalogo oblikovati majhen, dinamičen in varčen avto, ki bi sprejel štiri

potnike. To je mini dejan-sko ponujal, v sicer ne-koliko okrnjeni obliki.

Potniki so se na spre-dnjih sedežih in zadnji klopi pošteno stiska-li, vse druge obljube pa je mini izpolnil. Z

dolžino okoli tri metre je bil izjemno okreten, široki koloteki, nizko težišče in čvrsto vzmetenje pa so mu omogočali odlično lego na cesti, kar ga je ločilo od drugih malčkov in ga poneslo med zvezde.

Dvesto tisoč že po treh letihMini je že tri leta po predstavi-tvi v letu dni prepričal 200 tisoč kupcev, uspeh pa je proizvajalcu vlil pogum za širitev znamke na nove različice. Kmalu so nastali

kabrioletski mini, nekakšen ka-ravan clubman in drugi. Slavo pa so miniju poleg posrečene zasnove prinesle še druge pa-metne odločitve vodstva. Leta 1961 so snovalcu dirkalnikov formule 1 Johnu Cooperju za-upali pripravo športne različice minija. Avtomobilček z litrskim motorjem in 55 konjskimi mo-čmi (40 kilovati) je bil sprva sicer tarča posmeha med tek-meci, a s štirimi zaporednimi zmagami na reliju Monte Carlo med letoma 1964 in 1967 jim je pognal strah in spoštovanje v kosti. Ko so se v simpatičnega minija usedli še slavni igralci, denimo Clint Eastwood, Bri-gitte Bardot in drugi, ter nehote postali ambasadorji znamke, je bil uspeh zagotovljen.

BMW je uspešno oživil znamkoPo desetletjih uspehov se je tudi mini upehal, a mu je leta 2001 novi lastnik BMW (po)vrnil staro slavo. Prav oživitev znam-ke je bila najtežja preizkušnja za novega lastnika. Kako oži-viti legendo, jo dobro prodajati in še dobro zaslužiti z njo, so bila glavna vprašanja vodstva BMW. Zdaj je že jasno, da so z novim minijem pripravili dobre odgovore, saj je novinec ohra-nil osnovne poteze originala, jim dodal obilico premišljenih podrobnosti v obliki kroma na karoseriji, orjaškega okroglega merilnika na vrhu sredinske konzole, pa seveda športnost in ekološko učinkovitost, brez ka-tere danes ne gre. Mini je seve-da ostal športen, med zavoji je kot pravi gokart, ki ga je težko spraviti s ceste. Spet je uživaški in še vedno je majhen. Nikakor pa ni več dostopen, a je kljub temu še vedno zelo uspešen, saj vsako leto prepriča več kot 230 tisoč kupcev v več kot 80 državah.

Ti so se zaljubili ne le v avto, ampak v �lozo�jo minija, ki si ugled gradi z nastopi v �lmih,

Minijeva sodobna družina (z desne proti levi): mini convertible, mini, mini john cooper works, mini clubman (podaljšani mini s krilnimi zadnjimi vrati) in največji mini countryman s štirikole-snim pogonom

(31)

(32) M i n i j e M a K s i

mladostnim in drugačnim oglaševalskim pristopom, ne-štetimi dodatki in poslikavami, ki navadnega minija spreme-nijo v unikat. Filozofija minija zagovarja tudi sproščenost, ki je vidna na vsakem koraku, tudi pri vodilnih pri miniju. Zaradi minija mora denimo tudi prvi človek BMW in Mi-nija v Sloveniji Miha Ažman srajco in kravato zamenjati za majico in odštekana očala.

Mini john cooper works je poklon Johnu Cooperju, ki je leta 1961 pripravil prvo športno različico minija cooper s 55 konjskimi mo-čmi (40 kilovati). Sodoben mini ima nekaj številčnejšo konjenico – pod pokrovom rezgeta natanko 211 konjev (155 kilovatov).

Leta 2000 je na trg zapelja-la zadnja izdaja originalne-ga minija iz leta 1959. Nato je napočil nov čas, z njim pa nov lastnik BMW in povsem

nov mini v letu 2002.

Cena, ne količina, je merilo za uspehOdličen ugled pa prinaša vsaj eno dobro lastnost – viso-ko vrednost na trgu. Največji uspeh lastnika BMW je prav v visoki ceni, ki jo mini dosega na trgu in je kljub tej prodaj-na uspešnica. Povprečen mini, največ je zmogljivejših mode-lov cooper, namreč stane čez 20 tisoč evrov oziroma toliko, kot za tri razrede večji avtomo-

bili. Za dirkaškega minija john cooper works boste odšteli že več kot 30 tisočakov oziro-ma deset več kot za podobno zmogljivega renaulta clia RS. Lastniki pa z nakupom minija niti ne sklenejo slabega posla, saj poleg izjemnega avtomo-bila premorejo tudi dobro na-ložbo – miniji namreč sodijo med avtomobile z najmanjšim upadom vrednosti. Po treh le-tih denimo izgubijo le od 20

do 30 odstotkov vrednosti, pri avtih drugih znamk pa v tem času lahko odpišete že pol nji-hove vrednosti. Ko pogledamo vrednosti prvotnih minijev, legendarnost znamke dobi nov pomen. Denimo za lepo ohra-njenega minija, letnik 1974, boste plačali natanko toliko kot za novodobnega iz leta 2004 – okoli osem tisoč evrov. Za povsem novega pa boste odšteli 16 tisočakov.

di

ne

rs

c

lU

b

Ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

DN1_30_33.indd 32 29.09.2011 21:21:48 Uhr

DN1_30_33.indd 33 29.09.2011 21:21:52 Uhr

(34) N A P O T I

Avtor | Z A L A V E L K A V R H Foto | Z A L A V E L K A V R H , S E N J A T O R R E S

PO MLADOSTV UTRECHT

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

Utrecht, četr-to največje nizozemsko mesto, le 20 minut od-daljeno od

Amsterdama, je najbolj znano po univerzi. Malo ljudi ve, da se za temi morda nezanimivi-mi splošnimi podatki skriva brbotajoče in hkrati lagodno mestece, kjer se vsak prišlek takoj počuti domače. Utrecht je mesto, ki ga morate nujno obiskati, ko se (za)mudite na severozahodu Evrope.

Čeprav ima Utrecht toliko prebivalcev kot Ljubljana, je njegov utrip zelo drugačen. Kar tretjina vseh prebivalcev je študentov, kar pomeni, da se v mestu nenehno kaj doga-ja, ponavadi brezplačno. Vse leto je v Utrechtu množica festivalov, zabav in prireditev, na katere je najbolje priti po naključju, med popoldanskim sprehodom po mestu. Kljub tolikšnemu številu študentov pa je Utrecht prijetno bivališče za vse, saj je razkol med gene-racijami majhen. Pri izbiri lo-kala ali kluba več štejejo okus za glasbo, življenjski slog in se-veda najljubša vrsta – piva.

Kulinarika: od vloženih rib do tropskih okusovNizozemci so znani po precej neočarljivi kulinarični tradiciji – kruh, sir, krompir, meso in solata so glavne sestavine nji-hove kuhinje. Zdaj v Utrechtu najdemo sodobne različice nji-hovih tradicionalnih jedi, kot je stamppot, pretlačen krom-pir z endivijo in slanino. A ne obupajte – v Utrechtu so doma raznolike kulture, ki ponujajo gastronomske presežke. Nujen je obisk surinamskih gostilnic z začinjeno, nasitno hrano in domačnim ozračjem. S prija-telji smo bili navdušeni tudi nad arabskimi pekarnami z odličnimi baklavami in slani-mi prigrizki. V restavracijah

ob glavnem utrechtskem ka-nalu Oudegrachtu bodo zado-voljni predvsem ljubitelji mor-ske hrane, saj povsod strežejo sveže ulovljene ribe in rake iz nizozemskega morja.

Ker je sendvič na Nizozem-skem najbolj tipično kosilo, ni presenetljivo, da delikatesa Peek & van Beurden deluje že 16 let. Lastnik Edwin Peek, ki se je usmeril predvsem v uva-žanje tujih sirov in mesnih izdelkov, se tekmecev ne boji, saj je prepričan o edinstveno-sti svoje ponudbe. Tako kot znana delikatesa tudi ribarnica Fishes cilja na zahtevne stran-ke, ki so za kakovostno hrano pripravljene odšteti več. Po-nujajo ribe, ulovljene v divjini in do okolja prijazno. Čeprav so na voljo tudi prestižni kosi tuna, lososa in belih rib, sta najbolje prodajani prav značil-ni nizozemski jedi. Kibbeling so ocvrti kosi bele ribe, ki jo v Utrechtu postrežejo s kupom

Prebivalci Utrechta ne potrebujejo avtomobilov – kolesa so cenejša in hitrejša izbira. Veliko koles ima ojačeno konstrukcijo ter velike torbe in košare, kamor domačini pospra-vijo vrečke po nakupoval-nem dnevu.

omake iz majoneze, hollan-dse nieuwe pa je vložen surov atlantski sled, ki ga v ribarnici Fishes postrežejo s čebulo in občasno z vloženo kumarico.

Sončni dnevi v parku, deževni na kolesuPrebivalci Utrechta ne marajo zaprtih prostorov. Takoj ko po-sijejo prvi sončni žarki, so vsi zunaj. Čeprav imajo na Nizo-zemskem precej manj sončnih dni kot denimo v Sloveniji, ima skoraj vsaka hiša kar na ulici postavljeno klopco ali stole in

mizo, kjer Utrechtčani delajo, berejo in lenarijo. Ob sončnih dneh je sicer največji naval na parke, ki postanejo prave mestne plaže. Študenti, pari in družine si v park prinesejo odeje, veliko hrane in obvezno buteljko vina. Tudi sončenje v kopalkah ni v utrechtskih par-kih nič nenavadnega.

In najljubše prevozno sredstvo v Utrechtu je prijazno do na-rave. Nizozemska naj bi bila edina država na svetu, kjer prometni zastoji nastajajo tudi

OSTT

KAKO V UTRECHT … Udobno: Polet z Adrio Airways z Brnika do Amsterdama stane od 250 evrov. Med letališčem in Utrechtom vozi vlak, enosmerna vozovnica stane osem evrov.

Slikovito: Z vlakom se lahko od Ljubljane do Utrechta popeljete za 250 evrov.

Poceni: Povratna vozovnica od Trsta do Düsseldorfa z Ryanairom stane 18 evrov na osebo, povratna vozovnica za avtobus ali vlak med Düsseldorfom in Utrechtom pa 50 evrov.

(35)

(36) N A P O T I

na kolesarskih stezah. Kolone kolesarjev se vijejo predvsem na najprometnejših utrechtskih cestah, ki povezujejo središče mesta in univerzo. Tujec hitro ugotovi, da je odnos Utrechtča-nov do koles zelo ekstremen: ali se prevažajo s starimi, zarjaveli-mi in škripajočimi kolesi ali pa je kolo predmet oboževanja, ki ga okrašujejo in nadgrajujejo s pisanimi torbami, umetnimi rožami, blazinami za dodatne potnike in drugimi dodatki. Za vse veljata le dve pravili: imej močno ključavnico in ne boj se dežja.

Najboljši nakupi v malih butikihČeprav je utrechtska nakupo-valna četrt precej manjša od tiste v Amsterdamu, je naku-povanje v mestu študentov zabavna izkušnja. Zanimivi so predvsem majhni butiki z vin-tage oblačili in stvaritvami mla-dih oblikovalcev. Vsak butik se po svoje domiselno trudi, da bi ga kupci opazili in vzljubili. Said Belhadj, solastnik butika Puha, kjer prodajajo izdelke mladih nizozemskih modnih oblikovalcev, ugotavlja, da se morajo trgovinice potruditi za svojo prepoznavnost. Zato so izdali svoj nakupovalni vodnik po Utrechtu, kjer obiskovalci poleg Puhe najdejo še druge majhne trgovine, ki bi jih sicer lahko zgrešili.

Da bi pridobili nove stranke in obdržali stare, so se morali po-truditi tudi utrechtski frizerski saloni.

V delikatesi Peek & van Be-urden so najbolj prodajani tuji siri. Solastnik trgovine

Edwin Peek meni, da se skrb za kakovostne izdelke spla-ča, saj je delikatesa zaradi

izjemne ponudbe postala znana tudi zunaj Utrechta.

Utrecht je poln majhnih umetniških »intervencij«, ki

na videz naključno krasijo manjše trge in ulice. Mesto je zaradi njih kljub bogati

zgodovini videti mladostno in navihano.

Arhitekturno barvit Utrecht vabi prebivalce in obisko-valce, da si sami napišejo

zgodbo tega mesta.

… IN kje PreSPATI Precej luksuzno: Prenočitev v Grand hotelu Karel V s peti-mi zvezdicami v starem delu mesta stane od 190 evrov.

Penzion: Prenočitev z zajtrkom v penzionu Achter het witte huis v mirnem severnem delu mesta stane 85 evrov; kolo vam v tem primeru posodijo brezplačno.

Po domače: V središču Utrechta si lahko najamete stanova-nje Dom Studio za 100 evrov na dan.

dI

Ne

rS

c

lU

B

mA

GA

ZI

Ne

1

0.11

Št.3

3

PORSCHE_210x280_okt11.indd 1 22.09.2011 11:59:13 UhrDN1_34_39.indd 36 29.09.2011 21:25:55 Uhr

PORSCHE_210x280_okt11.indd 1 22.09.2011 11:59:13 UhrDN1_34_39.indd 37 29.09.2011 21:25:59 Uhr

(38) V ribarnici Fishes so se konkurenci izognili s pro-dajo visoko-kakovostnih rib, ulovljenih prijazno do okolja. Da Fishes ni nava-dna ribarnica, sporočajo že z notranjo opremo.

Lastnik butika Puha Said Belhadj se trudi za boljšo promocijo svoje trgovi-nice na utrechtski »rdeči ulici«. Da bi obiskovalci laže našli njegov in druge manjše butike v Utrechtu, so izdali svoj nakupovalni vodnik po mestu.

Butik Hype je hibrid med frizerskim salonom ter trgovino z oblačili in mo-dnimi dodatki. Po mnenju zaposlenih ta koncept deluje, ker imajo stranke pri obeh storitvah isti cilj: boljši videz in poču-tje.

Hollandse nieuwe je ena najbolj priljubljenih ribjih jedi na Nizozemskem. Surov očiščen sled je postre-žen le s čebulo, domačini pa ga vedno prime-jo za rep in pojedo z nekaj ugrizi.

Zdi se, da ima vsak svojo zgod-bo, ki ustreza določeni ciljni skupini. Obiskali smo salon Hype, ki se osredotoča pred-vsem na mlade z nekonven-cionalnim okusom. V Hypu strankam poleg friziranja ponujajo še izbrana oblačila alternativnih znamk, modne dodatke in celo zelo poseben mobilni telefon.

Vodilo: bodi sproščenGlavno vodilo prebivalcev Utrechta je sproščenost, kar velja za vse, od preživljanja prostega časa do kulinarike in nakupovanja. Utrecht je na-mreč hudomušno mesto, kjer se znajo tudi resne ustanove, kot sta občina in univerza, pošaliti na svoj račun. Zato študentke, ki pijejo kavo na največjem utrechtskem trgu, opazuje orjaški kip sedečega zajca, na stavbi železniškega podjetja čepi železen NLP, prireditveni šotor pa je na-menoma oblečen v belo pla-stiko, da ga obiskovalci lahko počečkajo z alkoholnimi flo-mastri. Utrecht vztrajno vabi prebivalce in obiskovalce, da si sami napišejo zgodbo tega mesta.

N A P O T I

dI

Ne

rS

c

lU

B

mA

GA

ZI

Ne

1

0.11

Št.3

3

Vsak hladen dotik tega prvega, posebej oblikovanega kerami~nega aplikatorja, pomaga zmanj{ati videz temnih kolobarjev in zabuhlosti.

O~i so v trenutku videti sijo~e. V samo 2 tednih je 90 % žensk opazilo manj vidne temne kolobarje in zabuhlost.Uporabljajte ga vsak dan in predel kože okoli o~i bo videti za ve~ kot eno nijanso svetlej{i.

Ta dokazano nežen in u~inkovit izdelek lahko od julija dalje preiskusite v parfumerijah Müller, Limoni inBeautique Ši{ka.Za ve~ informacij nam pi{ite na: esteelauder≠medicoph.com

© 2

011

Est

ée L

aude

r In

c.

Predstavljajte si, da vam ni~esar ni potrebno skrivati.

Temni kolobarji Zabuhlost Gubice

Novo. Cooling Eye Illuminator

Ta dokazano nežen in učinkovit izdelek lahko preiskusite v parfumerijah Limoni,Beautique Šiška, Maxi in Müller.

Za več informacij nam pišite na: esteelauder@medicoph.com

DN1_34_39.indd 38 29.09.2011 21:26:17 Uhr

Vsak hladen dotik tega prvega, posebej oblikovanega kerami~nega aplikatorja, pomaga zmanj{ati videz temnih kolobarjev in zabuhlosti.

O~i so v trenutku videti sijo~e. V samo 2 tednih je 90 % žensk opazilo manj vidne temne kolobarje in zabuhlost.Uporabljajte ga vsak dan in predel kože okoli o~i bo videti za ve~ kot eno nijanso svetlej{i.

Ta dokazano nežen in u~inkovit izdelek lahko od julija dalje preiskusite v parfumerijah Müller, Limoni inBeautique Ši{ka.Za ve~ informacij nam pi{ite na: esteelauder≠medicoph.com

© 2

011

Est

ée L

aude

r In

c.

Predstavljajte si, da vam ni~esar ni potrebno skrivati.

Temni kolobarji Zabuhlost Gubice

Novo. Cooling Eye Illuminator

Ta dokazano nežen in učinkovit izdelek lahko preiskusite v parfumerijah Limoni,Beautique Šiška, Maxi in Müller.

Za več informacij nam pišite na: esteelauder@medicoph.com

DN1_34_39.indd 39 29.09.2011 21:26:17 Uhr

(40) D C : T R A V E L

PRED BOŽIČEM V MESTO, KI NIKOLI NE SPI

DI

NE

RS

C

LU

BM

AG

AZ

IN

E10

.11

Št.3

3

Njujorčani pravijo, da ima New York tri letne čase: avgust, ko si no-ben ne želi biti v me-

stu, ker je vlažno, leno, zaspano in nevzdržno soparno (vsi, ki kaj velja-jo pa takrat sploh letujejo v Hamp-tons, Martha’s Vinyard ali St. Barth), drugi letni čas so vsi ostali meseci, ko jim je mesto dom in stanje duha ter tretji letni čas december, ko New York postane .... New York v decem-bru! V začetku meseca se prižgejo lučke na drevesu ob Rockfellerjevem centru, nebo New Yorka se še bolj razsvetli in potem se začne zimska pravljica. Vrvež na Peti aveniji in ostalih ulicah Manhattna spremljajo vzdihi 'oh' in 'ah' med opazovanjem praznično okrašenih izložb, naku-povanje postane novo stanje duha, pa še sprehod po Centralnem par-ku z rdečimi nosovi, drsanje pod božičnimi lučkami v parku ali pri Rockefellerju, počitek v Muzeju mo-dernih umetnosti, s konjsko vprego mimo hotela Plaza, vroč čaj v enem od majhnih lokalčkov v Greenwi-ch Villageu, pozna večerja v China Town, nočni jazz nekje okrog ulice Bleeker… vzdušje kot v enem od 250 �lmov, ki jih vsako leto snemajo nekje v tem mestu.. Mesto res niko-li ne spi. Imenujejo ga tudi 'the big apple' ( veliko jabolko), po eni od razlag zato, ker so jazzovski glasbe-niki imenovali mesta, kjer so igrali 'jabolko', in New York je bil verjetno največje med njimi. Ugriznite ga še vi, decembra je najslajše!

Kaj početi v New Yorku v ‘podaljšanem vikendu’ ?Voden krožni ogled mesta (s slo-venskim vodnikom) vam bo dal odličen vpogled in orientacijo po Manhattnu. Vožnja ob Centralnem parku, Lincolnov in Rockefellerjev center, stavba Dakota, kjer je živel in življenje izgubil John Lennon (letos bi bil star 70 let), Harlem z vsemi svojimi dobrimi in mračni-mi vibracijami, muzejska milja, 5. avenija, etnično raznolik East Vil-lage, nekdanje pristanišče South Port in pomol št. 17, Kitajska četrt, ‘Little Italy (v New Yorku živi več prebivalcev italijanskega porekla kot v Rimu), Wall Street, kjer se gradi in uničuje �nančni sistem, ‘Ground Zero’, kjer sta pred dese-timi leti še stala ‘dvojčka’, glavna njujorška prometna žila Broadway, boemski Greenwich Village…. Vsak del mesta jen kot kakšno me-sto zase in ima svoj prav poseben karakter, v kakšen del mesta se bo-ste želeli vrniti in se potepati še po svoje. Zato bo orientacijski ogled mesta z vodičem odličen uvod v vaše prijateljstvo z Manhattnom. In ko boste imeli končno prosti čas? Poiščite razgled! Empire State Bu-ilding, stara-nova najvišja stavba v New Yorku je institucija že sama po sebi. Večerni razgled na luči ve-lemesta je vreden tudi tistih nekaj (ali več) minut čakanja. Belvedere Castle sredi Centralnega parka (v

višini 79. ulice) s svoje strehe odpi-ra krasen razgled na mesto in nam pokaže tisto, kar Centralni park je: otok sredi ogromnega morja beto-na. (odprto od 11h-16h)

Čar prednovoletnih trgovinNakupovanje v prednovoletnem New Yorku neha biti potrošniški greh, ampak le še eno ‘stanje duha’. Konec koncev so Nizozemci tudi sam Manhattan v 17. stoletju kupi-li od Indijancev za današnjo proti-vrednost kakšnih 24 dolarjev (cene so se od takrat nekoliko povišale!). Med klasiko nakupovalnih pustolo-vščin pa sodijo Peta avenija z vele-blagovnico Sax in številnimi butiki zvenečih imen, še posebej okoli 57. ulice, avenija Madison, kjer so med 57. in 79. ulico celo najdražje naje-mnine za trgovine na svetu, na za-hodni strani je v 47. ulici med 5. in 6. avenijo četrt diamantov, pa veliko trgovin z elektroniko ( na nekate-rih sumljivo že nekaj let piše, da so odprte zadnji dan), v tekstilni četrti (Garment District) je ob 34. ulici veleblagovnica Macy's, ki se razgla-ša za največjo na svetu, v Chelsea so se razrasle galerije, pa oho, Soho in njegovi številni majhni butiki zna-nih in neznanih oblikovalcev, za vse, ki radi barantate je pravi kraj ulice okoli Canal Street, v Greenwi-ch Villageu so številne knjigarne, starinarne in butiki, Broadway je v spodnjem delu poln trgovin, v spodnjem Manhattnu pa nasproti nekdanjega Svetovnega trgovskega

centra mestni 'outlet' Century 21 zanima, ali so vam všeč kreacije in oblačila iz kolekcij prejšnjih let, ki jih tam uspešno prodajajo. Če ima-te radi nakupovanje z razgledom, se odpravite do Southstreet Seaport, kjer boste nakupovali s pogledom na jadrnice, Brooklynski most in mor-je, ali pa v novejšem nakupovalnem centru Columbus Circle s pogledom na Centralni park. Raziskujte in ne skrbite, kar nekaj večjih trgovin ima 'Husbands' resting area!'. Kompas vas bo pa popeljal še v enega od sre-dišč z 'outleti', kjer tudi domačini ri-barijo za ugodnimi cenami izdelkov iz prejšnjih sezon.

Kulturno popoldneMuzejska milja (na vzhodni strani Central-nega parka) vas lahko ‘požre’ za najmanj en popoldan, obiščite še pred kratkim obnovljen muzej moderne umetnosti MoMa na 53. cesti. (na-sproti vhoda je znamenita trgovina s čevlji Manolo Blahnik), Guggenheimov,Whitneyev ali Metroplitanski muzej, zaključite dan z mjuziklom, dobro komedijo ali opero v Metropolitanki.

(41)

EKSKLUZIVNO za Diners: BOŽIČNI NAKUPI V NEW YORKU

• Odhod 9. decembra 2011• 5 dni, 3 nočitve z zajtrkom, hotel 3* na Manhattnu,

letalo iz Ljubljane.• Od 1.455 evrov (vključene letališke pristojbine).

• BREZPLAČNO: vstop na Empire State Building, city pass hop on – hop o� avtobusna vozovnica za 48 ur, drsanje v Central Parku,

ureditev vstopnega obrazca za vstop v ZDA (ESTA). • S plačilno kartico Diners Club možnost plačila do dvanajst obrokov

(najmanjši znesek obroka je 100 evrov). • Več informacij: Matevž Hrovat, 01/200 64 23;

matevz.hrovat@kompas.si, ali Kompasov rezervacijski center 01/ 200 61 11.

Za Kompas zapisala | T I N A M U Š I Č

Sprehod po parku vseh parkov Centralni park je v srcu, če že ne tudi srce mesta.Večji je od Monaka, ima skoraj 90 km sprehajalnih poti, 9000 klopic, kjer lahko zadihamo in opazujemo ljudi. Edinstvena kom-binacija arhitekture, urbanizma (park je narejen in nasajen povsem umetno) in vzdušja. Park je po po-pularnosti takoj za kipom Svobode in nebotičnikom Empire State Buil-ding, a je za razliko od njiju dinami-čen in živ in se spreminja glede na letne čase in vzdušje v mestu.

Večer v mestu, ki nikoli ne spiČe ste že v mestu, ki nikoli ne spi, žrtvujte še vi kakšno uro spanca. Broadway ponuja mjuzikle in gledališke predstave, v katerih boste prepoznali marsikaterega

glavnega igralca, bodisi na odru ali med publiko, o�-Broadway (gledališča izven

Broadwaya) produkcija pa predstavlja bolj al-ternativne in inovativne predstave. Za pravi nočni

utrip New Yorka pa se odpravite še v enega od jazz ali blues klubov po Greenwich Villageu. Boste že ujeli enega od 12000 taksijev za pot nazaj v hotel. Restavracij je le v Manhattnu okoli 19000, to pomeni, da bi lahko kakšnih 50 let vsak večer jedli v dru-gi restavraciji… ne poskušajte tega. Pravi njujorčani boste ne glede na to, če se boste odpravili v trenutno najprominentnejšo restavracijo ‘per se’, na ostrige na postajo Grand Cen-tral Station, h Kitajcu v China Town, k Italijanu v Little Italy, v restavracijo Manga na Wall Streetu prisluškovat borznim posrednikom med kosi-lom, kako padajo delnice ali pa bo-ste na ulici pojedli hot-dog z zeljem in čebulo. Glavno, da ugriznete v ‘Veliko jabolko’.

Avtor | N e N a d S e N i ć Foto | a r h i v i t e r m

Spaji – oaze dobrega počutja

h e d o N i z e m

dejstva so znana: ni nam lahko. vsak dan je bolj napo-ren, delamo

čedalje več, smo preobreme-njeni, imamo premalo časa zase, za prijatelje, za družino. zato, če le lahko, pobegnemo nekam, kjer se lahko sprosti-mo. da pa bi se lahko v krat-kem času res sprostili in na-polnili svoje baterije, je zelo pomemben ambient. glavne modne smernice v notranjem oblikovanju spajev in centrov dobrega počutja so naravno udobje, prostorska in svetlob-

na neobičajnost, domiselne arhitekturne rešitve in holi-stična oprema.

V zadnjih 20 letih so spaji in centri dobrega počutja zelo pripomogli k razvoju in rasti turizma doma in v tujini. Toda prav ti centri se stalno spre-minjajo. Eden najbolj znanih strokovnjakov za spaje, Av-strijec Heinz Schletterer celo meni, da bodo spremembe na tem področju čedalje pogo-stejše. Utrujeni gosti namreč vse bolj zahtevajo nadstandar-dne storitve in nadstandardno opremljene prostore, saj želijo pobegniti vsakdanjiku urba-

nega, hitrega in monotone-ga okolja. Še pred nedavnim špartanska in deloma ne pre-več privlačna oprema se uspe-šno umika holistični obrav-navi, ki s posebnim ozračjem spodbuja vseh pet čutov: po-sebej oblikovana ležišča, mul-timedijska tehnologija, poseb-ni zvoki – poleg individualne zvočne masaže lahko na pri-mer v Wellnessu Orhidelia v Termah Olimia doživite zvok gongov na ležalniku ob baze-nu, zvok himalajskih posod v biosavni ali pa zvok kristalnih posod –, izpust aromatičnih vonjav in prilagojena, spro-ščajoča osvetljava.

Nazaj k naraviArhitekturne smernice se obra-čajo h končnemu uporabniku – gostu centra dobrega poču-tja, ki pričakuje, da se bo tam resnično počutil udobno in se sprostil. A ne samo to, notra-nje oblikovanje v najsodobnej-ših spajih obsega naravne teme in naravne materiale. Tako sta center dobrega počutja in spa v Bohinj Park Hotelu, v prvem ekohotelu v Sloveniji, opremlje-na z naravnimi materiali, ki jih dopolnjujejo mogočni razgledi na Julijske Alpe. Wellness hotel Sotelia v Termah Olimia je pred leti prejel Plečnikovo nagrado za umeščenost objekta v okolje.

Ekocentra dobrega počutja v Bohinju sta opazna po izbo-ru naravnih materialov in veličastnih razgledih na Alpe.

di

Ne

rS

C

Lu

b

ma

ga

zi

Ne

1

0.11

Št.3

3

(42)

Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v Wellness Hotelu Sotelia****s, kjer boste padli v

objem narave. “Napolnite se z energijo”(3 dnevni paket) vsebuje: 2x polpenzion,

kopanje v vseh bazenih, neomejen vstop v Wellness Orhidelia, v savna svet v Termaliji,

zanjo - havajska masaža Lomi Lomi Nui 60 min., zanj - masaža Olimia 60 min.

Cena: 234 € po osebi v dvoposteljni sobi do 26.12.2011.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek, SlovenijaT 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

We� ne� Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov.

Wellness Orhidelia je najprestižnejši svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce.

NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

We� ne� Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov.

DN1_42_47.indd 42 29.09.2011 21:30:21 Uhr

Spaji – oaze dobrega počutja

Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v Wellness Hotelu Sotelia****s, kjer boste padli v

objem narave. “Napolnite se z energijo”(3 dnevni paket) vsebuje: 2x polpenzion,

kopanje v vseh bazenih, neomejen vstop v Wellness Orhidelia, v savna svet v Termaliji,

zanjo - havajska masaža Lomi Lomi Nui 60 min., zanj - masaža Olimia 60 min.

Cena: 234 € po osebi v dvoposteljni sobi do 26.12.2011.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek, SlovenijaT 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com

We� ne� Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov.

Wellness Orhidelia je najprestižnejši svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje ljubezni. V bazenih se boste lahko potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce.

NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

We� ne� Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov.

DN1_42_47.indd 43 29.09.2011 21:30:25 Uhr

h e d o N i z e m

Center dobrega počutja Orhidelia v Termah Olimia je prostor posebnih oblik za popolno raz-vajanje. Pripoveduje zgodbo o skrivnostnosti črne orhideje in čarobnosti ljubezni.

Masažni prostor za sproščeno in umirje-no počutje – zato se v sodobnih centrih opremijo z lesenimi materiali. Zelena bar-va spominja na naravno okolje.

Kot nam je povedala Sabina Stipčič, vodja wellnessa in baze-nov v Termah Olimia, so pou-darek namenili »naravnim ma-terialom in velikim steklenim površinam, ki goste ves čas po-vezujejo s prečudovito naravo«.

Ne gre prezreti niti njihovega Wellnessa Orhidelia. Ambient pripoveduje edinstveno zgodbo, ki po besedah Stipčičeve sim-bolizira »skrivnostnost črne or-hideje, kar se kaže v temni barvi interiera, čarobnost ljubezni in neprecenljivo ženskost«. V tem centru dobrega počutja so baze-ni v barvi rožnate orhideje, fin-ske savne krasi les, parne pa so zasnovane v duhu hedonizma z ambientalnimi ornamenti.

Pomirja kot vulkanVse modne smernice sodob-nih spajev in centrov dobrega počutja najdemo v odmevnem projektu notranjega oblikoval-ca Nebojše Glavonića iz srbske-ga Pančeva.

T. +385 51 710 444 • reservations@liburnia.hr • www.liburnia.hr

Oktober na opatijski rivieriM A R U N A D A

KOSTANJ IN SPAHotel AMBASADOR

MARUNADAHotel BRISTOL

MARUNADAHotel EXCELSIOR

Paket 2 noči/3 dni: od 128 € na osebo

polpenzion, medica za dobrodošlico, rulada iz kostanja

in veliki kapučino Melange, uporaba bazena z ogrevano morsko

vodo in spa relax cone

PROMOCIJSKA KODA 1290

Paket 2 noči/3 dni: od 54 € na osebo

polpenzion, 1-krat večerja s kostanjevimi specialitetami v taverni

hotela Excelsior, medica za dobrodošlico, 1-krat sladica iz

kostanja in topli napitek

PROMOCIJSKA KODA 1359

Paket 2 noči/3 dni: od 78 € na osebo

polpenzion, 1-krat večerja s kostanjevimi specialitetami v taverni hotela, medica za dobrodošlico, 1-krat

sladica iz kostanja in topli napitek, uporaba bazena z ogrevano morsko vodo

PROMOCIJSKA KODA 1359

di

Ne

rS

C

Lu

b

ma

ga

zi

Ne

1

0.11

Št.3

3

(44)

DN1_42_47.indd 44 29.09.2011 21:30:38 Uhr

T. +385 51 710 444 • reservations@liburnia.hr • www.liburnia.hr

Oktober na opatijski rivieriM A R U N A D A

KOSTANJ IN SPAHotel AMBASADOR

MARUNADAHotel BRISTOL

MARUNADAHotel EXCELSIOR

Paket 2 noči/3 dni: od 128 € na osebo

polpenzion, medica za dobrodošlico, rulada iz kostanja

in veliki kapučino Melange, uporaba bazena z ogrevano morsko

vodo in spa relax cone

PROMOCIJSKA KODA 1290

Paket 2 noči/3 dni: od 54 € na osebo

polpenzion, 1-krat večerja s kostanjevimi specialitetami v taverni

hotela Excelsior, medica za dobrodošlico, 1-krat sladica iz

kostanja in topli napitek

PROMOCIJSKA KODA 1359

Paket 2 noči/3 dni: od 78 € na osebo

polpenzion, 1-krat večerja s kostanjevimi specialitetami v taverni hotela, medica za dobrodošlico, 1-krat

sladica iz kostanja in topli napitek, uporaba bazena z ogrevano morsko vodo

PROMOCIJSKA KODA 1359

DN1_42_47.indd 45 29.09.2011 21:30:38 Uhr

h e d o N i z e mPivovski wellness vključuje storže hmelja, ki vsebujejo fitoestrogene in delujejo antiseptič-no, to pa je koristno za vitalnost kože.

Njegov projekt spa centra je merilo za spaje prihodnosti. Uporabil je dve vrsti naravnega materiala: beli bor in rdečo ce-dro, ki simulira razlivanje lave iz vulkana in razbije monoto-nost v prostoru.

Vulkansko črna, ki prevladuje v interieru, spominja na barvo in pomen vulkanskega kamenja, ki se uporablja pri masažah in v savnah. Zelena barva spominja na naravo, turkizna modra pa na svežino in bistrost oceanov. Osrednji prostor je najbolj za-nimiv. V njem je bazen prepro-ste oblike s turkiznimi plošči-cami, nad bazenom je strop s posebno osvetljavo, ki spremlja linije bazena in jih povezuje z drugimi elementi v prostoru. Pridušena svetloba z rumeno-oranžnimi toni prinaša toplino notranji atmosferi, senčniki na svetilkah pa spominjajo na obliko vulkana. K celostni po-dobi pripomorejo še ustrezno opremljeni dodatni prostori, kot so stranišča, kopalnice in garderobe.

Kateri weLLNeSS paKet je NajboLjŠi za vaS

1. Razpakirajte pakete: preverite, ali so res ugodni, tako da primerjate, koliko bi plačali, če bi za vsako storitev v pa-

ketu odšteli posebej.

2. Kdo plača večerjo? Ali je vključena v paket? Koliko doda-tnih stroškov boste imeli za prehrano poleg plačanega pa-

keta?

3. Povsem izkoristite paket. Ali ta obsega dve wellness ozi-roma spa storitvi po vaši izbiri? Izberite najdražji in naj-

bolj luksuzni. Zakaj bi zapravljali čas z navadno pedikuro.

4. S kom boste spali? Ali paketna ponudba vključuje ceno sobe ali ceno za osebo na sobo?

5. Zakaj je tako poceni? Vnaprej preverite ali pa ponudnika pravočasno neposredno vprašajte, zakaj ponujajo tako

poceni paket. Ali hotel morda prav takrat obnavljajo? Kakšna doplačila lahko pričakujete? Ne dovolite si neprijetnega prese-nečenja ob koncu spa vikenda.

Avtohtona ponudba, tudi s pivomGlavonić je povedal, da se sodobne modne smernice v opremljanju spajev in centrov dobrega počutja usklajujejo s storitvami v teh. V avtohtoni ponudbi se namreč uporablja-jo tudi naravna sredstva in iz-delki, kot so cvetni listi vrtnic za masažo celotnega telesa.

V Sloveniji je vse več poudar-ka na avtohtonem wellnessu, ki je razvojna smernica pri-hodnosti, meni Janja Urankar, vodja programa wellnessa v Thermani Laško. Takšne pro-grame, ki po besedah Uran-karjeve ponudbi dodajo pri-dih domačnosti, lokalnosti, svetu pa pokažejo, da »naša ponudba dobrega počutja ni le kakovostna, temveč tudi edinstvena«, je napovedal že Schletterer. Pravi, da se bodo morali spaji in centri dobrega počutja v prihodnje specia-lizirati in povsem prilagoditi željam in potrebam svojih naj-bolj tipičnih in rednih gostov.

V Thermani Laško so tako razvili izjemne pivovske wellness storitve, pri katerih uporabljajo pivovske izdel-ke, ki temeljijo na surovini, pridobljeni v Pivovarni La-ško – avtohtono razvajanje

s pivovskimi maskami in masažami, pilingi in nega-mi, kopelmi, Urankarjeva pa napoveduje še pivovske šam-pone in mila. Za lepšo in pro-žnejšo kožo, za sprostitev in boljše počutje.

di

Ne

rS

C

Lu

b

ma

ga

zi

Ne

1

0.11

Št.3

3

(46)

DN1_42_47.indd 46 29.09.2011 21:30:50 Uhr

DN1_42_47.indd 47 29.09.2011 21:30:51 Uhr

(48)

Avtor | D r a g i c a S u š n i k Foto | S h u t t e r S t o c k , a r h i v p r o i z v a j a l c e v

izberite kozmetiko brez umetnih Snovi

koža je največji organ telesa. zanjo naj bi ob prehodu letnih časov še bolj poskr-

beli. jeseni se namreč odzove z večjo občutljivostjo. Dermato-logi in drugi specialisti za kožo potrjujejo, da je eno najbolj kritičnih obdobij prav konec poletja in začetek jeseni.

Temperature nihajo, razlike med hladnimi jutri in še vroči-mi popoldnevi so velike. Poleg tega se čas dopustov, ko se naša koža ponavadi malo popravi, iz-teče in spet preživljamo večino

dneva v umetnih okoliščinah, v klimatiziranih prostorih, ki jih ob prvem resnejšem mrazu zač-nejo tudi ogrevati, kar je za kožo obraza (in tudi telesa) pravi šok. Koža postane izsušena, luskasta,

Di

ne

rS

c

lu

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

n e g a k o Ž e

DN1_48_51.indd 48 29.09.2011 21:32:34 Uhr

izberite kozmetiko brez umetnih Snovi

Laverin koncentriran serum za lifting z belim čajem in oljem karanje je namenjen negi proti gubicam za napeto in čvrsto kožo.

Pena za globin-sko čiščenje kože Madara za vse tipe kože. Temeljito in nežno čisti kožo na obrazu in vratu. Vsebuje šentjanžev-ko, ognjič, kamilico, rman, rožno vodo.

povrhnjica je zategnjena, na koži se lahko pojavijo nepravilnosti, kot so madeži, rdečica, mozolji in druge težave. Tudi stres slabo vpliva na kožo.

S primernimi izdelki koži po-vrnimo porušeno ravnovesje. Izberimo naravno negovalno kozmetiko, po možnosti takšno s certifikatom in dokazilom, da je pridelana prijazno do okolja in zdravja.

Kaj koži škodi?prevroča voda. Dolgotrajno prhanje ali namakanje v preto-pli ali vroči vodi kožo poškodu-je, saj jo izsuši, koža pa izgubi hidrolipidni plašč, ki deluje kot naravna zaščita pred vdorom tujkov in bolezenskih klic.

neprimeren ph. Koži škodu-jejo preveč agresivna tekoča ali trda mila z neprimernim pH.

Agresivna mila kožo izsušijo, saj ji odvzamejo njeno lastno ma-ščobo.

umetne dišave in barvila. Izogi-bajte se jim. Tisti s preobčutljivo kožo to dobro vedo, vendar na-svet ne bo odveč niti za vse z nor-malno občutljivo kožo. Ne upo-rabljajte izdelkov, ki kožo dražijo in izzovejo alergično reakcijo.

(49)

DN1_48_51.indd 49 29.09.2011 21:32:36 Uhr

(50) n e g a k o Ž e

britje. Nekateri moški, ki se brijejo, imajo potem razdraže-no, bolj občutljivo in izsušeno kožo, saj z britjem odstranijo zaščitni sloj povrhnjice. Zato se ne brijte na suho, ampak prej uporabite gel ali peno in pri-merno negujte kožo po britju.

neprimerni odstranjevalci ličil. Za odstranjevanje upo-rabite vato, mehko gobico ali bombažno krpico. Očesnih li-čil ne drgnite stran na silo, ker je koža na tem delu obraza zelo tanka in občutljiva.

neustrezna kozmetika. Ima-te zrelo, suho kožo, pa upo-rabljate kozmetiko, ki vam jo je nekdo podaril (in je name-njena mladi in aknasti koži)? Napaka. Naša koža in njene potrebe se ves čas spreminjajo. Kozmetika za 25 let staro kožo ni primerna za nekoga v staro-sti 40 let, kaj šele za tistega, ki jih ima 65. Če ne veste, kakšno kožo imate, poiščite nasvet iz-kušene kozmetičarke.

Če kožo pustimo brez vsega. Naravno je lepo, a koža kliče po zaščiti, in to v vseh letnih časih. V sodobnih negovalnih sredstvih je kup blagodejnih sestavin, od zelenega in belega čaja, antioksidantov, vitami-nov in mineralov ter drago-cenih rastlinskih olj, ki kožo negujejo, polepšajo, pomladijo in celo učvrstijo. Koža še zla-sti potrebuje vlago in to dobi z vlažilnimi kremami in losjoni.

uporaba starih izdelkov. Pri naravni kozmetiki je nevarnost majhna, saj so ponavadi vsi lončki in tubice opremljeni z natančnim datumom trajanja. Pri kozmetiki, ki vsebuje kon-zervanse, je prav tako označe-no, koliko časa je lahko tubica ali lonček odprt (očesna nega in maskare šest mesecev, kreme do 12 mesecev, serumi in neka-tere kreme 18 mesecev, maske in pilingi do 24 mesecev).

Obnavljalni vlažilni losjon za telo znamke Dr.

Hauschka je namenjen zreli in suhi koži. To

naredi svilnato mehko in jo vidno učvrsti z

naravnimi sestavinami iz ekološke pridelave.

Melvitino organsko kre-mo za oblikovanje posta-ve Algascience odlikuje visoka vsebnost aktivnih morskih sestavin, ki učin-kovito delujejo proti ce-lulitu, odvajajo odvečno maščobo in zmanjšujejo maščobne blazinice.

kozmetika s preveč kemije in konzervansi. Včasih je manj v resnici več. Če imate občutljivo kožo, izberite naravno, eko-, bio- in organsko kozmetiko. Ta vsebuje zelo malo ali skoraj nič umetnih dodatkov, za obstoj-nost negovalnega sredstva pa skrbijo naravni konzervansi.

Kaj lahko naredimo?Poskrbimo za primerno pre-hrano, dovolj živil z antioksi-danti, minerali, vitamini in drugimi koristnimi mikrohra-nili. Spijmo dovolj navadne ali mineralne (negazirane) vode – vsaj liter in pol do dva na dan. Opustimo kajenje, ki koži

odvzema kisik, zaradi česar postane ta sivkasta in pusta ter izgubi naravno elastičnost. Privoščimo si dovolj spanca. Ne govori se zaman o lepo-tnem spancu. Z redno telovad-bo pa spodbudimo prekrvitev vseh organov v telesu in kajpak tudi kože.

Nuxejeva vlažilna krema za suho kožo Bio Beauté ima bogato, nemastno teksturo in

vlaži kožo osem ur. Vsebuje patentiran iz-vleček cvetov maka, izvlečke fige in grana-

tnega jabolka, vse organskega izvora.

Di

ne

rS

c

lu

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

FACE EYES CHEEKS LIPS TOOLS PALETTES SKINCARE PRO

End

emit

stud

io, f

oto:

Urb

an M

odic

, mod

eli:

Sar

a, A

leks

andr

a, K

itiya

Make-Up Designory šola in trgovina: Rimska cesta 13 / 1000 Ljubljana / t: 01 6200 348, 030 654 883 / info@makeupartist.si / www.mud.si / www.facebook.com/mud.eu

Si drznete biti drugačni, si želite večerni ali preprosto naravni videz? MUD zagotavlja kakovost,

dolgotrajno obstojnost, brezhiben nanos in široko paleto barv. Sistematično urejene linije izdelkov, natančni

pripomočki, navodila in triki umetnikov ličenja omogočajo enostavno uporabo izdelkov. Make-up je

preprost, premišljen in vsestranski. Zadnje desetletje je zato MUD prva izbira vrhunskih umetnikov ličenja.

I KNOW MAKE-UP.™

Vabljeni v našo MUD trgovino na Rimski cesti 13 v Ljubljani.

MUD_210x280_Diners.indd 1 20.9.2011 11:30:01DN1_48_51.indd 50 29.09.2011 21:32:45 Uhr

FACE EYES CHEEKS LIPS TOOLS PALETTES SKINCARE PROE

ndem

it st

udio

, fot

o: U

rban

Mod

ic, m

odel

i: S

ara,

Ale

ksan

dra,

Kiti

ya

Make-Up Designory šola in trgovina: Rimska cesta 13 / 1000 Ljubljana / t: 01 6200 348, 030 654 883 / info@makeupartist.si / www.mud.si / www.facebook.com/mud.eu

Si drznete biti drugačni, si želite večerni ali preprosto naravni videz? MUD zagotavlja kakovost,

dolgotrajno obstojnost, brezhiben nanos in široko paleto barv. Sistematično urejene linije izdelkov, natančni

pripomočki, navodila in triki umetnikov ličenja omogočajo enostavno uporabo izdelkov. Make-up je

preprost, premišljen in vsestranski. Zadnje desetletje je zato MUD prva izbira vrhunskih umetnikov ličenja.

I KNOW MAKE-UP.™

Vabljeni v našo MUD trgovino na Rimski cesti 13 v Ljubljani.

MUD_210x280_Diners.indd 1 20.9.2011 11:30:01DN1_48_51.indd 51 29.09.2011 21:32:46 Uhr

(52) D C D O S J E : P O S E B N O S T I

KARTICA UGODNOSTI ZA UPOKOJENCE

Pozabite na dolge čakalne vrste v bankah ali poštah in članarino za leto dni! Naveza Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Diners Club vsem članom ZDUS in upokojencem, ki to še niso, ponuja novo kartico, ki nadomešča vse dru-

ge. Brezplačna enoletna uporaba, le podpis pri plačevanju, obročna plačila brez kreditnih pol, nagrade in še in še razli-kujejo to kartico od preostalih. Pozabite neugodno kazanje pokojninskih odrezkov. Ta kartica vam služi tudi kot identi-�kacija na prodajnem mestu, z njo kupujete ugodneje in bolj dostojanstveno!

Značilnosti nove kartice ZDUS – Diners Club so:• brezplačna enoletna uporaba,• plačevanje s podpisom, PIN koda je potrebna pri dvigu de-

narja iz bankomatov,• obročni nakupi do 12 obrokov brez dodatne dokumentacije,• odlog plačila do 40 dni,• individualna obravnava vsakega člana in individualno dolo-

čen limit,• del denarja se prek ZDUS vrne v vaše lokalno društvo,• ob redni uporabi lahko prihranite tudi eno pokojnino na

leto,• bogat nagradni program,• združuje ugodnosti vseh drugih plačilnih in bonitetnih kar-

tic,• osnovno nezgodno zavarovanje v vrednosti za 4.000 evrov,• varnostna SMS-sporočila ob uporabi kartice,• storitve on-line (pregledovanje stanja, naročanje nagrad), • 24-urni svetovalni center na brezplačni številki 080 1345, • brezplačni izvodi Diners Club Magazina, • brezplačen vstop v več kot 400 letaliških salonov po svetu, • več kot 7.800 prodajnih mest po Sloveniji in več kot 15 mili-

jonov drugih prodajnih mest po svetu …… in še več ugodnosti klasične kartice Diners Club.

Diners Club Slovenija prevzema odgovornost ob izgubi ali kraji kartice takoj po prejemu obvestila na telefonsko številko 01/589 61 33 in sprejema klice v svetovalnem centru 24 ur na dan.

Tisto, kar ločuje Diners Club od drugih ponudnikov plačil-no-kreditnih kartic, je raznovrstnost in inovativnost produk-tov ter visoka kakovost storitev.

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

(53)

1/ OSEBNI PODATKI

Ime in priimek: ______________________________________________________________

EMŠO:

Davčna številka:

Naziv društva upokojencev, v katerega ste včlanjeni:

________________________________________________________________

Bivališče: lastna hiša lastno stanovanje pri partnerju najemnik

Ulica in hišna številka: _________________________________________________________

Poštna številka: _________________ Kraj: _________________________________________

Telefon: _________________ GSM: ________________ e-pošta: ______________________

Ali ste lastnik dodatnih nepremičnin? da

Katerih: _____________________________________________________________________

Predvidena vsota mesečne porabe na kartici Diners Club: __________________ EUR

Druge kartice: American Express Eurocard/Mastercard Visa

Izbira datuma plačila računa: 8. 18. 28. v mesecu.Opomba: kartico vam bomo poslali po pošti na naslov stanovanja.

2/ PRIHODKI

Znesek mesečne pokojnine: ________________________________ EUR (neto)

Dodatni prihodki za zadnje 3 mesece:

1. _______________________ 2. ________________________ 3. _________________________

Vir dodatnih prihodkov: _______________________________________________________

Vljudno vas prosimo, da priložite kopije dokumentov:(prosimo, da se podpišete čez sliko),

Hvala. Pridržujemo si pravico, da po potrebi zahtevamo dodatno dokumentacijo.

IZPOLNI DINERS CLUB:

Odobreno Zavrnjeno Opomba DC_____________________________________________________________________

Podpis prosilca: _________________________________________________

Kraj in datum: ___________________________________________________

S podpisom pristopnice potrjujem resničnost vseh navedenih podatkov. S podpisom te pristopnice in plačilne kartice Diners Club sprejemam Pravila in pogoje za članstvo v Diners Clubu (»Pravila«), s katerimi sem se predhodno seznanil na spletnem naslovu www.dinersclub.si oz. na sedežu Diners Cluba. Sprejemam tudi polno odgovornost za vse denarne obveznosti, nastale z uporabo kartice. Izjavljam, da jo bom uporabljal samo takrat, ko bom denarno sposoben poravnati obveznosti v dogovorjenem roku. S podpisom te pristopnice soglašam, da Diners Club v skladu s Pravili in to izjavo za čas trajanja članstva v Diners Clubu, oziroma do poravnave vseh obveznosti, obdeluje os-ebne podatke navedene na pristopnici ter osebne podatke o nakupovalnih navadah, ki izvirajo iz uporabe kartice Diners Club (višina porabe, čas,kraj in prodajno mesto porabe s kartico Diners Club) z namenom statistične analize podatkov, analize nakupovalnih navad, oblikovanja pristopa neposrednega trženja na podlagi nakupovalnih navad, iz-vedbe neposrednega trženja in obveščanja o ponudbah in drugih informacijah. Hkrati izrecno soglašam, da lahko Diners Club vse v prejšnjem odstavku navedene osebne po-datke posreduje Zvezi društev upokojencev Slovenije (»ZDUS«) ter drugim partnerjem, s katerimi imata Diners Club in ZDUS sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju in dajem soglasje za obdelavo teh osebnih podatkov s strani ZDUS in drugih partnerjev za namene opisane v prejšnjem odstavku. Soglašam, da mi Diners Club pošilja reklamni material in me obvešča o novostih Diners Cluba ter da mi ZDUS in drugi partnerji prek os-ebne pošte, elektronske pošte ali spletnih in mobilnih aplikacij in poti pošiljajo sporočila z namenom obveščanja in izvajanja neposrednega trženja.

x

PRISTOPNICA: Da, želim kartico ZDUS-Diners Club.

Kartica ZDUS - Diners Club se od drugih kartic razlikuje predvsem po tem, da imetnike z nagra-dnimi točkami nagrajuje za vsak nakup (ob vsakem porabljenem evru dobi imetnik dve nagradni točki na kartico), jim omogoča nakupe na obroke in vsak mesec v sodelovanju s partnerji pripravlja posebne akcije s privlačnimi ugodnostmi. Imetniki lahko uporabljajo tudi raznovrstne spletne storitve, kot so pregled porabe, sprememba podatkov, naročanje nagrad, SMS-obveščanje, SMS-varnost in e-račun. Kartica zagotavlja izjemno varnost, Diners Club pa ob izgubi ali zlorabi kartice prevzema odgovornost takoj po pisni prijavi.Bogat nagradni program je tisto, kar želimo še po-sebej poudariti. Začetnih 2.500 nagradnih točk do-brodošlice se aktivira ob prvi uporabi. Po pregledu nagradnega kataloga pa so nagrade še bliže! Torej, vaša kartica ZDUS – Diners Club vam po-nuja ugodnosti kot nobena doslej. Pri potovanju z vlakom boste s kartico dobili kar 50 odstotkov po-pusta, v Merkurju 10 odstotkov, Rašici, Odeji, Cla-rusu, Petrolu do 20 odstotkov … vsak dan Diners Club Slovenija pridobiva nove partnerje, ki želijo slovenskih upokojencem ponuditi ugodnosti pri nakupu. Veliko se nas zaveda, da današnji časi niso lahki in je vsak prihranek še kako dragocen. Ta kreditno-plačilna kartica je res najboljše, najvarnejše in sploh najpreprostejše sredstvo plačevanja. Omogoča var-no, dostojanstveno in preprosto uporabo, kar si za-služi prav vsak naš član. Preizkusite kartico ZDUS - Diners Club brezplačno in se prepričajte o njeni vsestranski uporabnosti!

(54) D C D o s j e : p r i v i l e g i j

Nova kartiCa za mlaDe

pri Diners Clubu smo pred krat-kim najstarejše razveselili z novo plačilno-kreditno

kartico Diners Club – zDUs. izkušnje starejših in modrej-ših, vseh poklicno aktivnih, vseh, ki se trudimo, da bi bilo naše življenje čim lepše in čim bolj preprosto, pa želimo pre-nesti tudi na vas, mlade.

Mladi ste polni zagona, veliko stvari vas zanima, a le redko se vežete nanje. Danes ste tukaj, jutri tam, danes razmišljate tako, jutri malo drugače. Polni ste ne-ukrotljive energije, raziskoval-nega navdušenja in domišljije. Navdušujete s konkretnimi vpra-šanji z vseh področij, ki bi lahko spreminjala svet. A jutri je spet nov dan in kdo bi vedel, kaj bo

privlačno. Le redke stvari ostane-jo v središču vaše pozornosti in so tega vredne. Vsak mlad človek namreč dobro ve, kaj mu je v ne-kem obdobju všeč in kaj ga ne za-nima. Svet je poln priložnosti …Mladi nas polnite z energijo, z idejami in z dejstvom: vse je možno! En korak bliže k temu pozitivnemu vzvodu naj bo nova plačilno-kreditna kartica za mlade, poimenovana »Start Up«. Za ene bo to prvo resno plačilno orodje, ob katerem boste vstopili v samostojni fi-nančni svet, svet ugodnosti, svet neodvisnosti. Za druge bo to le pripomoček k obstoječe-mu osebnemu proračunu, za tretje simbol mesečne žepnine. Najstarejšim pa bo kartica po-menila predhodnico prave kre-ditne kartice – klasike Diners Cluba.

Kaj ponuja »Start Up«:• Začetni limit 50 evrov, z mo-

žnostjo kasnejšega povečanja.• Nakupi do 12 obrokov na

najbolj preprost način: samo s podpisom (večinoma brez obresti).

• Prijetno nakupovanje na raz-ličnih prodajnih mestih, 22 tisoč v Sloveniji in več 15 mi-lijonov po svetu.

• Nagradni program – dve točki za vsak porabljen evro – ponu-ja bogate nagrade in zanimive ugodnosti ter številne prihran-ke.

• Možnost uporabe on-line sto-ritev in varnostnih SMS-spo-ročil – kot nalašč za mlade.

• Vsak mesec nove prodajne ugodnosti v privlačnih trgovi-nah, salonih, turističnih agen-cijah …

• Tri tisoč nagradnih točk do-

brodošlice (z njimi lahko na-gradni program preizkusite takoj!).

• In najpomembnejše: brezplačna članarina za prvo leto članstva, kasneje samo evro na mesec.

In ker je ob vsem lepem v ži-vljenju pomembna tudi var-nost, se nova kartica »Start Up« navezuje na partnerja iz sveta zavarovanj in njegovo ponudbo za mlade: Vzajemno – jaz zate, ti zame. Kartico lah-ko pridobi vsak mladostnik med 18. in 30. letom starosti, tisti, ki se odločijo za paket Vzajemna Mladi, pa jo dobijo pod posebnimi pogoji in obo-gateno z dodatnimi darili.

Priporočite jo vsem, ki so mladi in navihani.

Di

Ne

rs

C

lU

B

ma

ga

zi

Ne

1

0.11

Št.3

3

DN1_54_55.indd 54 29.09.2011 21:37:38 Uhr

(55)

Včasih se je težko lotiti branja kata-logov, navo-dil, dolgih tekstov, drob-

nega tiska, opozoril … Nekateri smo pač taki, da raje uničimo nov gospodinjski aparat in vztrajamo pri svojem, kot da bi porabili dve uri in podrobno proučili vsa drobna navodila. Pri navodilih se vse neha! »Naj me, prosim, nihče ne uči, kako se zadeva prižge, ker to vem (že od rojstva)!«

Potem pa 14 dni iščemo prave-ga serviserja. Ali aparat pol leta opazujemo od daleč. Mogoče se bo sam prižgal … Jah, življenje je večen boj.

Naš sosed, recimo, pa si vsako-krat vzame čas, se umiri, usede na najljubši fotelj in z užitkom v miru prebere podrobnosti. Se-znani se z novo pridobitvijo v družini, novim gospodinjskim aparatom, ki mu bo zvesto služil še dolga leta. Naš sosed postane edini strokovnjak za novi aparat v soseski in vsi hodijo k njemu po nasvete, kako se prižge, kako deluje, kako ugasne, kako varčuje … Včasih sosedu zavidam.

Kako deluje nagradni program Diners Cluba? Tokrat bomo navodila za upora-bo predstavili na način, ki ga ra-zume prva skupina naših bralcev – to je tista, ki jih raje ignorira in

SPREHOD SKOZI NAGRADE IN PRIHRANKENAGRADNI PROGRAM JE PRIVILEGIJ, NE SEZNAMDOLGOČASNIH NAVODIL ZA UPORABO.

ne uporablja, kot predhodno pre-bere. Pa brez zamere – ta, ki to piše, tudi sodi mednje.

Zamislim si svoj idealni dan. Vedno se zgodi nasprotno, še posebno ob ponedeljkih. Zjutraj mi crkne mobilnik, v službi je norišnica, na prvi dnevni obrok se odpravim šele ob petih popol-dne, prijateljica gre zvečer na pot v tujino in me prosi, da jo peljem na letališče, mama je pozabila ku-piti hrano za psa in naj na poti v pasjo trgovino preverim še cene okvirjev za očetova očala, ker se je usedel nanje … sestrin mulc ima jutri rojstni dan, mojemu vozilu bo potekla registracija. In zdaj naj se v miru usedem in preberem knjižico s podrobnim opisom nagradnega programa Diners Cluba? Z veseljem …

50% POPUSTA

Kako rešiš več stvari hkrati in – deluje?• Kupon za 15 evrov pri FMC – novi LCD• Bon za 20 evrov pri Zavarovalnici Maribor

– registracija vozila• Kupon za 30 evrov za lete Adrie Airways

– naslednjič (po vzoru prijateljice)• 20 odstotkov popusta v trgovini Mr. Pet

– hrana za psa• 20 odstotkov popusta za Optiko Clarus

– okvir za očetova očala• 20 odstotkov popusta v Chiccu ali Baby cen-

tru – čudovita darila za sestrinega malčka• 50 odstotkov popusta v restavraciji Kaval

– večerja za dva ob koncu dneva• Mogoče poškilim še v Sportino – 10 odstot-

kov popusta

Prihranek: okrog 150 evrov v enem dnevu. Mislim, da si lahko vzamem eno uro in v miru preberem »navodila« za na-gradni program Diners Cluba. Se splača. In še zabavno je.

(56) K U L T U R N I K O L E D A R

NOVEMBER

•VljubljanskiAreniStožicebovpetek,11.novembra,ob21.urikoncertEltona Johna & The Band.

•Prestolnicabomed9.in20.novembromprizorišče22.lju-bljanskega mednarodnega filmskega festivala, največjegafilmskegadogodkaprinas.

•VknjigarniKonzorcijvLjubljanibodo14.novembraodprliprodajnorazstavoknjigFrankfurtpoFrankfurtu,kibonaogleddo29.novembra.

•VljubljanskiMestnigalerijibomed10.novembromin31.decembromnaogledmednarodnaskupinskarazstava,kijoskupajkurirataizraelskakustosinjaGalitEilatinkustosinjaMestnegalerijeAlenkaGregorič.Grezaiskanjenovihinte-rakcijmedumetniškimiinpolitičnimipraksami,spoudar-komnaaktualniumetniškirealnostijugovzhodneEvropeinBližnjegavzhoda.

• V Gallusovi dvorani CD lahko 22.novembra ob 19.30 prisluhnete legendijamajških godb Ernestu Ranglinu, 23.novembra ob isti uri pa pianistu Ivanu Skrtu(nasliki),kisebopredstavilskon-certomIgrasvetlobeinsenc.

•VCankarjevemdomubomed23.in27.novembromže27.slovenskiknjižnisejem.

• Narodni muzej Slovenije–Metelkovaod29.novembrado31.marcanapovedujesvojoosrednjorazstavospredstavitvijoevropskemanierističnegrafike.

OKTOBER•SNG Maribor bo od 14. do 23. oktobra v znamenju 46.

Borštnikovegasrečanja,našeganajvečjegagledališkegafe-stivala.

•VMestnemmuzejuLjubljanabodo17.oktobraodprliraz-stavoizciklaMuzejipovezujemo:ArabskaskupnostvMe-stnemmuzejuLjubljana.PredstavilibodoArabce,kiživijoindelajovSloveniji.

•VGallusovidvoraniCDbodo18.oktobranastopiliDunaj-skisimfonikipodvodstvomdirigentaHansaGrafa.

•Zavtorskimprogramombosta22.oktobraob19.30vGallu-sovidvoraniCDnastopilaskupinaTerrafolk in Simbolični orkesterpodtaktirkodirigentaIzidorjaLeitingerja.

•FundacijaBrumenvljubljanskiNarodnigalerijimed25.oktobromin27.novembrompripravlja5.bienalevidnihsporočil.

•VokvirufestivalaMesto ženskbovKi-notekido15.oktobraretrospektivafranco-skerežiserkeMargue-riteDuras.

•VKinodvorubovnočiz31.oktobrana1.novembertradici-onalnimaratongrozljivkpoizboruMarcelaŠtefančiča,jr.

Pripravila | m A R j A N A v I R A N T

DI

NE

RS

C

LU

B

mA

GA

ZI

NE

1

0.11

Št.3

3

DN1_56_57.indd 56 29.09.2011 21:41:09 Uhr

DN1_56_57.indd 57 29.09.2011 21:41:09 Uhr

(58) M I N I I N T E R V J U

Pisateljica in fi-lozofinja Mojca Kumerdej je z zbirkama krat-kih zgodb Fra-gma in Temna

snov kot svetli komet prešinila slovensko literarno obzorje. Že pred tem je nase opozorila z romanesknim prvencem Krst pod Triglavom, ki ga tako kot zadnji dve knjigi označuje tudi znanstvena fantastika. Pri-vlačita jo delovanje sistemov, ki v realnosti niso mogoči, in raziskovanje njihovega vpli-va na človeka. To je posledica njenega zanimanja za znanost in tehnologijo, ki ju inovativno vpleta v svoj literarni svet.

Pri Študentski založbi je pred kratkim izšla Bachelar-dova knjiga Poetika sanja-rije, ki govori o ustvarjal-nem procesu, ki poteka pri

budnosti in je tudi glavni element ustvarjanja. Kako te sanjarije pri budnosti doživljate vi?Pisanje je vmesni svet. Ko se mi porodi zamisel za zgodbo, se zgodi, da z njo mesece in mese-ce živim. Včasih idejo opustim, če pa jo začnem razvijati, se mi začne v mislih oblikovati struk-tura zgodbe, tako da velikokrat živim vzporedni življenji in se mi med opravljanjem vsakda-njih obveznosti hkrati dogaja neki drug miselni proces. Kadar se osredotočim zgolj na pisanje, pa mi je vse, kar ni povezano s tem, izjemno moteče.

Tudi bralci naj bi sanjali, ko beremo. Kako se vzpostavi energija med piscem in bralcem?Prvi bralec, za katerega pišem, sem jaz sama. Ko je zgodba v gro-bem napisana, jo začnem brati,

oblikovati in popravljati. Kadar imam občutek, da z njo nekaj ni v redu, pa tega ne znam določiti, jo za nekaj časa odložim in se k njej vrnem šele čez tedne ali me-sece, ko ponavadi prepoznam ti-sto, kar me je motilo. Ta časovni odmik v ustvarjalnem procesu se mi zdi izjemno pomemben. Do svojega literarnega pisanja sem zelo natančna in želim, da zgodba tako dramaturško kakor tudi jezikovno povsem stoji. Kar zadeva razmerje z bralcem, si vsak pisatelj želi njegovega odzi-va. Če sodim po odzivih bralcev mojih kratkih zgodb, imam kar srečo, saj pravijo, da jim zlezejo pod kožo, kot da bi se jim nekaj zgodilo na molekularni ravni.

Kakšne so vzporednice med temno snovjo v vesolju in naslovom knjige, ki združuje 11 kratkih zgodb?Enako kot pri zbirki Fragma

sem tudi pri zbirki Temna snov iskala naslov, ki bi najbolj po-vezal vseh teh 11 raznovrstnih zgodb in hkrati ne bil ilustrati-ven. Ko se mi je pojavil naslov Temna snov, sem z njim preži-vela kak teden in z vsakim dnem sem bila bolj prepričana, da je v resnici najbolj pravšnji. V astro-fiziki je temna snov nevidna snov in za nekaj podobnega gre tudi v zbirki, v kateri se vsi liki ubadajo z vprašanjem, kakšen je svet, v katerem živijo. V prvi in zadnji zgodbi se obema likoma svet popolnoma zruši. V drugih zgodbah sicer ne gre za tako zelo izrazito razrvanost, pa vendarle ga naseljuje negotovost.

Je temna snov prispodoba za temno plat človekove narave?Temna snov ni nekaj negativne-ga, ampak tisto, kar nam je ne-razumljivo, torej zastrtost, skriv-

NoTRaNJI RoboVI dRUŽbE IN čloVEKa Tekst | M a R J a N a V I R a N T Foto | I R E N a h E R a K

dI

NE

RS

C

lU

b

Ma

Ga

ZI

NE

1

0.11

Št.3

3

DN1_58_59.indd 58 29.09.2011 21:42:29 Uhr

(59)

Mojca Kumerdej: »Če sodim po odzivih bralcev mojih kratkih zgodb, imam kar srečo, saj pravijo, da jim zlezejo pod kožo, kot da bi se jim nekaj zgodilo na molekularni ravni.«

»TEMNa SNoV NI NEKaJ NEGaTIVNEGa, aMPaK TISTo, KaR NaM JE NERaZUMlJIVo; ZaSTRToST, SKRIVNoST, KI SI Jo PoSKUŠa VSaK IZMEd NaS PoJaSNITI.«

nost, ki si jo poskuša vsak izmed nas pojasniti.

V zbirkah Fragma in Temna snov so precej nenavadne zgodbe, v katerih se dotikate mejnih stanj človeka. Zakaj?Zgodbe imajo velik razpon tako kar zadeva dogajanje kakor tudi čustvena stanja in forme in ne nazadnje humor. Kakšna je zgodba, je odvisno od teme, pa tudi lika, skozi katerega pripove-dujem. Tisto, česar se lotevam, niso obrobja družbe, temveč notranji robovi družbe in člove-ka samega. V umetnosti me ne zanima recikliranje preverjenih kulturnih kodov. Zame je ume-tnost vedno razprtje vsebin sko-

zi izdelano umetniško formo, ne glede na to, za katero zvrst ume-tnosti gre. In to vsebin, ki so za človeka in civilizacijo temeljne. Seveda so te vsebine vedno od-prte skozi posamičen svet lika, ki je naseljen v zgodbi.

Kako se kot avtorica vživlja-te v like? Pisanje z moške perspektive se mi ne zdi prav nič težje ali zahtevnejše od pisanja z ženske perspektive. Pomembnejša je posebnost ali nenavadnost lika. Zelo veliko časa sem porabila za zgodbo Včasih Mihael molči, saj je napisana skozi oči devetletne deklice. Paziti sem morala, da ne bi med pisanjem zdrsnila v

moraliziranje oziroma ji ne bi pridala védenja, ki bi presegalo izkustveni svet otroka in nje-govo razumevanje. Bolj je tema mejna, bolj sem previdna. Kajti ostrejše so teme, hitreje ti spodr-sne in zgodba je lahko videti iz-jemno banalna in neprepričljiva. Zato tudi ne maram šokantnosti, ki je neposredno izražena.

Ukvarjate se tudi z no-vinarstvom in kritiškim pisanjem. Kakšen je odnos med takšnim pisanjem in literarnim ustvarjanjem?Čeprav gre v obeh primerih za uporabo jezika kot sredstva, sta to tako različna miselna procesa, da ju je težko primerjati. Obstaja

pa prehajanje enega v drugega. S tem, ko pišem o plesu, sem po-zornejša do telesnosti in gibanja. Prav s pisanjem o plesu sem se naučila ubeseditve telesnih pre-mikov, tudi najmanjših tikov. Pri umetnosti novih medijev, ki jo spremljam v galerijah Kape-lica in Aksioma ter na festivalu Ars Electronica, pa se srečujem tudi z vsebinami, ki me včasih lahko tako navdihnejo, da se iz njih porodi tudi kakšen motiv za zgodbo.

Vas je med pisanjem kratkih zgodb kdaj zamikalo, da bi iz posamezne zgodbe razvili roman?Zgodilo se mi je, da sem zgod-be odložila, ko sem začutila, da gre za vsebino, ki bi jo bilo mogoče razviti v roman. Tako zdaj čakajo tri zgodbe. Še vedno obstaja poveličevanje romana kot daljše forme v primerjavi s kratko zgodbo. Velikokrat me kdo vpraša, zakaj se ne lotim romana. Zato, ker vsebine, ki me nagovarjajo, zahtevajo natanko takšno kratko formo. Trdno sem prepričana, da je enako zahtevno napisati roman kot zbirko kratke proze, v kateri so vse zgodbe na isti kakovostni ravni. Tako v lite-raturi kakor v vseh drugih ume-tnostnih zvrsteh ni pomembna dolžina, temveč struktura. Šele če je delo, ne glede na umetniško zvrst, premišljeno strukturirano, se lahko ustvari presežek. Za ti-ste tri odložene zgodbe pa sem prepričana, da bodo roman ali pa jih ne bo.

oU

DN1_58_59.indd 59 29.09.2011 21:42:34 Uhr

(60) k u l t u r a

Ples med vzhodom in zahodom

v osPredju turška kinematografija

V koprskem Koloseju bo med 12. in 16. oktobrom drugi festival evropskega in mediteranskega filma. Poleg uradne tekmovalne sekcije evropskih filmov bo največ programa posvečenega turški kinematografiji zadnjih desetih let. Pri-kazani bodo tudi trije dokumentarni filmi, med njimi šved-ski dokumentarec o ustanovitelju Wikileaksa Julianu As-sangeu. V uradnem programu bodo predvajali filme, kot so Sneg na Kilimandžaru, Naš veličastni obup, Oceans, 72 dni, Sovražnik, Punk’s Not Dead, pa tudi film v otroški matineji.

ateljejske fotografije v mestnem muzejuV Mestnem muzeju Ljubljana bo 18. oktobra odpr-tje razstave Bojana Breclja z naslovom Kdo si?. Ker je postalo ustvarjanje osebnih fotografskih spominov preprosto, ateljejska fotografija zdaj nima več takšne veljave kot nekoč. Fotograf Bojan Brecelj s postavitvijo samoportretnega studia v razstavišču Mestnega mu-zeja ateljejski posnetek seli iz zgodovine v sedanjost. V njegovem studiu se bodo lahko fotografirali vsi, ki to želijo in imajo o sebi kaj povedati. Pred ogledalom in s sprožilcem si bo vsak lahko ustvaril svoje portrete in izrazil sebe po svoje. Ateljejski posnetki, ustvarjeni v Brecljevem samoportretnem studiu, bodo ostali del dediščine, ki jo hrani Mestni muzej Ljubljana, in bodo v prihodnosti pričali o ljudeh, ki sestavljajo naš da-našnji svet mnogih vprašanj, dilem in odgovorov. Na ogled do konca leta.

Po lanskem odmevnem srečanju s fa-scinantno odrsko poetiko se newyorški koreograf in slikar kitajskega rodu Shen Wei 16. in 17. oktobra vrača na oder Gal-lusove dvorane CD. Tokrat s svojim naj-uspešnejšim in vizualno najprepričljivej-šim triptihom, poimenovanim Re–I, II, III. Predstavo so navdihnila koreografo-va potovanja v Tibet, Kambodžo in na Kitajsko, ki jih je doživljal kot prvo vrni-tev v ta del sveta po politično spodbujeni preselitvi v New York. Svojo tehniko, ki temelji na taoističnem pogledu na svet, nadgrajuje z izkušnjo zahodne plesne in uprizoritvene tradicije.

Za new­yorškega koreografa Shena Weia je značilno prepletanje vzhodnega z zahodnim. Foto: Lois Greenfield

V samoportretnem studiu Bojana Breclja se bodo lahko fotografirali vsi, ki to želijo in imajo o sebi kaj povedati. Foto: Bojan Brecelj

Iz filma Punk’s Not Dead.

di

ne

rs

C

lu

B

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

Pripravila | m a r j a n a v i r a n t

DN1_60_63.indd 60 29.09.2011 22:21:12 Uhr

(61)

zvezda flamenka nove generaCije

Gostovanje Estrelle Morente 5. novembra ob 19.30 v Gallusovi dvorani CD bo zanesljivo eden glasbenih vrhuncev v slovenski prestolni-ci zadnjih let. Pevka iz najbolj znane flamen-kovske družine je postala svetovno znana, ko je za skladbo Vrni se glas posodila Penelope Cruz v istoimenskem Almodovarjevem filmu. Morentejeva (1980), doma v Granadi, je naj-bolj priljubljena pevka flamenka nove genera-cije. Večkrat so jo razglasili za najboljšo pevko te zvrsti, njena albuma pa za najboljši tovrstni izdaji. Kar je Mariza za fado, je Estrella Moren-te za flamenko.

iskanje svetega in ritualnega Na več ljubljanskih prizoriščih, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), Moderni galeriji, Jakopičevi galeriji, galeriji CD ter razstaviščih na Gosposvetski cesti 12 in Vošnjakovi ulici 4 si do 20. novembra lahko ogledate 29. grafič-ni bienale. Osrednja tema razstave, katere kuratorka je Beti Žerovc, je

umetniški dogodek. Predstavljeni so izbrani umetniški dogodki iz štirih, za sodobno umetnost značilnih te-matskih sklopov: nasilja, darežljivo-sti, praznine in iskanja svetega ter ri-tualnega. Med slovenskimi umetniki sodelujejo Jaša, skupina OHO, Matej Andraž Vogrinčič, Stane Kregar in Maruša Sagadin.

zBirka arteast 2000+ Pod novo strehoS predstavitvijo mednarodne zbirke vzho-dnoevropske umetnosti Arteast 2000+ in razstavo Muzej artefaktov, ki nastaja v okviru mednarodne mreže Internaciona-la, se v prostorih nekdanje vojašnice na Metelkovi 22 v soboto, 26. novembra, ob 20. uri odpira Muzej sodobne umetno-sti. Prenova je delo arhitekturnega biroja Groleger arhitekti, ki sodeluje z ministr-stvom za kulturo tudi pri celostni prenovi nastajajoče muzejske četrti. Arteast 2000+ je prva zbirka na svetu, ki ponuja celosten pogled na zadnja desetletja vzhodnoe-vropske umetnosti v dialogu z zahodno. Nastala je zaradi velikih političnih, gospo-darskih in družbenih sprememb v devet-desetih letih prejšnjega stoletja, ko se ni spremenila le politična geografija Evrope, temveč so se začele dogajati velike spre-membe tudi zaradi globalizacije, kar je močno vplivalo na razumevanje umetno-sti, razstav, muzejev in muzejskih zbirk.

Koncert španske pevke flamenka Estrelle Morente bo svojevrstna glasbena poslastica. Foto: arhiv Cankarjevega doma

Švedska umet­nica Anna Berndtson se na 29. grafičnem bienalu pred­stavlja z videom in performan­som Brez strahu. Foto: Macha Soloveitchik/© Anna Berndtson

Muzej sodobne umetnosti kot nov prostor pionirske mednarodne zbirke vzhodnoevropske umetnosti Arteast 2000+. Foto: arhiv Moder­ne galerije

DN1_60_63.indd 61 29.09.2011 22:21:19 Uhr

(62) k u l t u r a

od sončnih ur do vinskih BravurMladinska knjiga (MK) v za-četku novembra na knjižni trg pošilja slovensko nacionalno enciklopedijo Slovenika I–II. V več kot osem tisoč geslih bodo predstavljeni naravne značil-nosti in posebnosti ozemlja, kraji in pokrajine ter dogodki, pojavi, ustanove, organizaci-je in ljudje, ki so pomembno zaznamovali slovenski razvoj

ali so igrali izjemno vlogo v evropskem ali celo svetovnem merilu.

V MK so založili tudi novo knjigo esejev Renate Salecl (Per)verzije ljubezni in sovra-štva v prevodu Polone Mesec. V njej se avtorica sprašuje, za-kaj si takrat, ko smo zaljubljeni, mnogokrat preprečujemo sreč-

no skupnost z ljubljeno osebo. Zakaj nenehno iščemo popoln ljubezenski objekt, potem pa smo nad njim hitro razočarani. Njena analiza ugank ljubezni in sovraštva temelji na psihoa-nalitičnih, filozofskih in socio-loških teorijah, ki jih podkrepi s primeri iz literature, filmov, konceptualne umetnosti in po-litike.

Novost MK je tudi knjiga Jane-za Bogataja Slovenija praznuje, ki predstavlja koledarsko leto sodobne Slovenije in njenih prebivalcev v povezavi z raz-ličnimi prazniki, prireditvami in pomembnimi dogodki. Ča-sovni okvir je postavljen od leta 1991 do danes, temeljni poudarek pa je na obdobju po vstopu v novo tisočletje.

Pet sicer neodvisnih zgodb, zbranih v knjigi kratke proze Nostalgija (zbirka Beletrina) letošnjega nagrajenca Vilenice Mircee Cartarescuja, med seboj povezuje skupna tema – fan­tastična preobrazba likov, ki so se znašli v resni krizi in po­skušajo dolgočasni vsakdanjik zamenjati s halucinacijami. Knjigo je prevedel Aleš Mustar.

Pri založbi Modrijan novembra izidejo Vinske bravure, že osma knjiga o vinski kulturi, ki jo je napi­sal Drago Medved. V njej avtor nadgra­juje svoj dosedanji pogled na nastanek in razvoj vinske trte, na rojstvo vina ter njegove zgodovinske, verske, gospodarske in druge socialne vloge skozi čas.

Ista založba v teh dneh pošilja na police pre­vodni roman Ženske. V njem se T. C. Boyle loteva zapletenega zasebnega in poklicnega življenja znamenitega arhitekta Franka Lloyda Wrighta, ki ga svet pozna zlasti po poslopju Guggenheimovega muze­ja in hiši Fallingwater, postavljeni na slapu, poznavalci pa še po številnih drugih arhitek­turnih mojstrovinah.

Zbirka Koda na knjižni trg prinaša prevodno knjigo Joga, temeljno delo za razumevanje vseh tokov indijske filozofije, v katerem njen avtor Mircea Eliade jogijsko dok­trino umesti v širši vedantski kontekst.

di

ne

rs

C

lu

B

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

DN1_60_63.indd 62 29.09.2011 22:21:24 Uhr

(63)

dunajska jesen v muzejih in galerijahV Leopoldovem muzeju na Dunaju, kjer so ob desetletnici pripravili raz-stavo Egona Schieleja Melanholija in provokacija, se šest izbranih ume-tnikov likovne umetnosti, plesa in performansa vsak v svojem prostoru predstavlja v dialogu s Schielejevimi deli in osebnostjo. V okviru razsta-ve, ki bo na ogled do 30. januarja, so predstavljeni tudi provokativni akti tega avstrijskega ekspresionističnega slikarja.

V dunajskem Umetnostnozgodovin-skem muzeju med 18. oktobrom in 8. januarjem pripravljajo razstavo Zim-ska pravljica. Ta bo prikazala vpliv zime na evropsko umetnost v različ-nih žanrih, od začetkov leta 1560 v Flandriji, zlati dobi na Nizozemskem, nemški romantiki in francoskem im-presionizmu. Na ogled bo 150 slik in

številne skulpture, tapiserije ter pred-meti iz porcelana, slonovine in srebra umetnikov, kot so Pieter Bruegel, Claude Monet in Edvard Munch.

Velika slikarska imena, kot so Pablo Picasso, Lyonel Feininger, Fernand Leger, Aleksej Javlenski in Vasilij Kandinski, bodo od 21. oktobra do 22. januarja 2012 predstavljena v du-najski galeriji Albertina. Osrednji del razstave bodo izbrana dela nemškega slikarja in grafika Paula Kleeja.

V Spodnjem Belvederu bo razsta-va z naslovom Gustav Klimt/Josef Hoffmann – pionirja moderne, ki bo odprta od 25. oktobra do 4. marca 2012, prikazala, kako sta avstrijski sli-kar in ilustrator Gustav Klimt ter ar-hitekt in oblikovalec Josef Hoffmann vplivala drug na drugega.

V dunajski Albertini bodo od 21. oktobra na ogled dela velikih slikarskih imen, med njimi tudi Pabla Pi­cassa. Foto: MUMOK

Lep in urejen videz je pomemben pri vsako-dnevnem stiku z ljudmi. Prijeten nasmeh sevedasodi zraven.Kaj lahko storimo zanj? Za začetek jepotrebna redna in pravilna ustna higiena.Redni obiski pri zobozdravniku so obvezni.Najmanj, kar vam lahko stori zobozdravnik, jeodstranitev mehkih in trdnih zobnih oblog.Odstranitev oblog je nujna za zdravo ob-zobno tkivo, tako pa tudi zobje zasijejo v svojinaravni barvi.Zelo modno je beljenje zob. Profesionalno bel-jenje zob opravljajo zobozdravniki. Obstajanekaj metod in različnih sredstev, od katerih sopriporočljiva blažja sredstva. Tak postopek jedaljši, vendar varnejši od močnejših in hitrihsredstev, ki so bolj agresivna.Všasih se zobje sami ne postavijo najlepše vvrsto. To se lahko uredi z raznimi zobnimiaparati. Če je nekdo na to pozabil ali pa niimel te možnosti v otroštvu, še ni vse zamujeno.Danes so zobni aparati pri odraslih povsemobičajni. Za tiste, ki jih moti njihov videz, jedanes možno narediti aparat iz keramičnih ali

akrilatnih ploščic, ki je v barvi zob.Razloga, da se to ne uredi, ni.Nekaterim ljudem narava ni podarila naj-lepšega zobovja ali pa imajo močnopoškodovano. Danes lahko s sodobnimi mate-riali, predvsem z brezkovinskimi keramičnimiprevlekami ali luskami, ustvarimo nov nasmeh.Z njimi lahko zobe preoblikujemo, jim damolepšo barvo, popravimo manjše nepravilnosti vnjihovi postavitvi, oblikujemo celotenzobni lok.Seveda se najdejo tudi nesrečneži, ki so zaradipoškodbe ali drugega vzroka izgubili kak zobali več. To se lahko uredi z raznimi protetičn-imi nadomestki, večinoma z mostički. Manjka-joče zobe lahko nadomestimo tudi zimplantati, ki se vstavijo v čeljustno kost. Nanjelahko pritrdimo prevleke in mostičke ali pa sov pomoč pri nošenju proteze.Lep in zdrav nasmeh je vaša vizitka.

Poskrbite zanj!

Dušan Brajović dr. dent. med.

Z O B O Z D R A V S T V E N AO R D I N A C I J A

d r . B R A J O V I Ć

telefon 01 5 0 5 7 1 6 3

w w w . s t u d i o d e n t . c o m

C e l o v š k a 1 0 6 / I I1 0 0 0 L j u b l j a n a

NASMEH V DRUŽBI

DN1_60_63.indd 63 29.09.2011 22:21:26 Uhr

(64) D C D o s j e : n o v a p r o D a j n a m e s t a

v salonu ave znajo poskrbeti za Dobro počutje

V Salonu AVE si lahko privoščite naj-boljše storitve na področju kozmetične nege, hujšanja, oblikovanja telesa, ma-saže, pedikure, manikire in depilacije. Ena izmed njihovih posebnosti je stori-tev, imenovana kolonohidroterapija. To je nepogrešljiva metoda v očiščevalnem procesu telesa, s katero globinsko očisti-mo črevesje. Z odstranitvijo starih od-padnih snovi omogočimo razvoj zdrave črevesne flore, ki je bistvena za razvoj močnega imunskega sistema.

Zelo priljubljena je v Salonu AVE tudi ročna limfna drenaža. To je rahla, črpa-nju podobna masaža. Njen namen je, da s spodbujanjem limfnega sistema pospe-ši odstranjevanje odpadnih snovi iz tele-

Medical center, d. o. o.Ulica Ferda Kozaka 301000 Ljubljana PodutikTel.: 01 519 01 25, 041 401 600E-pošta: info@salonave.siwww.salonave.si

sa, kar je še posebno pomembno pri hujšanju in odpravi celulita. Ta tehnika deluje pozitivno tudi pri oteklinah in poškodbah. Vse gibe izvajajo zelo nežno po telesu nav-zgor proti najbližjim bezgavkam.

Izvajajo tudi delno klasično masažo – na primer samo hrbta ali samo nog – ter delno limfno drenažo, ki je zla-sti primerna za tiste, ki imajo otekle, celulitične in bole-če noge. V tem primeru izvajajo ročno limfno drenažo samo na nogah.

Trgovina Meri SarajlijaLinhartova 91000 LjubljanaTel.: 059 04 35 00Facebook: Trgovina Meri SarajlijaE-pošta: trgovina@merisarajlija.siwww.merisarajlija.si

zDrava pamet in smisel za humor v trgovini meri sarajlija Navdihi voda, gora, metuljev in delfinov so pripeljali do nastanka trgovinice Meri Sarajlija, ki je svoja vrata odprla v mirnem predelu Ljubljane v Plavi laguni. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase ali za svoje najbližje. Meri Sarajlija se napaja iz mešanice navdihov, ki prihajajo z otoka Hvara, Skopja, Sarajeva, Ljubljane in Pariza. Seveda ne smemo izvzeti niti gore Krvavec, Bleda, vasice Miren in obmorskega mesta Piran.

Drobne stvari navdušujejo obiskovalce, saj njihova vsebina pripo-veduje o barvitosti življenja. V trgovini Meri Sarajlija ne manjka zgodb o Barbapapah, Malem princu, Alkimistu, zakonu privlač-nosti in čudovitih zgodb, ki so nastale ob gledanju izdelkov Oskar-ja Kogoja. Pri njih najdete navdih Pariza v visoko kakovostnih iz-delkih Leblone-Delienne in Derriere la porte.

Avgusta je zaživela tudi nova slovenska blagovna znamka Ha ha!, ki sta jo predstavila akademska slikarja Milanka Fabjančič in Miha Perne. Stranki se nova blagovna znamka približa z nasmehom in poplavo svežine.

Vodilo trgovine Meri Sa-rajlija sta zdrava pamet in smisel za humor. Veselijo se vašega obiska in druženja z vami.

Di

ne

rs

C

lu

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

Št.3

3

DN1_64_65.indd 64 29.09.2011 21:45:31 Uhr

(65)

V SONČKU JE RAJ ZA NAJMLAJŠEPodjetje Sonček za naše najmlajše že več kot 20 let obli-kuje bogato prodajno ponudbo igrač, pripomočkov, vo-zičkov in drugih potrebščin. V spletni trgovini na naslovu www.soncek.si lahko izbirate med več kot 10 tisoč izdelki priznanih blagovnih znamk Lego, Fischer Price, Tomy, Peg Perego, Quinny, Romer, Maxi-Cosi in drugimi. Poleg tega se pri nakupovanju v spletnem nakupovalnem centru Sonček.si lahko neposredno obrnete na usposobljenega strokovnjaka, ki bo nemudoma rešil vaše težave.

SVET MOBILNIH NAPRAV V TELERAYU Podjetje Teleray se ukvarja z distribucijo oziroma zastopstvom in trženjem mobil-nih naprav ter dodatne opreme NOKIA, hkrati pa je tudi pooblaščeni distributer svetovno priznanega proizvajalca MP3 in MP4 prenosnih predvajalnikov CO-WON SYSTEMS, Inc. Na sedežu podje-tja si lahko ogledate ter pred nakupom

preizkusite celoten asortiman mobilnih terminalov in dodatne opreme navede-nih proizvajalcev, prav tako pa so vam na voljo delujoči prenosni predvajalni-ki COWON, s pomočjo katerih bo vaša odločitev o nakupu še lažja. So tudi po-oblaščeni posrednik družbe TELEKOM SLOVENIJE.

Teleray, d. o. o., LjubljanaRiharjeva ulica 381000 LjubljanaTel.: 01 47 60 801GSM: 041 368 000, 040 368 000E-pošta: info@teleray.siwww.teleray.si

Sonček.si, otroški spletni nakupovalni centerCesta svobode 154260 Bled Tel.: 040 99 77 00, 040 99 77 11E-pošta: info@soncek.siwww.sonček.si

Avtor | D r a g i c a S u š n i k Foto | S h u t t e r S t o c k , a r h i v i g o S t i l n

P o D o M a Č e

Di

ne

rS

c

lu

B

Ma

ga

Zi

ne

1

0.11

št.3

3

(66)

ko iZ kuhinje ZaDiši Po Znanih vonjih, a je okuS Sveže DrugaČen

DN1_66_69.indd 66 29.09.2011 21:47:27 Uhr

Vteh pobezlja-nih časih, ki so odma-knjeni od naravnega življenja in

domačnosti, še bolj hrepeni-mo po pristnosti. Tako v med-osebnih odnosih kakor na drugih področjih življenja. Inzakaj ne tudi v kulinariki? Topreprosto dokazuje vse večja obiskanost domačih gostiln.

In res, v teh se ponavadi poču-timo bolje. Kot da bi nas lastna mati nahranila in potolažila z žlico in dobrimi jedmi. V do-mačih gostilnah se počutimo prijetno, ker v njih diši znano, po naših najljubših jedeh ali hrani, ki jo v spominu oku-šamo z nostalgijo. Lahko gre tudi za ambient, ki je sprošča-joč, domač, odet v topel les in prijazne barve. Ali pa je tak odnos gostilničarja do gostov. V vsakem primeru se zato v takih gostilnah počutimo zelo prijetno in se tja radi vračamo.

Nova kuhinja v domači gostilniTako smo se ozrli po gostilnah, ki so blizu nas: čisto blizu slo-venske meje, a še vedno dovolj daleč, da lahko prijateljem in sodelavcem povemo, kako smo se zadnjič odpeljali na iz-let v tujino (čeprav smo vsi v EU), pri tem na poti še kaj za-nimivega zagledali in se sploh lepo imeli. Še zlasti potem, ko smo želodčke napolnili z dobro jedačo in pijačo v kate-ri izmed imenitnih gostiln, ki sicer imajo pridevnik domača, a znajo v njih vrteti kuhalnice tudi v slogu nove kuhinje. Be-seda domače naj nas ne zavede, da bi pričakovali samo pražen krompir in pečeno klobaso z zeljem. Kakorkoli, v domačih gostilnah se lahko razvajamo z vrhunsko kulinariko, vre-dno Michelinovih zvezdic ali omembe v Zagatu.

Naj bo raje malo, pa to dobro, je vodilo vr-hunske restavracije San Rocco (tudi hotel), ki je med sladokusci že dolgo prepoznavni znak Brtonigle. Osem kilometrov od Novigrada se skriva čudovita »ištrijanska« hiša z glavno stavbo in pristavami. Čeprav ima celo bazen za goste in slovi kot mondena, naj vas to ne zavede. Tukaj stavijo na pristnost okusov in zelo pozorno negujejo tradicijo, ki ji nadenejo sodobno preobleko. V vasici z manj kot dva ti-soč prebivalci se skrivajo vrhunska kulinarika, odlično domače vino in domače oljčno olje. V San Roccu že dolga leta z mojstrsko veščino prenaša gostoljubje iz roda v rod družina Fer-

netich. San Rocco sodi v vrh istrske in hrvaške gastronomije, kar mu priznavajo domači in tuji strokovnjaki za kulinariko. Spomladi špargelj, jeseni beli in črni tartuf, pršut. V kuhinji se vrti eden najboljših chefov Zoran Čobanov s 15-le-tno kilometražo. Kaj pravite na frtaljo v kozarcu za martini s šatojem iz malvazije? Marinirane škampe s peno iz divjih špargljev ter penico iz oljčnega olja in mineralne vode? Hobotnico al vapore? Rošpo – brancinov �le s šparglji in špi-načo? In za posladek zmrzlina iz tartufov, skute in čokoladne kreme? Pristna istrska tradicija v domači gostilni, ki je obnovljena z največjim spoštovanjem do prevzete dediščine.

Bak je tradicionalna gostilna za mejo v Krva-vem Potoku, kjer se na italijanski strani začne slovenska vas Pesek. Kot pravijo kulinarični pisci, se gre v Baka zato, da se dobro, ne pre-drago, domače in vseeno malo drugače naješ.

Po tistem, ko sta gostilno prevzela Jana in Tom Oberdan, gre še vedno za star, a hkrati pomlajen objekt s posodobljeno kuhinjo. Če želite uživati v domačih kraških dobrotah na sodoben način, je to pravi kraj. Uživali boste v jagenjčkovem pr-šutu (iz proste reje), račjem »specku« (ali špehu oziroma maščobi), joti, krompirjevih njokih, skutnih njokih s kraškim sirom, dalmatinskih šurlicah, juhi z domačimi rezanci, bučkovem

�anu z gosjimi jetri, fužih z ohrovtom in klobaso. Jedi so kraške in avtohtone, kot

denimo Zidarichev sir jamar ali sala-ma s Sirkovim kisom. Od vin ima-jo tista Edija Kanteta, ki je hišni vinar, Čotarja, Boleta, Zidaricha, Škerlja, Sancina, Miliča. »Nova« lastnika Jana in Tom hočeta go-ste tudi izobraziti, ne le nositi jedi na mizo. Bak je, kot so napi-

sali že drugi, stara gostilna z novo vizijo. In še slovensko govorijo!

sicer imajo pridevnik domača,

krompir in pečeno klobaso z

drago, domače in vseeno malo drugače naješ. je to pravi kraj. Uživali boste v jagenjčkovem pršutu (iz proste reje), račjem »specku« (ali špehu oziroma maščobi), joti, krompirjevih njokih, skutnih njokih s kraškim sirom, dalmatinskih šurlicah, juhi z domačimi rezanci, bučkovem

�anu z gosjimi jetri, fužih z ohrovtom in klobaso. Jedi so kraške in avtohtone, kot

denimo Zidarichev sir jamar ali salama s Sirkovim kisom. Od vin imajo tista Edija Kanteta, ki je hišni vinar, Čotarja, Boleta, Zidaricha, Škerlja, Sancina, Miliča. »Nova« lastnika Jana in Tom hočeta goste tudi izobraziti, ne le nositi jedi na mizo. Bak je, kot so napi

sali že drugi, stara gostilna z novo vizijo. In še slovensko govorijo!

(67)

P o D o M a Č e

la Subida v Krminu (Cormons) je mali dvorec na griču sredi vinogradov v Goriških brdih. Odkrijte njihovo rebulo med potepom po vinorodnih gričih in v kleti. Kuhinja je pol fur-lanska, pol slovenska, z veliko vinsko kletjo, ki je polna izbranih vin s pri-dihom furlanske domačnosti. Oštari-ja ima velik pokrit letni vrt, pozimi se lahko grejemo ob domačem štedilni-ku. V La Subidi so na jedilniku »čip-ke s Kačune 'n bezye, Pan di Surtur e Salamp di Sant Jusef sirku, kruh z dom'čem š'lamem, Frtaja z Zelenjavu, z Radičelu 'n s Cikorju močno obie-ljenu, Panade dal Dì di Fieste, boyata

župa s Kruhem ku z' Praznike in Cvi-etje od Koromača, štrudel s čerišnje-mi Cepikami z Maslem 'n Cimetem, Njoki s Skutu z Drežniških Planin z vsimi liepemi Spominemi, Mošnjički s Skutu 'n s Pehtran'm n l'hko popra-ženi n'krožniku z Omaku s Cvietja pd Bezye, Pehtranova Potica, ki Taljani n'bòji 'nkueli znali rečt«. Tako vas vabita lastnika gostilne Joško in Lo-redana Sirk. Gostilna, ki se pohvali z Michelinovo zvezdico, je ob torkih in sredah zaprta, za aktualne informacije si oglejte njihovo spletno stran. Degu-stacijski meni lahko poskusite za 60 evrov.

Restavracija križman v Repentabo-ru je tradicionalna gostilna sredi ene najlepših kraških vasi. Degustacijski jedilnik v obliki šestih krožnikov tipičnih kraških jedi vas bo stal 30 evrov. Tiziana Guštin je sommelier-ka in članica združenja Donne del Vino FJK. V gostilni čutimo domač-no ozračje, v katerem ni prostora za zadrgnjenost. Nič ceremonij in noblese, samo »hard core« kraška

oštarija z lastnimi pridelki, od oljč-nega olja, zelenjave z vrta, pujskov, piščancev. Poskusiti je treba sušeno svinjsko prato s hrenovim slado-ledom, rožnate, mineštre in jote, v senu zapečen biftek, v kosu pečene jagenjčkove zarebrnice v zdrobljenih pistacijah, špinačne štruklje, osve-žilno zmrzlino iz muškata. Med vini kraljujejo kraške znamke iz Brd, Fur-lanije in Italije.

Na avstrijski strani se odpravimo v gostilno kreuzwirt v Poessnitzbergu oziroma Spodnji Pesnici, kjer naj bi bil doma najboljši kuhar Štajerske. Gerhard Fuchs in žena Yvonne sta dokaz, da se lahko odlično najemo brez po-gruntavščin, kot je molekularna kuhinja. Tudi ta gostil-

na je dobila eno Michelinovo zvezdico. Tu se znajo igrati z okusi, zato postrežejo gorčični sladoled, omastite se z volovskim tatarcem, pečenimi gosjimi jetri z vloženimi gobami in čebulno marmelado, pujsovim podbradkom

in smetanovo juho.

Di

ne

rS

c

lu

B

Ma

ga

Zi

ne

1

0.11

št.3

3

(68)

Espr

esso

d.o

.o.,

Fajfa

rjeva

ulic

a 33

, Lju

blja

na

Vrhunska kava illy, slastna čokolada Domori in odlični čaji Dammann Frères – vsak zase in vsi skupaj

namenjeni razvajanju čutil. Za vas ali kot darilo za vam drage.

Butična trgovina Espresso, od 1. septembra v nakupovalni galeriji Kristalne palače, BTC City Ljubljana.

t (01) 422 88 88, www.espresso.si

DN1_66_69.indd 68 29.09.2011 21:48:03 Uhr

Espr

esso

d.o

.o.,

Fajfa

rjeva

ulic

a 33

, Lju

blja

na

Vrhunska kava illy, slastna čokolada Domori in odlični čaji Dammann Frères – vsak zase in vsi skupaj

namenjeni razvajanju čutil. Za vas ali kot darilo za vam drage.

Butična trgovina Espresso, od 1. septembra v nakupovalni galeriji Kristalne palače, BTC City Ljubljana.

t (01) 422 88 88, www.espresso.si

DN1_66_69.indd 69 29.09.2011 21:48:03 Uhr

(70) D C D o s j e : o k u s n o

jej, uživaj, oDklopi se – s stilom

V poslovnem središču ljubljanskega BTC nasproti Kristalne palače je na zahodni strani hale A vrata odprla trendovska restavracija in kavarna BRUNCH. V njej boste doživeli ulti-mativno izkušnjo prehranjevanja in druženja. BRUNCH je celosten koncept, ki skozi ves dan, predvsem pa v času zaj-trka in kosila, razvaja brbončice in skrbi za dobro počutje v prijetni atmosferi.

Odlični zajtrki za dober začetek dneva imajo dinamično, energično ali zdravo noto. Vsi so sveži, da bolj sploh ne mo-rejo biti. Za sladkosnede pečejo pregrešno dobre vaflje in hrustljave francoske rogljičke. Prava paša za oči, da o okusu niti ne govorimo, so tudi svetovljanski sendviči. Iz sadja in zelenjave v kozarce prestrežejo vitamine ter ponudijo prvo-vrstne naravne sokove in smoothieje.

Čas kosila je posebna zgodba. Vsak dan ponudijo tri gur-manska kosila. Želodčke pobožajo tudi domače juhice, filmske solatke in pravljične tortice za povrh. Zraven se lepo poda kozarec okusnega belega ali rdečega hišnega vina ali ledenega čaja BRUNCH.

Za tiste, ki hitijo, pa je na voljo BRUNCH TO GO, kjer vam vse dobrote zložijo v embalažo To Go.

Privoščite si pregrešno razvajanje v prijetnem ambientu in ob dobri glasbi. To je filozofija BRUNCH.

nebotičnik na vrhu nebotičnika – vrhunska kulinarika z razgleDom

Deseto nadstropje legendarnega ljubljanskega nebotičnika je edin-stvena lokacija za restavracijo, ki vas z gurmanskimi presežki in ku-linaričnimi spretnostmi prepriča, da na krožniku ne boste pustili niti grižljaja. V restavraciji Nebotičnik vas bodo kulinarični mojstri raz-vajali ob prelepem razgledu. Poleg dnevnih kosil se lahko odločite tudi za jedi a la carte z brezhibno mešanico okusov, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejšega ljubitelja gurmanske kuhinje. Razvajanje brbončic, ustrežljivo osebje in no-tranja oprema restavracije v slogu art deco, ki vas popelje v drugo dimenzijo kraja in časa, vas bodo že po prvem obisku prepričali, da se boste nenehno vračali v najvišjo zgradbo v središču Ljubljane.

BRUNCHBTC CityŠmartinska cesta 1521000 LjubljanaTel.: 01 810 90 34GSM: 040 205 050E-pošta: info@brunch.siFacebook: www.facebook.com\brunch.siwww.brunch.si

Di

ne

rs

C

lu

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

Št.3

3

Nebotičnik SkyscraperŠtefanova ulica 1 1000 LjubljanaTel.: 040 601 787E-pošta: info@neboticnik.siwww.neboticnik.si

DN1_70_71.indd 70 29.09.2011 22:25:48 Uhr

Restavracija Prešernov vrtPrešernova 64000 KranjTel.: 05 908 24 35E-pošta: info@presernov-vrt.comwww.presernov-vrt.com/

Junija letos je v starem jedru Kranja nasproti Prešerno-vega muzeja zaživela nova restavracija Prešernov vrt. Lastnike je pri oblikovanju ponudbe vodila želja po po-pestritvi mestne kulinarične ponudbe s poudarkom na pristni gorenjski kuhinji. Za prave gurmane so dodali še specialitete italijanske in francoske kuhinje. Ponuja-jo malice, kosila in jedi po naročilu s pestrega menija. Za prijetno osvežitev poskrbijo v baru, kjer lahko izbi-rate med številnimi vrhunskimi be-limi in rdečimi vini, penečimi vini, koktajli ter drugimi alkoholnimi in brezal-koholnimi napitki. Ob vinu vas bodo postregli tudi s ka-napeji.

Za prijetno osvežitev poskrbijo v baru, kjer lahko izbi-rate med številnimi vrhunskimi be-limi in rdečimi vini, penečimi vini, koktajli ter drugimi alkoholnimi in brezal-koholnimi napitki. Ob vinu vas bodo postregli tudi s ka-

(71)

SODEXO Z DVEMA NOVIMA ŽERJAVČKOMA – V TRZINU IN NA BRNIKU

VRHUNSKO IN CENOVNO UGODNO KULINARIČNO DOŽIVETJE V PRIJETNEM AMBIENTU

Restavracija ŽerjavčekŠpruha 19, TrzinTel.: 059/965 500, 051 618 474 E-pošta edi.solakovic@sodexo.siRestavracija ŽerjavčekZgornji Brnik 130 h, BrnikTel.: 051/ 753 413www.sodexo.si

Podjetje Sodexo Slovenija je v Trzinu in na Brniku odprlo dve novi restavraciji, ki obe nosita ime Žerjavček. V obeh ponudba teme-lji na slovenski kuhinji, v kateri upoštevajo prehranska pravila in lokalne značilnosti ter uporabljajo sveža domača živila. Odlikuje jih prijaznost, kakovost in pestrost ponudbe, po-hvalijo pa se lahko tudi z bogatimi izkušnja-mi pri pripravi in organizaciji cateringov – od piknikov do pogostitev na najvišji ravni.

V Žerjavčku v Trzinu in na Brniku vas vsak dan med 9. in 15. uro vabijo na slastne malice in kosila. Prijazno osebje vam bo postreglo z okusnimi domačimi jedmi, sladicami, so-latnimi krožniki, sendviči in drugimi jedmi. Vabijo vas, da preizkusite njihovo tako kuli-narično kot cenovno pestro ponudbo.

(72) e - z a b a v a

brez njih ne gre

združevanje mobilne telefonije in glasbe Po Sony Ericssonu in Nokii so se z glasbeniki združili tudi pri HTC. Sredi septembra so v sodelovanju z družbo Beats Electronics, ki sta jo ustanovila Dr. Dre in Jimmy Iovine, predstavili nov telefon HTC Sense XE z vgrajeno tehnologijo Beats Audio, ki zagotavlja kakovost zvoka na studijski ravni. Telefon je visok 126 milimetrov in širok 65,4 milimetra, s 151 grami se ne uvršča med najlažje, ima pa nov 1,5-gigaherčni dvojedrni procesor, štiri gigabajte notranjega pomnilnika, vgrajen fotoaparat z osmimi milijoni sli-kovnih točk, operacijski sistem Android in bolj vzdržljivo baterijo. Ob upo-rabi slušalk Beats by Dr. Dre naprava samodejno preklopi na zvočni profil Beats, predvajani avdioposnetki pa se uglasijo posebej za slušalke. Telefon bo pri nas na voljo predvidoma še ta mesec.

med poplavo takšnih in drugačnih napravic za delo, zabavo in prosti čas smo zbrali nekaj letošnjih uspešnic in novosti, ki prihajajo jeseni.

Avtor | l a n a d a k i ć Foto | a r h i v p r o i z v a j a l c e v

di

ne

rs

c

lu

b

ma

ga

zi

ne

1

0.11

št.3

3

DN1_72_75.indd 72 29.09.2011 21:52:15 Uhr

nazaj v preteklost, a le navidezno

V poplavi fotoaparatov na trgu smo tokrat izbrali nekoliko ne-običajnega. Fujijev Finepix X100 ima kljub retro videzu – ohišje je iz magnezijeve zlitine – kar do-bre tehnične lastnosti: hibridno kukalo omogoča preklapljanje med optičnim in digitalnim na-činom, objektiv Fujinon s fiksno goriščnico 23 milimetrov pa ne omogoča optične povečave. To pomeni, da boste sliko lahko po-

večali le tako, da se boste objek-tu fizično približali. Fotoaparat z 12,3 milijona točk v sekundi po-sname do pet fotografij, snema pa v videoločljivosti 720 točk. Ker je namenjen nekoliko zah-tevnejšim uporabnikom kot do-datni kompaktni fotoaparat, je cena – okrog 1.000 evrov – temu primerna. Dobil je tudi nagrado Evropskega združenja za sliko in zvok (EISA).

trije mikrofoni za boljšo kakovost zvokaZa sestanke ali zapiske in opo-mnike je uporaben tudi dik-tafon. Pri Olympusu so pred kratkim predstavili nova dik-tafona DM-650 in DM-670, ki bosta naprodaj prihodnji mesec. Pri novi različici je v diktafon vgrajen izboljšan sis-tem mikrofonov s sredinskim mikrofonom, kar omogoča precej boljšo kakovost snema-nja, za jasne zvočne posnetke pa ima visokofrekvenčni filter, zniževanje šuma in filter glasu. Notranji pomnilnik je velik od štiri do osem gigabajtov, ima pa tudi režo za pomnilniško karti-co microSD. Med funkcijami je tudi možnost predvajanja glas-be, zvočnih knjig in poddaj.

DN1_72_75.indd 73 29.09.2011 21:52:24 Uhr

(74) E - Z A B A V A

ZA VSAKODNEVNO TISKANJEZa družine so še zlasti v času šole nepogrešljivi tiskalniki oziroma večfunkcijske naprave. Pri Canonu so prejšnji mesec predstavili nekaj novih tiskalnikov in večfunkcijskih naprav za tiskanje slik ali izpisovanje dokumentov. Za ljubiteljske fotografe bo tako zanimiv tiskalnik PIXMA MG8250, ki fotogra�je ločljivosti do 9.600 točk na palec in velikosti 10 × 15 centimetrov natisne v 20 sekundah. Upo-rabniku omogoča tudi dostop in tiskanje fotogra�j na spletu nepo-sredno s tiskalnika, podpira pa tudi tiskanje z mobilnih naprav z uporabo aplikacije Google Cloud Print. Za izpisovanje dokumentov in fotogra�j pa so predstavili PIXMA MG3150, ki omogoča samo-dejno obojestransko tiskanje in ima tudi integriran wi-�. Tiskalnik bo pri nas na voljo predvidoma še ta mesec.

A VSAKODNEVNO TISKANJEA VSAKODNEVNO TISKANJEZa družine so še zlasti v času šole nepogrešljivi tiskalniki oziroma večfunkcijske naprave. Pri Canonu so prejšnji mesec predstavili nekaj novih tiskalnikov in večfunkcijskih naprav za tiskanje slik ali izpisovanje dokumentov. Za ljubiteljske fotografe bo tako zanimiv tiskalnik PIXMA MG8250, ki fotogra�je ločljivosti do 9.600 točk na palec in velikosti 10 × 15 centimetrov natisne v 20 sekundah. Upo-rabniku omogoča tudi dostop in tiskanje fotogra�j na spletu nepo-sredno s tiskalnika, podpira pa tudi tiskanje z mobilnih naprav z uporabo aplikacije Google Cloud Print. Za izpisovanje dokumentov in fotogra�j pa so predstavili PIXMA MG3150, ki omogoča samo-

Tiskalnik

POSLUŠANJE GLASBE S SLOGOMKo predvajalnik glasbe na mobilniku ni več dovolj, se nava-dno začne lov na bolj pre�njene predvajalnike glasbe, ki po-leg številnih dodatnih funkcij omogočajo tudi več prostora za nalaganje najljubših viž. Pri Applu ponavljajo uspeh s če-trto generacijo priljubljenega predvajalnika glasbe in vide-oposnetkov iPod Touch. Napravica je tanjša od prejšnjih različic, ima visokoločljivi retina zaslon z gostoto prek 200 točk na palec, HD-kamero ter omogoča povezavo s sple-tom in klicanje prek wi-� omrežja. A cena je vendarle nekoliko zasoljena, saj je za predvajalnik z osmimi giga-bajti pomnilnika treba odšteti skoraj 300 evrov.

Pri Asusu so pred nedavnim predstavili nov prenosni računalnik Asus N55, ki ga je oblikoval David Lewis, všeč bo pa verjetno predvsem navdušencem nad glasbo, saj po-leg vgrajenih visokokakovostnih zvočnikov družbe Bang & Olufsen s tehnologijo Ice Power ponuja tudi zunanji nizkotonec (su-bwoofer) za bolj popoln zvok. Prenosnik s

15,6-palčnim zaslonom (ločljivosti HD 1.366 × 768 točk) poganja Intelov sedemjedrni proce-sor, šest gigabajtov delovnega pomnilnika, 750 gigabajtov notranjega pomnilnika, posebnost pa je tudi tehnologija Instant-on, ki omogoča, da se prenosnik iz stanja pripravljenosti prebu-di v dveh sekundah. Na voljo je v črni in beli barvi po ceni 999 evrov.

PRENOSNIK ZA AVDIOFILE

DI

NE

RS

CL

UB

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

TABLICA, KI JO ŽELIJO PREPOVEDATIApple se je očitno ustrašil tekmecev, saj je želel novo Samsungovo tablico zaradi domnevne kraje patentov prepovedati v Evropi. A mu za zdaj, razen v Nemčiji, ni uspelo in tablični računalnik Samsung Galaxy Tab 10.1 osvaja staro celino. Tablica je debela pičlih 8,6 milimetra, tehta pa 565 gramov. Vgrajen ima LCD-zaslon 1.280 × 800 WXGA TFT, poganja pa jo gigaherčni dvojedrni procesor. Operacijski sistem je Android 3.0 (Honeycomb), tablica pa podpira omrežne hitrosti HSPA+ do 21 megabitov na sekundo, bluetooth in wi-� povezljivost. Poleg številnih aplikacij za poslovne uporabnike ima še središče za multime-dijske storitve, prek katerih je na voljo dostop do več kot 2,2 milijona knjig, štiri tisoč časopisov in revij ter 13 milijonov skladb. Tablični računalnik ima vgrajen tudi fotoaparat s tremi milijoni slikovnih točk in omogoča predvajanje v HD-ločljivosti. Priporočena cena je 579 evrov, na voljo pa je tudi v ponudbi mobilnega operaterja za en evro z vezavo.

(75)

(76) z v o k i n s l i k a

Di

nE

Rs

C

lU

B

Ma

Ga

zi

nE

1

0.11

Št.3

3

v zabavni elektroniki je zdaj moderno povezovati vse elektronske sklope v go-spodinjstvu v en sistem. Upravljanje naprav je kljub temu preprosto, in to celo zunaj doma – lahko kar z aplikaci-jami na mobilnem telefonu.

Tekst | i v a G R U D E n Foto | s h U t t E R s t o C k , p R o M o C i j s k o G R a D i v o

DoMači kino tUDi z 2,5-MEtRskiM zaslonoM

Do intERnEta kaR s tElEvizoRjEM

Televizor ni več samo televizor, ampak še marsikaj drugega: omo-goča 3D-izkušnjo, brskanje po internetu prek brezžične poveza-ve, poslušanje glasbe ali povezavo s pametnim telefonom, povesta

Nina Tadič iz Big Banga in Ljubo Pejič iz Eurovisiona. »Televizorji se povezujejo z iPadi in iPodi, imajo vse hitrejše priključke HDMI, s predvajalniki blu-ray omogočajo ogled tridimenzionalnih filmov …

DN1_76_78.indd 76 29.09.2011 21:54:54 Uhr

DN1_76_78.indd 77 29.09.2011 21:54:54 Uhr

(78) Z V O K I N S L I K A

DI

NE

RS

C

LU

B

MA

GA

ZI

NE

10.1

1Št

.33

DVD-predvajalniki niso več tako priljubljeni, saj so poča-snejši oziroma manj zmogljivi,« pojasni Pejič.

Napredek z LED-tehnologijo»Boljši LCD-televizorji so zdaj opremljeni z najnovejšo LED-tehnologijo, ki ponuja boljše kontraste, bolj naravne barve in manjšo porabo energije, ter so manjših mer. S televizijskim dostopom do interneta lahko uporabljamo programe, kot je Skype, ali brskamo po YouTu-bu, se povežemo s pametnim telefonom in ga uporabljamo kot daljinski upravljalnik za televizor ali domači kino,« našteje Tadičeva. Zmogljivejši televizorji zdaj podpirajo tudi priključitev, upravljanje in sinhrono delovanje projektor-ja in projekcijskega platna na

Izbiro avdiovizualne opreme moramo prilago-diti velikosti stanovanja. Televizor mora imeti ustrezno diagonalo, z zvokom pa moramo napol-niti ves prostor, opozarja Nina Tadič.

električni pogon, kar pride v poštev predvsem v prostorih, ki jih lahko skoraj popolnoma zatemnimo, pove Hočevar.

Velikost štejePrav televizorji so osrednja komponenta hišnega kina, ki načeloma vsebuje zaslon, procesor, predvajalnik, vsaj šest zvočnikov, ojačevalnike, upravljalnike in še kaj, odvi-sno od velikosti prostora in globine denarnice, pravi To-maž Hočevar, slovenski za-stopnik podjetja Bang & Olu-fsen. »Pomemben je čim večji zaslon, denimo plazemski z diagonalo do 2,5 metra, s čim bolj kakovostno sliko visoke ločljivosti, pa tudi čim večja in posodobljena zaloga �lmov na strežniku, do katere lahko dostopamo preprosto in vsak hip.«

Poseben prostor za posebno opremoV večjih stanovanjih lahko opre-mo hranimo v komunikacijski omari v posebnem prostoru, to pa pomeni, da imamo lahko več predvajalnikov, več zvočnikov z večjo zmogljivostjo, skratka več opreme, pravi Hočevar. V manj-šem stanovanju, kjer ni takega prostora za opremo, smo seveda omejeni – diagonala zaslona v tem primeru meri 102 centime-tra ali celo manj, doda Hočevar. Priporočljivo je, da sta multime-dijski predvajalnik ali blu-ray (oziroma še DVD) in digitalni TV-sprejemnik že vgrajena, zvočnike (morda z vgrajenimi ojačevalniki) lahko pritrdimo tudi na steno in strop. »Nekateri proizvajalci izdelujejo celo bas enote (subwoofer), ki jih lahko pritrdimo na steno, nikakor pa jih ne smemo vgrajevati v oma-

HIŠNI KINO ENE NAJBOLJPRESTIŽNIH ZNAMK LAHKOKUPITE ZA VRTOGLAVE VSOTE.

re ali postavljati v kot oziroma niše, ker bo zvok povsem popa-čen, z motečim bobnenjem in časovnim zamikom,« opozarja Hočevar. Za manjša stanovanja so zanimivi tudi tako imenova-ni soundbari, omeni Tadičeva, ki nimajo dodatnih zvočnikov, kljub temu pa simulirajo pro-storski zvok.

Za hišni kino toliko kot za stanovanjeZa osnovni hišni kino bomo odšteli 150 evrov, pove Pejič, za srednji razred med 300 in 500 evri, višji pa se začne pri 700 evrih. »Hišni kino znamke LG stane tudi 1.300 evrov, ena-ko dragi so tisti znamke Bose,« omeni Pejič. V Bang & Olufsenu gredo še višje: sistem s 40-palč-nim televizorjem in ustreznim ozvočenjem stane vsaj štiri tisoč evrov, pove Hočevar.

Najnovejši televizijski dosežek je 3D-tehnologi-ja, a je gledanje tridimenzionalnih �lmov manj sproščeno in zato časovno omejeno – potrebuje-mo posebna očala, takih �lmov pa je še razmero-ma malo, poudarja Tomaž Hočevar.

DC Magazin_210x280mm_Golf_september2011.indd 2 27.9.2011 13:37:11

Na Bledu je bil 18. septembra zadnji kvalifi kacijski Dinersov Golf Challenge turnir, na katerem so si najboljši golfi sti zagotovili certifi kat za fi nalni turnir. Kljub slabši vremenski napovedi je na Bled prišlo veliko golfi stov. Blejska bruto zmagovalca sta bila Bogomir Klinar pri moških in Marina Bevc pri ženskah.

Finale Diners Club Golf Challenge Mauritius 2011 bo 2. oktobra na golfskem igrišcu Diners Club Ljubljana. Prve tri bruto zmagovalce bomo peljali na ekskluzivni turnir 20. Diners Club Pro - Am Classic 2011 Four Seasons Resort Mauritius at Anahita na Mauritiusu v novembru.

V Diners Clubu Slovenije smo ponosni na letošnjo sezono in posamezne turnirje, ki so med igralci golfa vedno bolj priljubljeni. Zahvala gre vsem igralcem golfa, ki se udeležujete naših turnirjev in našim poslovnim partnerjem. Obljubljamo, da bomo vsako leto še boljši in naši turnirji še zanimivejši. Vse tiste, ki vas ta kraljevska igra zanima, pa vabimo, da postanete imetniki naše kartice Diners Club – GolfCard, ki je obvezna oprema vsakega golfi sta začetnika, amaterja ali profesionalca.

Več o kartici si preberite na www.dinersclub.si. Za več dodatnih informacij smo vam na voljo na tel. št. 01/5896128 ali po elektronski pošti golfcard@dinersclub.si.

V pričakovanju fi nalnega turnirja v golfu DINERS CLUB GOLF CHALLENGE MAURITIUS 2011

DN1_79.indd 79 29.09.2011 21:55:37 Uhr

(80)

Avtor in foto | I v a G r u d e n

Staro je lahko novom e d l j u d m I

»Briško« restavracijo (in briška vina) so preizkusile tudi (z leve proti desni) podpredsednica društva poslovnih žensk FAM Andreja Ilgo, predsednica Arijana Lipovec, najemnica restavracije Nastja Škopac in založnica Tanja Tuma.

Pred dvema letoma je skupina štirih mo-dnih navdušenk v ljubljano pripeljala prvi vintage vikend – dogodek, name-

njen občudovanju in kupovanju lično ohranje-nih starinskih kosov oblačil, čevljev in modnih dodatkov. Zadnji, imenovan retroFeja, je bil konec poletja; cene so precej nižje kot v primer-ljivih trgovinah v tujini, zagotavljajo dekleta, kosi pa precej dragoceni. Še toliko bolj, ker je letošnjo zimo retro absolutno šik. »v zadnjih sezonah opažamo precejšnje iskanje navdiha za nove modne smernice v prejšnjih desetle-tjih in nič drugače ne bo v prihajajoči sezoni,« povesta tjaša Gračner in nina Štajner.

Po njunih ugotovitvah se tako na štirideseta leta prejšnjega stoletja navezujejo hiše Gucci, Marni, Miu Miu in Louis Viutton, veliko je (srednje) dolgih kril, srajc s pentljo na ovratniku, tankih pasov, rokavic, krznenih štol, klobukov in bi-sernih ogrlic. Hiše Rochas, Jil Sander, Celine in Yves Saint Laurent se s škatlastimi plaščki, enobarvnimi kostimi in preprosto geometrijsko silhueto obračajo k šestdesetim letom. »Med

nekaj je treba storiti, si je rekla nastja Škopac in iz gradbeni-štva presedlala v gostinstvo.

Čeprav ni Brika, je konec avgusta oživi-la restavracijo medana v trnovskih vra-tih: na voljo so malice, (poslovna) kosi-la, večerje po naročilu, tudi catering in japonska hrana, sestavine pa so lokalne in sveže. »Češenj iz Čila ne bo,« se je pošalila. velik poudarek je, kot ustreza imenu, tudi na vinih, a ne le goriških – ponujajo tudi stvaritve dveri-Pax in koprske kleti. In če gre verjeti vinarjem, ki so se predstavili ob odprtju lokala, bo letošnja letina izvrstna. »Sladkorja je dovolj, v vinih bo veliko sadnosti,« je napovedal matjaž Prelogar iz kleti Go-riška brda. »vino bo zelo kakovostno, a ne bo ga zelo veliko. letina je drugačna, sveža, sadna – idealna,« je pristavil ed-bin erzetič iz briške Čarge.

SvežIna v reStavracIjI medana

modnimi zapovedmi prihajajoče sezo-ne so tudi materiali s kovinsko teksturo, močni vzorci – zvezde pri Dolce & Ga-

banni, pike pri Marcu Jacobsu –, barve draguljev, moški dodatki, pa tudi nošenje obleke čez hlače,« sta še povedali dekleti.

dI

ne

rS

c

lu

B

ma

Ga

ZI

ne

1

0.11

Št.3

3

Avtor in foto | I v a G r u d e n

DN1_80.indd 80 29.09.2011 21:56:39 Uhr