DIPLOMSKA NALOGA PETRA VODI ŠEK · Piagetovo spoznavno teorijo je to za zaznavno –gibalno je to druga stopnja razvoja, za katero je zna čilno simbolno mi šljenje. Le-to pa se

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

PETRA VODIŠEK

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve

stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

VARNOST PREDŠOLSKIH OTROK V

PROMETU

Petra Vodišek

Koper 2014

Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Petra Vodišek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Varnost predšolskih otrok v prometu

− rezultat lastnega raziskovalnega dela,

− rezultati so korektno navedeni in

− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: _________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem

doc. dr. Darju Zuljanu, predavatelju in mentorju.

Zahvalila bi se prijateljici Suzani za vso nesebično pomoč, predvsem pa za

spodbujanje pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi svoji ter partnerjevi družini, ki sta me skozi celoten študijski

program podpirali, tako moralno kot tudi finančno.

Posebna zahvala gre partnerju Benjaminu in sinu Liamu, ki sta mi ves čas stala

ob strani ter z mano delila vse lepe in težke trenutke.

Hvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k nastajanju moje diplomske

naloge in ker so preprosto verjeli vame.

POVZETEK

V diplomski nalogi Varnost predšolskih otrok v prometu so predstavljene

dejavnosti v vrtcu na temo promet. Izbor dejavnosti je razgiban, igriv, ustvarjalen in

otrokom zanimiv. Ker je eno od pomembnejših načel v vrtcu načelo horizontalne

povezanosti, in s tem prepletenost znanj, so izvedbene dejavnosti, sestavljene iz vseh

področji dejavnosti v vrtcu, ki se med seboj prepletajo.

Izhodiščni področji sta tehnika in promet, prometna varnost in spoznavanje tem,

ki so vezane na raziskovanje prometa skozi igro, neposrednega opazovanja,

raziskovanja in odkrivanja. Skozi igro in lastno participacijo so otroci usvajali in

ponotranjili dejstva, da je promet lahko nevaren spremljevalec vsakdanjika, ali pa le naša

stvarnost, pred katero se znamo varovati in biti strpni ter previdni.

V teoretičnem delu sem podrobno opredelila posamezne razvojne značilnosti, ki

sem jih povezala z osrednjo temo prometa - kakšen je razvoj otroka glede posamezne

razvojne značilnosti in kako je le-ta povezana s prometno vzgojo. Nadalje sem razčlenila

področje tehnike ter povezanosti s prometno vzgojo. Predstavljeno je delo vzgojitelja na

tem področju, ter priprava na vzgojno delo. Osrednji del diplomskega dela pa je promet

in prometna vzgoja, kjer sem želela natančneje opredeliti in razjasniti pojme na temo

prometa, za lažje razumevanje kasnejših vzgojnih dejavnosti in aktivnosti, opisanih v

empiričnem delu.

V empiričnem delu sem opisala in podrobneje predstavila štiri dejavnosti,

izvedene v skupini otrok starih od 3 do 5 let, na temo prometa. Skozi igro in delo smo

tako posredno kot neposredno spoznavali promet, prometno varnost, zraven pa

spontano vključevali vzgojna področja in s pomočjo različnih sredstev spoznavali osnove

matematike, naravoslovja, umetnosti, gibanja in utrjevali sožitje v igri in delu.

Ključne besede: tehnika in tehnologija v predšolskem obdobju, razvoj otroka,

predšolsko obdobje, prometna vzgoja, prometna varnost, tehnične dejavnosti.

ABSTRACT

In the undergraduate thesis titled Safety of preschool children in traffic are

presented activities in the kindergarten on the theme traffic. Selection of activities is

diverse, playful, creative and interesting for children. One of the most important

principles in kindergarten is the principle of horizontal cohesion and with that the

knowledge intertwines; therefore, the implementing activities obtain all the intertwining

fields of activities in the kindergarten.

Initial fields are Technics and traffic, traffic safety and understanding the topics,

which are dealing with traffic research through play, direct observation, research and

exploring. Through play and participation the children assimilated and internalized facts

that traffic can be a dangerous companion of everyday life or our reality, from which we

know how to protect ourselves and be patient and careful.

In the theoretical part I have defined particular developmental characteristic in

detail, which I have connected with the central topic of traffic. What is the development of

a child concerning a particular developmental characteristic and how is it connected to

traffic education. Furthermore, I have subdivided the field of Technics and connection to

traffic education. The work of the teacher in this field is presented with the lesson plan for

the educational work. The central part of the diploma work is traffic and traffic education,

where I precisely defined and explain traffic concepts for easier comprehension of

educational activities and activities described in the empirical part.

In the empirical part I have described and presented four activities in detail

implemented in a group of children, ages 3 to 5, on the topic of traffic. We were learning

indirectly and directly, through play and work, about traffic and traffic safety; we have

spontaneously integrated educational fields and, with the help of different means, were

learning the principals of Mathematics, Science, Art, movement and refreshed

coexistence in play and work.

Key words: Technics and technology in pre-school period, development of a

child, preschool period, traffic education, traffic safety, Technics activities.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ......................................................................................................................1

2 Teoretični del .........................................................................................................2

2.1 Razvojne značilnosti v predšolskem obdobju ..................................................2

2.1.1 Spoznavni in zaznavni razvoj ...................................................................2

2.1.2 Čustveni razvoj ........................................................................................4

2.1.3 Socialni in moralni razvoj..........................................................................5

2.1.4 Moralni razvoj...........................................................................................6

2.1.5 Razvoj govora in mišljenja........................................................................7

2.1.6 Motorični razvoj........................................................................................9

2.2 Tehnična vzgoja v predšolskem obdobju.......................................................11

2.2.1 Razsežnost tehnike in tehnologije ..........................................................12

2.2.2 Usmerjevalni in globalni cilji ...................................................................12

2.2.3 Povezanost delavno-tehnične vzgoje z drugimi področji ........................14

2.2.4 Priprava na vzgojno dejavnost ...............................................................15

2.3 Promet v predšolskem obdobju .....................................................................18

2.3.1 Kaj obsega prometna vzgoja..................................................................18

2.3.2 Metodika prometne vzgoje .....................................................................19

2.3.3 Projekt Pasavček – red je vedno pas pripet............................................22

2.3.4 Otrokovo razumevanje prometa .............................................................22

2.3.5 Prometna vzgoja medpodročna dejavnost kurikula ................................23

3 Empirični del ........................................................................................................25

3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge................................................25

3.2 Raziskovalna metodologija............................................................................26

3.2.1 Raziskovalne hipoteze ...........................................................................26

3.2.2 Raziskovalne metode.............................................................................26

3.2.3 Raziskovalni vzorec ...............................................................................26

3.2.4 Način zbiranja podatkov.........................................................................27

3.3 Opis in analiza tehničnih dejavnosti...............................................................28

3.3.1 Predstavitev prometa .............................................................................28

3.3.2 Izdelovanje vozil in prometnih znakov ....................................................34

3.3.3 Spoznavanje policijske enote; spoznavanje dela policistov in njihove vloge

v prometu.............................................................................................................39

3.3.4 Uporaba varnostnega sedeža v osebnem avtomobilu ............................44

4 Sklepne ugotovitve...............................................................................................49

Literatura in viri ...........................................................................................................50

KAZALO SLIK

Slika 1: Osnovni prometni znaki .................................................................................... 21

Slika 2: Ogled kratkega filma o prometu........................................................................ 32

Slika 3: Sprehod čez prehod za pešce .......................................................................... 32

Slika 4: Ogled semaforiziranega križišča....................................................................... 32

Slika 5: Ogled znaka STOP........................................................................................... 32

Slika 6: Lepljenje in rezanje........................................................................................... 37

Slika 7: Izdelovanje vozil iz odpadnega materiala ......................................................... 37

Slika 8: Risanje in barvanje prometnih znakov .............................................................. 38

Slika 9: Končna razstava izdelkov................................................................................. 38

Slika 10: Predstavitev poklica........................................................................................ 42

Slika 11: Ogled policijske opreme, službene izkaznice.................................................. 43

Slika 12: Maskiranje z barvami...................................................................................... 43

Slika 13: Ogled policijskega vozila ................................................................................ 43

Slika 14: Ogled policijskega motorja.............................................................................. 43

Slika 15: Uporaba sedeža v vozilu ................................................................................ 47

Slika 16: Pravilno pripenjanje v sedež........................................................................... 47

Slika 17: Simbolna igra s sedeži ................................................................................... 48

Slika 18: Improvizacija vožnje v avtomobilu v avtosedežu............................................. 48

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prepoznavanje prometnih znakov (stop, prehod za pešce, semafor)...............33

Graf 2: Prepoznavanje ustreznega avtosedeža za njihovo uporabo............................48

KAZALO TABEL

Tabela 1: Značilnosti čustvenega izražanja v obdobju otroštva .....................................5

Vodišek, Petra (2014): Varnost predšolskih otrok v prometu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Eno od pomembnejših načel v vrtcu je načelo horizontalne povezanosti in s tem

prepletenost znanj, kar najlaže dosežemo z medpodročnimi povezavami. Načelo govori

o povezovanju različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih vidikov razvoja in

učenja, saj je za predšolskega otroka predvsem značilno, da so soodvisni in med seboj

povezani tudi vidiki njegovega razvoja (Kurikulum za vrtce, 1999).

Tako tudi prometno vzgojo v vrtcih, večinoma povezujemo še z drugimi področij

dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava). Vključujemo jo v razne gibalne

dejavnosti, gibalne igre, sprehode, miselne ter besedne igre (uganke) in ustvarjalne

delavnice (tehnično vzgojo).

Namen diplomske naloge je predstaviti možnost povezovanja prometne vzgoje s

tehniko, jezikom, umetnostjo, družbo in glasbo. V jedru naloge so predstavljene

dejavnosti, ki vključujejo tehniko in druga področja dejavnosti na temo promet. Skozi

izvedene dejavnosti bom pokazala, kako lahko prometno vzgojo otrokom predstavimo na

kar najbolj zanimiv, ustvarjalen in igriv način. Pomembno je, da učenje otroka poteka

skozi igro, saj je igra sama po sebi pomembna za razvoj otrokove osebnosti in

njegovega ustvarjalnega odnosa do življenja in okolja.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvojne značilnosti v predšolskem obdobju

»Katz 1996 (v Batistič – Zorec, 2003, str. 91) razlaga, da pojem "otrokov razvoj"

razumemo kot proces spreminjanja od nezrelega k zrelemu stanju, oz. delovanju.

Raziskovanje razvoja otoka se iz leta v leto nadgrajuje, gre za spreminjajoč proces, v

katerega je vključenih vedno več teorij, porajajo se ponovna vprašanja in razvojni

psihologi se vedno bolj zavedajo, da ne obstaja ena sama in jasna končna točka razvoja,

h kateri napredujejo vsi posamezniki.« (Goffin, 1996, v Batistič - Zorec, 2003, str. 91).

Za obnašanje in ravnanje posameznika v prometnih situacijah pa sta pomembna

predvsem motorični in kognitivni razvoj, moralni razvoj pa vpliva na presojanje prometnih

situacij ter upoštevanje prometnih pravil in predpisov.

2.1.1 Spoznavni in zaznavni razvoj

Z izrazom zaznavanje navadno opisujemo temeljno procesiranje senzornih

informacij, medtem ko z izrazom spoznavanje opisujemo procese, ki presegajo

neposredno procesiranje informacij, in ki vključujejo pripisovanje pomena ali

razumevanje pridobljenih podatkov. Čeprav zaznavanje in spoznavanje obravnavamo

ločeno, je med njima težko potegniti jasno mejo (Bremner, 1994, v Marjanovič - Umek,

Zupančič, 2004, str. 186).

»Otrok, star od tri do šest let, je na predoperativni stopnji mišljenja. Skladno s

Piagetovo spoznavno teorijo je to za zaznavno – gibalno je to druga stopnja razvoja, za

katero je značilno simbolno mišljenje. Le-to pa se odraža v odloženem posnemanju,

simbolni igri, likovnem izražanju, pri katerem imajo narisani simboli določen pomen, in v

rabi govora. Sposobnost rabe simbolov posamezniku omogoča bolj fleksibilno mišljenje,

razmišljanje o preteklih in prihodnjih dogodkih in s tem preseganje relativno omejenih

zaznavno - gibalnih izkušenj.« (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004, str. 291).

»Spoznavni razvoj torej vključuje predoperativno mišljenje, ki pa ima po Piagetovi

teoriji več omejitev, kot so egocentrizem (otrok ni zmožen razlikovati svoje perspektive

od perspektive drugih), animizem (otrok značilnosti živega pripisuje neživim stvarem in

predmetom), artificializem (otrok razlaga, kot da so različni naravni pojavi rezultat

človekove dejavnosti), empatijo (efektno in kognitivno zavedanje notranjih stanj drugih


3

oseb) ter centriranje in decentriranje (otrok usmeri pozornost zgolj na en vidik problema

oz. obratno).« (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004, str. 291 - 294).

Ko govorimo o prometni varnosti otrok, je izjemnega pomena podatek, kako otrok

vidi in sliši. Vidno polje otroka je ožje kot vidno polje odraslega. Predvsem ima velike

težave z zaznavanjem bližajočih se predmetov v vodoravni smeri. Avtomobile, ki

prihajajo iz leve in desne opazi kasneje kot odrasli, pogosto žal tudi prepozno. Vidno

polju v navpični smeri mu povzroča nekaj manj preglavic. Če torej v realni prometni

situaciji opazite otroka, ki gleda v smeri avtomobila, ne sklepajte prehitro, da ga resnično

vidi. Raje ustavite in počakajte, da se otrok umakne na varno.

Otrok tudi nima izkušenj s presojo hitrosti. Ne more še določiti, kako daleč je vozilo,

ali se mu približuje ali oddaljuje in s kakšno hitrostjo se giblje. Sposobnost presojanja

oddaljenosti, hitrosti, gibanja in velikosti se otroku razvija postopoma, vzporedno z

obvladovanjem prostora in njegovega aktivnega odnosa do sveta. Vozniki naj imajo pred

očmi dejstvo, da lahko otrok kadarkoli ob nepravem trenutku prečka cesto.

Otroci zelo dobro slišijo, žal pa ne morejo dobro presojati, iz katere smeri zvok

prihaja. Za prostorsko opredelitev zvoka potrebuje otrok veliko izkušenj. Zato je bolje, kot

otroku dajati opozorilne zvočne signale, ustaviti in počakati, da se otrok umakne na

varno.

Osnovne značilnosti spoznavnega in zaznavnega razvoja

Od otrokovega četrtega leta dalje večina lahko:

− razlikuje in prepoznava zvoke in glasove,

− razvršča po barvi in velikosti (štiri barve ali velikosti),

−ustrezno razvršča osem oblik,

−opazi manjkajoče podrobnosti na risbi,

− razume odnos med delom in celoto,

−sestavi sestavljanko dvanajstih delov,

−prepozna predmete po odtisu brez gledanja.

V petem letu starosti pa razvoj napreduje in otrok:

− prepozna izvor bolečine,

− vid je popolnoma razvit, razume znake na semaforju (Ivić, Novak, Atancković,

Ašković, 2002).


4

2.1.2 Čustveni razvoj

V zgodnjem otroštvu se nadaljuje razvoj prepoznavanja in razumevanja tako

temeljnih kot tudi sestavljenih čustev, otroci pa tudi vse bolj razumejo, da lahko

posameznik doživlja več čustev hkrati. Glavni razvojni napredek v tem obdobju se kaže

na področju nadzora nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, ki postaja vse bolj

uravnoteženo in socialno sprejemljivo (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004, str. 334).

»V zgodnjem otroštvu poraste število pozitivnih dražljajev pri otroku. Veselijo se

sodelovanja pri različnih dejavnostih z drugimi ljudmi, predvsem z vrstniki, doživljanje

veselja pa je posebej intenzivno, kadar so uspešnejši od drugih otrok. Izražanje veselja

spremlja smeh, sprostitev celega telesa kakor tudi gibalne dejavnosti (skakanje, valjanje

po tleh, objemanje, ploskanje ...). Kot pozitiven dražljaj pa otroci doživljajo tudi

radovednost - prijetno čustveno stanje, ki vodi k raziskovanju in učenju. S starostjo se

kažejo spremembe v stvareh, ki otroku vzbujajo radovednost in v načinu njenega

izražanja. Zaradi razvoja usmerjene pozornosti se lahko otrok osredotoči na stvar, ki ga

zanima in se z njim dalj časa ukvarja in dlje vztraja. Hkrati pa mu razvoj govora

omogoča, da lahko za svojo radovednost postavi vprašanja.« (Marjanovič - Umek,


Otrok veliko močneje in izrazito izraža svoja čustva kot odrasli. Če ga kaj močno

razjezi ali prestraši, izgubi kontrolo nad seboj ter postane gluh in slep za vse dogajanje

okrog sebe. Če je takrat na ulici, lahko pride do nesreče. Pogosto čustvo v otroštvu, ki je

za ravnanje otroka v prometu pomembno, je strah. Zaradi strahu se lahko izpostavi še

večji nevarnosti. Zdrava mera strahu je pomembna v situacijah, ki so za otroka resnično

nevarne, ki jih mora otrok poznati in se jih varovati. Strahu se lahko otrok naleze od

bližnjih oseb, strah ga je, če ima neprijetno izkušnjo na cesti, strah ga je nenadnih

zvokov.


5

Tabela 1: Značilnosti čustvenega izražanja v obdobju otroštva (Marjanovič - Umek,

Zupančič, 2004, str. 335)

ZNAČILNOST OPIS

Intenzivnost Otroci se čustveno odzivajo enako intenzivno na trivialne kot na

resne situacije.

Pogostost Otroci pogosto izražajo čustva, z razvojem pa se postopno učijo

zmanjševati čustvene izraze in jih izražati na primeren način.

Prehodnost Prehodi od izražanja enega čustva do drugega so pri otrocih zelo

hitri, kar je povezano z izražanjem nakopičenih čustev brez

zadržkov, s pomanjkljivim razumevanjem situacije zaradi

razmeroma šibkih spoznavnih sposobnosti in omejenimi

izkušnjami ter s kratkotrajno pozornostjo.

Individualnost Z vplivom učenja in razvoja se povečujejo individualne razlike v

čustvenem odzivanju otrok.

Spremenljivost

moči

Z razvojem postajajo nekatera čustva močnejša, druga šibkejša,

na kar vplivajo biološke spremembe, otrokov spoznavni razvoj in

spremembe v otrokovih interesih ter vrednotah.

Prepoznavnost

preko vedenjskih

znakov

Otroci čustva izražajo neposredno ali posredno preko nemira,

sanjarjenja, joka, govornih težav ter nevrotičnih manerizmov (npr.

grizenje nohtov, sesanje palca ...).

2.1.3 Socialni in moralni razvoj

Socialni in moralni razvoj se v zgodnjem otroštvu spreminja. Od obdobja malčka

dalje otroci vedno več časa preživijo z drugimi otoki in ne več toliko z odraslimi, starejši

kot je otrok manj časa preživi z odraslim. Nekje do enajstega leta se čas, ki ga otrok

preživi z odraslim, zniža na 10 % njegovega časa (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004,

str. 363).

»Otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike socialnih interakcij t. j. preplet

vedenja med dvema posameznikoma v socialni izmenjavi z določenim trajanjem. Prav

tako razvijejo tudi oblike socialnih kompetentnosti, in sicer gre predvsem za sposobnost

komuniciranja, recipročnosti, empatije, skupnega reševanja problemov. Pozitivno

socialno vedenje je bolj celovito, štiriletni otroci na primer pogosteje soglašajo z drugimi

otroki in kažejo naklonjenost do vrstnikov, prav tako pa v tem obdobju upada delež

agresivnega vedenja med prijateljskimi interakcijami. Starejši predšolski otroci se z


6

vrstniki več neposredno pogovarjajo kot mlajši in z rabo govora lažje dosegajo svoje

socialne cilje.« (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004, str. 364).

»Pogoj za razvoj socialnih interakcij pa je preseganje egocentrizma, ki se kaže v

razvoju čustvene in socialne empatije, to pomeni, da otroci vse bolj razumejo, da imajo

drugi ljudje svoja čustva, potrebe in misli. Njihova empatija se nanaša na večje število

čustev, vključno s sestavljenimi čustvi, počutja drugih razumejo tudi, če jih ne izražajo s

svojim vedenjem. Preseganje egocentrizma pa se odraža tudi v razumevanju sebe in

drugih in v razvoju teorije uma.« (Marjanovič - Umek, Zupančič, 2004, str. 364).

Pri prometni vzgoji je pomembno otrokom razjasniti, kakšne so razlike med

udeleženci v prometu – kakšno vlogo ima posameznik, ki je vključen v prometno

situacijo. Kadar smo pešci, upoštevamo pravila za pešce in kadar smo vozniki,

upoštevamo pravila, ki veljajo za voznike. Otrok tako prevzemanje vlog, ki so odvisne od

trenutnega položaja oseb, opazuje pri svojih starših. Bolj, kot so starši dosledni pri

upoštevanju pravil, bolj bo dosleden tudi otrok. Bistvo upoštevanja pravil v prometu je v

urejanju odnosov med ljudmi s ciljem varovanja samega sebe in drugih v prometnih

okoliščinah.

Pomembna značilnost otrokovega razvoja je radovednost, ki vpliva na otrokov

celotni razvoj, tudi na socialnega. Ko otrok raziskuje pravila, odnose, potrjuje in preverja

določene norme. Promet bi si rad ogledal od blizu, pri tem pa pozabil na vsa opozorila

odraslih, na vse nevarnosti, ki prežijo nanj, na čas, na cilj, kamor je namenjen. V vsaki

prometni situaciji vedno ravnamo v skladu s pravili in predpisi. Tako otrok spozna norme,

dogovore ljudi, po katerih se ravnamo, da ne bi škodovali sebi ali drugim. Zato,

organiziramo dovolj možnosti za didaktične igre in igre vlog s prometno vsebino.

2.1.4 Moralni razvoj

»Morala je del kulturno-vrednotnega sistema, ki ga sestavljajo načela in pravila, ki

uravnavajo človekovo življenje v družbi, ter kriteriji za vrednotenje človekovih dejanj.

Moralni razvoj je v psihologiji opredeljen kot proces, v katerem posameznik postopno

ponotranji družbeno sprejete standarde pravilnega vedenja ter v skladu z njimi ocenjuje

pravilnost in nepravilnost ravnanja ljudi, ter skuša skladno s temi ocenami uravnavati

svoje socialno vedenje.« (Marjanovič - Umek, Zupančič 2004, str. 369).

»Bistvo zgodnjega moralnega razvoja je v tem, da otrok postopno spoznava, kaj

socialna skupiva, v kateri živi, pojmuje kot pravilno in kaj kot napačno vedenje. Pri tem

pa otrok nikoli slepo ne prevzema vedenjskih vzorcev, ki prevladujejo v njegovem okolju,

temveč si jih skladno s svojimi spoznavnimi sposobnostmi, tudi razlaga. Razumevanje


7

tega, zakaj je neko vedenje pravilno ali napačno, je po mnenju kognitivistov temeljnega

pomena v moralnem razvoju in neizogiben pogoj za to, da bo otrok postopno brez

zunanje prisile začel delovati v skladu z moralnimi normami.« (Marjanovič - Umek,

Zupančič 2004, str. 370).

»Otrok se moralnih pravil uči tako, da v socialnem okolju pridobiva konkretne

izkušnje o tem, kaj je prav (dobro) in napačno (slabo). Splošni pojmi o dobrem in slabem

zanj nimajo nobenega pomena. Dobijo ga šele takrat, ko vzpostavi neposredno zvezo

med pravilnim ali napačnim in svojimi stvarnimi izkušnjami. Pri učenju moralnega

vedenja ima veliko vlogo načrtno in sistematično usmirjanje otrokovega vedenja (vzgojne

tehnike), kar naj bi bila predvsem naloga staršev in vzgojiteljev.« (Marjanovič - Umek,


»V otrokovem ožjem socialnem okolju veljajo kot oblike pozitivnega podkrepljevanja

pohvala, nasmeh, objem, pozornost, darilo in podobno. Kot oblike negativnega pa

osamitev, telesna kazen, odtegnitev pozornosti ali naklonjenosti. Vedenjske modele naj

bi otrok našel tako v dejanskem vedenju ljudi okoli sebe, kot tudi v govornih, likovnih,

filmskih in drugih opisih tega, kako mora in kako se sme ravnati v določenih situacijah.

Učenje moralnih standardov poteka torej v kontekstu otrokovih konkretnih izkušenj preko

pogojevanja, socialnega posnemanja in, kar razlage socialnega učenja večkrat

zanemarijo, tudi preko razumevanja otrokovih empatičnih odzivov na čustvena stanja

prizadetih ljudi v situacijah kršenja moralnih pravil.« (Marjanovič - Umek, Zupančič 2004,

str. 373).

2.1.5 Razvoj govora in mišljenja

Govor je zelo pomemben v človekovem razvoju: gre za oblikovanje človeka kot

posameznika in za vzpostavljanje komunikacije z okolico. Otroci pri približno dveh letih

govorijo. Kaj se dogaja pri dveh letih pa je zelo zapleteno vprašanje, na katerega nobena

od teorij ne ponudi točnega odgovora (Marjanovič – Umek, 1990, str. 11).

Govor v prvih letih otrokovega razvoja izredno hitro napreduje. V obdobju, ko je

otrok sposoben tvoriti daljše stavke, se razvijata tudi raznolikost in kompleksnost

stavkov, saj sama dolžina stavka, še ni merilo govorne zrelosti (Marjanovič –Umek,

1990, str. 43).

»Govor zaostaja za razvojem mišljenja. Predvsem na predoperativni stopnji otrok že

razume razlike v količinah, razvijajo se pojmi ohranitve količine in miselne povratnosti.

Vendar otrok naloge, ki preverjajo značilnosti mišljenja, pogosto reši pravilno slikovno,

ne pa tudi besedno, saj še ni ustrezno usvojil izrazov za primerjavo količin. Na


8

predoperativni stopnji mišljenja je po Piagetu otrok sposoben ločiti misel od konkretnega

dejanja. Zdaj si je predmete, aktivnosti in dogodke sposoben predstavljati prek predstav

in besed, ne le prek konkretnega materiala. Mnogi strokovnjaki menijo, da je jezik

pomembna in nujna podpora otrokovemu mišljenju na stopnji konkretnologičnega

mišljenja.« (Nemec, Krajnc, 2011, str. 110).

Logika se lahko pojavi nekaj let pred jezikom. To pomeni, da lahko otroci probleme

razvrščanja konkretnega materiala rešujejo veliko prej, kot so isti problem sposobni rešiti

besedno. Otroci lahko na predoperativni stopnji primerjalne izraze večji, manjši, daljši in

krajši in podobni, uporabljajo le v omejenih primerih, npr. v povezavi s količino, ne pa tudi

pri teži in prostornini (Nemec, Krajnc, 2011, str. 110).

»Razvoj govora se stopnjuje. Najprej se otrok seznani z vprašalnimi stavki, ki so

sprva vprašanja mame ali pomembnih drugih, in nanje odgovori z mimiko ali

gestikulacijo, kasneje, pa se mora naučiti odgovarjati. Sledijo si nikalni stavki, za katere

otrok v prvi fazi otrok besedi doda negativne morfeme, kot so "ne, ni". Kasneje pa doda

še pomožne glagole. Nadgradnja teh stavkov pa so sestavljeni stavki, ki vsebujejo več

kot en glagol, ne upoštevajoč pomožni glagol. Z razvojem govora otrok razvija

sposobnost definiranja pomena besed.« (Marjanovič Umek, 1990, str. 43).

Govor je le en od načinov izražanja misli, ni pa mišljenje samo. Hkrati pa tudi vseh

misli ni moč razviti z besedami. Vseeno pa igra govor veliko in aktivno vlogo pri

izpolnjevanju mišljenja in razvijanju miselnih struktur, še posebej na stopnji formalnega

mišljenja. Je pa tudi pomembno povezan z različnimi okoljskimi dejavniki (Nemec,

Krajnc, 2011, str. 110).

Ko začne otrok govoriti, in ko dobiva besedni zaklad, je z vidika varnosti pomembno,

da zna čimprej povedati svoje ime in priimek, naslov stanovanja ali hiše, imena svojih

staršev ter kje so starši zaposleni. V primeru, da se otrok izgubi, sam posreduje svoje

podatke.

Značilnosti prometne vzgoje je tudi v tem, da se otrok uči posebnega prometnega

jezika, ki je sestavljen iz prometnih znakov. Otrok naj spozna in razume tiste prometne

znake, ki ga osebno zadevajo. Otroku pomagamo, da spozna besede, ki se pogosto

pojavljajo v njegovem prometnem vsakdanjiku.


9

2.1.6 Motorični razvoj

»Zgodnji motorični razvoj otroka je močno povezan z razvojem zaznavanja,

mišljenja in čustveno-socialnim razvojem. Individualne razlike med otroki v hitrosti

motoričnega razvoja so velike, prav tako pa se danes otroci hitreje telesno in motorično

razvijajo, kot so se pred 50 leti. Hkrati pa je tudi naše zavedanje pomembnosti športne

aktivnosti, pravilne prehrane in nudenja podpore otrokom pri njihovem razvoju

pomembno večje.« (Nemec, Krajnc, 2011, str. 44).

Motorični razvoj pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic. Gibanje pa je ena od

pomembnih otrokovih potreb, saj prek gibanja spoznava okolico in samega sebe, kar pa

je pomembno za napredek duševnega razvoja. Razvoj gibanja se odraža v večji telesni

moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti, gibljivosti in natančnosti gibov, pa tudi

vzdržljivosti.

V obdobju med tretjim in šestim letom se otrokova motorika hitro razvija. Otrok v tem

obdobju že spretno hodi, teče, skače in pleza. Kljub temu imata tako hoja kot tek

predšolskih in mlajših predšolskih otrok še vedno vrsto slabosti: dolžina koraka ni

konstantna, koordinacija gibov rok in nog še ni popolna, pri teku se otrok še ni sposoben

hitro zaustaviti ter ponovno pospešiti, težave pa ima tudi pri izogibanju oviram. V

vsakodnevnih prometnih situacijah ne smemo pozabiti na dejstvo, da je otrok

nepredvidljiv in nezanesljiv. Zatorej, ko vidimo otroka na pločniku, ob robu ceste ali na

prometni površini, bolje, da ustavimo in počakamo, da se umakne na varno. Zrelost v

hoji naj bi otrok dosegel okoli petega leta. Visoko stopnjo zrelosti v hoji pa pokaže takrat,

ko je sposoben hoditi nazaj in po stopnicah gor in dol, tako da menja nogi. V zgodnjem

šolskem obdobju otrok še izpopolnjuje svoje gibe, a razvoj še ni zaključen. Otroški

psihologi menijo, da otrok vse do enajstega leta pri hoji nima popolne kontrole nad gibi.

Ta kontrola pa ni odvisna le od telesnega razvoja otroka, ampak tudi od razvoja predelov

možganov, ki kontrolirajo potek gibanja.

Osnovne značilnosti motoričnega razvoja

»Na področju grobe motorike je v četrtem letu starosti sposoben:

− korakati v ritmu glasbe,

− hoditi po ravni črti, z eno nogo pred drugo in razširjenimi rokami,

− voziti tricikel,

− sestopa po stopnicah z eno nogo pred drugo,

− v teku brcniti žogo,


10

− preskočiti oviro visoko 20 cm, idr.

Na področju fine motorike oz. koordinacije oko-gibi:

− poskuša narisati človeka (glava in udi),

− zgradi stolp iz desetih kock,

− oponaša risanje diagonalne črte,

− preriše nekaj tiskanih črk,

− prepogne papir po diagonali,

− si sam umiva roke ter obraz.« (Ivić, Novak, Atancković, Ašković, 2002).


11

2.2 Tehnična vzgoja v predšolskem obdobju

»Otroci v vrtcih v dejavnostih ustvarjalnega delavnega procesa in v učnih strategijah

za tehniko in tehnologijo pridobivajo vednosti in znanja o tehničnih predmetih, pojavih in

procesih ter spoznavajo njihov namen in pomen, spoznavajo različna, okolju in ljudem

prijazna gradiva, razvijajo predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih

predelave; orodja in naprave, makete, modele in druge stvaritve ter si razvijajo svoje

tehnične, ustvarjalne zmožnosti in sposobnosti. Otroci si v okviru spoznavnega procesa,

kjer prevladuje projektno učno delo s podarjenim konstruktivističnim pristopom,

pridobivajo nove tehnične, tehnološke, fizikalne, organizacijske, komunikacijske,

ergonomske, oblikovane, estetske in socialne izkušnje.« (Papotnik, Katalinič, Fošnarič,

2005, str. 55).

»Tehniške dejavnosti in dejavnosti na temo prometna varnost so del naravoslovnih

dejavnosti v vrtcu, za katere lahko rečemo, da so otrokom blizu. Narava je namreč njihov

svet, ki jih obdaja in ponuja vedno znova nove izzive ter možnosti za raziskovanje in

odkrivanje. Otroci v procesih aktivnega učenja, kjer so sami tisti, ki konstruirajo

razumevanja in nova znanja, spoznavajo naravo, njene značilnosti in zakonitosti.

Zgodnje učenje naravoslovja zagotovo sodi v predšolsko vzgojo, in zgolj zato, ker to

potrjuje stroka s svojimi dognanji, temveč na to prek svojih aktivnosti ves čas opozarjajo

otroci. Njihov interes in radovednost se odražata pri nabiranju in zbiranju raznih naravnih

materialov, od najmanjšega kamenčka do odpadlega listja; vedno znova se vračajo k igri

z mivko; na vrtu opazijo še tako majhno žuželko ... Te otrokove aktivnosti narekujejo

vzgojiteljem, da otroke usmerjajo in na podlagi njihovih interesov načrtujejo dejavnosti,

pri katerih otroci razvijajo sposobnosti mišljenja, sklepanja, reševanja problemov in

ustvarjanja smiselnih povezav. Pri uvajanju naravoslovnih vsebin v vrtec tehnika je

seveda ena izmed njih, je nujno upoštevati razvojne značilnosti otroka v posameznem

obdobju ter individualne lastnosti posameznika.« (Papotnik, Katalinič in Fošnarič, 2005,

str. 55).

Tehnika nas obdaja povsod v življenju, zato je tudi njen razvoj in napredek izredno

hiter. Prav človek pa je tisti, ki vse to ustvarja in pospešuje. Velik pomen za tehniko ima

tudi vrtec, zato je poučevanje tehnike v vrtcu zelo pomembno. Kot vzgojiteljica se tega

zavedam, zato otrokom v svoji skupini v vrtcu ponujam tehniške dejavnosti, poskušam

jim čim bolj približati tehniko in tehnologijo, saj jih bo ta spremljala skozi celotno življenje.


12

2.2.1 Razsežnost tehnike in tehnologije

»V okviru ustvarjalnega delavnega procesa z opredeljenimi usmerjevalnimi oz.

globalnimi cilji je treba upoštevati specialnodidaktične, pedagoškopsihološke, tehnične,

tehnološke, ergonomske, oblikovne, organizacijske in ekonomske vidike. V tem procesu

otroci spoznavajo materiale in delovne tehnike, uporabo orodja in naprav, konstruirajo in

si razvijajo spretnosti in ustvarjalne sposobnosti. Preko usmerjene dejavnosti otroci

ugotavljajo, preizkušajo, sestavljajo, gradijo, primerjajo in vrednotijo. Etapni cilji, ki jih

poskušamo doseči pa so: spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik, spoznavanje in

uporaba orodja in naprav ter konstruiranje, razvijanje spretnosti in ustvarjalne

sposobnosti. Njihov izdelek ni namen, ampak sredstvo za oblikovanje ustvarjalne in

celovite osebnosti.« (Papotnik, Katalinič, Fošnarič, 2005, str. 55).

»Povezanost predšolskega otroka s tehniko in tehnologijo je vidna v kurikulu za

vrtce znotraj področja narave. Opredeljuje štiri področja, ki se v sami izvedbi prepletajo

in jih otroci spoznavajo predvsem s svojo dejavnostjo: tehnična sredstva (obdelovalna

orodja in materiali), tehnologija (oblikovanje, preoblikovanje, rezanje, lepljenje, idr.),

organizacija dela (analiziranje problema – kako bi, nastajanje izdelka) in vrednotenje

izdelkov in dela. Otroci majo možnost razviti svoje sposobnosti in oblikovati nove rešitve.

"Z lastno izkušnjo se otrok seznani s kemijskimi lastnostmi številnih različnih snovi,

predmetov in pojavov. Med igro odkriva namembnost in uporabnost stvari ter spoznava,

kako delujejo. Izpostavi jih mešanju, segrevanju, rezanju, vlaženju, raztapljanju,

upogibanju, osvetljevanju itd., da spoznava, kako se spreminjajo.« (Kurikulum za vrtce,

1999, str. 36).

2.2.2 Usmerjevalni in globalni cilji

»Predšolski otrok z igro in z drugimi dejavnostmi spoznava svet okoli sebe, svet, v

katerem se vsak dan srečuje s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih

opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Z mimiko in

glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti, različnih zvokih in

gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi, pa tudi razstavlja. Tako si pridobiva prva

spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove posebnosti. Ta proces je

razmeroma spontan v krogu otrokove družine, bolj natančno usmerjeno pa v okviru

družbeno organizirane predšolske vzgoje. V vzgojno varstvenih organizacijah se torej


13

otrok ob različnih spontanih situacijah in usmerjenih dejavnostih na različnih vzgojnih

področjih uvaja v svet tehnike.« (Papotnik, 1989, str. 9).

»Otrok naj:

− spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen,

− odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost,

− spoznava, kaj gibanje povzroča in kaj gibanje vzdržuje,

− odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov),

− odkriva lastnosti zraka,

− prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete in procese ter spoznava

njihov namen in pomen,

− uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,

− razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnostih predelave,

− spoznava delavni proces in razvija primeren odnos do dela in organizacijske

sposobnosti.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 37).

Globalni cilji:

− spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,

− spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije,

− spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave (Kurikulum za vrtce, 1999,

str. 26).

»Usmerjevalni cilji tehnike in tehnologije

− otrok spozna namen in pomen tipičnih predmetov, procesov in pojavov,

− primerja in raziskuje objekte, vozila, stroje, orodja in pripomočke, ki jih srečuje v

svojem okolju,

− odkriva nekatere strojne dele in pojme,

− odkriva osnovne tehnične funkcije,

− spoznava različne materiale,

− oblikuje iz različnih materialov in tako razvija svoje tehnične ustvarjalne

zmožnosti in sposobnosti,

− pri konstruiranju s sestavljankami si pridobiva tehnično-fizikalna znanja in

izkušnje ter si razvija sposobnosti za ustvarjalnost in konstruktorstvo,


14

− pri ustvarjalnem oblikovanju in preoblikovanju materialov uporablja različna

ergonomsko oblikovana in varna merilna, zarisna in obdelovalna orodja, naprave,

pripomočke in vpenjala,

− uri se različnih tehnoloških opravil ter si oblikuje pravilne spretnosti in delavne

navade ob ergonomsko pravilno urejenem in varnem delovnem mestu,

− pridobiva si interes za tehnične izdelke, pojave in procese,

− prepoznava pogoje, ki so jim tehnični predmeti izpostavljeni,

− dojema tehnične odnose (ravnotežje, vrstni red operacij kot pogoj za

funkcionalnost izdelka, skrb za varno delo, sredstva za delo, čas in energija),

− Oblikuje si odnos do tehnike in tehnologije, organizacije dela in ekonomike,

odgovornosti, natančnosti, reda in si razvija sposobnosti za sodelovanje pri

odkrivanju in reševanju problemskih situacij,

− razvija in bogati si svoje govorne sposobnosti in občutek za pravilno uporabo

slovenskih imen za tehnična sredstva, orodja, predmete, pojme, pojave in

procese.« (Papotnik, 1999, str. 13).

2.2.3 Povezanost delavno-tehnične vzgoje z drugimi področji

»V vrtcih mora obstajati prepletenost intelektualne, telesne, likovne, higiensko-

zdravstvene, glasbene in plesne vzgoje z delavno-tehnično vzgojo. Dejavnosti različnih

vzgojnih področij je treba povezovati v kompleksen vzgojni program, kjer gre tudi za

uvajanje otrok v svet tehnike in dela. O tem pravi E. Kamenov tole: "Kakor je pomembno

spoznavanje naravnih pojavov, tako je za otroke pomembno približevanje tehnologije,

sredstev, aparatov in instrumentov, preko katerih se človek osvobaja omejenosti, ki mu

jo daje narava ... Še posebej je pomembno uvajanje otrok v svet dela, ki je potrebno za

usvojitev delovnih izkušenj, brez katerih ni popolnega razvoja mišljenja.« (Papotnik,

1993, str. 14).

Narava

Otrok iz odpadnega materiala izdela vetrnico in z njo ugotavlja moč vetra. Iz

naravnega materiala (lubje) izdela ladjico, s katero nato preverja gostoto vode (kaj plava,

kaj potone).

Družba

Otrok izdela vozila in se z njimi igra v prometnem kotičku.


15

Jezik

Iz odpadnega materiala izdela sceno in lutke, z vrstniki uprizorijo lutkovno predstavo.

Matematika

Različne didaktične igre: iz barvnega papirja izreže oblike in like ter jih primerja po barvi

in velikosti.

Likovna vzgoja

Iz škatel otroci izdelajo pohištvo, iz kartona maske, iz kamenčkov, ki so jih nabrali ob

potoku, pa živali (žabice, pikapolonice …)

Glasbena vzgoja

Izdelajo ritmične instrumente iz plastenk, zamaškov, lončkov, kartonskih škatel …

Plesna vzgoja

Otrok izdela sredstvo, ki ga uporabi pri plesu.

Gibanje

Otrok nareže papirnate trakove, ki jih uporabi kot sredstvo pri gibalnih vajah.

2.2.4 Priprava na vzgojno dejavnost

»Pri pripravi na vzgojno dejavnost je treba upoštevati, da mora vzgojitelj vnaprej

planirati vzgojna sredstva, uporabo metod in vzgojne vsebine, ki so v korelaciji z drugimi

vzgojnimi področji. Torej gre za planiranje vsebine, ki je zavestna aktivnost, s katero

vnaprej projektiramo (skiciramo, analiziramo, razporejamo, artikuliramo in programiramo)

dela, ki so usmerjena k skupnemu cilju: oblikovati aktivno in ustvarjalno osebnost.«

(Papotnik, 1993, str. 117).

»Pred načrtovanjem vzgojne dejavnosti je treba:

− proučevanje smotrov in ciljev delavno-tehnične vzgoje,

− proučevanje vzgojnega programa,

− proučevanje vzorca časovne razporeditve vsebin dela,

− podobno seznanjanje z materialnimi možnostmi (kotiček tehnične kulture,

osnovna pohištvena oprema, orodja in naprave, materiali, literatura, avdio-


16

vizualna sredstva in druga sredstva izobraževalne tehnologije).« (Papotnik, 1994,

str. 117).

Planiranje vzgojne dejavnosti zajema:

a) makroartikulacijo: izdelava letnega programa dela ali globalnega programa;

b) mikroartikulacijo: pripravljanje na izvedbo vsakodnevnega vzgojnega dela

Letni program vzgojnega dela pri osnovah delano-tehnične vzgoje potrebujemo za

splošno orientacijo (Papotnik, 1994, str. 117).

»Priprava naj zajema:

− planiranje enote,

− osnovno vzgojno-izobraževalno vsebino vsake enote,

− okvirni čas, ki je potreben za realizacijo planiranih enot,

− plan potrebnih vzgojnih sredstev in pomagal, orodja, naprav, materialov,

strokovne literature,

− uporabo metod, oblik, načel, zvrsti dela, delavnih tehnik, postopkov in aktivnosti,

− načine zbiranja materialov (odpadni, obstoječi, naravni ...).« (Papotnik, 1994, str.

117).

»Ta priprava je najpomembnejša, saj je vzgojitelj najodgovornejši organizator

objektivnih in subjektivnih možnosti za delo ter akter vzgojnega dela. V vzgojiteljevo

pripravo sodi:

− podrobno poučevanje nalog vzgojnega programa, vsebin, nalog, smotrov in ciljev

delavno-tehnične vzgoje,

− spoznavanje različnih načinov pripravljanja na vzgojno dejavnost (sestavine

priprave, strategije poteka vzgojne dejavnosti,

− priprava sredstev, orodja, naprav in pripomočkov (demonstracijska sredstva,

skice, risbe, prosojnice, tehnološke sestavljanke idr.),

− spoznavanje in proučevanje specialno-didaktične, strokovno-teoretične in

pedagoško-psihološke literature,

− seznanjanje z možnostmi za ogled ustanov, obrtnih podjetij, servisnih delavnic in

tovarn,

− pisanje podrobnih priprav (sestavina priprave in strategija vzgojne dejavnosti).«

(Papotnik 1994, str. 117).


17

Na področju tehnike imajo otroci v obravnavanem primeru izvedbeno obliko

dejavnosti na temo vzgoja v cestnem prometu - prometna varnost. Otroci naj bi pridobili

izkušnje pri obravnavi vsebine in se naučili uporabljati orodja in materiale. Odkrijte,

raziskovanje in eksperimentiranje, ki ustvarjajo pri otrocih ustvarjalnost, veselje in

zmago, da so to uspeli izdelati izdelek. Morajo pa imeti ponujenega dovolj časa, da se

lotijo preoblikovanja, razstavljanja in ponovnega sestavljanja svojega idejnega izdelka.

Za aktivno ustvarjanje naj uporabljajo najrazličnejše materiale (papir, karton, naravne

materiale, plastelin, les, kovino, tekstil ...). S tem otroci vidijo različno strukturo, videz in

uporabnost. Delo sem izvajala v manjših skupinah, pri katerih sem upoštevala zlasti

varnost otrok.


18

2.3 Promet v predšolskem obdobju

»Razvoj prometa, ki je prinesel nasluten napredek, je spremenil tudi svet, v katerega

stopajo otroci. Že prvi trenutki, ko starši z otrokom zapuščajo varno zavetje porodnišnic,

so povezani s prometom na cestah. Vsak novi dan pa predstavlja nove izzive,

obveznosti in nevarnosti za otroka. V nekaj letih moramo otroka pripraviti na samostojno

sodelovanje v prometu. Pripraviti ga moramo na nekaj, kar zaradi svoje duševne in

telesne razvitosti skoraj do desetega leta v resnici še ne bo zmogel. Vendar je ta

priprava edina pot, da si bo pridobil potrebno znanje, izkušnje in načela, ki ga bodo

vodila v prometu vse življenje, predvsem se bo naučil varno vesti v prometu. Vedeti

moramo, da hote ali nehote prometno vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z njim v

prometu.« (Žlender, Markl, 2010, str. 3).

2.3.1 Kaj obsega prometna vzgoja

Prometna vzgoja je pojem, pod katerim razumemo skrb za stalno in načrtovano

razvijanje znanj in sposobnosti, s katerim oblikujemo posameznikov odnos za varno

sodelovanje v prometu (Polič, 1996, str. 29). Je zavestno in sistematično vplivanje na

otroka s ciljem, da mu oblikujemo moralna stališča, posredujemo potrebno znanje o

prometu in oblikujemo navade, s katerimi bo zavaroval svoje zdravje in življenje ter

življenja drugih udeležencev v cestnem prometu. Prilagojena mora biti razvojnim

stopnjam otroka (Plemenitaš, 1991, str. 55).

»Iz opredelitve prometne vzgoje izhaja, da je v njenem okviru treba spoznavati in

uresničevati vzgojne in izobraževalne naloge.

Vzgojne naloge:

- Razvijanje stališč spoštovanja in varovanja življenja in zdravja kot človekove

največje vrednote;

- Oblikovanje značajskih potez, kot so strpnost, odgovornost, samokritičnost,

discipliniranost, previdnost, potrpežljivost idr., ter preprečevanje razvoja

negativnih značajskih lastnosti, kot so agresivnost, sebičnost, predrznost,

neodgovornost, grobost, lahkomiselnost in še druge, ki lahko ogrožajo varnost v

prometu;

- Razvijanje smisla za skupnost: sprejemanje in asimiliranje prometnih predpisov in

pravil, ki uravnavajo življenje v skupnosti in v prometu, kot posebni obliki

skupinskih razmerij med ljudmi (spoznanje, da otroci na cesti niso sami); še


19

posebej pa je pomembno racionalno in čustveno podkrepljeno upoštevanje

avtoritete in pripravljenost za nesebično pomoč drugim.

Izobraževalne naloge:

- Pridobivanje potrebnih znanj s področja prometnih predpisov in tehnološke ter

vedenjske ureditve prometa;

- Razvijanje ustrezne spretnosti in navade racionalnega in pravilnega obnašanja

v različnih prometnih situacijah, sem sodi spretnost za uporabo prometnih

sredstev.« (Plemenitaš, 1991, str. 55).

2.3.2 Metodika prometne vzgoje

»Otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z

nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo

samostojno sodelovati v prometu. Pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne

omogoča, da bi imeli tak pregled skozi dogajanje v prometu kot odrasli. Pri hoji in teku še

niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti

zaznavnega in spoznavnega razvoja.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

»Ne smemo pozabiti, da otroci:

- nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki

prihajajo z leve ali desne,

- dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere smeri slišijo vozilo,

- ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj,

- ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno,

- ne zmorejo dolgotrajne koncentracije,

- njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj

zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje),

- ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo kako

prečkamo cesto.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

»Zato je ogrožena tudi njihova varnost. Največ žrtev med otroki pešci je v starosti od

štirih do sedmih let, ko še ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato so jim

potrebni pomoč, učenje, nasveti, vodenje in nadzor odraslih. Začnemo že med drugim in

tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim obnašanjem in

ravnanjem smo otrokom vzor. Ko nas opazujejo in poskušajo posnemati, si pridobivajo

potrebna znanja in izkušnje, razvijajo sposobnosti ter navade. Zato izkoristimo priložnost

doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali drugam, vsako vožnjo v vozilu. Otroci z


20

zanimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Spodbujajmo jih k opazovanju in jim

pojasnjujmo svoje ravnanje in ravnanje drugih.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4-22).

Otrok - pešec

»Otroka postopno učimo in mu najprej povemo in razložimo, kakšno je pravilno

vedenje v prometu. Ob tem mu pojasnimo tudi, kakšne so možne nevarnosti. Otroku

nato pokažemo pravilno vedenje, in ob tem razlagamo, kako si sledijo posamezni

elementi vedenja, npr. se ustavim, pogledam levo itd. Otrok naj nas ob tem pozorno

opazuje. Nato skupaj z njim izpeljemo pravilno vedenje in mu ponovno razlagamo, kaj

mora storiti. Nato naj otrok sam govori, kaj dela. Čisto nazadnje pa otrok sam izvaja

določeno vedenje, mi pa ga opazujemo in opozarjamo na pomanjkljivosti. Vsako

vedenje, ki ga otrok pravilno izvede, pohvalimo, za nepravilno vedenje pa ga popravimo.

Le tako otroka spodbujamo k pravilnemu vedenju in zmanjšujemo verjetnost napak.

Tako bodo otroci počasi, a vztrajno spoznavali promet, pravila in zahteve, jih postopno

sprejemali in se po njih ravnali.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

Otrok naj svoje ravnanje tudi ubesedi. Glasno naj pove, kaj je storil. Na primer:

“Stoj”, “Pogledam na levo”, “Pogledam na desno”. V prometu je tudi mnogo pojavov,

zahtev, pravil, ki jih morajo otroci spoznati, jih razumeti ter si pridobiti mnogo izkušenj. To

“učenje” mora postati naravni, vsakdanji del otrokovega življenja, otrokove igre in tudi

drugih dejavnosti (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

»Predšolskega otroka pri hoji po pločniku ali ob robu ceste vedno držimo za roko.

Tako nas ne more nenadoma spustiti in steči na cesto, če ga kaj v trenutku tako

pritegne. Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od

vozil in smo odrasli vedno med njim in vozili. Ko otroka učimo, kje naj hodi po pločniku, si

lahko pomagamo s črto, ki jo narišemo po sredi pločnika ali položimo vrvico, da bomo

nazorno pokazali, katera polovica je zanj bolj varna.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

»Otroku moramo pomagati, da bo znal opazovati promet in zlasti pri prečkanju ceste

izbirati površine, na katerih ga bodo videli drugi. Otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi,

če oni vidijo avto, ki se približuje. Z izbiro svetlih oblačil v živih barvah lahko dosežemo,

da bodo otroci dobro vidni in jih bodo vozniki prej opazili. Pri slabi vidljivosti in v mraku

naj nosijo ob žep pripeto kresničko, tako da le-ta prosto niha in odseva svetlobo, če jo

osvetlijo avtomobilski žarometi. Otrok naj ima kresničko vedno pripeto, v mraku ali ob

slabi vidljivosti pa jo spusti iz žepa. Običajno jo pripnemo na desni žep. Še posebej je

uporaba odsevnikov pomembna v mesecih, ko je noč daljša in so otroci pogosteje tudi v

mraku na cesti.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).


21

Prometni znaki

»Prometni znaki s svojimi barvami in simboli otroke vedno pritegnejo. Brez težav se

naučijo njihova imena, več problemov pa imajo pri tem, kako je potrebno ravnati. Nekaj

znakov otroke izredno moti in jih razumejo popolnoma narobe. Simbole si razlagajo po

svoje in tako tudi ravnajo. Najbolj znan znak, ki spodbuja otroke k napačnemu ravnanju,

je znak Otroci na cesti, ki opozarja voznike, da prihajajo na območje, kjer so na cesti

pogosto otroci. Zaradi simbola dveh otrok v teku pa ga otroci lahko razumejo tako, da je

treba pri tem znaku steči čez cesto. Otroci bi morali poznati predvsem prometne znake,

ki pešce obveščajo o varni hoji, jim zapovedujejo ravnanje ali prepovedujejo hojo.«

(Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

Slika 1: Osnovni prometni znaki (Vir: www.genspot.com)

Otrok kolesar

»Tudi vožnjo s kolesom ali avtomobilom izkoristimo za učenje otrok. Na kolesu

vozimo otroka starega do sedem let, le če imamo za to posebej pritrjen sedež in stopalke

za noge. Stopalke preprečujejo, da bi dobili otroci noge med napere in tako povzročili

poškodbo oz. padec. Kolesarske čelade otroke in nas učinkovito obvarujejo poškodb

glave, ki so pri padcih ali nesrečah najbolj pogoste. Za otroka je koristno, da kar

najhitreje obvlada spretnosti, ki so potrebne za vožnjo s kolesom. Že po četrtem letu

starosti se lahko otrok vozi z dvokolesom brez dodatnih koleščkov. Vendar do desetega

leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo s kolesom, ni sposoben samostojne

vožnje v prometu.« (Žlender, Markl, 2010, str. 4-22).


22

Otrok v avtu

Otroke lahko vozimo v osebnih avtomobilih le, če so, glede na njihovo starost,

v ustreznem otroškem sedežu. Otroški sedež je lahko postavljen na prvi ali na zadnji

sedež v vozilu. Če ima avto vgrajen varnostni meh (air bag), pa otroškega sedeža ne

smemo postaviti na prednji sedež, oziroma nam mora serviser izključiti delovanje

varnostnega meha ali pa ga sami izklopimo s posebno ključavnico na armaturni plošči

(Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

Nekoliko večji otroci (ko dosežejo težo 18 kg), morajo biti med vožnjo nameščeni v

primernih otroških sedežih - jahačih z naslonom za glavo in naslonjalom za hrbet ter

pripeti z običajnim avtomobilskim varnostnim pasom. Po Zakonu se morajo otroci voziti

tako do 12. leta starosti oz. višine 150 cm. S strpnostjo in mirno vožnjo oblikujemo

njegovo prihodnje ravnanje v prometu (Žlender, Markl, 2010, str. 4 - 22).

2.3.3 Projekt Pasavček – red je vedno pas pripet

»Temeljni cilj projekta PASAVČEK je, da bi bil vsak otrok v avtomobilu ustrezno

zavarovan. Prvi korak je izbira ustreznega in kakovostnega varnostnega sedeža, glede

na starost otroka - otrokovo težo in velikost. Ni dovolj, da sedež le kupimo in namestimo

v avto. Sedež mora biti pravilno pritrjen, otrok mora biti v sedežu pravilno pripet, saj le

tako zagotovimo ustrezno zaščito otroka. Dober zgled in ustrezne navade, ki se

oblikujejo v otroških letih, ostanejo celo življenje. S Pasavčkom tudi mi spoznavamo

pomen varne vožnje in varnega vključevanja v promet. Osnovni namen projekta:

spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med

vožnjo. PASAVČEK PRAVI: Red je vedno pas pripet!« (Žlender, 2010, str. 3)!

2.3.4 Otrokovo razumevanje prometa

»Zagotavljanje varnosti otrok v prometu zahteva tudi razumevanje vzrokov in

dejavnikov njihovega neustreznega vedenja v prometu. Mednje sodijo otrokove še

nezadostno razvite sposobnosti, iz njih izhajajoče nerazumevanje prometnih razmer in

seveda neustrezna uporaba prometnih površin. Otroci ne presojajo razmer v prometu,

ampak se ravnajo po nekih obrednih pravilih, kot da jim ta sama po sebi zagotavljajo

varnost. Razumevanje prometnih izrazov in prometnih znakov pa se izboljšuje s

starostjo.« (Polič, 1999, str. 29).


23

»S prometno vzgojo v vrtcih tako otrokom dajemo teoretična in praktična znanja, ki

so potrebna za varno sodelovanje v prometu tako peščev, kot tudi kolesarjev in

voznikov. Hkrati oblikujemo posameznikove vrednote varnega sodelovanja, ki se izražajo

v obnašanju in ravnanju v prometu. Da vse to dosežemo, pa mora otrok za samostojno

sodelovanje v prometu najprej doseči določeno stopnjo v svojem umskem in telesnem

razvoju.« (Polič, 1996, str. 48).

2.3.5 Prometna vzgoja medpodročna dejavnost kurikula

Po sprejetju Kurikuluma za vrtce leta 1999 je prometna vzgoja, poleg moralnega

razvoja, skrbi za zdravje ter varnost kot rdeča nit prepletena skozi vsa področja, in je

tako del načina življenja in dela v vrtcu. (Kurikulum za vrtce, 1999).

Načrtovanje in izvedba dejavnosti v vrtcu poteka po kurikulumu. Obstaja veliko

možnosti za pridobivanje znanja in izkušenj na primerih. Tako otrokom omogočamo

učenje, kjer so vključene različne metode in aktivnosti, ki otroke podpirajo v

vsestranskem razvoju. Otroci med seboj sodelujejo, se pogovarjajo, učijo se

kompromisov (Žnidaršič, 2011, str. 6 - 8). Pomembno pa je, da so v izvedbenih oblikah

zajeta vsa področja kurikuluma.

Povezanost področja gibanja s prometno vzgojo

Skozi samo gibanje (hoja po pločniku) ter skozi gibalne igre lahko otrokom

približamo tudi prometno vzgojo. Poznamo različne igre, kot so npr. Prometna sredstva

in Semafor, lahko postavimo poligon s prometnimi znaki, skozi katerega se otroci

gibljejo, poznamo različne plesne igre in koreografije na to temo. Z vsem tem vplivamo

na otrokov gibalni razvoj, na privajanje in upoštevanje pravil ter na sodelovanje in pomoč

vrstnikom.

Povezanost področja jezik s prometno vzgojo

Otrokom pripovedujemo pravljice o prometu ter obnašanjem v njem ter se o pravljici

kasneje pogovorimo, pojemo pesmi, kot sta npr. Avto in Zebra, postavljamo jim različne

uganke na to temo, igramo se različne pantomime. S tem se otrok seznani tudi s

koncepti tiska. Z vsem naštetim spodbujamo tako verbalno kot tudi neverbalno

komunikacijo, pri vsem tem pa se otrok uči poslušati govorečega, kar je pomemben del v

komunikacijskem procesu.


24

Povezanost področja umetnost s prometno vzgojo

To dejavnost povežemo s prometom tako s petjem pesmi o prometu kot tudi z

likovnim ustvarjanjem in oblikovanjem slik o prometu ter samih prometnih znakih in tudi s

plesanjem koreografij, kjer lahko oponašamo prometna sredstva ali le plešemo na

pesem z vsebino o prometu.

Povezanost področja družba s prometno vzgojo

Promet je tema, ki jo uvrščamo v področje družbe, sega še preko področja družbe v

druga področja ter življenje in delo vrtca nasploh. Gre torej za samo poimenovanje in

poznavanje prometa, upoštevanje pravil, ki veljajo v njem ter pravilno obnašanje v njem.

Povezanost področja narave s prometno vzgojo

Povezava, ki jo tu vidimo je ta, da promet poteka v naravnem okolju. To lahko

vzgojiteljice izkoristijo tako, da na sprehodu opazijo tudi kakšno rastlino oz. žival in si jo

pobliže pogledajo. Kasneje lahko v vrtcu razpravljajo o tem, kako promet oz. smog iz

vozil vpliva na njihovo življenje.

Povezanost področja matematika s prometno vzgojo

Pri prometni vzgoji se v veliki meri srečamo z matematiko. Pri prometnih znakih gre

za prepoznavanje njihovih oblik, oblike pa spoznavamo tudi pri prevoznih sredstvih (npr.

kaj je na avtu okroglega). Lahko štejemo, koliko avtomobilov se pelje mimo vrtca ter

kakšne barve so oz. katerih barv avtomobilov največkrat pelje mimo vrtca. Prometne

znake lahko razvrščamo po oblikah in barvah.

Povezanost področja tehnika s prometno vzgojo

Pri tehnični vzgoji v povezavi s prometno vzgojo gre za oblikovanje funkcionalnih in

okrasnih izdelkov iz različnih materialov (papirja, lesa, odpadnih materialov, umetnih

mas, kovinskih materialov, gline in podobnih gnetilnih mas). Otroci spoznavajo različne

postopke za izdelavo igrače. Spoznavajo in uporabljajo različna orodja, pripomočke in

naprave za izdelavo igrače in se urijo v različnih tehničnih opravilih (rezanje, žaganje,

striženje, žebljanje, lepljenje, preizkušanje funkcionalnosti …).


25

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge

Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten napredek, je spremenil tudi svet, v katerega

stopajo tudi otroci. Pripraviti jih moramo na nekaj, kar zaradi svoje telesne in duševne

razvitosti skoraj do desetega leta starosti v resnici še ne bodo zmogli. Vendar je ta

priprava edina pot, da si bodo pridobili potrebno znanje, izkušnje in načela, ki jih bodo

vodila v prometu vse življenje, predvsem pa se bodo naučili varno vesti v prometu

(Gloglovec, 1996).

V empiričnem delu predstavljam primere izvedenih tehničnih dejavnosti, kjer smo

podrobneje spoznali promet in varnost v prometu. Namen naloge je omogočiti otroku, da

je v procesu aktiven in soodgovoren. Otrokom sem želela predstaviti tehniko in

tehnologijo kot prijetno izkušnjo, preko katere bodo spoznali in se naučili varno živeti v

različnih okoljih-prometu.

Prometno vzgojo sem izbrala z namenom, saj le ta, ni nikoli uresničena in izvedena

do kraja, saj so situacije v prometu vedno drugačne, dinamične, neponovljive in polne

presenečenj.


26

3.2 Raziskovalna metodologija

3.2.1 Raziskovalne hipoteze

V diplomski nalogi sem si zastavila naslednje hipoteze:

- Otroci poznajo osnovne prometne znake in se znajo vključevati v promet.

- Otroci lahko iz različnega odpadnega materiala naredijo prepoznaven in

uporaben izdelek.

- Otroci prepoznajo osebe, ki se ukvarjajo s prometom.

- Otroci vedo, zakaj se uporablja avtosedež in se znajo pravilno privezati.

3.2.2 Raziskovalne metode

Opravila sem kvalitativno in opazovalno empirično raziskavo. Z metodo akcijskega

raziskovanja pa sem izvedla in analizirala dejavnosti.

3.2.3 Raziskovalni vzorec

Moja raziskava je bila izvedena v Vrtcih Občine Žalec – enota Trje, kjer so bili otroci

stari od tri do pet let. Povprečna starost skupine je bila 4,5 let, nekaj otrok pa je že

dopolnilo pet let. Za potrebe raziskave je bilo vključenih vseh 21 otrok, od tega 15

dečkov in 6 deklic.

Skupino sem dobro poznala, saj smo sodelovali od začetka šolskega leta. V skupini

so bili otroci, ki vrtec obiskujejo že od začetka, le ena deklica se je skupini pridružila v

mesecu septembru. Otroci so zelo živahni, z veseljem sprejemajo nove naloge in izzive

in so željni novega znanja. Delo jih mora motivirati in jim dajati zanimanje za

nadaljevanje dejavnosti. Ker smo se skupaj odločili za sodelovanje v projektu Pasavec,

so bili otroci pripravljeni na delo in se veselili iskanja novih informacij, spoznavanja novih

ljudi in učenja splošne varnosti v prometu.

Dejavnosti smo izvajali v mesecu februarju in marcu.


27

3.2.4 Način zbiranja podatkov

Podatke o svoji raziskavi sem pridobila na različne načine, in sicer:

- Najpogostejša metoda je bila opazovanje. Otroke sem med izvajanjem dejavnosti

opazovala ter si pomembne ugotovitve sproti zapisovala.

- Beležila sem si otrokove odgovore na vprašanja, saj so mi na koncu pomagala

pri izvedbi evalvacije in potrditvi hipotez.

- Pri izvajanju dejavnosti sem otroke fotografirala in gradivo uporabila pri analizi

podatkov.


28

3.3 Opis in analiza tehničnih dejavnosti

3.3.1 Predstavitev prometa

Priprava na dejavnost:

VRTEC: Vrtci Občine Žalec

ENOTA: Trje

SKUPINA: 3-5 let

ŠTEVILO OTROK: 21

PODROČJE: Družba

DRUGA PODROČJA (povezave): Narava, jezik

TEMA: Varno vedenje na sprehodu, ter spoznavanje prometne ureditve bližnje in širše

okolice vrtca

GLOBALNI CILJI:

- Otrok se seznanja z varnim vedenjem in se nauči živeti in ravnati varno v

različnih okoljih - prometu

OPERATIVNI CILJI:

- Otrok spoznava urejenost prometa, prometnih znakov in prometnih predpisov

- Otrok spoznava različna vozila in udeležence v prometu

- Otrok spozna in si ogleda prometne znake (za pešce pomembne prometne znake

v okolici prehod za pešce, semafor, znak stop in druge)

- Razume pomen vidnosti v prometu in nošenje odsevnih brezrokavnikov v

povezavi z varnostjo in ustavljanjem vozil.

- Se zaveda pomembnosti pravilnega obnašanja v prometu.

METODE DELA: opazovanja, razlage, pogovora, pojasnjevanja

OBLIKE DELA: Skupna

UČNA SREDSTVA: Svetlobni jopiči (odsevni brezrokavniki), video posnetek

AKTIVNOSTI OTROK:

- V konkretnih situacijah spoznavajo pravila varne hoje (skupinske, ob odrasli

osebi, po pločniku …)


29

- Otroci na sprehodu opazujejo in opisujejo ceste, vozila, prometne znake (npr.

Pazi avto!, Otroci na cesti!, Prepovedano ustavljanje!) v okolici vrtca.

- Sodelujejo pri pogovoru.

- Ugotavljajo, od kod bodo pripeljali avtomobili.

- Skupno ponovimo vse, kar smo se naučili in spoznali na učnem sprehodu.

VLOGA ODRASLIH:

- Otroke povabim, da se pripravijo za poučni sprehod, se primerno oblečejo

(pomen svetlih oblačil).

- Z otroki se pogovorim o poteku sprehoda v bližnjo okolico vrtca, usmerim jih, naj

si med sprehodom ogledujejo prometne znake in označbe na cesti, naj bodo

pozorni tudi na obnašanje udeležencev v prometu, ki jih srečamo na sprehodu.

Hodimo v koloni v paru).

- Z izborom poti ponudim, da otroci v konkretni situaciji pridobivajo spretnosti in

navade za varno udeležbo v prometu.

- Skupaj obhodimo prometne poti. Izberemo najbolj varno pot.

- Med sprehodom se ustavljamo in opazujemo: Kje hodimo?, Kakšen je pločnik?,

Kako hodimo po pločniku?, Opazite tudi kakšne označbe na tleh?, Kaj pomenijo

te označbe?, Upoštevate te označbe?, Kako je označen prehod za pešce?

Vodišek, Petra (2014): Varnost predšolskih otrok v prometu. Diplomska naloga. Koper. UP PEF.

30

3.3.1.1 Didaktična izvedba

Uvodni del (motivacija)

V igralnici pripravim računalnik in projekcijo ter otroke presenetim s kratkimi

posnetki, filmi o prometu. Ogledamo si kratke prizore o prometu, kjer policistka razlaga

otrokom o varnosti v prometu s posebnimi primeri. Izberem film Varno o prometu in Hoja

ob cesti.

Glavni del

Otroke povabim v garderobo, kjer se bomo uredili za na sprehod. Povem jim, da

bomo šli do šolskega igrišča, vmes pa si bomo ogledovali okolico in se poučili o varnosti

v prometu. Z otroki bomo hodili v koloni po dva in dva. Držali se bomo pravil cestnega

prometa, opazovali bomo prometne znake, oznake na cestišču, križišča in avtomobile.

Pogovarjali se bomo o oblikah in barvah znakov ter o tem kaj pomenijo. Podrobneje si

bomo ogledali znak stop, semafor, prehod za pešce in talne označbe (šola).

Zaključni del

Ob prihodu v vrtec se bomo pogovorili o sprehodu, povedali bomo kaj smo videli in

kaj si zapomnili. Skupaj bomo obnovili prehojeno pot, opisali prometne znake, ki smo jih

videli in ponovili pravila ravnanja v prometu. Izjave uporabim pri evalvaciji.

3.3.1.2 Analiza in evalvacija

V sosednji igralnici smo si s prijatelji ogledali projekcijo kratkih filmov o prometu.

Posnetki so zelo prijetni in otrokom vzbujajo veselje in interes, hkrati pa se lahko veliko

naučijo ob gledanju le-teh. Sama sem izbrala dva posnetka, ki nam bosta v pomoč pri

nadaljevanju dejavnosti. Otroci so želeli pogledati vse prizore, zato sem jim obljubila, da

bodo imeli projekcijo na voljo še nekaj dni. Odšli smo v garderobo, kjer smo se uredili za

na sprehod in seveda otroci niso pozabili na odsevne brezrokavnike, ki so naš stalni

spremljevalec.


31

Na sprehodu se otroci držijo dogovora, da spremljamo varno hojo ob cestišču,

opazujemo znake in cestne predpise. Otroci že od daleč začnejo vpiti, da so opazili

utripajoče luči in znak za prehod za pešce. Odpravimo se pogledat ta znak od blizu in ga

podrobneje spoznati. Nato prehod za pešce tudi prečkamo z dvignjeno roko, saj

pregovor pravi: »Dvignjena roka za varnost otroka.«

Ob nadaljevanju poti otroci spremljajo vožnjo avtomobilov in so pozorni na svojo

hojo ob roku pločnika. Nekateri še vedno potrebujejo malo besedne spodbude in

opozoril, saj ob opazovanju prometa pozabijo na hojo v koloni. Med potjo opazimo in

spoznamo znak za prednostno cesto, znak za enosmerno ulico, talne označbe za šolo in

na koncu svoje poti pridemo še do glavnega semaforiziranega križišča. Seveda otroci

semafor opazijo že od daleč in nas opozorijo nanj. V križišču nekaj časa opazujemo

promet, spremljamo menjavanje luči na semaforju in se naučimo varno prečkati cesto ob

zeleni luči. Otroci se nato spočijejo in poigrajo ob bližnjem šolskem igrišču, nato pa

nadaljujemo pot nazaj do vrtca. Še vedno pazimo na pravila varne hoje v koloni ob

cestišču in opazujemo prometne znake. Na poti nazaj otroci potrebujejo malo več

besednih spodbud, saj so že malo utrujeni in hitro pozabijo na pravila v prometu. Še

vedno pa na glas zavpijejo, ko vidijo poznan prometni znak.,

Ob prihodu v vrtec se otroci uredijo, usedejo na blazine in skupaj se pogovorimo o

prehojeni poti. Otroci povedo kaj so videli, kaj na novo spoznali in kaj so si najbolje

zapomnili. Pokažem jim tri osnovne prometne znake in si sproti zapisujem katere otroci

poznajo, in so si zapomnili pomen določenih prometnih znakov. Z zapisanimi odgovori

naredim današnjo evalvacijo.

3.3.1.3 Moje razmišljanje in doseženi cilji

Otroci so se gibali, se sproščali in uživali v naravnem okolju, tako da smo vklopili

tudi področje družbe in gibanja. Utrjevali smo znanje o varnem vedenju in se učili živeti

in ravnati varno v različnih okoljih – prometu.


32

Slika 2: Ogled kratkega filma o prometu

Slika 3: Sprehod čez prehod za pešce

Slika 5: Ogled znaka STOP

Slika 4: Ogled semaforiziranega križišča


33

Graf 1: Prepoznavanje prometnih znakov (stop, prehod za pešce, semafor).

Pri prvi dejavnosti, aktivni sprehod s prepoznavanjem prometnih znakov, sem pri

končni evalvaciji prišla do rezultatov, da od prisotnih 20 otrok, pravilno poimenuje vse tri

prometne znake 17 otrok (85 %), 2 otroka (10 %) pravilno poimenuje dva prometna

znaka in potrebujeta malo pomoči, 1 otrok (5 %) pa ne želi poimenovati oz. sodelovati pri

končni evalvaciji.


34

3.3.2 Izdelovanje vozil in prometnih znakov



ENOTA: Trje

SKUPINA: 3-5 let

ŠTEVILO OTROK: 21

PODROČJE: Umetnost

DRUGA PODROČJA (povezave): Družba, matematika, narava

TEMA: Izdelovanje vozil in prometnih znakov

GLOBALNI CILJI:

- Otrok razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in

ustvarjanjem

- Otrok spoznava tehnične predmete in razvija spretnosti na področju tehnike in

tehnologije

OPERATIVNI CILJI:

- Otrok se uri v različnih tehničnih opravilih (rezanje, lepljenje).

- Otrok riše, slika prometne znake po spominu in opazovanju.

- Otrok izdela prevozna sredstva in različne odpadne embalaže.

- Otrok razvija, bogati in ohranja si likovno-izrazne in oblikovalske zmožnosti.

- Otrok razvija si zmožnost opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, domišljije in

likovni spomin.

- Otrok razvija drobne koordinacijske gibe in natančnost pri delu.

METODE DELA: Razgovor, razlaga, demonstracija, opazovanje, metoda praktičnih del

lastne aktivnosti, pogovora, igre

OBLIKE DELA: frontalna, individualna

UČNA SREDSTVA: škarje, lepilo, papir, odpadna embalaža (škatle, kartoni)

AKTIVNOSTI OTROK:

- Otroci ugotovijo, da si lahko naredimo avto iz škatlic.

- Otroci poslušajo podana navodila.

- Otroci začnejo delo, se dogovarjajo.


35

- Otroci opazujejo izdelke drugih in jih skušajo ovrednotiti po že prej postavljenih

kriterijih.

AKTIVNOSTI ODRASLIH:

- Pripravim veliko škatlic.

- Povem otrokom, da bo danes vsak poskusil narediti svoj avto.

- Pokažem, kaj lahko uporabimo za trup avtomobila in za kolesa (zvitke WC

papirja).

- Povem navodila za delo: vsak bo naredil en avto. Škatlice boste skupaj zlepili z

lepilom. Pomagali si boste lahko tudi s tršim papirjem, ki vam je ponujen v izbor.

iz kolaža (barvnega papirja) lahko izrežete okna, luči, kljuke, brisalce ... in jih

nalepite na avto. Poskusite uporabiti čim več domišljije.

- Otroke pri delu opazujem, jih spodbujam, jim svetujem in pomagam.

- Povabim jih, da predstavijo svoje izdelke, povedo, zakaj so se odločili za takšne

modele, oblike streh, oken, barve, kaj jim je všeč.

- Ponudim možnost igranja na narisanem cestišču.



Med jutranjim krogom otroke presenetim, ko v igralnico prinesem veliko škatlo in

črno vrečko. Otroci ugibajo kaj je znotraj in z roko tudi potipajo. Nekateri ugotovijo, da se

v škatli skrivajo manjše škatle. Vse skupaj stresemo na mizo in otrokom razložim kaj vse

bodo lahko počeli z odpadno embalažo.

Glavni del

Razdelili smo se v skupine, prava skupina se je odločila za izdelavo avtomobilov.

Uporabili so veliko škatel, ki so jih oblikovali po lastni domišljiji, jih polepili z barvnim

papirjem in izdelali vozila, ki bodo krasila našo razstavo.

Vzporedno je druga skupina začela z izdelovanjem prometnih znakov. S tempera

barvami so narisali ter pobarvali prometne znake, ki so jim ostali najbolj v spominu. Tako

so največkrat naredili znak stop, semafor in prehod za pešce.


36

Zaključni del

Vsa izdelana prevozna sredstva smo si kasneje ogledali, se z njimi poigrali na

narisanem cestišču, kasneje pa jih postavili na razstavo pred igralnico, da so bila vidna

tudi staršem in ostalim otrokom.


Med jutranjim krogom in pogovor sem v igralnico prinesla veliko škatlo in eno črno

vrečo. Otroci so z zanimanjem opazovali kaj je notri in bili v pričakovanju. Najprej so

otipali vrečo in ugotavljali kaj bi to lahko bilo. En deček je ugotovil, da so notri škatle, ker

je bilo na otip trdo. Škatle in vreče smo stresli ven na mizo in nadaljevali z ugibanjem. V

veliki škatli so bile manjše škatlice, zamaški in papir, otroci pa so z roko tipali kaj je notri,

ko so ugotovili, da gre za manjše škatle smo tudi te stresli na mizo.

V okviru »kotička tehnične vzgoje« sem pripravila material v večjem obsegu (po

količini in obsegu), otroci pa so opravili podrobno izbiro glede na konkretni izdelek,

funkcijo, namen in velikost izdelka. Otroci so se zavzeto lotili dela. Razdelili smo se v dve

skupini, prva je izdelovala prevozna sredstva iz odpadne embalaže, druga pa je risala

prometne znake s tempera barvami. Otroci, ki so začeli z izdelavo prevoznih sredstev,

so si večinoma izbrali avtomobile in avtobuse. Otroke sem spodbujala k ustvarjalnosti,

samostojnosti, skrbela sem za varno delo z uporabo škarij in lepila, vendar je večina

otrok bila zelo samostojna. Vsi so imeli ogromno idej in so bili pri delu zelo aktivni in

ustvarjalni. Nastajati so začele zanimive oblike, ki so resnično spominjale na avtomobile.

Druga skupina je najprej poskrbela za zaščito nato pa smo skupaj ponovili prometne

znake, ki smo jih spoznali. Otroci so po lastni želji izbrali znak, ki ga bodo na naslikali.

Največkrat so izbrali semafor in znak stop, nekaj otrok pa se je odločila za znak prehod

za pešce. Na mizo sem jim za lažjo predstavitev in odločitev dala še različne brošure, na

katerih so narisani različni prometni znaki, vendar jih otroci niso kaj dosti opazovali. Imeli

so zelo dober spomin in so točno vedeli, kako znaki zgledajo. S tempera barvami in

čopiči so hiteli narisati in pobarvati znake, ki jih bodo kasneje uporabili pri igri. Dejavnost

je potekala čez ves dan, saj so želeli vsi otroci dokončati izdelek, ker pa so bili zelo

natančni in ustvarjalni se je zadeva malo zavlekla. Naslednji dan bomo dejavnost

nadaljevali z zamenjavo skupine. Ko so vsi končali svoje izdelke, smo najprej pospravili

ves odpadni material in naredili prostor za nadaljevanje igre z lastnimi izdelki.


37

Otroci so v igralnici imeli že narejeno cesto z lepilnim trakom, zato je ena skupina

postavila okoli ceste svoje prometne znake, druga pa je po poti peljala svoja izdelana

vozila. Vsi otroci so si tako lahko ogledali izdelke prijateljev, jih pokomentirali in pohvalili.

Zanimivo je bilo, kako so otroci sami našli izraze, s katerimi so hvalili izdelke otrok, kot

so: bravo, zelo dober je videti; to si naredil carsko; tvoj avto je prava raketa; ipd. Kasneje

so otroci svoje izdelke zložili na razstavo pred igralnico, da so bili vidni tudi drugim

otrokom in staršem.


Otroke so pogovori o prometu, prebiranje slikanic in ostale dejavnosti, pritegnile k

temu, da so imeli željo narediti vsak svoje vozilo, prometni znak. Prav presenečena sem

bila, da so imeli otroci čisto različne ideje, načrti so se zelo razlikovali.

Dobila sem potrditev, da sem otroke pravilno usmerila k temu, da vsak razmišlja po

svoje. Da je lahko vsakemu všeč kako drugače in da s tem ni nič narobe. Ob risanju so

razvijali estetsko zaznavanje in umetniško predstavljivost. Otroci so razvijali domišljijo,

orientacijo (v prostoru in na listu), predstave o velikostnih razmerjih in delovanju vozila.

Tehnika je bila povezana z matematiko in umetnostjo.

Slika 7: Izdelovanje vozil iz odpadnega materiala

Slika 6: Lepljenje in rezanje


38

Slika 8: Risanje in barvanje prometnih znakov

Slika 9: Končna razstava izdelkov


39

3.3.3 Spoznavanje policijske enote; spoznavanje dela policistov in njihove

vloge v prometu



ENOTA: Trje

SKUPINA: 3-5 let

ŠTEVILO OTROK: 21

PODROČJE: Družba

DRUGA PODROČJA (povezave): Jezik, narava

TEMA: Obisk prometnega policista in policista specialne enote ter odhod na policijsko

postajo

GLOBALNI CILJI:

- Spoznavanje širšega družbenega okolja

- Otrok se seznanja z varnim načinom življenja

- Otrok spoznava sebe in druge ljudi v okolici

OPERATIVNI CILJI:

- Otrok podrobneje spozna poklic policista, njegovo opremo in policijsko ustanovo

- Otrok spozna razlike med prometnim policistom in policistom specialne enote

- Otrok si ogleda policijsko postajo, policijski avto, kombi in motor

METODE DELA: opazovanja, pojasnjevanja, razlage, poročanja

OBLIKE DELA: skupna, skupinska

UČNA SREDSTVA: uganke, odsevni brezrokavniki, policijski pripomočki (značka,

pištola, lisice, barve)

AKTIVNOSTI OTROK:

- Otroci razmišljajo, predvidevajo, razlagajo, naštevajo, raziskujejo in aktivno

sodelujejo.

- Po vrnitvi otroci poročajo.


40


- Želim, da otroci spoznajo podrobneje poklic policista in policijsko ustanovo.

- Vodim jutranji krog in poskrbim za motivacijo v jutranjem krogu.

- Otroke spodbujam z odprtimi vprašanji (viharjenje možganov) o temi policist –

policijska postaja).

- Seznanim, oziroma povem, da dobimo na obisk dva policista in da se bomo

odpravili na ogled policijske postaje.



Skupaj z otroki se usedemo na že pripravljene stole in ponovimo naučeno

deklamacijo o prometu. Preberem jim tudi nekaj ugank, ki jih otroci z mojo pomočjo tudi

rešijo. Uganke so otrokom zelo všeč in radi sodelujejo. Pri zadnji uganki jim povem, da

bo pravilen odgovor uganke tudi pripeljal to osebo v vrtec na obisk. Otroci so takoj

vedeli, za koga gre.

Glavni del

V igralnico sta prišli dve osebi, prometni policist oblečen v svojo značilno uniformo in

policist specialne enote, ki ga otroci niso prepoznali. Oba skupaj sta jim predstavila svoj

poklic, pokazala policijske pripomočke (značko, pištolo, lisice …) in povedala razlike med

njunima poklicema. Policist specialne enote je imel s seboj tudi barve, s katerimi je

otroke namazal in jim pokazal, kako se oni pripravijo na svojo nalogo. Po končani

predstavitvi sta nas oba policista pospremila do bližnje policijske postaje. Najprej smo

videli prostor dežurnega policista v sobi za intervencijo, v garaži pa smo si ogledali

policijski avto, policijsko kombi in policijski motor. Poslušali smo sireno za nujne primere

in opazovali utripajoče se luči.

Zaključni del

Ko smo prišli nazaj v igralnico, smo se pogovorili o videnem, obnovili pomembne

stvari in odgovorili na nekaj vprašanj, s katerimi sem lahko izvedla končno evalvacijo.

Otrokom sem na računalniku pokazala fotografije, ki so nastale tekom dneva.


41


Skupaj z otroki smo najprej uredili igralnico in stole postavili v polkrog. Ker smo se

pred kratkim naučili novo deklamacijo, smo jo skupaj samo ponovili, nato pa sem jim

pokazala knjigo, ki sem jo prinesla s seboj. V knjigi so bile različne uganke na temo

prometa, nekaj sem jih prebrala in otroci so z mojo pomočjo odgovarjali nanje. Pri zadnji

uganki je bil odgovor policist in tako sem tudi napovedala našega obiskovalca.

V igralnico sta prišla dva moška, prvi je bil prometni policist, ki so ga otroci takoj

prepoznali, drugi pa je bil oblečen v črno uniformo, ki je otroci niso prepoznali. Najprej se

je predstavil policist specialne enote, saj je v otrocih vzbujal zanimanje in pričakovanje.

Predstavil je svoj poklic, povedal kako delajo specialci in kaj vse potrebujejo med svojo

opremo. Otroci niso veliko sodelovali, saj jim je bilo vse na novo in niso poznali dela

policista specialne enote, zato so pozorno poslušali in opazovali. Policist specialne enote

je povedal zakaj so oblečeni v črno uniformo, in da si tudi obraz morajo prekriti z

barvami, če želijo biti čim bolj neopazni. Otroke je povabil, da se pridejo tudi oni namazat

z barvami. Javili so se samo trije najbolj pogumni otroci, drugi so le opazovali. Policist

Specialne enote je otroke namazal z zeleno in rjavo barvo ter jim tako prekril ves obraz,

ostali otroci pa so z navdušenjem in smehom spremljali svoje prijatelje.

Nato je na vrsto prišel prometni policist. Najprej se je predstavil, pokazal značko za

identifikacijo, nato pa predstavil še svoj poklic. Otroci so začeli aktivno sodelovati in

odgovarjati na vprašanja policista, saj jim je bil ta poklic blizu. Najbolj jih je zanimala

oprema policista, zato so si pobližje ogledali njegovo kapo, značko, lisice, nočno svetilko

in gumijevko. Oba policista pa sta jim tudi pokazala najbolj zanimiv pripomoček, pištolo.

Ob koncu predstavitve je policist specialne enote otrokom razdelil pobarvanke s

policijsko tematiko, ki smo si jih prihranili za naslednji dan, prometni policist pa je otroke

povabil, da si ogledajo policijsko postajo.

Z otroki smo se v garderobi uredili, nekaterim je pomagal tudi policist, si nadeli

odsevne brezrokavnike in se skupaj odpravili do policijske postaje. Med hojo smo

pohiteli, saj je rahlo deževalo in snežilo hkrati. Skozi glavni vhod smo vstopili v policijsko

postajo ter si najprej ogledali prostor dežurnega policista v sobi za intervencijo. Po

dolgem hodniku smo šli naprej do velike garaže, kjer imajo policisti svoja prevozna

sredstva. Na našo srečo smo si lahko ogledali policijski motor, avto in kombi. Otroci so

največ zanimanja pokazali za policijski motor, ki ga so vsi želeli preizkusiti, in policijski

kombi. Pogledali smo kabino kombija, v katero zaprejo, aretirajo kaznjence in

nepridiprave ter poslušali policijsko sireno in opazovali utripajoče se luči na avtomobilu.

Otroci so od navdušenja tekali od enega avtomobila do drugega, spraševali policiste


42

različne stvari, se fotografirali in podobno. Po končanem ogledu policijskih avtomobilov

smo policistom v zahvalo podarili svoje risbice in se poslovili.

V vrtcu smo obnovili današnji dan, povedali pomembne stvari, ki smo jih izvedeli od

policistov ter odgovorili na nekaj vprašanj, za lažjo analizo dejavnosti. Otrokom sem na

računalniku pokazala tudi fotografije, ki so nastale tekom dneva.


Vesela sem bila, da so otroci sodelovali, se ob tem dobro počutili in pridobivali

konkretne izkušnje. Otroci so podajali svoja mnenja in predloge in bili s tem aktivno

vključeni v proces pridobivanja novih znanj. Z navdušenjem so otroci opazovali, poslušali

poimenovanje in gospoda policista tudi sami kaj vprašali. Spomnili so se na film,

slikanice, strokovne revije, ki smo si jih ogledali in povezovali znanje, primerjali eno

izkušnjo z drugo. Zanimive so jim bile nove besede, ki jih niso poznali.

Z ogledom policijske postaje in pogovorom, so otroci dopolnjevali svoje besedišče,

spoznavali tehnologijo, ki jo policisti uporabljajo in svoj domači kraj.

Vključena smo imeli področja jezika in družbe.

Slika 10: Predstavitev poklica


43

Slika 11: Ogled policijske opreme, službene izkaznice

Slika 12: Maskiranje z barvami

Slika 13: Ogled policijskega vozila

Slika 14: Ogled policijskega motorja


44

3.3.4 Uporaba varnostnega sedeža v osebnem avtomobilu



ENOTA: Trje

SKUPINA: 3-5 let

ŠTEVILO OTROK: 21

PODROČJE: Družba

DRUGA PODROČJA (povezave): Narava, jezik

TEMA: Spoznavanje različnih avtosedežev in varna uporaba le-teh

GLOBALNI CILJI:

- Otrok se seznanja z varnim in zdravim načinom življenja.

- Otrok pridobiva pozitivne spodbude za uporabo otroških avtosedežev in

varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu.

OPERATIVNI CILJI:

- Otrok se seznani s pripenjanjem varnostnih pasov med vožnjo, ne le njih, ampak

vseh potnikov v avtomobilu.

- Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico.

- Otrok spozna pomen uporabe avtosedeža.

- Otrok spozna, kako se pravilno pripeti v avtosedež.

- Otrok spozna različne vrste avtosedežev in jih preizkusi.

METODE DELA: pogovora, razlage, pojasnjevanja, opazovanja, lastne aktivnosti, igre.

OBLIKE DELA: skupna, skupinska, individualna.

UČNA SREDSTVA: zloženke, film (video projekcija), avtosedeži različnih skupin.

AKTIVNOSTI OTROK:

- Otroci preko IKT-ja spoznavajo varnost v prometu (kratki filmi, prometni znaki),

- Se igrajo v priložnostnem kotičku z avtosedeži.

- Vsak od otrok je lahko v avtosedež privezal svojega dojenčka ter se tako

seznanjal z varnostnim sedežem, s pravilnim privezovanjem in namestitvijo otrok

v sedež.

- Vsak se poskusi tudi sam privezati v varnostni sedež.

- Igrajo se igro vlog z uporabo avtosedežev.


45


- Otrokom nudim možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi in se uči iskati

odgovor tako, da opazuje, raziskuje, opisuje, razlaga, posluša, dogovarja.

- Vodim pogovor o varnostnih sedežih in varnostnih pasovih.

- S postavljanjem vprašanj izrazim zanimanje, koliko otrok sedi v avtu v

varnostnem sedežu in koliko od njih je tudi privezanih?

- Pripravim prostor v avtomobilu, kjer si otroci podrobno ogledajo in preizkusijo

varnostni sedež.

- Spodbujam razvoj otrokovih veščin pri skrbi zase.



Z otroki se posedemo v jutranji krog. Med pogovorom o prometu in varnem ravnanju

v prometu pa preidemo na temo o uporabi sedeža v avtomobilu. Otrokom pokažem

zloženko Pasavčka, Red je vedno pas pripet in ogledamo si kratek film o uporabi

varnostnega pasa. Otroci po videnem podajo lastno mnenje, sama pa jim predstavim

pozitivne in negativne lastnosti uporabe avtosedeža. Ponovimo še nam že znan moto

Red je vedno pas pripet.

Glavni del

Po pogovoru in opazovanju slik pa v igralnico prinesem tri različne avtosedeže.

Otroci jih takoj prepoznajo, vendar še ne poznajo pravilnega namena in starostne

omejitve določene skupine sedeža. Po vrsti jim predstavim vse tri skupine sedežev in

otroci vsakega preizkusijo, saj le tako lahko ugotovijo kateri sedež je najbolj primeren za

njih. Pokažemo še pravilno pripenjanje otrok v sedež 1. skupine, sedež 2. in 3. skupine

pa bomo kasneje namestili v avto in tam pokazali, kako se pripnemo.


46

Zaključni del

Zaključna dejavnost se nadaljuje z otroško igro in uporabo avtosedeža, otroci

pripnejo vanj prijatelje, dojenčke, medvedke. Uredili smo tudi simbolni kotiček, ki

ponazarja vožnjo v avtomobilu z uporabo sedeža in varnostnega pasa, ki smo ga sami

izdelali.


Dejavnost smo začeli v jutranjem krogu s pogovorom o prometu. Otrokom sem nato

pokazala zloženko Red je vedno pas pripet, kjer je veliko avtosedežev in druge revije z

avtosedeži. Otroci so sami povedali kakšne sedeže imajo oni in kako se pripašejo notri.

Na projekciji sem jim pokazala še kratek posnetek in predstavitev vseh treh skupin

sedežev. Otroci pa so že iz preteklih let naučeni na Pasavčkov moto: »Red je vedno pas

pripet!«

Po končani začetni predstavitvi sva s pomočnico prinesli v igralnico vse tri skupine

avto sedežev. Otroci so lahko videli sedeže v živo in jih tudi preizkusili. Kaj kmalu so

ugotovili, kateri sedež je primeren za njihovo starost. Nekateri, ki imajo mlajše bratce in

sestrice, so tudi povedali, da imajo doma »jajčko«, sedež 1. skupine namenjen

dojenčkom. Pokazali so, kako starši v sedež pripnejo dojenčke in kaj potem naredijo še v

avtomobilu, saj se »jajčka« mora pripasati tudi z avtomobilskim sedežem. Otroci so me

presenetili s svojim znanjem in uporabo avtosedežev, skoraj vsi so prepoznali vse tri

vrste sedežev in vedeli, kako se vanje pripnejo.

Da bi lahko sedeže pravilno uporabili, smo jih odnesli do parkirišča, kjer smo

pripasali sedeže v moj avtomobil in otroci so jih tako preizkusili. Sedež 1. skupine smo si

samo ogledali, saj so vsi otroci preveliki in pretežki za uporabo le tega. Sedež 2. In 3.

skupine pa smo namestili na zadnje sedeže in otroci so jih lahko preizkusili. Vsak se je

usedel v oba sedeža in se poskusil sam pravilno pripasati. Brez moje pomoči je uspelo

samo nekaterim starejšim otrokom, mlajši pa so še potrebovali nekaj pomoči. Ugotovili

smo, da se po pravilih lahko vsi otroci razen treh, vozijo v sedežu 2. skupine, za sedež 3.

skupine, za »jahača« pa so primerni samo trije otroci. Ko so vsi otroci poskusili oba

sedeža, smo vse skupaj odnesli nazaj v igralnico, kjer je potekalo nadaljevanje

dejavnosti s simbolno igro.

Ena skupina je najprej pomagala urediti kotiček dom, kjer smo kasneje namestili

sedeže za nadaljevanje simbolne igre, kjer so otroci sami nameščali v sedeže plišaste

igrače in dojenčke, ali pa so pripasali kar drug drugega. V igri so zelo uživali in se na


47

sproščen način rokovali z avtosedeži. Druga skupina pa je uredila kotiček z miz in stolov,

ki je ponazarjal avtomobil in sedeže v njem (narobe obrnjena miza=avto, stoli v

mizi=sedeži). Potrebovali pa so še varnostne pasove, zato so si jih narisali na papir ter

jih izrezali. Igra je potekala čez ves dan, otroci so se menjavali v kotičkih in zelo uživali v

improvizaciji. Na veliko zanimanje in željo otrok se je dejavnost z avtosedeži v kotičkih

nadaljevala tudi naslednji dan.


Vsi otroci so preizkušali avto sedeže, to opravilo jim je bilo zelo prijetno, ob tem pa

so tudi razvijali fino motoriko in spoznali način pravilnega pripenjanja. Vsi so tudi želeli

preizkušati in posedati sebe ali dojenčke v sedeže. Primerjali so pravilnost pripetih

dojenčkov. Otroci so pridobivali izkušnje na področju sodelovanja, dogovarjanja (med

seboj so se dogovarjali, kdo bo s kom sodeloval v paru).

Slika 15: Uporaba sedeža v vozilu Slika 16: Pravilno pripenjanje v sedež


48

81%

19%

Prepoznavanje usteznega avtosedeža za

njihovo uporabo

Da

Ne

Graf 2: Prepoznavanje ustreznega avtosedeža za njihovo uporabo

Pri dejavnosti z uporabo avto sedeža je bilo prisotnih vseh 21 otrok. Na vprašanje,

kateri sedež je primeren za njihovo uporabo, je 17 otrok (81 %) odgovorilo pravilno, 4

otroci (19 %) pa so podali napačen odgovor oz. se niso znali samostojno odločiti.

Slika 17: Simbolna igra s sedežiSlika 18: Improvizacija vožnje v avtomobilu v avtosedežu


49

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Za diplomsko nalogo z naslovom Varnost predšolskih otrok v prometu, sem se

odločila, ker vsakodnevno vključevanje otrok v promet kot pešce, sovoznike ali kolesarje,

otrokom prinaša nove izkušnje, vprašanja in možnosti za učenje, spraševanje, dobivanje

odgovorov. Nalogo lahko zaključim z dejstvom, da so bila moja predvidevanja na

raziskovalne hipoteze kar točna.

Na začetku smo razmišljali in se pogovarjali o tem, kaj o prometu že vemo. Otroci so

me presenetili s svojim predhodnim znanjem, ki pa smo ga skozi izvedbene oblike

dejavnosti še nadgradili. Otroci so samostojno posegli po slikanicah in ostali literaturi, me

spraševali, prosili, da kaj preberemo, pogledamo. Ker je bila to njihova pobuda, so si

veliko od tega zapomnili in imeli željo raziskovati naprej. Ob samem ogledu različnih

prometnih situacij so veliko spraševali in povezovali videno s svojim že pridobljenim

znanjem, kar je tudi smisel aktivnega učenja.

Sklepne ugotovitve podajam v naslednjih točkah:

- Otroci so poznali osnovne prometne znake in se na sprehodu varno vključevali v

promet.

- Iz odpadnega materiala so izdelali vozila po svoji domišljiji, ki so bila

prepoznavna tudi širši javnosti.

- Prometnega policista so otroci takoj prepoznali, medtem ko so pri prepoznavanju

policista specialne enote potrebovali malo pomoči.

- Otroci so vedeli, zakaj se uporablja avto sedež, se znali vanj pripasati in v večini

tudi prepoznali primeren sedež za njihovo uporabo.

Po končanih dejavnostih lahko rečem, da je bila tema Prometna varnost v povezavi s

tehniko uspešno izvedena, saj imajo otroci v vrtcu veliko možnosti za pridobivanje znanja

in izkušenj na primerih. Vzgojitelj naj bi otroke podpiral pri raziskovanju, organizaciji, jim

pomagal pripravljati material, bil njihov pomočnik pri samostojnem pridobivanju izkušenj

in jim spodbujal razvijanje novih sposobnosti. Področja dejavnosti so se nenehno

prepletala in povezovala. Povezovanje pa omogoča smiselno učenje, kjer otrok znanje

osmisli, poveže in poglobi.


50

LITERATURA IN VIRI

Batistič – Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za

psihologijo osebnosti.

Gloglovec – Zmaga, V. (1996). Prometna vzgoja otroka. Murska Sobota: Solidarnost.

Ivić, I., Novak, J., Atanckovič, N., Aškocić, M. (2002): Razvojni koraki; pregled

osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo.

Marjanovič – Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.

Marjanovič – Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Nemec, B. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul razvoj in

učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer

založba.

Papotnik, A. (1988). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: društvo pedagoških Delavcev

Dolenjske, Pedagoška obzorja.

Papotnik, A. (1992). Prvi koraki v projektno nalogo: Projektni način dela pri tehniki na

razredni stopnji. Radovljica: Didakta.

Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.

Ljubljana: DZS.

Papotnik, A., Katalinič, D., Fošnarič, S. (2005). To zmorem že sedaj: z opazovanjem,

raziskovanjem in ustvarjanjem v svetu naravoslovja in tehnike. Limbuš: Izotech.

Plemenitaš, J. (1991). Prometna vzgoja za razredno stopnjo osnovne šole. Maribor: PEF

Maribor.

Polič, M. (1996). Prometna psihologija: Mladi v prometu. Ljubljana: Zveza organizacij za

tehnično kulturo Slovenije: Svet za preventivo v cestnem prometu Slovenije.


51

Zabukovec, V. (1999). Prometna vzgoja v vrtcih: Priročnik za vzgojitelje. Ljubljana: Svet

za preventivo v cestnem prometu Slovenije.

Žlender, B. (2010). Red je vedno pas pripet: za večjo varnost otrok med vožnjo. Javna

agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo v cestnem prometu Slovenije.

Žlender, B., Markl, M. (2010). Prvi koraki v svetu prometa: v pomoč staršem pri prometni

vzgoji. Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo v cestnem

prometu Slovenije.

Žnidaršič, D. (2011). Vrtec za prihodnost in otrokove kompetence. Educa, XX, št. 5/6.

Documents

DIPLOMSKA NALOGA PETRA VODI ŠEK · Piagetovo spoznavno teorijo je to za zaznavno –gibalno je to druga stopnja razvoja, za katero je zna čilno simbolno mi šljenje. Le-to pa se