Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
DIPLOMSKA NALOGA
ROK KERN
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT
Visokošolski študij
Športno treniranje
Nogomet
METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V NOGOMETU
DIPLOMSKA NALOGA
MENTOR
dr. Marko Šibila, prof. šp. vzg.
SOMENTOR
dr. Marko Pocrnjič, prof. šp. vzg.
Avtor naloge
KONZULTANT ROK KERN
doc. dr. Primož Pori, prof. šp. vzg.
Ljubljana, 2016
Ko hodiš, pojdi
zmeraj do konca.
Tone Pavček
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali in me spodbujali pri pisanju diplomske naloge.
Najprej se zahvaljujem mojemu mentorju dr. Marku Pocrnjiču, profesorju športne vzgoje,
ki mi je svetoval in mi dajal napotke, da so me pripeljali do željenega cilja. Ves čas
študija mi je nudil vso strokovno pomoč in podporo.
Posebej se moram zahvaliti Gašperju Kernu in Davidu Selanu, ki sta po mojih napotkih
demonstrirala različne metode varanj z žogo in mi omogočila posneti DVD in fotografije.
Nazadnje se moram zahvaliti še družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in verjela
vame.
Ključne besede: nogomet, preigravanje, žoga, metodika učenja
METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V NOGOMETU
Rok Kern
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016
Visokošolski študij, Športno treniranje, Nogomet
Število strani;69; število slik:41; število virov:14;
IZVLEČEK
Uspeh v nogometu je odvisen od več dejavnikov, ki so med seboj tesno povezani. Vpliv
posameznega dejavnika je različen, vendar najboljše rezultate dosegamo z
uravnavanjem odnosov na optimalno raven. Dejavnike uspešnosti delimo v zunanje
dejavnike, notranje dejavnike in transformacijski proces.
V diplomski nalogi sem se osredotočil predvsem na motorične in tehnične nogometne
prvine (notranji dejavniki), ter metode treniranja (transformacijski proces). Podrobno sem
opisal metodiko različnih varanj z žogo ter jih nadgradil z DVD-jem in slikovnim
gradivom. Z vidnimi podobami igralci dobijo boljše predstave o posameznem gibu,
najrazličnejših povezavah gibanj ter o medsebojnem sodelovanju igralcev v vseh fazah
igre.
Diplomska naloga nudi kakovostno gradivo vsem, ki jih pri igranju nogometa poglobljeno
zanima varanje z žogo, ter želijo v svoj program učno-trenažnega procesa svojim
igralcem nuditi več, predvsem praktičnih primerov ter pisnih informacij za izvedbo le
tega. Diplomska naloga bo tudi v pomoč za kasnejše razširjanje ter dodajanje prvin.
Key words: football, dribbling, ball, methods of learning
METHODOLOGY OF LEARNING DRIBBLING IN FOOTBALL
Rok Kern
University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016
University study, Sports training, Football
Number of pages;69; number of figures:41; number of sources:14;
ABSTRACT
Success in football depends on several factors, which are closely connected. Impact of
each factor is different, but the best results are achieved by varying relations to the
optimum level. Success factors are dividing into external factors, internal factors and
transformation process.
In this thesis I have focused mainly on motor and tehnical elements of football (i.e.
internal factors), as well as training of various dribbling with ball and then upgraded it
with the DVD and pictorial material. By means of the visual images of the movement,
players get a better idea of each movement, different cinnections of movement as well
as cooperation of players in all phases of the game.
The thesis provides quality material to all who are playing football in detail interested in
dribble with the ball and they want, in their program of learning-training process, offer
their players more, especialy practical examples, written and pictorial information for the
implementation of it. The thesis will also be helpful for later dissemination and for adding
elements.
KAZALO VSEBINE 1. Uvod ...................................................................................................................... 10 2. Predmet, problem in namen dela ........................................................................ 12
2.1. Značilnosti nogometne igre ............................................................................................. 12 2.2. Igralne situacije ............................................................................................................... 13 2.3. Strukturne enote ............................................................................................................. 14 2.4. Preigravanje (varanje) .................................................................................................... 15
2.4.1. Varanje brez žoge .................................................................................................... 16 2.4.2. Varanje z žogo ......................................................................................................... 16 2.4.3. Sestavljeno varanje .................................................................................................. 16 2.4.4. Uporabnost varanja .................................................................................................. 17 2.4.5. Napake pri varanju ................................................................................................... 17
2.5. Metodika učenja preigravanj z žogo ................................................................................ 17 2.5.1. Osnovna učno-vzgojna načela ................................................................................. 18 2.5.2. Metode posredovanja snovi ..................................................................................... 20
2.5.2.1. Metoda demonstracije ........................................................................................ 20 2.5.2.2. Metoda razlage ................................................................................................. 20
2.5.3. Učne metode ........................................................................................................... 20 2.5.3.1. Vidne metode (demonstracije, slike, video) ........................................................ 21 2.5.3.2. Besedna (verbalna) metoda ............................................................................... 21 2.5.3.3. Ideomotorna metoda (pogovor) .......................................................................... 21 2.5.3.4. Praktične metode ............................................................................................... 22
2.5.3.4.1. Sintetična metoda ........................................................................................ 22 2.5.3.4.2. Analitična metoda ........................................................................................ 22 2.5.3.4.3. Kombinirana metoda.................................................................................... 23 2.5.3.4.4. Situacijska metoda ...................................................................................... 23 2.5.3.4.5. Metoda igre ................................................................................................. 23 2.5.3.4.6. Tekmovalna metoda .................................................................................... 23
2.5.4. Oblike dela ............................................................................................................... 24 2.5.4.1. Frontalno delo .................................................................................................... 24
2.5.4.1.1. Nevezane frontalne oblike dela .................................................................... 24 2.5.4.1.2. Sklenjene frontalne oblike dela .................................................................... 25
2.5.4.2. Skupinsko delo ................................................................................................... 25 2.5.4.2.1. Značilnosti skupinskih učnih oblik ................................................................ 26 2.5.4.2.2. Vrste skupinskih učnih oblik ......................................................................... 26
2.5.4.3. Individualna oblika ............................................................................................. 29 2.5.5. Metodična lestvica ................................................................................................... 29
3. Cilji ......................................................................................................................... 30 4. Metode dela ........................................................................................................... 31 5. Teorija in metodika različnih varanj z žogo ........................................................ 32
5.1. Varanje s košenjem ........................................................................................................ 32 5.2. Varanje z zunanjim delom stopala .................................................................................. 37 5.3. Varanje z obratom .......................................................................................................... 41 5.4. Varanje z zaustavljanjem žoge ....................................................................................... 44 5.5. Varanje z zamahom nad žogo ........................................................................................ 45
5.6. Varanje z dvojnim košenjem ........................................................................................... 46 5.7. Varanje s prestopom (scissors move, step over) ............................................................ 47 5.8. Varanje z dvojnim prestopom (double scissors move) .................................................... 48 5.9. Varanje »reverse scissors« ............................................................................................. 48 5.10. Varanje z dvojnim nagibom (double lunge move).......................................................... 50 5.11. Varanje s polnim obratom (360 spin, Zidane) ................................................................ 50 5.12. Varanje »Cruyff« ........................................................................................................... 52 5.13. Varanje »nutmeg« (panna, mrežca) .............................................................................. 53 5.14. Varanje »backbreaker« ................................................................................................. 53 5.15. Varanje »backheel« (petka) .......................................................................................... 55 5.16. Varanje »under the bridge« .......................................................................................... 56 5.17. Varanje »whiplash« ...................................................................................................... 56 5.18. Varanje »crossover« ..................................................................................................... 58 5.19. Varanje »rabona« ......................................................................................................... 59 5.20. Varanje »fake rabona« ................................................................................................. 60 5.21. Varanje »roundabout« .................................................................................................. 61 5.22. Varanje »elastico« (elastika) ......................................................................................... 62 5.23. Varanje »rainbow« ........................................................................................................ 63 5.24. Varanje »subway« ........................................................................................................ 64 5.25. Varanje »Matthews« (Matthews move) ......................................................................... 65
6. Razprava ............................................................................................................... 66 7. Sklep ...................................................................................................................... 67 8. Literatura ............................................................................................................... 68
KAZALO SLIK
Slika 1: Nogometne zveze ......................................................................................................... 11 Slika 2: Analiza igre ................................................................................................................... 15 Slika 3: Vidna metoda................................................................................................................ 21 Slika 4: Besedna metoda ........................................................................................................... 21 Slika 5: Ideomotorna metoda ..................................................................................................... 22 Slika 6:Varanje s košenjem ....................................................................................................... 32 Slika 7: Preigravanje z žogo v omejenem prostoru .................................................................... 33 Slika 8: Preigravanje v trojkah ................................................................................................... 34 Slika 9: Povezovanje varanja s strelom na gol ........................................................................... 35 Slika 10: Povezovanje varanja s podajo in strelom na gol ......................................................... 35 Slika 11: Igralna situacija za varanje s košenjem ....................................................................... 36 Slika 12: Varanje z zunanjim delom stopala .............................................................................. 37 Slika 13: Povezovanje varanja s strelom na gol ......................................................................... 39 Slika 14: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje, podaja in pa strel na gol ............ 39 Slika 15: Igra na več vrat ........................................................................................................... 40 Slika 16: Varanje z obratom....................................................................................................... 41 Slika 17: Povezovanje varanja z dvojno podajo in strelom na gol .............................................. 42 Slika 18: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje ter predložkom v kazenski prostor .................................................................................................................................................. 43 Slika 19: Igralna oblika; namesto golov se šteje za točko uspešno izvedeno varanje ................ 43 Slika 20: Varanje z zaustavljanjem žoge ................................................................................... 44 Slika 21: Varanje z zamahom nad žogo .................................................................................... 45 Slika 22: Varanje z dvojnim košenjem ....................................................................................... 46 Slika 23: Varanje s prestopom ................................................................................................... 47 Slika 24: Varanje z dvojnim prestopom ...................................................................................... 48 Slika 25: Varanje "reverse scissors" .......................................................................................... 49 Slika 26: Varanje z dvojnim nagibom ......................................................................................... 50 Slika 27: Varanje s polnim obratom ........................................................................................... 51 Slika 28: Varanje "Cruyft" .......................................................................................................... 52 Slika 29: Varanje "nutmeg" ........................................................................................................ 53 Slika 30: Varanje "backbreaker" ................................................................................................ 54 Slika 31: Varanje "backheel" ...................................................................................................... 55 Slika 32: Varanje "under the bridge" .......................................................................................... 56 Slika 33: Varanje "whiplash" ...................................................................................................... 57 Slika 34: Varanje "crossover" .................................................................................................... 58 Slika 35: Varanje "rabona" ......................................................................................................... 59 Slika 36: Varanje "fake rabona" ................................................................................................. 60 Slika 37: Varanje "roundabout" .................................................................................................. 61 Slika 38: Varanje "elastika" ........................................................................................................ 62 Slika 39: Varanje "rainbow" ....................................................................................................... 63 Slika 40: Varanje "subway" ........................................................................................................ 64 Slika 41: Varanje "Matthews" ..................................................................................................... 65
10
1. Uvod
Je lahko nogomet tudi način življenja? Seveda je način življenja, je Enzo Bearzotu
odgovoril novinarju na vprašanje. Dovolj je le razumeti njegove prave vrednote in mu
najti pravo mesto v družbi.
Zgodovina nogometa se začne na Kitajskem, kjer so našli dokaze, da so se ob igri z
žogo oziroma vsaj v vodenju žoge z nogami zabavali že v časih dinastije Han (206 pr. n.
š - 220 n.š.). Na drugem koncu sveta, v Grčiji, so prav tako ostali naslikani dokazi o tem,
da so nogomet oziroma obliko udejstvovanja z žogo gojili že v antiki; predvsem
Špartanci so igrali "pranogomet", o tem pa pričajo tudi slike na vazah in mozaikih. V
Evropi se je v poznem srednjem veku razvila igra z žogo, ki pa je imela manj današnjih
nogometnih značilnosti, zato pa več znakov bojnih oziroma borilnih športov. V Angliji so
že takrat bili bližje sodobnemu nogometu, le da so v precej grobi igri boja z žogo
sodelovale cele vasi, cilj pa je bil žogo spraviti skozi mestna vrata nasprotne ekipe.
Nogometna igra, kakršno poznamo in razumemo danes, se je oblikovala daljnega leta 1863. Iz Anglije se je igra prenesla v Evropo po letu 1875 in sicer najprej na Dansko, Nizozemsko, Švico, Skandinavijo, Nemčijo, nato pa še v ostale države.
Za razvoj nogometa v Sloveniji je najbolj zaslužen inž. Stanko Bloudek, ki je v Ljubljano
prinesel prve nogometne čevlje in žogo ter z dresi opremil ekipo Hermesa. Leta 1911 so
Slovenci ustanovili prvi slovenski nogometni klub Ilirija. Prvo organizacijo, ki je
združevala klube v Sloveniji, smo dobili 23. aprila 1920, ko je bila ustanovljena
Ljubljanska nogometna podzveza (LNP). Ob reorganizaciji športa je bila nato 29. maja
1948 ustanovljena Nogometna zveza Slovenije, ki pa je delovala v okviru NZJ s
sedežem v Beogradu.
Po ustanovitvi samostojne slovenske države se je Nogometna zveza Slovenije
osamosvojila in bila kot enakopravna članica 3. julija 1992 sprejeta v FIFO, svetovno
nogometno organizacijo, 17. junija 1993 pa v UEFO, evropsko nogometno organizacijo
(Elsner, 2004).
Nogometne zveze
Krovna organizacija je FIFA, Mednarodna zveza nogometnih združenj ali po francosko
Fédération Internationale de Football Association. V to organizacijo so včlanjene
nogometne zveze držav s spodaj navedenih celin in sicer:
11
Evropa – UEFA
Južna Amerika – CONMEBOL
Severna in Srednja Amerika – CONCACAF
Afrika – CAF
Azija – AFC
Oceanija - OFC
Slika 1: Nogometne zveze
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet
12
2. Predmet, problem in namen dela
Uspeh v nogometu je odvisen od več dejavnikov, ki so med seboj tesno povezani. Vpliv
posameznega dejavnika je različen, vendar bo najboljše rezultate dosegel tisti, ki bo te
odnose uravnal na optimalno raven. Dejavnike uspešnosti delimo v:
zunanje dejavnike
notranje dejavnike
transformacijski proces
Zunanji dejavniki so dejavniki okolja, štejejo odnos in interes do športa nasploh in
nogometa posebej, športno tradicijo, materialna in finančna vlaganja, naravne možnosti
za igranje nogometa, tehnične možnosti (naprave, rekviziti, oprema), organiziranost
nogometa, številnost nogometne populacije, strokovne in znanstvene informacije, ter še
posebej strokovne kadre.
Notranji dejavniki so značilnosti, lastnosti in sposobnosti igralcev, to je organiziran
sistem psihosomatičnih dimenzij, duševno-telesno-družbenega stanja. Sem uvrščamo
zdravstveno stanje, morfološke značilnosti, nogometne motorične sposobnosti (kot
sinteza osnovnih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti tehnike in prvin taktike), taktiko
igre (skupinska in moštvena taktika), kognitivne sposobnosti, konativne-vedenjske
lastnosti in sociološke značilnosti.
Dejavniki procesa treniranja so začetni izbor in nadaljnja selekcioniranja, izbira
dejavnosti in sredstev, volumen obremenitve, metode treniranja, oblike dela, način
vodenja in drugo.
Diplomska naloga vsebuje predvsem sposobnost nogometnih motoričnih in tehničnih
prvin (notranji dejavniki), ter metode treniranja (transformacijski proces).
2.1. Značilnosti nogometne igre
Glavna značilnost igre je sodelovanje med igralci, ki je večstransko, odvisno tudi od
načina vodenja, individualnosti igralcev, sestave moštva, sistema vrednosti itd. Posebno
pomembno je medsebojno motorično komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo
in upoštevanju velikosti igralne površine.
Cilj igre je premagati nasprotnika, doseči čim več golov. To je mogoče na razne načine
ob različni razporeditvi igralcev na igrišču, ob kontinuiranem napadanju s pritiskom
13
(presingom) na nasprotnika ali z obrambnim slogom igre s hitrimi nasprotnimi napadi in
podobnim. Ne glede na razporeditev igralcev na igrišču (sistem) in obliko
komunikacijske mreže (stil), je komunikacijska mreža razdeljena na dve fazi:
na igro v fazi napada
na igro v fazi branjenja
Faza igre v napadu je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske
mreže z različno dejavnostjo (protinapad, počasen napad, napad po boku itd.) na
različnih delih igrišča prehaja iz obrambe v napad, pripravlja in zaključuje napad. Faza
igre v obrambi je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske
mreže z različno dejavnostjo (presing, počasno, hitro vračanje na lastno polovico igrišča,
tesno pokrivanje, pokrivanje mož na moža, pokrivanje prostora, »lovljenje« nasprotnika
v nedovoljen položaj itd.) na različnih delih igrišča prehaja iz napada v obrambo,
preprečuje pripravo in zaključek napada.
Vsako fazo igre delimo na tri pod faze in sicer:
Faza napada:
prehod iz obrambe v napad
priprava zaključka napada
zaključek napada
Faza obrambe:
prehod iz napada v obrambo
preprečevanje priprave napada
preprečevanje zaključka napada
(Elsner, 2004)
2.2. Igralne situacije
V vsaki fazi oziroma pod fazi igre, kljub temu da težimo k svobodni ustvarjalni igri,
organiziranosti delovanja moštva ne smemo zanemarjati. Zato je potrebno za vsako
fazo igre oblikovati ustrezne igralne situacije in predvideti njihovo reševanje z
medsebojnim sodelovanjem igralcev. Igralne situacije, ki se na tekmah večkrat
ponavljajo, imenujemo osnovne tipične igralne situacije, ki so vidne v vsaki pod fazi igre.
Tem nasprotne so atipične igralne situacije, ki jih igralci oblikujejo z improvizacijo.
Rešitve so nepredvidljive, vedno drugačne, izpelje pa jih posameznik pa tudi igralci z
medsebojnim sodelovanjem.
14
K osnovnim tipičnim situacijam prištevamo tudi tiste, ki so vezane na prekinitve igre; to
so metanje outa, prosti in kazenski strel, kot, udarec od vrat in sodniška žoga.
Tipične igralne situacije so tesno povezane tudi s sistemom in taktiko igre. Čim večje je
njihovo število, bolj raznovrstna in organizirana je igra moštva. To seveda ne pomeni, da
igra s protinapadom, kjer pripravo zaključka napada celo preskočimo ali jo
poenostavimo, ni ustrezna. Nasprotno, lahko je celo učinkovitejša. Enostavne, toda
učinkovite tipične igralne situacije, ki jih posamezni igralci le v malenkostih spreminjajo
(npr. podaja skozi noge nasprotnika, podaja preko glave, podaja s peto), kažejo celo na
višjo stopnjo nepredvidljivosti in ustvarjalnosti. Igra z manjšim številom tipičnih situacij je
omejena, manj kakovostna, slabše organizirana. Tega ne more nadoknaditi niti
ustvarjalnost posameznikov.
2.3. Strukturne enote
Strukturne situacije v obeh fazah igre, v napadu in v obrambi, je mogoče izpeljati le s
pomočjo strukturnih enot, to je tehnično-taktičnih prvin.
Delimo jih glede na igro v napadu in obrambi.
Strukturne enote v fazi napada so:
odkrivanje igralca
podajanje žoge
sprejemanje žoge
vodenje žoge
varanje z žogo
streljanje na vrata
Strukturne enote v fazi obrambe so:
pokrivanje igralca
odvzemanje žoge
izbijanje žoge
Izvedba strukturnih enot je v osnovi odvisna od specifičnih nogometnih motoričnih
sposobnosti, vzdržljivosti, tehnike in taktike. Specifična nogometna motorična
sposobnost je najgospodarnejša in najumnejša, smotrna in preudarna izvedba
specifičnih motoričnih nalog brez in z žogo v različnih igralnih situacijah (Elsner, 2004).
15
Slika 2: Analiza igre
Vir: Elsner B., (2006). Nogomet trening mladih, Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport
2.4. Preigravanje (varanje)
Preigravanje je izvajanje določenih gibov, nakazanih gibov, spremembo ritma in gibanja
z namenom, da nasprotnik ne bi odkril prave namere v igri. V igri ne moremo
najpreprosteje rešiti vsake situacije, ker nas pri tem ovira nasprotnik. V tem primeru nam
IGRA
FAZE IGRE
NAPAD (komunikacijska
mreža)
OBRAMBA (trganje komunikacijske mreže)
Prehod iz obrambe v napad Priprava napada Zaključek napada
Prehod iz napada v obrambo Preprečitev priprave napada Preprečitev zaključka napada
IGRALNE SITUACIJE
STRUKTURNE ENOTE
SPECIFIČNE NOGOMETNE
MOTORIČNE SPOSOBNOSTI
MOTORIČNE SPOSOBNOSTI
TEHNIKA TAKTIKA
16
za uspešno nadaljevanje igre pomaga varanje, s katerim pridobimo prednost pred
nasprotnikom za lažji prodor na vrata, udarec na vrata ali podajo soigralcu.
Varanje delimo glede na posest žoge:
varanje brez žoge (fintiranje)
varanje z žogo (dribling)
sestavljeno varanje (fintiranje in dribling)
Varanje lahko razdelimo tudi po tem, kje je nasprotni igralec:
nasprotnik je pred igralcem
nasprotnik je za igralcem
nasprotnik je ob igralcu
2.4.1. Varanje brez žoge
Varanje brez žoge lahko izvedemo s katerimkoli delom telesa. V nogometu varamo brez
žoge predvsem s telesom in nogami. Vsa varanja so zlasti uspešna, če jih izvajamo v
teku. Brez žoge varamo zato, da bi se osvobodili nasprotnika in tako olajšali možnost za
izvedbo akcije z žogo (vodenje, udarec na vrata itd.).
2.4.2. Varanje z žogo
Pri varanju z žogo prevaramo nasprotnika s spremembo smeri gibanja žoge. Glavni cilj
je, da s spremembo smeri gibanja z žogo preidemo v položaj, ko nam nasprotnik ne
more odvzeti žoge, ali da akcijo lahko nadaljujemo z drugo prvino tehnike. Da bi to
dosegli, se moramo gibati tako, da nasprotnik prenese težišče na eno stran, mi pa se
nato s spremembo smeri z žogo gibamo v drugo smer. Varanje z žogo je mnogo težje
kot varanje brez nje. Nasprotnika moramo prevarati tako, da žogo obdržimo. Varanje z
žogo je tudi mnogo odgovornejše, ker ima lahko izguba žoge, predvsem v obrambi,
hude posledice.
2.4.3. Sestavljeno varanje
Sestavljeno varanje je povezava varanja brez in z žogo. V prvem delu nasprotnika z
gibanjem telesa zavaramo, v drugem delu pa ga z vodenjem žoge obidemo oziroma
ustvarimo želeno prednost za uspešno nadaljevanje igre.
17
2.4.4. Uporabnost varanja
Z varanjem se želimo nasprotnika osvoboditi, želimo ga prevarati in omogočiti
nadaljevanje zamišljene akcije. Varanje brez žoge uporabljamo tako v obrambi kot
napadu. To varanje je izredno koristno pri pokrivanju in odvzemanju žoge, pri
odkrivanju, vodenju, zaustavljanju in drugod. Obrambni igralci velikokrat z lažnim
napadom zmedejo nasprotnika. Vratar z gibom telesa prisili zlasti neizkušenega igralca,
da udari žogo v tisto smer, kamor želi vratar. Napadalec z gibi telesa, s spremembo
gibanja ustvarja nove situacije in boljše položaje za začetek ali nadaljevanje akcij.
2.4.5. Napake pri varanju
Glavne napake pri varanju so:
gibanje igralca ali gibi s telesom ne povzročijo odziva nasprotnika
izbira vrste varanja ne ustreza situaciji na terenu in predvidevanemu nadaljevanju
akcije
hitrost varanja je prepočasna ali prehitra
pri varanju z žogo se preveč ali premalo približamo nasprotniku
pri določenih vrstah varanja ne prenesemo teže na določeno nogo
po izvedenem varanju prepočasi nadaljujemo akcijo
zaustavljanje pri varanju z zaustavljanjem je prepočasno, ker nismo kolena stojne
noge dovolj pokrčili in nismo vse teže prenesli na stojno nogo
varamo z nogo, ki je bližje nasprotniku
2.5. Metodika učenja preigravanj z žogo
Pod pojmom “metodika” želimo opozoriti trenerje (učitelje) na številne pedagoške
napotke in zakonitosti vodenja vzgojno-izobraževalnega dela. Vadba mladih v nogometu
je nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Pomembno je poznati, kako voditi
športni trening mladih oziroma smisel in zaporedje trenerjevih ukrepov, da bi bil končni
uspeh čim boljši. Ne samo v pogledu znanja tehnično-taktičnih elementov, ampak tudi v
vzgojnem pogledu.
Pomembne vsebine metodike, ki naj bi jih vsak dober trener nogometa upošteval, so:
osnovna učno-vzgojna načela
metode posredovanja snovi
učne metode
18
oblike dela
metodična lestvica pri proučevanju elementov tehnike
2.5.1. Osnovna učno-vzgojna načela
Vsak človek mora pri svojem delu upoštevati določena načela oziroma principe, da bi
bilo njegovo delo čim bolj uspešno. Tudi na področju treniranja mladih nogometašev
veljajo določena učno-vzgojna načela, saj je delo z mladimi zelo zapleteno in
odgovorno. Učno-vzgojna načela so določene smernice v delu trenerja, ki ga vodijo v
učnem in vzgojnem procesu s ciljem, da bi uspešno uresničeval naloge pri učenju in
vzgajanju.
a) Načelo vzgojnosti
Zahteva trenerja je, da pomaga vsestransko razvijati mlado osebnost in se ne omeji le
na posredovanje in utrjevanja znanja, spretnosti in sposobnosti. Trener mladih si mora
prizadevati oblikovati mlado osebnost, ki bo imela pozitivne moralne lastnosti, kot so:
pridnost
vztrajnost
vestnost
natančnost
spoštovanje drugih
odgovornost
To lahko trener doseže na več različnih načinov:
I. Z vsebinami - ne samo govoriti o nogometu in samo igrati nogomet. V delo
mora vključiti tudi druge športne panoge in se pogovarjati tudi o drugih življenjskih
problemih.
II. Z načinom dela - bolj ko trener pozna in obvlada učne metode, oblike dela,
nogometne elemente in tudi različne druge športe, tem bolj bo uspešen je pri svojem
delu.
III. Kot trenerjeva osebnost - trener lahko pozitivno ali negativno vpliva na otroke s
svojim zgledom. Trener je velikokrat otrokom vzor, ki bi mu hoteli biti podobni.
Pomembno je ozračje, ki ga trener ustvarja v moštvu. Ozračje naj bi bilo prijateljsko,
delovno, brez nasilja in pritiskov na otroke, brez ironije in smešenja, kajti to učinkuje na
mlade igralce negativno, še zlasti nekatere lahko zelo prizadene.
19
b) Načelo nazornosti ali zlato načelo
Zlato načelo nazornosti pomeni celovito doživljanje in razumevanje nekega gibanja,
neke naloge s pomočjo čutil in s ciljem, da sprejmejo določena dejstva in si oblikujejo
pravilne predpostavke o gibanju oziroma nalogi. To načelo zahteva od trenerja, da vse,
kar otroke uči, tudi pokaže. Pri tem lahko uporabi lastno znanje, znanje drugih, video
posnetek, slike, živo besedo podprto z mimiko in kretnjami. Uporabi naj čim več teh
možnosti, saj bo tako otrok hitreje in boljše dojel neko gibanje oziroma nalogo.
c) Načelo primernosti
Otroci se postopno razvijajo, tako telesno kot tudi psihološko. Od trenerja se zahteva, da
delo prilagodi fizičnim in psihičnim sposobnostim otrok določene starostne skupine (npr.
nogometni naraščaj naj igra čim več različnih iger, ne samo nogometa, ni ožje
specializacije, brez pretiranih razlag). Trener mora paziti, da delo ni ne pretežko, ne
prelahko, da ne podcenjuje ali precenjuje sposobnosti otrok.
d) Načelo dolgoročne naravnanosti vadbe
Vrhunski dosežki zahtevajo dolgotrajno pripravo in postopnost. Obstajajo etape v
razvoju nogometašev, katere imajo vsaka svoje zahteve glede vsebine. Osnovna
zahteva je, da je treba zagotoviti čim boljšo osnovo in postopno povečati napor in
zahtevnost pri delu. Delo z mladimi mora imeti dolgoročni značaj in ne sme biti pretirano
naravnan k tekmovanju v ligi.
f) Načelo mnogostranosti
Mnogostranost zahteva od trenerja mladih široko izbiro vaj in nalog pri delu z mladimi,
kajti le tako bodo mladi dobili široko osnovo.
g) Načelo radosti ali igrivosti
Trener mladih mora s svojimi metodami, vajami in nastopom zagotoviti veselje in radost
otrok pri delu. Pri tem ne sme pretiravati, ampak spretno izbrati takšne vaje, ki bodo
zahtevale tudi odgovornost in disciplino.
20
e) Načelo dinamičnosti
Delo mora biti organizirano tako, da bo čim večkrat in istočasno zaposlilo čim več otrok
(ne delajmo kolon s 6, 7, 8 ali celo več igralci).
Ostala načela so še:
od lažjega k težjemu
od bistvenega k manj bistvenemu
veliko število ponovitev
2.5.2. Metode posredovanja snovi
2.5.2.1. Metoda demonstracije
Trener pokaže in ponazori tisto, kar bo učil. Otroci samo opazujejo. Vaja oziroma naloga
se pokaže najprej v celoti. Demonstracija naj bo v naravni obliki, tempu in ritmu ter zelo
nazorna. Včasih celo pretiravamo, kadar želimo poudariti bistvene elemente motorične
izvedbe. Demonstracija je še boljša, kadar trener s kratko besedo opozarja na bistvene
elemente motorične naloge.
2.5.2.2. Metoda razlage
Trener mora pritegniti otrokovo pozornost, da bo otrok lahko sledil razlagi, ki mora biti
kratka in jedrnata. Z razlago želimo predvsem s kratkim opisom in pojasnitvijo bistvenih
delov gibanja doseči, da bi otroci prodrli v smisel prikaza in ga razumeli. Razlaga se
velikokrat veže neposredno na demonstracijo.
2.5.3. Učne metode
Pri razvoju specifičnih nogometnih motoričnih sposobnosti uporabljamo metode, ki
zagotavljajo ustrezno posredovanje informacij in ustrezno dinamiko vadbe. Za razvoj
nogometnih motoričnih sposobnosti ločimo štiri glavne skupine metod, ki so po vsebini
in načinu posredovanja različne, vendar se med seboj dopolnjujejo.
21
2.5.3.1. Vidne metode (demonstracije, slike, video)
So zelo pomembne metode. Z njimi igralci dobijo vidne predstave o posamičnem gibu,
najrazličnejših povezavah gibanj, o medsebojnem sodelovanju igralcev v vseh fazah
igre itd. V metodičnem postopku se te metode uporabljajo takoj za besedno metodo, kot
dopolnjevanje pri utrjevanju specifičnih nogometnih motoričnih sposobnosti in taktičnega
znanja.
Slika 3: Vidna metoda
Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike
športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport
2.5.3.2. Besedna (verbalna) metoda
Je pomembna pri učenju tehnike in posredovanju taktičnih informacij, predvsem v
povezavi z vidno in praktičnimi metodami. Z besednimi informacijami posredujemo
zvočne informacije. Pri posredovanju informacij je pomembno paziti na količino
posredovanih informacij, čas trajanja posredovanja informacij in predvsem sposobnosti
igralcev za dojemanje teh informacij.
Slika 4: Besedna metoda
Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike
športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport
2.5.3.3. Ideomotorna metoda (pogovor)
Ideomotorna metoda je dopolnilna metoda pri motoričnem učenju. Bistvo metode je čim
bolj natančna in podrobna predstava in koncentrirano doživljanje izvršenega giba v
mislih na osnovi časovnih, prostorskih in dinamičnih parametrov sestave gibanja.
Trener prikaže Igralec opazuje
Trener razlaga Igralec posluša
22
Predpogoj je že osvojena praktična izkušnja v motorični aktivnosti. Čeprav pri tej metodi
ni aktivnega gibanja, omogoča hitrejše osvajanje informacij za razvoj specifičnih
nogometnih sposobnosti.
Slika 5: Ideomotorna metoda
Vir: dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta za šport
2.5.3.4. Praktične metode
V metodiki razvoja nogometnih motoričnih sposobnosti so prav gotovo najpomembnejše
praktične metode.
2.5.3.4.1. Sintetična metoda
Sintetična metoda pomeni učenje in vadbo motoričnega gibanja v celoti. Začnemo
vedno s to metodo, da otroci takoj dobijo celostno predstavo o gibanju, ki se ga bodo
učili. Uporablja se pri razvijanju nogometnih motoričnih sposobnosti, ki omogočajo
izvedbo posamičnih strukturnih enot ter nato povezovanje strukturnih enot v celoto.
2.5.3.4.2. Analitična metoda
Analitična metoda je učenje in vadba motoričnega gibanja po posameznih sestavnih
delih. Starejši pristop poučevanja je začel s to metodo, v sodobnem pristopu jo
uporabljamo v primerih:
za odpravljanje napak
pri zahtevnejših gibanjih (varanje z žogo)
pri učenju gibanja, kjer je nevarnost poškodbe (osnovno odvzemanje,
odvzemanje s podrsavanjem)
Trener išče informacijo
Igralec posluša, išče samostojne rešitve, aktivno sodeluje
23
Analitična metoda omogoča pravilno in točno učenje tehnično-taktičnih prvin in veliko
gostoto ponavljanja. Slabost te metode pa je, da je zelo dolgočasna in nemotivacijska za
igralce.
2.5.3.4.3. Kombinirana metoda
Pri učenju in vadbi je največkrat potrebna kombinirana metoda, saj gre za uporabo tako
sintetične metode, kot tudi analitične metode, vendar najprej začnemo s sintetično.
Kombiniramo lahko tudi metodo igre z analitično metodo in metodo igre s sintetično
metodo. Prednost kombiniranih metod je v večji zanimivosti vadbe, kakovostnejši
izvedbi strukturnih enot, različnimi intenzivnostmi in gostoti vadbe.
2.5.3.4.4. Situacijska metoda
Situacijska metoda predstavlja vadbo in prilagajanje na konkretne tipične in atipične
igralne situacije v obeh fazah igre. Osnovni namen te metode je taktična informiranost
nogometaša. Trener mora posredovati nekaj idej, kako reševati posamezne situacije
med igro.
2.5.3.4.5. Metoda igre
Metoda igre je vodilna metoda pri učenju in vadbi nogometnih vsebin. V igralnih oblikah ,
ki so podobne nogometni igri, niso pa še nogometna igra, učimo predvsem neko
nogometno gibanje. Igralne oblike vsebujejo samo nekatere značilnosti in zahteve
nogometa. Največkrat so poenostavljene in jim lahko, glede na namen, spreminjamo
pravila. Npr. 2+2:2, 1+1:1, 1+1:2, igra sredine (pepček), 2+3:3. Ta metoda zagotavlja
hkrati veselje, sproščenost, čustveno doživljanje. Motiviranost je večja, individualnost je
dovolj poudarjena, raznovrstnost reševanja igralnih situacij je večja. Slabosti te metode
so lahko v preveliki individualnosti, avtomatizaciji napačnega izvajanja tehničnih prvin in
posredno napačnega razvijanja specifičnih nogometnih motoričnih prvin.
2.5.3.4.6. Tekmovalna metoda
Tekmovalna metoda predstavlja uporabo in preverjanje na treningu pridobljenih
motoričnih spretnosti in taktičnih znanj v tekmovalnih pogojih (tekma).
24
2.5.4. Oblike dela
Enako pomembno kot “kaj” učiti, je tudi “kako” učiti.
V ta namen ločimo več oblik dela in sicer:
frontalno delo
skupinsko delo
individualno delo
2.5.4.1. Frontalno delo
Frontalno delo naprej ločimo na:
sodobnejše nevezano
tradicionalno sklenjeno
2.5.4.1.1. Nevezane frontalne oblike dela
Pri nevezani frontalni obliki dela se med trenerjem in igralcem že vzpostavljajo
neposredni kontakti.
Značilnosti nevezanega frontalnega dela so:
trener usmerja vso skupino igralcev/otrok
vsa navodila, od razlage in demonstracije, do popravljanje napak, so namenjena
vsem igralcem/otrokom hkrati
vsem posredujemo istočasno enako vsebino
ni individualizacije
Prednosti nevezanega frontalnega dela:
racionalnost, ko je potrebno vse igralce z nečim seznaniti (priprava na dejavnost
– uvodni del ure, seznanjanje s preprostimi gibalnimi informacijami, ki so
namenjene vsem)
prihranek časa
Uporaba nevezane frontalne oblike dela v uvodnem delu vadbe (tekalne igre,
gimnastične vaje):
Primer 1: tekalna igra (cilj je vse ogreti, vsi delajo enako vsebino, ni individualizacije)
Primer 2: tek z delno individualizacijo (prva skupina teče ob obodu telovadnice, druga
skupina teče osmice).
25
2.5.4.1.2. Sklenjene frontalne oblike dela
Značilnosti sklenjene frontalne oblike dela so predvsem:
gre za delo s celotno skupino otrok
brez upoštevanja načela individualizacije
vsebina, postopki in obremenitve so podrejeni povprečju skupine
Vadba je za nekatere prezahtevna, za druge prelahka in zato neučinkovita. Ta vadba
porazno vpliva na šibkejše (gibalno slabše) otroke/igralce, tako v učnem kot
doživljajskem pogledu. Zato vedno bolj zaostajajo v razvoju. Ta oblika dela tudi otežuje
navezovanje socialnih stikov med skupino.
Uporaba sklenjene frontalne oblike dela:
a) Vadba v vrsti, koloni, krogu, polkrogu:
Primer 1: gimnastika (delo v vrsti, krogu, polkrogu)
Primer 2: igre z žogo, vodenje žoge (delo v koloni)
b) Delo v parih
Uporabljamo ga pri ogrevanju, učenju novih gibalnih znanj, razvijanju novih gibalnih
sposobnosti, preverjanju, priporočljivo tudi pri pomoči boljših otrok slabšim.
c) Štafete
Uporabljamo jih v glavnem delu treninga, praviloma pri utrjevanju in ponavljanju, lahko
pa organiziramo tekmovanje. Zaradi hitrosti izvedbe mora biti igralcem
snov/element/gibanje znano. Uspešno jih uporabljamo predvsem pri tekalnih igrah,
vadbi tehničnih elementov z žogo in koordinacijsko zahtevnejših nalogah.
d) Poligoni
Poligon je izjemno učinkovita organizacijska oblika. Z vsebinami razvijamo predvsem
gibalne sposobnosti ali utrjujemo gibalna znanja. Uporabljamo ga v glavnem delu
treninga. Zaradi hitrosti izvedbe mora biti igralcem snov znana.
2.5.4.2. Skupinsko delo
Med skupinske učne oblike dela štejemo klasično vadbo po postajah/v skupinah, z
različnimi izpeljavami (dopolnilne ali dodatne naloge), ter obhodno vadbo.
26
2.5.4.2.1. Značilnosti skupinskih učnih oblik
Pri skupinskih učnih oblikah so igralci razdeljeni v skupine oziroma v pare. V istem
časovnem obdobju izvajajo različne naloge.
Glavne značilnost skupinskih učnih oblik so:
ob dobri predhodni pripravi trener le nadzoruje vadbo
igralcem istočasno posreduje različne vsebine
skupinsko delo je zelo primerno za diferenciacijo in individualizacijo
v skupini se vzpostavljajo socialne interakcije
Prednosti skupinskih učnih oblik so:
racionalnost, ko želimo uriti že pridobljeno znanje in odpravljati napake
navajanje otrok na samostojno vadbo
učitelj se pri vadbi lahko posveti posameznim učencem, ostale le nadzoruje
omogoča diferenciacijo in individualizacijo
2.5.4.2.2. Vrste skupinskih učnih oblik
a) Klasična vadba po postajah (v skupinah)
Za vadbo po postajah je značilno delo v skupinah, ki so lahko homogene ali heterogene.
Igralce razdelimo na več skupin od 2 do 10 igralcev. To organizacijsko učno obliko
uporabljamo zlasti pri ponavljanju, ko določeno učno snov utrjujemo z namenom, da jo
igralci trajno osvojijo.
Delo je organizirano tako, da je vsebina nalog na različnih vadbenih mestih sorodna ali
pa povsem različna, odvisno od ciljev, ki smo si jih zastavili. Vadba na posameznem
mestu praviloma traja 2-5 minut.
Način uporabe skupinskega dela v različnih stopnjah učenja:
pri podajanju novih učnih vsebin so skupine po navadi heterogene, saj na ta
način
dosežemo, da boljši učenci pomagajo slabšim
pri ponavljanju so skupine praviloma homogene; boljšim skupinam dajemo
zahtevnejše naloge, slabšim pa naloge, ki so bolj preproste in imajo vlogo
dopolnilnih vaj
27
Če organiziramo tekmovanje, učence razdelimo v heterogene skupine, saj imajo le tako
vsi možnost zmagati.
b) Delo z dopolnilnimi/dodatnimi nalogami
Delo z dopolnilnimi/dodatnimi nalogami je zahtevna organizacijska učna oblika, ki je v
praksi manj uveljavljena, a je zelo učinkovita, saj omogoča večjo individualizacijo.
Na osnovni vadbeni postaji igralci izvajajo glavno vsebino. Na drugih,
dopolnilnih/dodatnih postajah pa izvajajo dopolnilne/dodatne naloge. Te lahko
pripomorejo k izboljšanju tehnike prvine, ki jo vadimo ali pa z njimi razvijamo določene
gibalne sposobnosti. Na dodatnih postajah izvajajo naloge v oteženih okoliščinah(npr.
večje število ponovitev, hitrejša izvedba, izvedba v specifičnih pogojih).
c) Obhodna vadba
Igralci so razdeljeni v manjše skupine, ki pri vadbi krožijo od naloge do naloge, ki so
nanizane v določenem logičnem zaporedju. Osnovni namen vadbe je predvsem z
ustrezno obremenitvijo razvijanje motoričnih sposobnosti.
Naloge so razporejene v obliki kroga, njihovo število je različno (6 – 10) in je odvisno od
števila igralcev in velikosti prostora. Biti morajo preproste in poznane, tako da izvedba
ne povzroča težav.
Obremenitev lahko povečamo na različne načine:
povečamo število postaj
povečamo čas trajanja dela na posamezni postaji
povečamo število ponavljanj
povečamo število obhodov
zmanjšamo čas odmora
povečamo težo bremena
Poznamo več načinov obhodne vadbe:
a) Individualna obremenitev
Na vsakem vadbenem mestu igralci vadijo eno minuto; obremenitev si določajo sami. Ni
nujno, da opredelimo odmor.
b) Minutni ciklus vadbe
V času ene minute predpišemo čas dela in odmor (npr. na začetku bodo igralci izvajali
nalogo 20 sekund in 40 sekund počivajo, v drugem obhodu čas dela podaljšamo na 30
28
sekund itd.). Čas dela povečujemo glede na pripravljenost igralcev. Slabost tega načina
je, da je čas dela/obremenitve za vse igralce enak, kar pomeni, da ni individualizacije.
c) Kdo bo hitrejši?
Na vseh postajah vsi igralci izvajajo enako število vaj (ponovitev). Ko opravijo
predpisano število vaj (ponovitev) na eni postaji, gredo na naslednjo. Če tekmujemo,
zmaga tisti, ki prvi opravi vse predpisane naloge na vseh postajah.
d) Kdo bo naredil več postaj?
Na vsaki postaji vsi igralci izvajajo enako število vaj. Igralci lahko tekmujejo, kdo naredi
več postaj v določenem času, npr. v petih minutah.
e) Ciljni čas
Čas, ki ga je dosegel posamezni učenec v prvem obhodu, poskuša v drugem obhodu
izboljšati. Pri takšnem načinu je mogoča individualizacija, saj so sposobnejši igralci bolj
obremenjeni.
f) Morgan-Adamsov princip
Ta način je zelo učinkovit, saj lahko obremenitev prilagajamo sposobnostim
posameznika ali skupine. Najprej igralce preverimo, da dobimo podatke o njihovih
trenutnih zmožnostih. Uporabljamo maksimalni test v enoti časa, ki je običajno 1 minuta
(ali manj pri zahtevnejših vajah). Lahko ugotavljamo tudi maksimalni test zmogljivosti
(število ponovitev oziroma čas, v katerem igralec opravi določeno število ponovitev).
Na začetku igralci začnejo naloge s polovico maksimalne obremenitve, nato pa
obremenitev postopoma zvišujemo. Sprva na račun povečanja števila obhodov s
polovico maksimalne obremenitve (npr. trije krogi s polovico maksimalne obremenitve),
nato pa s pomočjo povečanja števila ponovitev na posameznem vadbenem mestu (npr.
polovica maksimalne obremenitve +2, +3 ... v serijah 1x, 2x ... z odmori 30 sekund, 20
sekund ...).
Zelo pomembna je uporaba preglednic, kamor vpisujemo obremenitve in dosežke
posameznika ali skupine. Igralce sistematično spremljamo, saj jih s tem motiviramo in
spodbujamo k nadaljnjemu delu.
Za trenerja je to zahtevna organizacijska oblika, vendar je izredno učinkovita, saj
omogoča izrazito individualizacijo dela.
29
(dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005) Nekatera
poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole, Ljubljana, Fakulteta
za šport )
2.5.4.3. Individualna oblika
Individualna oblika se izvaja znotraj frontalnega ali skupinskega dela tako, da lahko
hodimo od igralca do igralca, ga spodbujamo, popravljamo napake pri izvajanju, hkrati
pa se vsakemu čimbolj posvetimo.
2.5.5. Metodična lestvica
Metodična lestvica ali metodični postopek pri poučevanju elementov tehnike je urejeno
zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju določene gibalne naloge.
I. Imenovanje in demonstracija učnega elementa
II. Opis bistvenih sestavnih elementov
III. Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)
IV. Demonstracija in opozorilo na bistven napake
V. Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje napak ali za
izpopolnjevanje elementa
VI. Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe - samo pri udarcih!!)
VII. Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre (3.
stopnja vadbe)
VIII. Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« (4.
stopnja vadbe) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,1996)
30
3. Cilji
Cilj diplomske naloge je poiskati, opisati in predstaviti metodiko učenja varanj z žogo.
Metodiko varanja sem razčlenil na posamezne gibe in jo podrobno predstavil tako v
pisni obliki kot z DVD-jem in slikovnim gradivom. V taki obliki je dostopna tako
amaterskim ljubiteljem nogometa kot trenerjem (učiteljem) za metodično učenje in
treniranje.
Posebno pomemben je tak način predstavitve pri delu z otroci, saj jim tako približamo
vidne predstave o posamičnem gibu; na ta način ga hitreje in pravilno osvojijo. Hkrati pa
je ta način predstavitve primeren tudi za postopno/metodično učenje in treniranje, saj
tako lahko zmanjšamo ali celo preprečimo avtomatizacijo napačnega izvajanja tehničnih
prvin.
31
4. Metode dela
Diplomsko delo je monografskega tipa. Za izdelavo sem uporabljal domačo in tujo
strokovno literaturo, katere vire navajam v sedmem poglavju. Prav tako so mi bili v
pomoč elektronski mediji ter izkušnje, ki sem jih pridobil pri delu z nogometaši ter s
študijem na Fakulteti za šport.
Pri demonstraciji tehnik za izdelavo slikovnega gradiva sta sodelovala Gašper Kern in
David Selan. Gradivo smo posneli na igrišču NK Velesovo. Za snemanje smo uporabljali
fotoaparat Canon PowerShot SX10IS z ločljivostjo 10 milijonov slikovnih pik.
Pred vsakim novim tehničnim elementom smo z demonstratorji preučili tehnike elemente
varanja, ki so pomembni za pravilno izvedbo posameznega preigravanja. Vsak element
preigravanja smo posneli večkrat (5 do 10 ponovitev).
Po končanem snemanju sem za posamezne tehniko izbral videoposnetek, ki je najbolj
nazorno prikazoval pravilnost izvedbe posamezne tehnike varanja. Posnetek sem nato
razrezal s spletno aplikacijo http://image.online-convert.com/convert-to-jpg, ki je video
vsebino razdelil v 150 do 200 posameznih slik. Izmed njih sem nato izbral dvanajst
najbolj pomembnih, ki sem jih vključil v diplomsko delo. Iz njih se najbolj nazorno vidi
gibanje napadalca.
Na podlagi slikovnega gradiva in video analize sem nato gibanje napadalca za vsak
primer varanja z žogo razčlenil na posamezne elemente in jih podrobno opisal. Od
devetintrideset pripravljenih preigravanj z žogo, smo jih posneli triintrideset. Izmed njih
sem nato izbral petindvajset preigravanj, ki so se mi po lastni presoji zdeli kar najbolj
uporabni pri igri ter se ne ponavljajo. Nekateri so se namreč razlikovali samo v
podrobnostih.
Za snemanje posameznega preigravanja je bilo v povprečju potrebnih šest do sedem
ponovitev snemanj, da je bilo gibanje napadalca in kakovost posnetka zadovoljiva.
Povzetek:
39 pripravljenih preigravanj
33 posnetih preigravanj
25 predstavljenih preigravanj
210 posnetkov preigravanj
Za risanje skic sem uporabil program Tactics Manager 2.5.
32
5. Teorija in metodika različnih varanj z žogo
Metodična lestvica ali metodični postopek pri poučevanju elementov tehnike je urejeno
zaporedje postopkov, metod in vaj pri učenju določene gibalne naloge.
I. Imenovanje in demonstracija učnega elementa
II. Opis bistvenih sestavnih elementov
III. Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1. stopnja vadbe)
IV. Demonstracija in opozorilo na bistven napake
V. Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje napak ali za
izpopolnjevanje elementa
VI. Izvajanje in vadba udarca v cilj (2. stopnja vadbe - samo pri udarcih!!)
VII. Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre (3.
stopnja vadbe)
VIII. Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« (4.
stopnja vadbe) (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,1996)
5.1. Varanje s košenjem
Prikaz:
Slika 6:Varanje s košenjem
Vir: Rok Kern
33
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
igralec vodi žogo naravnost proti nasprotniku
ko se igralec odloči za varanje (1-2 m pred njim), mora imeti stojno nogo za žogo
ter težo na tej nogi
nato igralec peto druge noge dvigne k zadnjici, izvede rahel zamah proti žogi in
udarec po žogi s sprednjim notranjim delom stopala izven središča žoge. Tako
žogo “pokosi” in jo usmeri v drugo stran (stran stojne noge)
takoj za tem sledi “šprint”
1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju
Igralci vodijo žogo znotraj omejenega prostora zapolnjenega s stožci (nasprotniki) in
izvajajo varanje pred stožcem (počasno vodenje proti stožcu, hitro varanje, kjer je
potrebno paziti na primerno razdaljo od stožca ter da pri košenju nogo dvignemo do
zadnjice ter nato šprint za žogo). Vajo izvajamo izmenično z desno in levo nogo.
Slika 7: Preigravanje z žogo v omejenem prostoru
34
Slika 8: Preigravanje v trojkah
Razlaga in opozorilo na bistvene napake:
ni prisotna trodelnost preigravanja (počasi-hitro-šprint)
preveč ali premalo se približamo nasprotniku
ne znižamo težišča ampak ostanemo togi
nepravilna postavitev stojne noge (preveč spredaj)
Analitična vadba
Varanje s košenjem vadimo najprej v počasnem teku ali hoji, kjer smo pozorni predvsem
na to da se pri košenju dvignemo na prste stojne noge ter nato izvedemo udarec po žogi
z drugo nogo s sprednjim notranjim delom stopala, kjer je potrebno paziti da dvignemo
to nogo do zadnjice. Ko nam to ne dela več težav nadaljujemo s sintetično vadbo
preigravanja, kjer smo pozorni na trodelnost varanja. Se pravi na počasnejši uvod – hitro
varovanje – šprint. (povzeto po Pocrnjič M., 1995)
2. STOPNJA: ni izvedljiva
35
3. STOPNJA: izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre
Slika 9: Povezovanje varanja s strelom na gol
Slika 10: Povezovanje varanja s podajo in strelom na gol
36
4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji« Igralca se gibljeta v omejenem prostoru, kjer vsak brani svoja vrata. Igralec poskuša
preigrati nasprotnika da doseže gol.
Slika 11: Igralna situacija za varanje s košenjem
37
5.2. Varanje z zunanjim delom stopala
Prikaz:
Slika 12: Varanje z zunanjim delom stopala
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
igralec žogo vodi naravnost proti nasprotniku
1-2 m pred nasprotnikom igralec postavi stojno nogo vstran od žoge v višini žoge
(ali celo pred žogo)
prenese težo na stojno nogo, zniža težišče tako, da napravi polčep na stojni nogi
v smeri dol-vstran-naprej
z drugo nogo igralec napravi najprej zamah k stojni nogi, nato pa bliskovito
potisne žogo v nasprotno stran od stojne noge z zunanjim delom stopala
takoj za tem sledi šprint za žogo
38
Razlaga in opozorilo na bistvene napake
ni prisotna trodelnost preigravanja (počasi-hitro-šprint)
preveč ali premalo se približamo nasprotniku
nepravilna postavitev stojne noge (predaleč od žoge)
1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju
Isto kot pri varanju s košenjem, vadimo preigravanje v omejenem prostoru kjer je stožec
namišljen nasprotnik ter preigravanje v trojkah.
Analitična vadba
Pri tem varanju lahko posebej vadimo varanje tako da je žoga najprej na miru in vadimo
samo kje moramo postaviti stojno nogo, da lahko najbolj optimalno izvedemo gib vstran.
Ko to že znamo lahko to izvajamo v počasnem teku. Po primernem obvladovanju tega
varanja lahko to začnemo vaditi po sintetični metodi, se pravi celotno varanje v
primernem tempu, kjer pazimo na trodelnost.
2. STOPNJA: Ni izvedljiva
3. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne
igre
Pri tej vaji je cilj napadalca da mu uspe prečkati vrata ki so bližje sredini igrišča, s tem si
omogoči lažje nadaljevanje akcije proti golu, oz. pri igri si s tem pusti več odprtih
možnosti za nadaljevanje napada, kot pa če je omejen na prostor ob stranski črti.
Prehod med stožci točkujemo od 5 do 1 za boljšo motiviranost igralcev.
39
Slika 13: Povezovanje varanja s strelom na gol
Slika 14: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje, podaja in pa strel na gol
40
4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji«
Slika 15: Igra na več vrat
41
5.3. Varanje z obratom
Prikaz:
Slika 16: Varanje z obratom
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je za igralcem
igralec varanje izpelje tako, da vodi žogo v nasprotno stran od želene smeri za
nadaljevanje igre(oz. je taka situacija)
nasprotnik se giblje za njim
v hitrem teku igralec izvede obrat za 180° in vodi žogo v nasprotno stran
obrat opravi v stran, ki je bolj prosta
Igralec sestavljeno varanje izpelje tako, da pred obratom z žogo telo nagne v nasprotno
stran od nameravanega obrata ( fintiranje). Nasprotnik se odzove na njegov “lažni” gib in
mu omogoči prosto pot v nasprotno stran.
42
Razlaga in opozorilo na bistvene napake
ni prisotna trodelnost preigravanja (počasi-hitro-šprint)
ne naredimo fintiranja 1. STOPNJA: Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju
Isto kot pri varanju s košenjem. Analitična vadba
Lahko v počasnem teku vadimo sami kjer počasi naredimo fintiranje in nato hitreje
varanje v nasprotno stran.
2. STOPNJA: Ni izvedljiva
3. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre
Slika 17: Povezovanje varanja z dvojno podajo in strelom na gol
43
Slika 18: Povezovanje varanja s sprejemanjem dolge podaje ter predložkom v kazenski prostor
4. STOPNJA: Izvajanje in vadba elementa v »igralni obliki« ali v »tipični igralni situaciji«
Igra v omejenem prostoru kjer se štejejo točke za vsako uspešno narejeno preigravanje.
Igralci imajo na volja varanje s košenjem, varanje z zunanjim delom stopala in varanje z
obratom da si pridobijo točko. Ekipa z največ točkami zmaga.
Slika 19: Igralna oblika; namesto golov se šteje za točko uspešno izvedeno varanje
44
5.4. Varanje z zaustavljanjem žoge
Prikaz:
Slika 20: Varanje z zaustavljanjem žoge
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je poleg igralca ( oz. tečeta en ob drugem)
igralec žogo vedno vodi z nogo, ki je bolj oddaljena od nasprotnika
igralec varanje izpelje tako, da se v zelo hitrem teku zaustavi
pri tem ima vso težo telesa na nogi, ki je bliže nasprotniku, z bolj oddaljeno nogo
pa s podplatom žogo zaustavi in stopi nanjo
nasprotnik se na njegovo nenadno spremembo gibanja ne more takoj odzvati,
zato teče še nekoliko naprej
to izkoristi igralec za spremembo smeri vodenja ali drugačno nadaljevanje
zamišljene akcije
45
5.5. Varanje z zamahom nad žogo
Prikaz:
Slika 21: Varanje z zamahom nad žogo
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je poleg igralca ( oz. tečeta en ob drugem)
to varanje je zelo podobno tistemu z zaustavljanjem žoge
v teku, ko se žoga kotali, zamahne igralec z nogo, ki je bolj oddaljena od
nasprotnika, nad žogo
po zamahu igralec nadaljuje z vodenjem žoge v teku
igralčev zamah nad žogo zmede nasprotnika, zato se želi hitro zaustaviti
ta trenutek igralec izkoristi in pospeši tek ter se od nasprotnika oddalji
46
5.6. Varanje z dvojnim košenjem
Prikaz:
Slika 22: Varanje z dvojnim košenjem
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
da bi bilo varanje uspešno, mora igralec najprej udariti žogo v nasprotnikovo
stran, da nasprotnik misli, da bomo varali v njegovo stran.
tako nasprotnik iztegne nogo z namenom, da bi blokiral varanje
igralec mora v tem trenutku »pokositi« žogo v nasprotno smer, ter v šprintu
nadaljevati v željeno smer
nasprotnik nam težko takoj sledi, ker v trenutku, ko se odloči blokirati igralčevo
varanje in iztegne nogo, ni pripravljen na hitri tek za igralcem, prav tako je s
hrbtom obrnjen v našo smer varanja
47
5.7. Varanje s prestopom (scissors move, step over)
Prikaz:
Slika 23: Varanje s prestopom
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
igralec se mu v teku približuje ter 1-2m pred njim začne z varanjem
z nogo s katero igralec vodi žogo, prestopi oz. zakroži z nogo okoli nje in sicer
tako, da gre najprej z nogo za žogo do druge noge in notranje strani žoge, nato
igralec nadaljuje z gibom pred žogo, tako da noga, s katero prestopa, konča spet
na zunanji strani žoge
nato igralec z nartom druge noge porine žogo v nasprotno smer od prestopa,
čemur sledi šprint
48
5.8. Varanje z dvojnim prestopom (double scissors move)
Prikaz:
Slika 24: Varanje z dvojnim prestopom
Vir: Rok Kern
To varanje je zelo podobno varanju s prestopom, z razliko, da pri tem varanju igralec
naredi dva ali več prestopov čez žogo, kar dodatno zmede nasprotnika.
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
igralec se mu v teku približuje ter 1-2m pred njim začne z varanjem
z nogo s katero igralec vodi žogo, prestopi oz. zakroži z nogo okoli nje in sicer
tako, da gre najprej z nogo za žogo do druge noge in notranje strani žoge, nato
igralec nadaljuje z gibom pred žogo, tako da noga, s katero prestopa, konča spet
na zunanji strani žoge
enako ponovimo z drugo nogo
nato igralec z nartom noge s katero je začel varanje porine žogo v nasprotno
smer od prestopa, čemur sledi šprint
49
5.9. Varanje »reverse scissors«
Prikaz:
Slika 25: Varanje "reverse scissors"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
varanje je sestavljeno iz več preprostih gibov
ko je nasprotnik v primerni razdalji od igralca, le-ta začne z varanjem
igralec žogo najprej z eno nogo prestopi, ter nato z notranjim delom druge noge
žogo preusmeri v tisto stran, v katero je sprva začel z varanjem, ter v šprintu
nadaljuje mimo nasprotnika
50
5.10. Varanje z dvojnim nagibom (double lunge move)
Prikaz:
Slika 26: Varanje z dvojnim nagibom
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
to varanje je potrebno začeti 3-4 metre pred nasprotnikom
bolj kot spretnost z žogo je tukaj potrebno ukaniti nasprotnika z gibanjem telesa
ko igralec vodi žogo, naredi kratek skok na eno od strani, npr., da začne z desnim
skokom vstran. Vso težo telesa ima na desni nogi, z levo nogo pa nakaže, kakor
da bo žogo brcni z zunanjim delom stopala v levo stran
pri tem je zelo pomembno, da pri nakazanih gibih, v tem primeru v levo stran,
sodeluje tudi zgornji del telesa, zlasti ramena, saj bo gib tako bolj prepričljiv.
nato igralec skoči na levo stran žoge, kjer je vsa teža telesa na levi nogi in z
desno nogo in z rotiranjem telesa nakaže, da bo šel v desno stran
če je nasprotnik »nasedel« že pri prvem nakazanem gibu, seveda igralec
nadaljuje varanje v desno stran, če pa ni, pa igralec akcijo ponovi še enkrat s
skokom na desno stran in nato nadaljuje levo mimo nasprotnika
51
5.11. Varanje s polnim obratom (360 spin, Zidane)
Prikaz:
Slika 27: Varanje s polnim obratom
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
varanje je potrebno začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti
z nogo, s katero igralec vodi žogo, le to porola/povleče malo nazaj
nato s telesom naredi obrat za 360°, pri čemer zamenja nogo na žogi, ter jo s
podplatom porola v smer varanja
pri tem varanju je treba paziti, v katero smer se igralec obrača
če je nasprotnik bolj na igralčevi levi strani, bo igralec pri varanju naredili obrat v
desno stran, zato, da je žoga čim dlje od nasprotnika, in obratno
52
5.12. Varanje »Cruyff«
Prikaz:
Slika 28: Varanje "Cruyft"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik se igralcu približuje s sprednje ali bočne strani
žoga je pri nogi, ki je bolj oddaljena od nasprotnika
to je sestavljeno varanje, saj je večino varanja odvisno od tega, da nasprotnik
misli, da bo igralec žogo podal ali streljal na gol
ko je nasprotnik blizu, igralec z oddaljeno nogo nakaže strel oz. podajo
to mora izvesti kar se da prepričljivo, zato, da nasprotnik poizkusi to preprečiti
nato pa namesto, da igralec žogo poda soigralcu, žogo porine za stojno nogo
tako se nasprotnik v trenutku znajde obrnjen s hrbtom proti igralcu in žogi
takoj za tem igralec izvede šprint v željeno smer
53
5.13. Varanje »nutmeg« (panna, mrežca)
Prikaz: Slika 29: Varanje "nutmeg"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem ali bočno od njega
ko je nasprotnik 1-2 metra pred igralcem, mora imeti igralec popoln nadzor nad
žogo
v tem trenutku mora igralec vedeti, katera je nasprotnikova stojna noga
ponavadi ima nasprotnik stojno nogo rahlo pred drugo nogo
ko je igralec pripravljen za varanje, najprej naredi “fintiranje”
žogo potisne približno pol metra v smeri nasprotnikove nestojne noge
zelo pomembno pri tem je tudi gibanje telesa, saj mora igralec nasprotnika
prepričati, da bo šel v smer gibanja telesa
s tem bo igralec dosegel, da bo nasprotnik naredil dolg korak v smer gibanja
žoge
ko nasprotnik naredi dolg korak proti žogi, igralec žogi spremeni smer za toliko,
da gre žoga nasprotniku med nogami, igralec pa ga obide, ter v šprintu nadaljuje
z igro
54
5.14. Varanje »backbreaker«
Prikaz:
Slika 30: Varanje "backbreaker"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
varanje mora igralec začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti
igralec žogo z desno nogo porola naprej, ter jo nato prestopi z levo nogo
pri tem je zelo pomembno gibanje telesa, ki ga mora igralec v tem trenutku
izrazito obrniti v nasprotno stran od načrtovanega varanja
po »fintiranju« se igralec spet obrne s telesom v drugo stran, ter žogo z notranjim
delom stopala vodi stran od nasprotnika
nato ter v šprintu nadaljuje z igro
55
5.15. Varanje »backheel« (petka)
Prikaz:
Slika 31: Varanje "backheel"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je bočno ali celo malo za igralcem in igralca poskuša dohiteti
igralec z levo nogo naredi korak naprej, s čimer »fintira« nasprotnika, da tudi on
stopi naprej
z desno nogo nato igralec s peto udari žogo za nasprotnikom bočno stran od
njega, čemur sledi šprint
56
5.16. Varanje »under the bridge«
Prikaz:
Slika 32: Varanje "under the bridge"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
varanje igralec izvaja na mestu ali pa se premakne celo korak nazaj
tako nasprotnik postane agresivnejši, ter igralca ne čaka, ampak gre proti njemu
igralec žogo z nogo porola nazaj, ter jo porine za telesom na drugo stran, pri
čemer naredi kratek korak nazaj, ter žogo ustavi s podplatom druge noge
pomembna je tudi igralčeva drža telesa, da nasprotnika »fintira«, da ga
nasprotnik poskuša blokirati na tej strani
igralec akcijo še enkrat ponovi z drugo nogo v drugo stran, z razliko, da žoge
sedaj ne ustavi, ampak jo porine mimo nasprotnika naprej ter v šprintu nadaljuje
57
5.17. Varanje »whiplash«
Prikaz:
Slika 33: Varanje "whiplash"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
varanje je potrebno začeti do 2m pred nasprotnikom, odvisno od hitrosti
igralec z nogo brcne ali porola žogo proti drugi nogi nazaj, s katero jo nato hitro
brcne z notranjim delom pete naprej mimo nasprotnika
v hitri akciji to izgleda, kot da bi se žoga odbila od igralčeve noge
nato igralec nasprotnika obide po drugi strani, pridobi spet žogo v posest in v
šprintu nadaljuje
58
5.18. Varanje »crossover«
Prikaz:
Slika 34: Varanje "crossover"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
to varanje je zelo težko izvedljivo, še težje ga je izvesti med tekmo v teku
nasprotnik mora biti zelo blizu. Igralec začne tako, da žogo najprej porola z eno
nogo diagonalno naprej, z drugo nogo pa žogo prestopi
tako je igralec v položaju, kjer ima noge zakrižane
igralec nato z nogo, s katero je prej porolal žogo naprej in je za drugo nogo,
brcne žogo z nartom naprej mimo nasprotnika, ter v šprintu teče za njo
ta gib bo verjetno zelo zmedel nasprotnika in je malo verjetno, da bo igralcu takoj
sledil
59
5.19. Varanje »rabona«
Prikaz:
Slika 35: Varanje "rabona"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
pri tej potezi igralec ne obide nasprotnika, ampak žogo poda soigralcu ali strelja
ko je igralec pred nasprotnikom, stopi z levo nogo blizu žoge tako, da sta noga in
žoga vzporedno, vendar naj bo žoga na zunanji strani
nato igralec z desno nogo zamahne nazaj ter brcne žogo z nartom kar se da
močno, pri čemer ima noge prekrižane
ker ta gib ni ravno tipičen za nogomet, ga nasprotnik po vsej verjetnosti ne bo
uspel blokirati
60
5.20. Varanje »fake rabona«
Prikaz:
Slika 36: Varanje "fake rabona"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
igralec nasprotniku nakaže, da bo naredili “trik” podajo Rabona
vendar, ko je čas za podajo, igralec žoge ne brcne, ampak jo le ustavi ( oz. si jo
poda v nasprotno smer kot je bil mišljen udarec) in nadaljuje v nasprotno smer
varanje mora igralec izvesti prepričljivo, zato da se nasprotnik potrudi zaustaviti
Rabona podajo, drugače varanje ne bo tako uspešno
61
5.21. Varanje »roundabout«
Prikaz:
Slika 37: Varanje "roundabout"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
igralec žogo sprejme, ko je s hrbtom obrnjen proti nasprotniku
z eno nogo igralec trdno stoji, z drugo nogo sprejme žogo z notranjim delom
stopala, ter se v istem trenutku obrne za 180° na stojni nogi brez prestopanja ter
brez ustavljanja žoge
ko je igralec z obrazom obrnjen proti nasprotniku, se odloči, v katero stran bo
nadaljeval z akcijo
vse je namreč odvisno od tega, kako igralec žogo sprejme, za koliko stopinj se
obrne in katera je v tistem trenutku stojna noga nasprotnika
igralec se mora torej v trenutku odločiti in v šprintu nadaljuje mimo nasprotnika
62
5.22. Varanje »elastico« (elastika)
Prikaz:
Slika 38: Varanje "elastika"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
ta tehnika varanja je na pogled zelo preprosta, vendar jo je težko pravilno izvesti
ko se igralec približuje nasprotniku, na primerni razdalji s sprednjim zunanjim
delom stopala porine žogo vstran, približno pol metra, ter ne da bi z nogo stopi na
tla, jo s sprednjim notranjim delom stopala potegne nazaj ter v šprintu nadaljuje
gibanje mimo nasprotnika po nasprotni strani, po kateri je prej izvedel varanje
Pri tem varanju je zelo pomembna razdalja, ko igralec žogo porine vstran in spet nazaj,
saj večja kot je razdalja, bolj učinkovito bo varanje.
63
5.23. Varanje »rainbow«
Prikaz:
Slika 39: Varanje "rainbow"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
z nartom desne noge ali notranjim delom stopala igralec “naloži” žogo na peto
leve noge, naredi korak naprej in dvigne žogo za hrbtom, nad glavo ter čez
nasprotnika
medtem igralec obide nasprotnika ter žogo ujame, ko pade na tla, ter v šprintu
nadaljuje z igro
64
5.24. Varanje »subway«
Prikaz:
Slika 40: Varanje "subway"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je za nami ter nas že pokriva
da bo varanje uspešno, mora soigralec igralcu podati močno podajo
ko igralec dobi žogo, jo z desno nogo z zunanjim delom stopala dvigne/brcne
tako, da še vedno obdrži prvotno smer
mogoče le malo v desno, da jo nasprotnik težje prestreže, doda pa se ji višina
medtem, ko igralec žogo brcne v desno, obide nasprotnika po levi strani ter za
njim ujame žogo in nadaljuje v šprintu
65
5.25. Varanje »Matthews« (Matthews move)
Prikaz:
Slika 41: Varanje "Matthews"
Vir: Rok Kern
Opis bistvenih sestavnih elementov:
nasprotnik je pred igralcem
to varanje je uporabno takrat, ko nasprotnik ne teče na nas, ampak nas spremlja
z razdalje 1-2m
igralec mora biti pozoren na gibanje nasprotnikovih nog, oziroma na to, katera
nasprotnikova noga je stojna v trenutku igralčevega varanja
za uspešno izvedbo Matthevsa mora igralec v trenutku, ko nasprotnik prenese
vso težo telesa na eno nogo, z notranjim delom stopala poriniti žogo proti tej nogi
nato igralec z zunanjim delom stopala brcne žogo mimo nasprotnikove stojne
noge ter nadaljuje v želeni smeri
To varanje mora igralec izvesti zelo hitro, drugače bo nasprotnik dojel igralčev namen in
mu tako preprečil izvedbo varanja.
66
6. Razprava
Pri učenju in vadbi varanja z žogo priporočamo najprej izbrati za vadbo bolj
osnovne/lažje tipe varanj, da jih treniranec lahko lažje osvoji. V prvem delu začnemo
izvajati varanje analitično in sicer po posameznih delih/gibanjih varanja. Nato vse to
povežemo med seboj ter vadimo celotno varanje. V nadaljevanju, ko to gibanje že
obvladamo, pa povežemo elemente varanja še z drugimi prvinami, kot so: vodenje žoge,
varanje, strel na gol…
Na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki se je leta 2006 odvijalo v Nemčiji, je bilo v
izločilnem delu tekmovanja ugotovljenih enajst najpogostejših situacij varanja z žogo.
Najpogosteje se ponavljajo:
varanje z notranjim delom stopala
varanje z zunanjim delom stopala
varanje z obračanjem
varanje z udarcem žoge mimo obrambnega igralca po strani, ki je nasprotna od
strani, po kateri steče napadalec
Nekoliko redkeje se ponavljajo:
varanje s spremembo hitrosti gibanj, ko se napadalec in obrambni igralec gibljeta
zelo hitro in približno v isti smeri
varanje z notranjim delom stopala ta stojno nogo po nakazanem udarcu
varanje s prestopanjem
varanje, pri katerem napadalec udari žogo obrambnemu igralcu men nogama
varanje s spremembo smeri, ko se napadalec in obrambni igralec gibljeta zelo
hitro in približno v isti smeri
varanje z notranjim delom stopala po nakazanem udarcu
varanje z notranjim delom stopala v stran pred stojno nogo in udarcem v smeri
naprej z notranjim delom stopala nasprotne noge
(Rovan, Kugovnik, Supej, Verdenik, 2009)
Prve tri najpogosteje uporabljene tehnike varanja z žogo v izločilnem delu svetovnega
nogometnega prvenstva v letu 2006 so tudi prve tri opisane in predstavljene v diplomski
nalogi. Te tri tehnike varanja so tudi najbolj osnovne ter najlažje za učenje z mladimi.
67
7. Sklep
Prepričan sem, da bo diplomska naloga imela koristne informacije tako v teoriji kot v
praksi ter bo prispevala k bolj kakovostnim treningom. Diplomska naloga bo kot
informacijska podpora vsem, ki jih poglobljeno zanima varanje z žogo, ter želijo v
svojem programu trenažnega procesa svojim igralcem nuditi več informacij, predvsem
praktičnih informacij in nazornega slikovnega prikaza.
Diplomska naloga bo odličen pripomoček vsem ljubiteljskim amaterjem in poklicnim
trenerjem, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih nogometašev. Predvsem je namenjena za
treniranje mladih nogometašev, ki so šele začeli z osvajanjem osnovnih nogometnih
prvin, predvsem varanja z žogo.
Slikovno gradivo, ki ga prikazujem skozi celotno diplomsko nalogo, predstavlja veliko
dodano uporabno vrednost za metodično učenje in treniranje.
Pri svojem trenerskem delu sem med drugim ugotovil, da je za mlade igralce veliko bolj
zanimivo, če jim tehnike igranja z žogo predstavimo na več načinov: opisno, s slikovnim
gradivom, video vsebinami ter seveda s praktičnim prikazom na treningih. Med drugim
sem zasledil tudi to, da se mladi s takim načinom prikaza bolj zapomnijo ter so tudi bolj
zainteresirani za učenje novih tehnik. Hkrati pa je ta način predstavitve primeren tudi za
postopno/metodično učenje in treniranje, saj tako lahko zmanjšamo ali celo preprečimo
avtomatizacijo napačnega izvajanja tehničnih prvin.
Podroben prikaz različni metod varanj z žogo bo uporabnikom predstavljal uporabno
gradivo, ki ga je mogoče dopolnjevati in nadgrajevati z dodajanjem novih nogometnih
tehnik. Na ta način gradivo ne bo imelo uporabne vrednosti le kratek čas, saj ga bodo z
dodajanjem novih tehnik lahko uporabljale tudi bodoče generacije.
68
8. Literatura
Elsner B., (1984). Metodika dela z nogometaši. Ljubljana: Šolski center za telesno
vzgojo
Elsner B., Verdenik Z., Elsner B. ml., Pocrnjič M., (1996). Trener C. Ljubljana: Študijsko
gradivo za interno uporabo, Nogometna zveza Slovenije
Elsner B., (2004). Nogomet, teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport
Elsner B., (2006). Nogomet, trening mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za
šport
Elsner B., Tušak M., Macura S., Pokorn D., (2006). Nogomet za mlade, Ljubljana:
Marbona
Pocrnjič M., (1995). Tehnika - praktični del (po programu praktični vaj študentov
fakultete za šport)
Rovan K., Kugovnik O., Supej M., Verdenik Z., (2009). Nekatere značilnosti
najpogostejših načinov varanja z žogo pri nogometu. Ljubljana: Šport: revija za
teoretična in praktična vprašanja športa
Rudolf S., (1986). Mundial. Trst: Založništvo tržaškega tiska
dr. M. Kovač, dr. J. Strel, dr. G. Jurak, dr. M. Bučar, dr. G. Starc, J. Pajek, (2005)
Nekatera poglavja didaktike športne vzgoje v prvem in drugem triletju osnovne šole,
Ljubljana, Fakulteta za šport
http://www.ehow.com/how_2056757_do-scissors-move-soccer.html (9.4.2010)
http://www.ehow.com/video_4753662_do-nutmeg-soccer.html (15.4.2010)
http://www.expertfootball.com/training/dribbling_cruyff.php (8.4.2010)
http://www.talkfootball.co.uk/guides/football_skills.html (15.4.2010)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Nogomet (17.04.2010)
69
IZJAVA O AVTORSTVU
Izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom METODIKA UČENJA PREIGRAVANJA V
NOGOMETU pri mentorju dr. Marku Šibili in somentorju asistentu dr. Marko Pocrnjiču,
avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;
teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Kranj, 12.04.2016 Rok Kern