FAKULTETA ZA KOMERCIALNE

IN POSLOVNE VEDE

DIPLOMSKA NALOGA

SLOVENJ GRADEC:

MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA

Žiga Meh

Mentor: Janez Turnšek, univ. dipl. ekon.

Celje, oktober 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani/-a _Žiga Meh________________, z vpisno številko 1403094066,

Sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom:

________Slovenj Gradec: Možnosti za razvoj turizma_____________________

Izjavljam, da:

je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega študijskega in raziskovalnega

dela;

so vsi povzetki mnenj drugih avtorjev, ki jih navajam v predloženem delu, ustrezno

citirana v skladu z navodili FKPV;

je seznam vseh citiranih avtorjev in virov naveden v poglavju Literatura in viri, ki je

sestavni del predloženega dela in zapisan po navodilih FKPV;

sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

predloženo delo in je to tudi jasno označeno;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli

oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih

pravicah, ul RS, št. 16/07-UPB3, 68/08, 85/10 skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16),

prekršek pa podleže tudi ukrepom disciplinske odgovornosti na FKPV (Pravilnik o

disciplinski odgovornosti študentov, Pravilnik o diplomski nalogi);

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na FKPV;

je elektronska različica identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z

objavo dela v elektronskem arhivu FKPV;

je diplomsko delo lektorirano (tudi povzetek v tujem jeziku) in oblikovano v skladu s

Pravilnikom o diplomski nalogi ter navodili v priročniku kako do diplome.

Ime in priimek lektorja/-ice: Darja Hribernik, univ. dipl. slovenist

Kraj in datum: Celje_______ Podpis avtorja/-ice: ______________________________

POVZETEKZa temo svoje diplomske naloge sem si izbral vpliv lokalne skupnosti na razvoj

turizma. Tema me je takoj pritegnila, saj sem v njej videl priložnost, da preučim

turizem v svoji domači občini. Rad bi raziskal dejavnosti lokalne skupnosti, ki so v

preteklosti zadevale turizem, ter kakšen je bil njihov vpliv oziroma v kolikšni meri so

se dejansko izvedle in v kolikšni meri so kakorkoli vplivale na razvoj turizma na

domačem območju. Cilj je raziskati aktivne ter načrtovane projekte občinske uprave,

ki so namenjeni turističnim dejavnostim ter njihovo uspešnost in korist. Prek celotne

raziskave inskozi različne analize bi rad našel še neplanirane ter neizvedene

potrebne ukrepe za razvoj turizma na območju občine (mogoče predlagati). Rad bi

ugotovil, koliko so k turizmu občine skozi čas pripomogli lokalni prebivalci in kolikšen

je njihov interes za razvoj turizma v njihovi občini oziroma domačem kraju, saj na

Koroškem ni opraziti interesa lokalnega prebivalstva za trajnostni razvoj turizma. Moj

namen je predstaviti možnosti, potencial, ter dejansko stanje turizma v občini in vlogo

lokalne skupnosti v njegovem razvoju.

Ključne besede: lokalna skupnost, turizem, občina, razvoj, vpliv, potencial.

ABSTRACTFor my final thesis theme I have chosen the influence of the local communities on the

tourism development. I liked the theme right away, because I immediately saw an

opportunity to do a proper study about the tourism in my home municipality of Slovenj

Gradec. I want to study all of community's actions which have ever effected tourism

in the area, their influence on it and if they were ever even realized. My main goal is

to study all tourism-related municipality's actions and projects that have anything to

do with the tourism development in the area. I want to find any unrealized projects of

the municipality and learn how much the local community has helped in forming the

tourism in the area and how big is their level of interest in tourism developing,

especially long-term tourism offer of the city and a whole municipality. I intend to

present options, potentials and an actual standing of tourism in my home municipality

and an influence of the local community in its development.

Key words: local community, tourism, municipality, development, influence,

potential.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD.......................................................................................................................71.1 Opredelitev in opis problema..............................................................................7

1.2 Hipoteze.............................................................................................................8

1.3 Namen in cilji diplomske naloge.........................................................................8

1.4 Predvidene omejitve...........................................................................................8

1.5 Uporabljene metode dela...................................................................................9

1.6 Uporabljene raziskovalne metode......................................................................9

2 TEORETIČNE OSNOVE........................................................................................102.1 Predstavitev območja.......................................................................................10

2.2 Swot analiza: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...............................10

2.3 Konkurenčne prednosti Slovenj Gradca kot turistične destinacije....................12

2.4 Zgodovina, kultura............................................................................................13

2.4.1 Kulturno zgodovinske znamenitosti...............................................................13

2.4.2 Etnološke znamenitosti..................................................................................13

2.4.3 Naravne znamenitosti....................................................................................14

2.4.4 Kulinarika.......................................................................................................14

2.5 Možnosti za razvoj turizma...............................................................................14

3 DELOVANJE TURISTIČNIH ORGANIZACIJ NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC..................................................................................................164 VPLIV LOKALNE SKUPNOSTI NA RAZVOJ TURIZMA......................................17

4.1 Vloga Mestne občine, projekti...........................................................................17

4.1.1 Kolesarska pot po Mislinjski dolini.................................................................17

4.1.2 Severno-zahodna obvoznica v Slovenj Gradcu.............................................18

4.1.3 Revitalizacija mestnega jedra........................................................................18

4.1.4 Zrcaljenje podob – Oživljeni zvon preteklosti.................................................19

4.1.5 Mladinski kulturni center s hotelom................................................................20

4.1.6 Posodobitev obstoječega vodovodnega sistema...........................................21

4.1.7 Rekonstrukcija lokalnih cest za povezavo s turističnimi potmi.......................21

4.1.8 Izgradnja kanalizacijskega sistema Kope.....................................................22

4.2 Aktivni projekti občinske uprave.......................................................................22

4.2.1 Širokopasovno omrežje v Mislinjski in Dravski dolini.....................................22

4.2.2 Parkirišče za avtodome.................................................................................23

4.2.3 Mrežni podjetniški inkubator..........................................................................24

4.2.4 Terme Slovenj Gradec...................................................................................25

4.3 Bodoči projekti..................................................................................................26

4.3.1 Hitra cesta Slovenj Gradec–Velenje..............................................................26

4.3.2 Rekonstrukcija podeželskih lokalnih cest......................................................27

4.4 Zunanja pomoč.................................................................................................28

4.5 Vloga lokalnega prebivalstva, povezovanje......................................................29

5 RAZISKOVALNI DEL NALOGE............................................................................315.1 Metode dela......................................................................................................31

5.2 Analiza raziskave..............................................................................................32

5.2.1 Opis vzorca in način zbiranja podatkov.........................................................32

5.2.2 Vrednotenje hipotez.......................................................................................42

6 ZAKLJUČEK..........................................................................................................447 VIRI IN LITERATURA............................................................................................458 PRILOGE................................................................................................................49

KAZALO SLIK

Slika 1. Kolesarska pot po Mislinjski dolini.................................................................17

Slika 2: Severo-zahodna obvoznica...........................................................................18

Slika 3: Revitalizacija mestnega jedra.......................................................................19

Slika 4: Oživljeni zvon preteklosti...............................................................................20

Slika 5: Mladinski kulturni center s hotelom...............................................................21

Slika 6. Rekonstrukcija lokalnih cest..........................................................................22

Slika 7: Širokopasovno omrežje.................................................................................23

Slika 8: Parkirišče za avtodome.................................................................................24

Slika 9: Podjetniški inkubator.....................................................................................25

Slika 10: Hitra cesta...................................................................................................27

Slika 11: Rekonstrukcija cest.....................................................................................28

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Segment anketirancev...................................................................................33

Graf 2: Spol................................................................................................................34

Graf 3: Starost...........................................................................................................35

Graf 4: Podpora turizma.............................................................................................36

Graf 5: Potencial........................................................................................................37

Graf 6: Prometna infrastruktura.................................................................................38

Graf 7: Nastanitvene kapacitete.................................................................................39

Graf 8: Stopnja izobrazbe..........................................................................................40

Graf 9: Trajnostni razvoj.............................................................................................41

Graf 10: Povezovanje turistične ponudbe..................................................................42

1 UVOD

1.1 Opredelitev in opis problema

Mestna občina Slovenj Gradec ima veliko neizkoriščenega potenciala za razvoj

dobre turistične ponudbe. Imamo nešteto naravnih in kulturnih spomenikov ter

infrastrukturo za izvajanje športnih aktivnosti in prireditev. Slovenj Gradec je

obkrožen z gorami, kjer stojijo smučišča, športni centri ter pohodniške poti. Zakaj še

vedno turistična ponudba v Mestni občini Slovenj Gradec ni dosegla svojih

potencialov in to kljub mnogim turističnim društvom in organizacijam? Zakaj še nismo

izkoristili naravnih danosti in ugodne lege? Ob koncu te naloge želim na ta vprašanja

tudi odgovoriti.

Zadnja leta opažamo, da turistični trg v moji občini nazaduje zaradi prenizke stopnje

interesa s strani lokalnega prebivalstva in manjših turističnih ponudnikov. V kolikor

sem opravljal študentska dela, praktična usposabljanja ali bil kakorkoli v kontaktu s

turističnimi akterji, sem opazil, da so kadri v podjetjih s turistično ponudbo slabo

izobraženi in da primanjkuje predvsem mlajše generacije delavcev, kar predstavlja

velik problem v produktivnosti in inovacijah v turistični ponudbi. Manjših turističnih

ponudnikov je nešteto (kmečki turizem ipd.), nimamo pa še povezane turistične

ponudbe.

Posledično zaradi neizkoriščenega turističnega potenciala občina nazaduje pri

pritoku sredstev, ki bi se namenila za sanacije prometne in nastanitvene

infrastrukture. Slabo luč na celotno mestno občino mečejo predvsem slabe prometne

povezave, saj so le te slabo vzdrževane in že dolgo potrebne sanacije, predvsem

tiste, ki vodijo do turističnih znamenitosti in ponudnikov športno-turističnih storitev

(npr. GTC Kope). Čeprav se občinska upravi trudi sanirati in obnavljati turistično

infrastrukturo, pa še vseeno ni dosti interesa s strani lokalnega prebivalstva in

manjših ponudnikov turističnih storitev.

7

1.2 Hipoteze

V raziskavi bom potrdil oz. ovrgel nekaj hipotez:

- Občina Slovenj Gradec ima še neizkoriščen potencial na področju turistične

ponudbe.

- Lokalna skupnost ne kaže dovolj zanimanja za razvoj turizma.

- Premalo izobraženega kadra na področju zaposlenih v turizmu.

- Lokalna skupnost ne razmišlja o trajnostnem razvoju turizma.

- Prometna in nastanitvena infrastruktura je neustrezna.

- Ni dovolj interesa za povezovanje turistične ponudbe.

1.3 Namen in cilji diplomske naloge

Namen in cilj diplomske naloge predstavljajo analiza, preučitev ter predstavitev

občine s turističnega vidika, vpliv lokalne skupnosti ter razvoj turizma.

Namen diplomskega dela, glede na razvoj turizma v mestni občini, je v preučitvi in

predstavitvi turizma na določenem območju ter v preučitvi akterjev pri razvoju le-tega.

Cilj je, s pomočjo virov in raziskav, preučiti in predstaviti dejanja in projekte, ki si jih je

mestna občina zadala v okviru turističnega razvoja, katere je dosegla, katere ima

namen doseči ter kateri so neuspeli. Rad bi predstavil vlogo lokalnega prebivalstva in

njihovo vlogo ter prispevek k razvoju turizma v Mestni občini Slovenj Gradec.

1.4 Predvidene omejitve

Obstaja možnost preobsežnosti osnovne tematike naloge ter raziskav, saj je tema

naloge obsežnega pomena. Zaradi tega bo potrebno raziskave s prilagoditvami

malce omejiti. Nalogo bom predstavil na kar se da pregleden, dojemljiv in enostaven

način. Raziskal in predstavil bom delo lokalne skupnosti in vseh njenih akterjev.

Predstavil bom možnosti za razvoj turizma na omenjenem območju ter vse njegove

geografske in zgodovinske dejavnike, ki vplivajo na turistični razvoj mestne občine.

Raziskoval bom s pomočjo anket in obstoječe literature ter internetnih virov. Ponekod

si bom verjetno pomagal tudi z nekdanjimi že opravljenimi seminarskimi nalogami na

tej fakulteti, saj bom v njih našel tudi kaj koristnega za temo te diplomske naloge.

8

1.5 Uporabljene metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabil sledeče metode dela:

- metodo diskripcije oz. opisovanja,

- metodo komparacije oz. primerjave,

- metodo kompilacije oz. povzemanja različnih virov,

- metodo indukcije oz. utemeljevanje spoznanj na podlagi znanih dejstev.

1.6 Uporabljene raziskovalne metode

Raziskoval bom s pomočjo anket. Rad bi anketiral Župana MO Slovenj Gradec g.

Andreja Časa ter morda še vodilne v organizaciji SpoTur Slovenj Gradec, ki je javni

zavod za turizem in šport v Mestni občini Slovenj Gradec in igra pomembno vlogo v

turističnem razvoju občine. Tudi lokalno prebivalstvo bi povprašal po njihovem

mnenju o razvoju turizma ter vplivu lokalne skupnosti na razvoj le-tega.

Podatke bom črpal iz že obstoječe literature ter iz podatkov, ki jih bom dobil na

sedežu Občinske uprave Slovenj Gradec, v mislih imam podatke o projektih, ki

zadevajo razvoj turizma (že izvedenih ter načrtovanih) ter strategije razvoja.

Pregledal bom tudi razne knjižne vire, ki opisujejo zgodovino turizma na mojem

območju. Seveda bom iskal tudi podatke statistične narave (SURS, Mestna občina

Slovenj Gradec ipd.).

9

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 Predstavitev območja

Slovenj Gradec je sedež mestne občine, ki je edina občina v statistični regiji Koroške.

Je pravno, gospodarsko, prometno, šolsko ter informacijsko središče Mislinjske

doline in regije Koroške. Po Sloveniji je Slovenj Gradec znan po številnih umetnikih in

razno raznih kulturnih prireditvah, domačini pa ga poznamo, v primerjavi z ostalimi

mesti, tudi po hladnejšem podnebju.

Jože Tisnikar je o mestu zapisal: »V Slovenj Gradec sem prišel začasno, vendar bom

tukaj ostal do smrti. To malo mesto, v katerem se skoraj vsi poznamo, imam rajši ko

katerokoli večje mesto.« (Berzelak, 2005, str. 43).

Mesto je znano po svoji starodavni atmosferi ter edinstveni legi med Uršljo goro in

Pohorjem. Združuje starinsko s sodobnim, saj daje sam center mesta z obzidjem še

vedno starodaven občutek, medtem ko ga obkrožajo industrijska naselja z modernimi

objekti, kjer se vedno bolj širijo uspešna manjša podjetja.

To je posledica naglega gospodarskega razvoja ter storitvenih zmožnosti. A kljub

temu nas na vsakem koraku razni spomeniki ter stare stavbe spomnijo, da to velja za

staro mesto, ki še vedno daje nekakšen nostalgični pridih.

2.2 Swot analiza: prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti

Prednosti turistične ponudbe Slovenj Gradca:

- bližina Avstrije ter večjih turističnih središč in večjih mest v tujini (ugodna

geografska lega);

- raznolike možnosti za razvoj kvalitetne in privlačne turistične ponudbe (pestre

naravne in kulturne znamenitosti);

- mednarodna povezanost in sodelovanje občine z drugimi občinami/regijami v

svetu;

- možnost turistične ponudbe skozi vse leto s poudarkom na zimskem in

poletnem času;

- nižje cene kot v turistično razvitejših destinacijah.

10

Slabosti:

- slaba prometna povezanost z notranjostjo Slovenije;

- razpršenost in nepovezanost turistične ponudbe, odsotnost javno zasebnega

partnerstva;

- premajhno število razvitih in prepoznavnih turističnih blagovnih znamk ;

- podporno okolje za razvoj turizma ni dovolj razvito;

- pomanjkanje finančnih sredstev in znanja za trženje turistične ponudbe;

- slaba turistična infrastruktura, pomankanje manjših kakovostnih objektov in

objektov za privlačno dodatno ponudbo;

- nesegmentiranost turistične ponudbe za posamezne ciljne skupine;

- premajhna podjetniška inovativnost turističnih ponudnikov;

- premalo turističnih programov, lokalnih turističnih vodnikov;

- slaba organiziranost prodaje spominkov;

- neorganiziran sistem informacij, neobstoječa baza podatkov;

- odsotnost prodaje turističnih aranžmajev s strani turističnih agencij in

organizatorjev potovanj;

- slabo povezovanje na nivoju regije in države;

- slab izkoristek obstoječih turističnih kapacitet.

Priložnosti:

- relativno neodkrita destinacija z vidika tujih gostov;

- možnost ponudbe inovativnih, izvirnih turističnih programov glede na sodobne

svetovne trende (pohodništvo, kulturni, verski turizem, športni turizem);

- razvoj grozdenja med posameznimi ponudniki turističnih produktov znotraj

lokalne skupnosti in v okviru regije;

- povečevanje interesa za vlaganje v razvoj turizma s strani ostalih

gospodarskih dejavnosti (domačih in tujih);

- vključevanje v evropske programe in priprava projektov za pridobivanje

sredstev EU;

- celovito skupno trženje na nivoju lokalne skupnosti, regije.

11

Nevarnosti:

- močna konkurenca sosednjih destinacij (Mariborsko Pohorje, Zreče...);

- (pre)majhna vloga in pomen turizma v razvoju lokalne skupnosti;

- morebitno poslabšanje gospodarskega položaja v Sloveniji in tudi v svetu ter s

tem manjša kupna moč turistov;

- ranljivost prostora – vsi posegi v prostor morajo biti pretehtani in dolgoročno

načrtovani (neokrnjena narava);

- zaostajanje za razvojnimi trendi v turizmu v Sloveniji in v svetu;

- nepoznavanje destinacije v svetu (http://www.slovenjgradec.si/strategija-

razvoja-turizma.html).

2.3 Konkurenčne prednosti Slovenj Gradca kot turistične destinacije

Glavna prednost Mestne občine Slovenj Gradec v primerjavi z drugi slovenskimi

mesti, ki se trudijo razvijati turistično ponudbo, je predvsem v bližini meje z Avstrijo.

Prednost avstrijske bližine je predvsem v cenejših letalskih prevozih. V neposredni

bližini sta dva pomembna avstrijska centra Celovec in Gradec. Z ureditvijo

avtocestnih povezav se krajša čas potovanja do osrednje Slovenije (Ljubljana).

Mestna občina Slovenj Gradec je pripravila osnutek strategije razvoja turizma, kjer

navajajo; da je Slovenj Gradec obkrožen z naslednjimi turistično pomembnejšimi

kraji:

- Velenje (ponudba prireditev, kongresnega turizma, jezero...),

- Mežiška dolina (podzemlje Pece, produkt kolesarjenja...),

- Dravska dolina (splavarjenje po Dravi),

- avstrijska Koroška (poznana po počitnicah na podeželju, jezerih in zimskemu

turizmu).

Slovenj Gradec ima v primerjavi s temi območji konkurenčne prednosti

predvsem na področju kulturne ponudbe in bogate zgodovinske dediščine,

prav tako pa v bogati ponudbi neokrnjene narave ter športa in rekreacije

(http://www.slovenjgradec.si/strategija-razvoja-turizma.html).

12

2.4 Zgodovina, kultura

2.4.1 Kulturno zgodovinske znamenitosti

Slovenj Gradec je najbolj znan po svojem srednjeveškem jedru, ki je danes lepo

obnovljeno. Krasijo ga:

- Koroška galerija likovnih umetnosti,

- Sokličev muzej,

- rojstna hiša Huga Wolfa,

- cerkev sv. Elizabete,

- dvorec Rotenturn,

Znamenite cerkve:

- cerkev sv. Elizabete,

- cerkev sv. Duha ,

- cerkev sv. Jurija ,

- cerkev sv. Pankracija .

Ostalo:

- Paučkove partizanske bolnišnice ,

- grad Vodriž .

2.4.2 Etnološke znamenitosti

V okolici Slovenj Gradca je tudi nekaj etnoloških znamenitosti, ki so jih domačini

postavili in uporabljali, in so se obdržale do danes. Ena izmed njih je Plešivški mlin

na Plešivcu pri Graški Gori. Poleg Plešivškega bi omenil še Herčev mlin, ki se je

uporabljal tudi kot žaga. Znamenit je tudi veliki Marovškov kozolec.

13

2.4.3 Naravne znamenitosti

Kot največja naravna znamenitost pri nas veljajo gozdovi in gore, ki nas obdajajo z

vseh strani. Omenil bi mislinjski gozd, Plešivec (turistično-pohodniška pot) in Uršljo

goro.

2.4.4 Kulinarika

Slovenj Gradec in celotna Mislinjska dolina sta skozi čas ohranila kar nekaj tipičnih

jedi za to območje. Zaradi tega pa v mnogih starih gostinskih obratih še vedno nudijo

»mežerli«, kruhov hren, domačo skuto z bučnim oljem, domač kruh iz krušne peči in

podobno. Najznačilnejša domača pijača za to regijo je jabolčni »mošt«, katerega

nudijo v večini starejših gostiln in na vsaki turistični kmetiji. Kot aperitiv je v starih

gostilnah in kmetijah značilen črničevec. Skoraj povsod po Mislinjski dolini pa lahko

dobite štruklje, »zelhane« mesnate jedi, ajdove žgance, potico ter sirov in jabolčni

zavitek ali »štrudl«.

2.5 Možnosti za razvoj turizma

Slovenj Gradec je s turističnega vidika še zelo neizkoriščeno mesto z izredno velikim

potencialom za turizem. Samo mesto leži na malo manj prometnem območju, skozi

katerega vodijo ceste, večinoma izkoriščene s strani tranzicijskih povezav z Avstrijo

in ostalimi državami, pa tudi s strani turistov. Vsi vemo, da Slovenci radi smučamo,

najbolj pa radi obiskujemo avstrijska smučišča, zato pa je ena najbolj pogosto

prevoženih cest ob potovanju v Avstrijo in nazaj sama cesta skozi Slovenj Gradec.

Vendar ta pot v veliki večini turiste vodi mimo, ne pa v samo mesto Slovenj Gradec.

Ljudje so neozaveščeni o turističnih zmožnostih samega mesta, kot tudi okolice.

Ogromno možnost za razvoj turizma predstavljajo terme oziroma zdravilišče, ki naj bi

se nahajale v okolici Slovenj Gradca, natančneje v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Na

obrobju Podgorja pri Slovenj Gradcu so pred leti našli izvir termalnih vod, v prihodnjih

letih pa je v načrtu izgradnja zdravilišča. Zaenkrat je projekt še v povojih, saj še

obstajajo določene težave, kot so pogajanja, iskanje investitorjev ipd. Načrtuje se tudi

hitra cesta, ki bo povezovala Arjo Vas ter (skozi Slovenj Gradec) Avstrijo. Ta dva

dejavnika bi seveda v veliki meri izboljšala možnosti za razvoj turizma v Mestni občini

14

Slovenj Gradec. Poleg tega mestu in celotni občini naravna in kulturna dediščina

omogočata osnovne vsebine za dolgoročno uspešen razvoj na področju turizma.

15

3 DELOVANJE TURISTIČNIH ORGANIZACIJ NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

Poslanstvo in naloga občine z vidika turizma je skrbeti za osnovno turistično,

komunalno in splošno infrastrukturo ter izgled glavnega mesta z okolico. Njena

naloga je pridobivati kapital s prostorsko urejenostjo in ga vlagati v nadaljnje

investicijske projekte, s katerimi pripomore k trajnostnemu razvoju značaja mesta.

Ustvarjati si mora turistično promocijo ter skrbeti za »imidž« mesta.

Temeljni nosilci turistične dejavnosti so gospodarski subjekti, ki se s tem ukvarjajo.

So drugi najpomembnejši dejavnik pri izvajanju uspešnega turističnega

gospodarjenja v občini, za katerega so poslovno odgovorni.

Pomembno vlogo imajo turistična društva, saj so odgovorna za razvoj turistične

ponudbe ter splošne turistične kulture območja. Lokalno prebivalstvo morajo

spodbujati k sodelovanju pri izvajanju turizma, predvsem mladino.

Razvoj slovenjgraškega turizma, kot navajajo na spletni strani Mestne občine Slovenj

Gradec (http://www.slovenjgradec.si/strategija-razvoja-turizma.html), temelji na

naslednjih temeljnih skupinah subjektov:

- Mestna občina Slovenj Gradec,

- Turistična organizacija Slovenj Gradec,

- poslovni subjekti in poslovna interesna združenja,

- civilna interesna združenja (turistična društva).

»Turistična društva skozi čas v Mestni občini Slovenj Gradec so:

- Olepševalno tujskoprometno društvo Slovenj Gradec (1928),

- Turistično olepševalno društvo Slovenj Gradec (ust. 1954, oživ. 1971),

- Turistično društvo, sprememba imena in žiga (1997),

- Turistično društvo Legen (31. 3. 1999),

- Turistično olepševalno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu (20.5.1999),

- Turistično društvo MURN Sele – Vrhe (6. 2000),

(MURN: sv. Miklavž, Urban, Rok in Neža)« (Potočnik, 2008, str. 126).

16

4 VPLIV LOKALNE SKUPNOSTI NA RAZVOJ TURIZMA

4.1 Vloga Mestne občine, projekti

4.1.1 Kolesarska pot po Mislinjski dolini

V letu 2007 se je pričela izgradnja turistične infrastrukture, in sicer kolesarske poti po

Mislinjski dolini. Prva faza izgradnje kolesarske poti se je pričela med krajema

Šmartno pri Slovenj Gradcu in Mislinja. Namen je povečati športne in turistične

atraktivnosti Koroške. Po podatkih Mestne občine Slovenj Gradec je skupna dolžina

kolesarske poti med Šmartnom in Mislinjo 9450 m.

(http://www.slovenjgradec.si/projekti/kolesarska-pot-po-mislinjski-dolini.html)

17

Slika 1. Kolesarska pot po Mislinjski dolini

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/

news/pictures_news/kolesarske-poti-01.jpg)

4.1.2 Severno-zahodna obvoznica v Slovenj Gradcu

Predstavlja manjši priključek k že obstoječi obvoznici, ki prihaja z vzhodne strani.

Severo-zahodna obvoznica predstavlja le slab kilometer ceste, a veliko pripomore pri

zmanjšanju prometa skozi center mesta. Projekt je poleg vsega zahteval še izgradnjo

dodatnega mostu čez potok Suhodolnica, izgradnjo treh novih križišč ter priključkov.

Slika 2: Severo-zahodna obvoznica

(http://www.arhiv.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/Novice/aktualno/

FOTOGRAFIJE/FOTOGRAFIJE_2009/21112009_Slovenj_Gradec_otvoritev_ceste/

slovenj_gradec1_velika.JPG)

4.1.3 Revitalizacija mestnega jedra

Projekt revitalizacije mestnega jedra je že izveden, in sicer je bil končan jeseni leta

2010. Vključeval je ureditev dela Glavnega trga (od lekarne do stavbe Glavni trg 13),

Trga svobode, parka ob gimnaziji, Gosposvetske ulice ter obnovo stavbe Glavni trg.

Projekt je bil razdeljen na dve fazi.

18

Na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec navajajo:

- Obnova pročelja stavbe Glavni trg 13. Stavba je eden najlepših

primerov secesijskega sloga v mestu. Nastala je na začetku 20. stoletja

in je nepogrešljiv sestavni del zgodovinske podobe mesta.

- Parterna ureditev dela Glavnega trga od lekarne do stavbe Glavni trg

13, Trga svobode, parka pri Gimnaziji in Gosposvetske ulice. Območje

predvidenega urejanja obsega del ureditvenega območja mestnega

jedra, in sicer v obsegu cca 9000 m²

(http://www.slovenjgradec.si/projekti/revitalizacija-mestnega-jedra-

slovenj-gradec.html).

Slika 3: Revitalizacija mestnega jedra

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

revitalizacija.jpg)

4.1.4 Zrcaljenje podob – Oživljeni zvon preteklosti

Operacija Oživljeni zvon preteklosti predstavlja obnovo kulturno – zgodovinskih

spomenikov v Slovenj Gradcu, ki naj bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju turizma v

19

občini. Obnovila se je glasbena šola, ki je obenem tudi rojstna hiša skladatelja Huga

Wolfa ter skoraj sosednjo stavbo, v kateri se nahaja Koroška galerija likovnih

umetnosti Slovenj Gradec ter Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. S tem

projektom je občina želela zagotoviti pogoje za projekt Evropska prestolnica kulture

ter večji interes za obisk mesta (http://www.slovenjgradec.si/projekti/ozivljeni-zven-

preteklosti-2010.html).

Slika 4: Oživljeni zvon preteklosti

(http://www.slovenjgradec.si/projekti/ozivljeni-zven-preteklosti-2010.html)

4.1.5 Mladinski kulturni center s hotelom

Leta 2009 se je začela izgradnja Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec, kjer

bo tudi mladinski hotel ali »Youth Hostel«. Nudili bodo nočitve gostom, ki so kakorkoli

kulturno ali športno aktivni v Mestni občini Slovenj Gradec. Projekt se je zaključil leta

2011.

Mestna občina Slovenj Gradec na svoji spletni strani navaja: »Projekt delno financira

Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru

Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007

20

do 2013, razvojne prioritete povezovanja naravnih in kulturnih potencialov,

prednostne usmeritve dviga konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«

(http://www.slovenjgradec.si/projekti/mladinski-kulturni-center-s-hotelom.html).

Slika 5: Mladinski kulturni center s hotelom

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/mkc.jpg)

4.1.6 Posodobitev obstoječega vodovodnega sistema

Posodobitev obstoječega vodovodnega sistema, zmanjšanje izgub na vodovodnih

sistemih Mestne občine Slovenj Gradec in oskrba občanov s kvalitetno pitno vodo.

Projekt je bil po podatkih Mestne občine Slovenj Ggradec realiziran v letu 2010.

4.1.7 Rekonstrukcija lokalnih cest za povezavo s turističnimi potmi

Kratek opis operacije, kot je navedena na občinski spletni strani:

»Rekonstrukcija lokalnih cest za povezavo s turističnimi (tematskimi) lokalnimi potmi

v skupni dolžini 6.663 m:

1. LC-377 310 - RAZBOR, odsek 377 311 LC 377310, v dolžini 1900 m,

2. LC-377 100 - MOST BARBARA-RŽEN - TROBLJE, odsek 377 101 LC 377

100, v dolžini 1678 m,

3. LC 377 220 - GRAJSKA VAS, odsek 377 221 LC 377 220 v dolžini 1585 m,

21

4. LC-377 020 - MEŽNIK-RADUŠE-ANŽIČ, odsek 377 021 LC 377 020, v dolžini

1500m« (http://www.slovenjgradec.si/projekti/rekonstrukcija-lokalnih-cest-za-

povezavo-s-turisticnimi-tematskimi-lokalnimi-potmi.html)

.

Slika 6. Rekonstrukcija lokalnih cest

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/lokalne-

ceste-1.jpg)

4.1.8 Izgradnja kanalizacijskega sistema Kope

Cilj projekta je bilo dodatno kanalizacijsko omrežje poleg že obstoječega. Funkcija

tega omrežja je odvod komunalnih voda za Gorsko–turistični center Kope. Ta sistem

je rešil dolgoletni problem odvajanja komunalnih voda iz GTC Kope. Nov

kanalizacijski sistem bo pripomogel k razvoju turizma na območju Kop ter seveda k

pozitivnemu vplivu na okolje. Projekt je bil izveden leta 2009.

(http://www.slovenjgradec.si/projekti/izgradnja-kanalizacijskega-sistema-kope.html).

4.2 Aktivni projekti občinske uprave

4.2.1 Širokopasovno omrežje v Mislinjski in Dravski dolini

Namen izgradnje širokopasovnega sistema je nuditi širokopasovno omrežje težje

dostopnim krajem (odmaknjena, hribovska naselja), ki še tega nimajo in kjer do sedaj

še ni bilo interesa zanj. To bo s turističnega vidika pripomoglo predvsem kmetijam s

turistično dejavnostjo, ki do sedaj niso poslovale prek omrežja, kar je v moderni dobi

precej vplivalo na njihovo slabo poslovanje.

22

Slika 7: Širokopasovno omrežje

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/opticni-

max.jpg)

4.2.2 Parkirišče za avtodome

V zadnjih letih se turisti vedno bolj odločajo za potovanje z avtodomi, saj jim le ta

omogoča aktivnejšo, mobilno obliko dopustovanja. Tudi v naših krajih je takšnih

obiskov vedno več, vendar pa je največji problem predstavljalo parkiranje (saj

avtodom zaradi cestnih zakonov ni dovoljeno parkirati na javnih parkiriščih) in priklop

avtodoma na vodovodni ter električni sistem. Zato pa se je občina v okviru projekta

»Youth Hostel« odločila poleg Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec

postaviti parkirišča za avtodome ter omogočiti priklop na elektriko in vodovod.

Vrednost investicije je okoli 9.000 €

(http://www.slovenjgradec.si/aktualni-projekti/parkirisce-za-avtodome.html).

23

Slika 8: Parkirišče za avtodome

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/mkc-

1.jpg)

4.2.3 Mrežni podjetniški inkubator

V Mestni občini Slovenj Gradec se zadnja leta kaže nazadovanje na poslovnem

področju. Zato je se je mestna občina odločila, da združi moči za inovacije na

poslovnem področju ter ustvarjanju novega poslovnega okolja. Odločila se je za

izgradnjo mrežnega podjetniškega inkubatorja na poslovni coni Ozare, za katero je

občina (po podatkih spletne strani Mestne občine Slovenj Gradec) pridobila

subvencijo v višini 1.800.000 € iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Po podatkih spletne strani Mestne občine:

OPN- občinski prostorski načrt; Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s

katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih

potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega

razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo

pogoji umeščanja objektov v prostor (http://www.slovenjgradec.si/aktualni-

projekti.html).

24

Slika 9: Podjetniški inkubator

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/mpik-

2.jpg)

4.2.4 Terme Slovenj Gradec

Že pred leti se je pričel projekt, in sicer zdravilišče, ki se bo nahajalo prav tako v

okolici Slovenj Gradca, natančneje v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Na obrobju

mojega domačega kraja Podgorje so pred leti našli izvir termalnih vod, v prihodnjih

letih pa je v načrtu izgradnja zdravilišča, kar je še posebej všeč meni, saj bo od

mojega doma oddaljen le kakšna dva kilometra, kar lahko zame pomeni tudi možnost

zaposlitve. Menim, da bo ob izgradnji avtoceste ter njej blizu ležečega zdravilišča

turizem v slovenjegraški občini narasel in bo mesto Glasnik miru postalo bolj

prepoznavno v svetu turizma, saj ima za to zelo velik potencial.

Problem je nastal pri iskanju investitorja oz. investitorjev, ki se zaradi nestabilnega

stanja v turizmu na tem območju ter predvsem zaradi današnjega stanja v

svetovnem gospodarstvu še niso našli, kljub pogajanjem z arabskimi, nemškimi pa

tudi slovenskimi podjetji.

Leta 2011, pod vodstvom tedanjega župana Matjaža Zanoškarja, se je slovenjgraška

občina začela pogajati z investicijsko banko s Kitajske. Navajam del članka iz spletne

25

strani www.delo.si, kjer je dal intervju bivši župan Mestne občine Slovenj Gradec

Matjaž Zanoškar:

Pogajali smo se že z Arabci, Nemci, tudi s slovenskimi podjetji, a dokler ni

resnega ponudnika in dokler ne podpišemo pogodb, to nič ne pomeni [...].

Evropskih in slovenskih investitorjev za slovenjgraške terme ni. Še vedno

ponujamo zemljišče, termalno vodo in idejne načrte. Brez investitorja bi morala

mestna občina nekaj zgraditi z lastnimi sredstvi in nekaj bomo naredili, pa

čeprav samo bazen (http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenjgraske-terme-

bi-gradili-tudi-kitajci.html).

4.3 Bodoči projekti

4.3.1 Hitra cesta Slovenj Gradec–Velenje

Hitra cesta predstavlja glavno prometno povezavo osrednje Slovenije z Avstrijo, kar

pa za Slovenj Gradec predstavlja nove turistične priložnosti, saj je možnost pritoka

velikega števila tujih turistov zelo velika. Prvi priključek na hitro cesto bo na severni

obvoznici Slovenj Gradca, nato bo neprekinjeno potekala po podgorski cesti do

Podgorja, kjer bo naslednji priključek (tudi izvoz) ter počivališče. Nadaljevala se bo

skozi Šmiklavž ter Graško Goro, skozi katero bo potreben tunel, ki se bo zaključil v

Škalah, kjer bo še en priključek. Končala se bo v Velenju.

26

Slika 10: Hitra cesta

(http://www.slovenjgradec.si/media/uploads/images/doc01004820130520123328_00

1.jpg)

4.3.2 Rekonstrukcija podeželskih lokalnih cest

Iz arhiva mestne občine:

Projekt se je prijavljal na javno povabilo k oddaji načrtov porabe za koriščenje

deleža sredstev občine za sofinanciranje investicij, v skladu z določili 21. člena

Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Predmet prijave je urejanje cest s

sistemom za odvodnjavanje, kar bo pomenilo veliko pridobitev za prebivalce

naselij Legen in Stari trg, predvsem je to velika pridobitev za razvoj turizma, s

27

tem pa je omogočena boljša in varnejša pot do samega naselja. Z urejeno

cestno infrastrukturo bomo izboljšali kakovost življenja za vse občane občine

ter zagotovili enakovrednejše bivalne pogoje občanom na podeželskem

območju. S samo ureditvijo se bodo uredile javne površine (cestna

infrastruktura – asfaltiranje, sistem za odvodnjavanje,) znotraj naselij Legen in

Stari trg (http://www.slovenjgradec.si/urad-za-pp/rekonstrukcija-podezelskih-

lokalnih-cest-v-mosg.html).

Slika 11: Rekonstrukcija cest

(http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/legen-z-

rahtela2.jpg)

4.4 Zunanja pomoč

Slovenski podjetniški sklad ponuja pomoč pri razvoju turizma oziroma nastanitvenih

kapacitet. Kot pravi direktorica Podjetniškega centra Slovenj Gradec Katarina Žagar,

je kar nekaj možnosti, da bi denar pridobili tudi na Koroško, zlasti v Ribnico na

28

Pohorju, kjer načrtujejo izgradnjo apartmajskih naselij in hotela, na letališče v

Mislinjsko Dobravo, kjer nameravajo poskrbeti za dodatne postelje, na Kope, pa tudi

v druge kraje po Koroškem, kjer bi želeli povečati prenočitvene zmogljivosti. Pogoji

za pridobitev sredstev iz razpisa za sofinanciranje turistične infrastrukture,

objavljenega v začetku tega meseca, so sicer zahtevni in namenjeni le malim in

srednje velikim podjetjem. Članek na spletni strani časnika Večer pravi:

Med drugim morajo imeti prijavitelji vsa predpisana pravnomočna dovoljenja

za izvedbo investicije in zagotovljenih vsaj četrtino lastnih sredstev, kamor se

štejejo tudi krediti. "Na voljo je 20 milijonov evrov, s katerimi želi naša država

dvigniti kvaliteto in pestrost turistične ponudbe, ustvarjanje novih prenočitvenih

kapacitet, novih zaposlitev in doseganje višje dodane vrednosti na

zaposlenega. Predmet sofinanciranja so investicije v nastanitvene obrate,

hotele, motele, penzione in apartmajska naselja z najmanj tremi ali več

zvezdicami. Naložbeniki morajo v okviru posamezne investicije ustvariti

najmanj deset novih ležišč," je pojasnila Žagarjeva. Upravičenih stroškov

naložbe mora biti minimalno 250 tisoč evrov in največ za dva in pol milijona

evrov, pri tem bo država sofinancirala do 40 % začetne investicije, kar pomeni

minimalno sto tisoč in maksimalno 750 tisoč evrov za stroške gradnje in

nakupa novih naprav in opreme

(http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?

kaj=3&id=2007071305226504).

4.5 Vloga lokalnega prebivalstva, povezovanje

Menim, da je v Občini Slovenj Gradec še vedno premalo interesa za povezovanje

turistične ponudbe. Po obronkih mesta Slovenj Gradec in njegovi okolici je ogromno

lastnikov objektov s turistično ponudbo, vendar ne kažejo interesa po povezovanju.

Mestna občina Slovenj Gradec ima velik potencial pa povezovanje storitev, ki bi

tvorile dober pavšalni proizvod, kar bi trajnostno gledano privabilo množice turistov

(še posebej ob vseh končanih projektih občine, ki bi pripomogli k izgledu, prometnosti

in urejenosti območja Mestne občine Slovenj Gradec).

Naj naštejem vrste storitev, ki bi jih vseboval dober pavšalni proizvod in ki bi jih

Slovenj Gradec z okolico z lahkoto izpolnjeval:

29

- svetovalne storitve,

- posredovanje rezervacije izbranega turističnega paketa,

- transportne storitve,

- nastanitvene storitve,

- gastronomske storitve,

- zavarovanje,

- vodenje in animacija,

- razne kulturne, športne, wellness storitve,

- druge doživetvene storitve v destinaciji (Rijavec, 2010, str. 48).

Skozi raziskavo sem našel ponudnika za vsako vrsto teh storitev na območju MO Slovenj Gradec:

- svetovalne storitve: TIC Slovenj Gradec, TA Relax, TA Intelekta itd.

- posredovanje rezervacije izbranega turističnega paketa: TA Relax, TA

Intelekta itd.

- transportne storitve: Relax, Plamen, Koratur.

- nastanitvene storitve: hotel Vabo, Grmovškov dom Kope, hotel Luka, hotel

Aerodrom, številne turistične kmetije z možnostjo nastanitve.

- gastronomske storitve: hotel Vabo, hotel Aerodrom, številne restavracije

ter kmečki turizmi.

- zavarovanje: Vse uredijo že naštete agencije.

- vodenje in animacija: že naštete agencije, saj imajo svoje animatorje in

vodnike

- šport in wellness: Kope – Vabo d.o.o. (smučišča, nastanitev), hotel Luka

(sodoben wellness), GTP Plešivec ipd.

- druge doživetvene storitve: pohodniške poti, neštete naravne in kulturne

znamenitosti ipd.

Kljub naštetim možnostim pa se povezovanje turistične ponudbe pri nas ne izvaja. In

v sledečih raziskavah bi rad ovrgel/potrdil mojo trditev, da v Mestni občini Slovenj

Gradec ponudniki turističnih storitev ter lokalno prebivalstvo ne kaže interesa za

povezovanje turistične ponudbe.

30

5 RAZISKOVALNI DEL NALOGE

5.1 Metode dela

Raziskujem z metodo anketnega vprašalnika. Izbral sem si kvoto okoli 100 ljudi, saj

se mi ta številka zdi zadostna za dobro analizo in potrditev oz. zavrnitev hipotez.

Segment anketirancev ali ciljne skupine

Ciljna skupina mojih anketirancev so posamezniki, družine ter akterji javnih ustanov v

Mestni občini Slovenj Gradec. Z javnimi ustanovami imam v mislih SpoTur Slovenj

Gradec, ki je javni zavod za turizem in šport v Mestni občini Slovenj Gradec oz.

njegove zaposlene. Z anketiranjem se bom obrnil tudi na občinsko upravo in seveda

lokalno prebivalstvo. Obiskal bom tudi nekaj ponudnikov turističnih storitev oz.

proizvodov (kmečki turizem, nastanitveni obrati, turistične agencije ipd.) in jih prosil

za izpolnitev ankete.

Lokacija anketirancev

Lokacija anketirancev zajema na začetku izključno mesto Slovenj Gradec, nato pa še

ostala naselja, ki spadajo pod Mestno občino Slovenj Gradec.

Hipoteze, ki jih želim potrditi ali v nasprotnem primeru ovreči:

- Mestna občina Slovenj Gradec ima še neizkoriščen potencial na področju

turistične ponudbe.

- Lokalna skupnost ne kaže dovolj zanimanja za razvoj turizma.

- Premalo izobraženega kadra na področju zaposlenih v turizmu.

- Ni dovolj podpore trajnostnemu razvoju turizma.

- Prometna in nastanitvena infrastruktura je neustrezna.

- Ni dovolj interesa za povezovanje turistične ponudbe

31

5.2 Analiza raziskave

5.2.1 Opis vzorca in način zbiranja podatkov

V raziskovalnem delu sem opravil anketiranje, s katerim sem želel raziskati vpliv

lokalne skupnsti na razvoj turizma v MO Slovenj Gradec. Postavil sem naslednje

trditve ali hipoteze:

- Mestna občina Slovenj Gradec ima dober, še neizkoriščen potencial na

področju turistične ponudbe.

- Lokalna skupnost ne kaže dovolj zanimanja za razvoj turizma.

- Ni dovolj podpore trajnostnemu razvoju turizma.

- Premalo izobraženega kadra na področju zaposlenih v turizmu.

- Prometna in nastanitvena infrastruktura je neustrezna.

- Ni dovolj interesa za povezovanje turistične ponudbe.

Izbral sem si približno število anketirancev, ki naj bi se gibalo okoli številke 50, zbral

sem točno toliko izpolnjenih anket, kar je zelo dobra številka, oziroma izhodiščna

točka za potrditev hipotez. Del anket sem razdelil tudi osebam zaposlenim oz.

kompetentnim v ponudbi turističnih dejavnosti.

32

68 %

32 %

Segment anketirancevNaključni Turizem

Graf 1: Segment anketirancev

(Lastni vir)

Iz grafa 1. je razvidno, da je anketo izpolnilo 68 % naključnega lokalnega

prebivalstva, kar pomeni 34 posameznikov. Ponudnikov turističnih storitev oziroma

kakorkoli zaposlenih v turizmu pa je bilo točno 16, kar pomeni 32 %.

33

37 %

63 %

Spol anketirancevMoški Ženski

Graf 2: Spol

(Lastni vir)

Iz grafa 2. je razvidno, da je prevladovala ženska populacija, in sicer od 50

anketiranih jih je bilo kar 31, kar predstavlja 63 % vseh anketirancev. Medtem ko

moška populacija predstavlja 37 % anketirancev oziroma 19 posameznikov.

34

26 %

35 %

20 %

19 %

Starostne skupine18 do 25 let 26 do 40 let 41 do 60 let 61 let in več

Graf 3: Starost

(Lastni vir)

Graf 3 prikazuje starostne skupine anketirancev (drugo vprašanje). Prevladuje

starostna skupina od 26 do 40 let, in sicer 35 % oziroma 17 posameznikov. Na

drugem mestu je najmlajša starostna skupina od 18 do 25 let, ki znaša 26 % oziroma

13 posameznikov. Sledi tretja starostna skupina med 41 in 60 let, ki jo sestavlja 11

oseb oziroma 20 % vseh anketirancev. Najmanj je bilo anketirancev iz najstarejšega

segmenta, in sicer 19 % oziroma 9 oseb.

35

46 %

35 %

19 %

Podpora turizmaDa Ne Me ne zanima

Graf 4: Podpora turizma

(Lastni vir)

Tretje vprašanje se je glasilo: »Vas kot občana zanima zanima razvoj turizma v

mestni; ali ga podpirate?« Potrdilno je odgovorilo le 46 %, kar pomeni 23 ljudi. Vsi

ostali so odgovorili z »NE« oziroma, da jih razvoj turizma sploh ne zanima.

S temi rezultati sem potrdil svojo hipotezo, ki se je glasila, da lokalna skupnost ne

kaže dovolj zanimanja za razvoj turizma.

36

30 %

18 %13 %

20 %

19 %

Potencial turistične ponudbeSlab Zadosten Dober Odličen Me ne zanima

Graf 5: Potencial

(Lastni vir)

Četrto vprašanje: »Kakšen potencial ima po vašem mnenju MO Slovenj Gradec z

vidika turistične ponudbe?«

Kot kaže graf, je očitno, da številke kažejo v prid moji hipotezi, saj je kar 51 %

odgovorov pozitivne narave, in sicer 20 % jih pravi »odličen«, 13 % »dober« ter 18 %

»zadosten«. Le 30 % jih je odgovorilo z »slab«, 19 % jih pa sploh ne zanima. S tem

vprašanjem sem potrdil svojo hipotezo, da ima občina Slovenj Gradec dober

potencial na področju turistične ponudbe.

37

24 %

76 %

Prometna infrastrukturaDa Ne

Graf 6: Prometna infrastruktura

(Lastni vir)

Peto vprašanje se je glasilo: »Ali imamo dobro prometno infrastrukturo?«

Kar 76 % oziroma 38 anketirancev je odgovorilo negativno, kar na žalost dokazuje

zelo slabe prometne povezave v Slovenj Gradcu in okolici. Le 24 % anketirancev je

odgovorilo pritrdilno. S temi odgovori sem potrdil prvi del svoje hipoteze, ki se glasi,

da je prometna in nastanitvena infrastruktura neustrezna.

38

42 %

58 %

NastanitevDa Ne

Graf 7: Nastanitvene kapacitete

(Lastni vir)

Šesto vprašanje: »Menite da imamo v naši občini dovolj nastanitvenih/nočitvenih

kapacitet za izvajanje turizma?«

Rezultati ponovno ne kažejo v prid Mestni občini Slovenj Gradec, saj kar 29

anketirancev, oziroma 58 % vseh anketirancev trdi, da nimamo dovolj nastanitvenih

kapacitet. S temi rezultati sem potrdil še drugi del moje hipoteze, ki se pravi, da je

prometna in nastanitvena infrastruktura neustrezna.

Na sledeča vprašanja so odgovorili le ponudniki turističnih storitev ali kakorkoli

zaposleni v turizmu ali povezani z njim. Sledeči posamezniki predstavljajo 32% vseh

anketiranih.

39

18 %

52 %

23 %

7 %

Stopnja izobrazbe4. 5. 6. 7.

Graf 8: Stopnja izobrazbe

(Lastni vir)

S sedmim vprašanjem sem anketirance povprašal po povprečni stopnji izobrazbe v

njihovem podjetju (agencija, kmetija s turistično dejavnostjo, hotel ...).

Prevladuje peta stopnja izobrazbe z 52 %, sledi ji šesta stopnja z 23 %, nato četrta z

18 % ter sedma z le 7 %. Rezultati kažejo na povprečno zelo nizko stopnjo izobrazbe

pri turističnih ponudnikih, kar pripomore tudi k slabi razvitosti turizma na anketiranem

območju.

S temi rezultati potrjujem svojo hipotezo, da je premalo izobraženega kadra na

področju zaposlenih v turizmu.

40

76 %

24 %

Trajnostni razvoj turizmaDa Ne

Graf 9: Trajnostni razvoj

(Lastni vir)

Osmo vprašanje se je glasilo: »Ali podpirate oz. razmišljate o trajnostnem razvoju

turizma v Mestni občini Slovenj Gradec?«

Rezultati kažejo na presenetljivo veliko podporo trajnostnemu razvoju turizma s strani

ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Pritrdilno je odgovorilo kar 76 % anketirancev, negativno

pa le 24 %.

S temi rezultati zavračam svojo hipotezo, da ni dovolj podpore trajnostnemu razvoju

turizma.

41

42 %

58 %

Povezovanje turistične ponudbeDa Ne

Graf 10: Povezovanje turistične ponudbe

(Lastni vir)

Deveto vprašanje se je glasilo: »Ali ste zainteresirani za povezovanje turistične

ponudbe z ostalimi ponudniki tovrstnih storitev?«

Kar 58 %, ki jih predstavlja 29 posameznikov, je odgovorilo negativno, kar pomeni

veliko nezainteresiranost za povezovanje ponudbe z ostalimi turističnimi ponudniki.

S temi rezultati potrjujem svojo hipotezo, da ni dovolj interesa za povezovanje

turistične ponudbe.

5.2.2 Vrednotenje hipotez

Prva hipoteza, ki sem si jo zastavil, se glasi: »Mestna občina Slovenj Gradec ima dober, še neizkoriščen potencial na področju turistične ponudbe.«

Kot je pokazala raziskava, je kar 70 % anketirancev odgovorilo, da imamo dovolj

dobro turistično ponudbo, ki pa je žal neizkoriščena. S temi rezultati sem hipotezo

potrdil.

42

Druga hipoteza pravi: »Lokalna skupnost je ne kaže dovolj zanimanja za razvoj turizma.«

V anketi sem vprašal lokalno prebivalstvo, če jih zanima razvoj turizma v občini

oziroma, če ga podpirajo. Kar 54 % jih je odgovorilo negativno ali da jih sploh ne

zanima. S temi rezultati sem potrdil hipotezo.

Moja tretja hipoteza se glasi: »Imamo premalo izobraženega kadra na področju zaposlenih v turizmu.«

Anketiral sem tudi ponudnike turističnih storitev oziroma zaposlene v podjetjih, ki

nudijo turistične storitve, katere sem povprašal po stopnji izobrazbe v njihovem

podjetju. Prevladuje peta stopnja izobrazbe z 52 %, sledi ji šesta stopnja z 23 %,

nato četrta z 18 % ter sedma z le 7 %. Rezultati kažejo na povprečno zelo nizko

stopnjo izobrazbe pri turističnih ponudnikih, kar pripomore tudi k slabi razvitosti

turizma na anketiranem območju. S tem rezultatom potrjujem hipotezo.

Četrta hipoteza, ki sem jo zastavil je: »Lokalna skupnost ne razmišlja o trajnostnem razvoju turizma.« Ponudnike turističnih storitev sem skozi anketo

povprašal o njihovem interesu za trajnostni razvoj turizma. Rezultati so kazali na

presenetljivo veliko podporo trajnostnemu razvoju s strani ljudi, ki se z njim ukvarjajo.

Pritrdilno je odgovorilo kar 76 % anketirancev, negativno pa le 24 %. S temi rezultati

zavračam svojo četrto hipotezo.

Peta hipoteza se glasi: »Prometna in nastanitvena infrastruktura je neustrezna.«Lokalno prebivalstvo je na anketno vprašanje o kvaliteti naših cestnih povezav

odgovorilo negativno s kar 76 %, kar seveda potrjuje mojo hipotezo.

In še zadnja hipoteza, ki pravi: »Ni dovolj interesa za povezovanje turistične ponudbe.«

Zadnje anketno vprašanje se je glasilo: »Ali ste zainteresirani za povezovanje

turistične ponudbe z ostalimi ponudniki tovrstnih storitev?« Kar 58 % anketirancev

je odgovorilo negativno, s čimer potrjujem še zadnjo hipotezo.

43

6 ZAKLJUČEK

Skozi analizo sem prišel do ugotovitve, da tisti, ki so zainteresirani za razvoj turizma

v mestni občini Slovenj Gradec, razmišljajo o trajnostnem razvoju turizma in ga

povsem podpirajo, vendar pa je na žalost interesentov za razvoj turistične ponudbe s

strani lokalnega prebivalstva premalo. Manjši turistični ponudniki ne razmišljajo o

povezovanju turistične ponudbe in imajo slabo izobražene kadre, pri čem se v veliki

meri odraža princip »familiarnosti«, v kar jih seveda prepriča krizno stanje v

današnjem gospodarstvu in zaposlitvenem trgu. Nazaduje izobražena in dela željna

mladina.

Turistične organizacije in društva bi se morali bolj angažirati in začeti masovno

obveščati lokalno prebivalstvo o potencialih njihove domače občine za razvoj

turistične ponudbe in jih prepričati, da lahko od tega pridobi celotna občina, kar

pomeni vso prebivalstvo, ne le turistične organizacije. S tem mislim trajnostno, kar bi

pripomoglo k prepoznavanju našega območja v svetu, k njegovi estetiki, širjenju

infrastrukture ter zadovoljstvo potrošnikov oziroma obiskovalcev. Z boljšo

zavednostjo in podporo lokalnega prebivalstva bi ogromno pripomogli k razvoju

turistične ponudbe, kar bi trajnostno gledano povečalo pritok sredstev v občinski

proračun, s katerim bi lahko obnovili naše dotrajane ceste ter razširili nastanitveno

infrastrukturo za potencialne turistične potrošnike.

Turistične ponudnike bi bilo treba seznaniti s prednostmi povezovanja turistične

ponudbe, ki jo sedaj manjši turistični ponudniki v veliki meri zavračajo, saj delujejo

preveč v svojo korist. Uspešnim in kapitalno močnim ponudnikom bi predlagal

zaposlitev mlajše generacije, saj je le-ta bolj osveščena o turističnem poslovanju ter

njegovih prednostih, imajo večji »elan«, so produktivni, dojemljivi in seveda bolj

izobraženi.

44

7 VIRI IN LITERATURA

Monografije

1. Berzelak-Zajc, S. in Berzelak-Zajc, K. (2005). Slovenj Gradec in Mislinjska dolina.

Slovenj Gradec: Mestna občina Slovenj Gradec.

2. Berzelak, S. (1992). Vodnik po Mislinjski dolini. Slovenj Gradec: Galerija N. Kolar,

d.o.o.

3. Potočnik, J. (2008). Prispevek k zgodovini turizma v Slovenj Gradcu in mislinjski

dolini: Turistično društvo Slovenj Gradec.

4. Rijavec, T. (2010). Poslovni sistemi v turizmu. Celje: Fakulteta za komercialne in

poslovne vede.

Članki

5. Potočnik, K. (31. 1. 2013). Slovenjgraške terme v zatišju: situacija na trgu še

vedno ni naklonjena iskanju naložbenikov v turizem. Večer, str. 23.

Internetni viri

6. Delo. (2011). Slovenjgraške terme. Pridobljeno 3. 8. 2013 s spletne strani

http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenjgraske-terme-bi-gradili-tudi-kitajci.htm.

7. Slovenj Gradec. (2012). Aktualni projekti. Pridobljeno 7. 8. 2013 s spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/aktualni-projekti.html).

8. Slovenj Gradec. (2012). Izgradnje kanalizacijskega sistema Kope. Pridobljeno 4.

8. 2013 s spletne strani http://www.slovenjgradec.si/projekti/izgradnja-

kanalizacijskega-sistema-kope.html.

9. Slovenj Gradec. (2012). Kolesarska pot po mislinjski dolini. Pridobljeno 4. 8. 2013

s spletne strani http://www.slovenjgradec.si/projekti/kolesarska-pot-po-mislinjski-

dolini.html.

45

10.Slovenj Gradec. (2012). Mladinski kulturni center. Pridobljeno 4. 8. 2013 s spletne

strani

http://www.slovenjgradec.si/projekti/mladinski-kulturni-center-s-hotelom.html.

11.Slovenj Gradec. (2012). Oživljeni zvon preteklosti. Pridobljeno 4. 8. 2013 s spletne

strani http://www.slovenjgradec.si/projekti/ozivljeni-zven-preteklosti-2010.html.

12.Slovenj Gradec. (2012). Parkirišče za avtodome. Pridobljeno 4. 8. 2013 s spletne

strani http://www.slovenjgradec.si/aktualni-projekti/parkirisce-za-avtodome.html.

13.Slovenj Gradec. (2012). Rekonstrukcija lokalnih cest. Pridobljeno 4. 8. 2013 s

spletne strani http://www.slovenjgradec.si/projekti/rekonstrukcija-lokalnih-cest-za-

povezavo-s-turisticnimi-tematskimi-lokalnimi-potmi.html.

14.Slovenj Gradec. (2012). Revitalizacija mestnega jedra. Pridobljeno 4. 8. 2013 s

spletne strani http://www.slovenjgradec.si/projekti/revitalizacija-mestnega-jedra-

slovenj-gradec.html.

15. Slovenj Gradec. (2012). Strategija razvoja turizma. Pridobljeno 4. 8. 2013 s

spletne strani http://www.slovenjgradec.si/strategija-razvoja-turizma.html.

16. Večer. (2013). Zunanja pomoč. Pridobljeno 4. 8. 2013 s spletne strani

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2007071305226504.

Viri slik

17.Slovenj Gradec. (2012). Revitalizacija mestnega jedra. Pridobljeno 28. 8. 2013 s

spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

revitalizacija.jpg.

18.Slovenj Gradec. (2012). Oživljeni zvon preteklosti. Pridobljeno 22. 10. 2013 s

spletne strani

46

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

revitalizacija.jpg.

19. Slovenj Gradec. (2012). Mladinski kulturni center. Pridobljeno 22. 10. 2013 s

spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

mkc.jpg.

20. Slovenj Gradec. (2013). Širokopasovno omrežje. Pridobljeno 23. 10. 2013 s

spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

opticni-max.jpg.

21. Slovenj Gradec. (2013). Parkirišče za avtodome. Pridobljeno 23. 10. 2013 s

spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/mkc-

1.jpg.

22. Slovenj Gradec. (2013). Podjetniški inkubator. Pridobljeno 22. 10. 2013 s spletne

strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/mpik-

2.jpg.

23.Slovenj Gradec. (2012). Severo-zahodna obvoznica. Pridobljeno 22. 10. 2013 s

spletne strani

http://www.arhiv.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/Novice/aktualno/

FOTOGRAFIJE/

FOTOGRAFIJE_2009/21112009_Slovenj_Gradec_otvoritev_ceste/

slovenj_gradec1_velika.JPG.

24. Slovenj Gradec. (2012). Hitra cesta. Pridobljeno 28. 8. 2013 s spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/media/uploads/images/doc01004820130520123328_0

01.jpg.

47

25.Slovenj Gradec. (2012). Rekonstrukcija cest. Pridobljeno 28. 8. 2013 s spletne

strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/legen-

z-rahtela2.jpg.

26.Slovenj Gradec. (2012). Kolesarska pot po Mislinjski dolini. Pridobljeno 28. 8. 2013

s spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

kolesarske-poti-01.jpg.

27.Slovenj Gradec. (2012). Rekonstrukcija lokalnih cest. Pridobljeno 4. 9. 2013 s

spletne strani

http://www.slovenjgradec.si/modules/uploader/uploads/news/pictures_news/

lokalne-ceste-1.jpg.

48

8 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Anketa

Spoštovani!

Sem Žiga Meh, študent Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje, smeri

turizem. Pripravljam diplomsko delo na temo Vpliv lokalne skupnosti na razvoj

turizma v mestni občini Slovenj Gadec. Vaše sodelovanje v anketi je popolnoma

anonimno in prostovoljno. Z vašim sodelovanjem bi mi bili v veliko pomoč pri

raziskovanju ter izvedbi diplomskega dela, zato Vas prosim, da si vzamete minuto

časa in odgovorite na naslednja sprašanja:

1. Spol

a) Ženski

b) Moški

2. Starost

a) 18 do 25 let

b) 26 do 40 let

c) 41 do 60 let

d) 61 in več let

3. Ali kot občan podpirate razvoj turizma v mestni občini Slovenj Gradec?

a) Da

b) Ne

c) Me ne zanima

49

4. Kakšen potencial ima po vašem mnenju MO Slovenj Gradec z vidika turistične

ponudbe?

a) Slab

b) Zadosten

c) Dober

d) Odličen

5. Ali imamo dobro prometno infrastrukturo?

a) Da

b) Ne

6. Menite da imamo v naši občini dovolj nastanitvenih kapacitet za izvajanje

turizma?

a) Da

b) Ne

50

Za ponudnike turističnih storitev:

7. Kakšna je povprečna stopnja izobrazbe kadrov v vašem podjetju?

a) IV.

b) V.

c) VI.

d) VII.

e) Ostalo:____________

8. Ali podpirate trajnostni razvoj turizma v MO Slovenj Gradec?

a) Da

b) Ne

9. Ali ste zainteresirani za povezovanje turistične ponudbe z ostalimi ponudniki

tovrstnih storitev?

a) Da

b) Ne

Hvala Vam, da ste si vzeli čas za izpolnitev ankete, katere rezultati mi bodo v veliko

pomoč pri nadaljni izdelavi naloge.

Žiga Meh

51