Diplomska naloga Simona Bezovnik - share.upr.si · ZAHVALA Novo življenje, ki raste v meni, me spodbuja, da dokončno zaključim svoje obveznosti in se posvetim tebi…sreča moja!

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SIMONA BEZOVNIK

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

VLOGA ŠPORTNO REKREATIVNEGA DRUŠTVA

PRI SPODBUJANJU GIBALNE/ŠPORTNE

DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK

Simona Bezovnik

Koper 2016

Mentor: prof. dr. Rado Pišot

ZAHVALA

Novo življenje, ki raste v meni, me spodbuja, da dokončno zaključim svoje

obveznosti in se posvetim tebi…sreča moja! Neizmerno hvaležna, polna čudovitih

občutkov in radosti se končno podajam na pot starševstva.

Za izjemno hitro odzivanje, pomoč, nasvete in vso strokovno podlago pri

nastajanju diplomske naloge, se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Rado Pišot.

Hvala tudi mojim dragim staršem za večkratno opominjanje in podporo v času

študija.

Posebna zahvala pa gre mojemu partnerju Davidu za pomoč, potrpežljivost,

razumevanje, neizmerno ljubezen in podporo v času študija ter nastajanju diplomske

naloge. Zelo sem ti hvaležna, ponosna nate in na najino življenje.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Simona Bezovnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Vloga športno rekreativnega društva pri

spodbujanju gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne _______________

POVZETEK

Človeško telo je oblikovano za gibanje, zato potrebuje redno gibalno dejavnost in

vadbo, da lahko optimalno deluje in ostaja v ravnovesju. Vsak otrok nosi v sebi določen

gibalni potencial. Do kakšne mere bo otrok ta potencial razvil, pa je odvisno od

spodbud, okolja in njegove lastne aktivnosti. Oblikovanje temeljev gibalnega razvoja se

začne že zelo zgodaj v otroštvu, zato moramo otroku zagotoviti zadostno količino

gibalnih /športnih dejavnosti in redne gibalne vadbe.

Obdobje otroštva je ključnega pomena za vseživljenjske gibalne kompetence, prav

zaradi tega je bistvenega pomena zgodnje vključevanje otrok v razne gibalne/športne

dejavnosti. Zavedati se moramo, da gibalne kompetence pomembno prispevajo h

kakovosti življenja in razvoju posameznika, zato želimo v diplomski nalogi predstaviti

vlogo in pomen, ki jo imajo dodatne gibalne/športne dejavnosti, ponujene otroku izven

vrtca, v razvoju gibalnih kompetenc in učinkovitosti. Na osnovi empiričnih rezultatov

želimo preučiti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med otroci, ki obiskujejo

dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso vključeni.

Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalne/športne dejavnosti,

gibalna učinkovitost, športno rekreativno društvo.

ABSTRACT

The role of sports and recreation clubs in the promotion of motor/physical activities for

pre-school children.

Human body is designed for movement, therefore it needs movement and physical

activity on a regular basis so it can maintain optimal performance and balance. Every

child has a motor potential, which evolves, depending on incentives, environment and

his own activity. Forming of foundations of motor development starts in early childhood,

so a child must have sufficient motor/physical activities and regular excercise.

Childhood is essential for developing motor skills, that is why children should be

involved with motor/sports activites since early childhood on. Motor skills are very

important to quality of life and development of an individual. In my diploma thesis i will

present the importance and meaning of extra motor/physical activities, that a child can

attend out of kindergarten, for development of motor skills and motor efficiency in

children. Based on empirical findings we will research if there are differences in motor

efficiency between children that attend those extra activities and those who don't.

Keywords: preschool children, motor development, motor/sports activities, motor

efficiency, sports and recreation clubs.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 3

2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok................................................................ 3

2.1.1 Telesni razvoj ............................................................................................... 3

2.1.2 Osebnostni razvoj ......................................................................................... 3

2.1.3 Socialni razvoj .............................................................................................. 4

2.1.4 Čustveni razvoj ............................................................................................. 5

2.1.5 Gibalni razvoj ............................................................................................... 5

2.2 Vpliv gibalnih/športnih dejavnosti na celostni razvoj otrok ................................... 8

2.3 Vpliv gibalnih/športnih dejavnosti na gibalni razvoj otrok ....................................11

2.4 Vsebine gibalnih/športnih dejavnosti v predšolskem obdobju .............................12

2.4.1 Naravne oblike gibanj ..................................................................................12

2.4.1.1 Lokomocije............................................................................................12

2.4.1.2 Manipulacije ..........................................................................................15

2.4.1.3 Osnovna sestavljena gibanja ................................................................16

2.4.2 Elementarne igre .........................................................................................16

2.4.3 Gimnastične vaje .........................................................................................17

2.5 Nosilci gibalnega razvoja ...................................................................................19

2.5.1 Družina ........................................................................................................19

2.5.1.1 Vloga staršev pri usmerjanju otrok v gibalne/športne dejavnosti ...........19

2.5.2 Vrtec ............................................................................................................21

2.5.2.1 Cilji predšolske vzgoje za področje »GIBANJE« ...................................21

2.5.2.2 Organizacija in izvajanje predšolske športne vzgoje .............................23

2.5.3 Društva ........................................................................................................23

2.5.3.1 Pomen vključevanja v organizirane gibalne/športne dejavnosti .............23

2.5.3.2 Športno rekreativno društvo Svizec .......................................................25

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................26

3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................26

3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................26

3.3 Metode dela .......................................................................................................26

3.3.1 Raziskovalne metode ..................................................................................26

3.3.2 Vzorec merjencev ........................................................................................27

3.3.3 Vzorec spremenljivk ....................................................................................27

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ........................................................................27

3.3.5 Postopek obdelave podatkov.......................................................................27

3.4 Rezultati in interpretacija anketnega vprašalnika ...............................................28

3.5 Ugotavljanje statistično značilnih razlik ..............................................................48

3.5.1. Mnenja staršev o gibalni učinkovitosti njihovih otrok ..................................48

3.5.2 Mnenja staršev o zdravstvenem stanju njihovih otrok ..................................49

3.5.3 Mnenja staršev o splošnem počutju njihovih otrok .......................................50

3.6 Vrednotenje hipotez ...........................................................................................51

4 SKLEP .....................................................................................................................53

5 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................55

6 PRILOGE .................................................................................................................59

KAZALO TABEL

Tabela1: Število staršev glede na spol ........................................................................28

Tabela 2: Število otrok glede na spol ...........................................................................30

Tabela 3: Vpliv dodatne gibalne/športne dejavnosti na gibalno učinkovitost otrok. ......48

Tabela 4: Vpliv dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti na zdravje otrok. .......................49

Tabela 5: Vpliv dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti na splošno počutje otrok. ..........50

KAZALO SLIK

Slika 1: Športno rekreativno društvo Svizec.................................................................25

Slika 2: Število staršev glede na spol ..........................................................................28

Slika 3: Starost staršev ................................................................................................29

Slika 4: Dosežena izobrazba staršev ...........................................................................29

Slika 5: Število otrok glede na spol ..............................................................................30

Slika 6: Starost otrok ...................................................................................................31

Slika 7: Teža otrok.......................................................................................................31

Slika 8: Okolje bivanja .................................................................................................33

Slika 9: Oddaljenost od vrtca .......................................................................................34

Slika 10: Običajni prihod v vrtec ..................................................................................35

Slika 11: Obiskanost gibalnih/športnih dejavnosti izven vrtca ......................................35

Slika 12: Vrsta gibalnih/športnih dejavnosti .................................................................36

Slika 13: Kolikokrat na teden se otrok ukvarja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi? ......37

Slika 14: Koliko časa traja vadba? ...............................................................................38

Slika 15: Obiskanost gibalnih/športnih dejavnosti ........................................................39

Slika 16: Razlogi za nevključene otroke v gibalne/športne dejavnosti ..........................39

Slika 17: Vrsta gibalnih dejavnosti, ki jih otroci izvajajo doma ......................................40

Slika 18: Načini ukvarjanja z gibalnimi dejavnostmi doma ...........................................41

Slika 19: Časovno opredeljeno ukvarjanje z gibalnimi dejavnostmi otrok doma ...........41

Slika 20: Kako otrok pretežno preživlja čas med vikendi? ...........................................42

Slika 21: Koliko ur na dan otrok preživi na prostem, v zaprtem prostoru ali pretežno

sede? ..........................................................................................................................43

Slika 22: Kako ocenjujete gibalno/športno aktivnost vašega otroka? ...........................44

Slika 23: Kako bi ocenili telesno pripravljenost (kondicijo) vašega otroka? ..................45

Slika 24: Kako pogosto je vaš otrok odsoten iz vrtca zaradi bolezni? ..........................46

Slika 25: Ocenjevanje intenzivnosti trditev, ki veljajo za otroke ....................................47

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................59

Bezovnik, Simona (2016): Vloga športno rekreativnega društva pri spodbujanju gibalno/športne dejavnosti

predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Zaradi sodobnega načina in ritma življenja, pomanjkanja gibanja in pomanjkanja

gibalnih/športnih spodbud, se današnja družba zaradi nezdravega življenjskega sloga

spopada z upadanjem gibalnih sposobnosti, prekomerno telesno težo in številnimi

zdravstvenimi težavami.

Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da že pri otrocih v prvih letih življenja

začnemo gojiti zdrav odnos do gibalne/športne dejavnosti kot sestavni del življenja, saj

je potreba po gibanju ena izmed osnovnih otrokovih potreb in vpliva na njegov gibalni

ter posredno tudi na celostni razvoj.

Izraz gibalna/športna dejavnost (v nadaljevanju GŠD), kot navaja Pišot (2004) je

kakršnokoli gibanje, ki se odraža v večji energetski porabi kot je to značilno za

mirovanje. Izraz šport, ki se pogosto (neustrezno) uporablja namesto gibalna/športna

dejavnost, pa predstavlja le tisti njen del, ki vključuje sestavljeno in strukturirano

gibalno/športno dejavnost, ki je običajno nadzirana in katere vodilo je ohranjanje ali

razvijanje motorične učinkovitosti s ciljem doseganja športnega rezultata. Zajec in drugi

(2010) so mnenja, da k zdravju koristnim oblikam gibalnih/športnih dejavnostih

prištevamo športno rekreacijo, delovno-rekreativne aktivnosti ter transportne oblike

gibanja.

Pišot in Planinšec (2005) pravita, da je redna gibalna dejavnost v različnih oblikah

pomembna za otrokov razvoj, krepitev in varovanje zdravja, ohranjanje primerne ravni

telesne pripravljenosti in oblikovanje takšnih vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo redno

gibalno dejavnost v vseh življenjskih obdobjih. Zato je med najpomembnejšimi razlogi

za gibalno dejavnost v otroštvu predvsem navajanje na življenjski slog, ki naj bi se

nadaljeval v poznejših življenjskih obdobjih, saj ima takšno vedenje mnoge pozitivne

učinke na človekovo zdravje.

Pišot (2004) pa navaja, da ima gibalna/športna dejavnost svoj zdravstveno

preventivni pomen samo tedaj, kadar je primerno izbrana, uporabniku prilagojena in se

redno izvaja skozi vse življenje. Nujno je, da že v predšolskem obdobju, v katerem je

gibalni razvoj najintenzivnejši, otrokom ponudimo ustrezne in starosti primerne

gibalne/športne dejavnosti, s pomočjo katerih bo razvijal ne samo psihomotorične

sposobnosti in znanje, temveč tudi svoje kognitivno in čustveno-socialno področje. V



2

priporočilih za predšolske otroke se skladno z njihovimi razvojnimi potrebami poudarja

predvsem raznolikost gibalnih/športnih dejavnosti.

Gibalna/športna dejavnost bi morala postati vrednota, ki oblikuje in sproža

vedenjske namere z jasnim, operacionaliziranim ciljem: biti aktiven - biti pomemben in

vreden – biti zdrav – v spiralnem modelu posameznikovega razvoja. Le redna,

posamezniku prilagojena in primerno intenzivna gibalna/športna dejavnost ima

pozitiven in celosten vpliv na človekov organizem (Pišot in Jelovčan, 2006).

Za otrokov kakovostni gibalni razvoj in koristno preživljanje prostega časa ter

zagotavljanje ustrezne količine GŠD in gibalne učinkovitosti je tako nujno, da se otroci

vključujejo tudi v dodatne gibalne/športne dejavnosti izven vrtca. Strokovno vodena in

organizirana vadba jim lahko zagotovi pomembne dodatne izkušnje ter spodbude za

skladen in zdrav razvoj.



3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvojne značilnosti predšolskih otrok

Področja otrokovega razvoja, kot so čustveno, socialno, gibalno, spoznavno, so

med seboj povezana. Razvoj na enem področju vpliva na razvoj drugega področja in

obratno. Npr. ko se dojenček plazi in prične hoditi, se poveča njegova sposobnost

raziskovanja in s tem razvoja mišljenja ter obratno; razvoj otrokovih jezikovnih

spretnosti vpliva na sposobnost vzpostavljanja socialnih odnosov z odraslimi in drugimi

otroki (Marjanovič Umek, 2001).

2.1.1 Telesni razvoj

Telesni razvoj zajema anatomske in fiziološke procese oziroma spremembe v

razmerjih, oblikah in strukturi, do katerih pride v posameznikovem razvoju. Telesni

razvoj predstavlja spremembe v kompleksnosti strukture in oblike. Prvi proces

imenujemo rast, drugega pa diferenciacija. Vzrok za prvi pojav je rast celic, za drugi

pojav pa različen razvoj teh celic (Horvat in Magajna, 1989).

2.1.2 Osebnostni razvoj

Razvoj otrokove osebnosti je odvisen od tega, kar ga starši naučijo. Torej so starši

tisti, ki morajo prevzeti odgovornost za to, kakšni bodo njihovi otroci, ter poskrbeti, da

bodo pri otroku razvijali takšne lastnosti, ki jim bodo uspešno služile kasneje v življenju

(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Otroci so zelo dovzetni za učenje, še posebno v zgodnjem življenjskem obdobju.

Tako lahko starši z različnimi gibalnimi igrami oziroma gibalnimi dejavnostmi, otroka

naučimo vrednot in veščin, ki bodo otroku pomagale v življenju. To so: sposobnost

učenja na napakah, sočutje, sposobnost za skupinsko delo, potrpežljivost, sprejemanje

drugačnosti, pripravljenost deliti stvari z drugimi, sposobnost trdega dela, sposobnost

pozornosti, sposobnost ustvarjalnosti itd. Otroci se morajo o teh stvareh poučiti že

zgodaj, le tako jih bodo uspešno ponotranjili in se z njimi izkazali kot dobro vzgojeni



4

posamezniki in kultivirani člani družbe. Zgodnje učenje vrednot in gibalna dejavnost ki

vplivata na osebnostni razvoj otroka, sta se pokazali kot učinkovitejša tehnika od

klasičnega prepovedovanja, opominjanja, dajanja navodil. Prav starši smo tisti, kateri v

največji meri oblikujemo otrokov osebnostni razvoj. Pri tem moramo biti izredno

previdni. Pogosto so otrokove lastnosti odraz lastnosti staršev. Nepotrpežljiv roditelj

ima najverjetneje tudi nepotrpežljivega otroka. Če je otrok težaven, pogosto izvira ta

težavnost zaradi težavnih staršev ali težavnih družinskih razmer. Prav malo je verjetno,

da bodo imeli mirni starši težavnega otroka (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

V zgodnjem obdobju življenja, do 6. leta starosti, morajo otroci dobiti občutek, da

so sposobni obvladati spretnosti, ki jih od njih pričakujemo. Občutiti morajo svobodo pri

izražanju, sanjarjenju in razvijanju lastne domišljije. Zelo pozitivno je, če jih navajamo,

da tekmujejo sami s seboj in tako doživljajo občutek napredka, dosegajo uspehe,

bodisi pri majhnih ali velikih stvareh. Ti uspehi se bodo najverjetneje dogajali z

majhnimi koraki in postopoma (Cukjati, 2011).

2.1.3 Socialni razvoj

Socialni odnos otroka se prične ob prvem stiku oziroma reagiranju na okolje

(primarna socializacija), ta stik po navadi predstavlja mama. Prične se proces

socializacije, otrok se uči in prilagaja družbenim normam, standardom, običajem in

tradiciji. Zato naj bi starši že od samega začetka razvijali pozitiven socialen odnos, le

tako se bo tudi otrok pozitivno odzival na okolico in jo sprejemal. V prvem letu

otrokovega življenja je mama glavni otrokov skrbnik, ki zadovoljuje večino njegovih

potreb. Z odraščanjem pa vedno večjo vlogo pridobivajo očetje in vrstniki. Lahko tudi

povežemo dejstvo, da očetje s starostjo otroka, njegovo samostojnostjo in večjo

gibalno mobilnostjo, povečujejo svoj delež in vlogo pri športnih dejavnostih (Konavec,

1998).

Videmšek, Berdajs in Karpljuk (2003) pravijo, da imajo starši oziroma družina

odločilen pomen pri uspešni primarni socializaciji svojih otrok. Odnos, ki ga otrok

vzpostavi z materjo, je model za vse nadaljnje odnose. Otroci postanejo družabni tako,

da posnemajo starše. Najprej posnemajo izraze obraza, nato kretnje, gibanje in končno

vedenje staršev sploh. V kratkem času, to je v prvem letu življenja, prevzamejo in se

naučijo od staršev veliko osnovnih družabnih obredov.



5

Za socialni razvoj otroka je značilno, da po tretjem in četrtem letu starosti vse več

časa preživi z drugimi otroki, vse manj pa z odraslimi. V zgodnjem otroštvu otroci

razvijajo nove oblike socialnih interakcij in socialnih kompetenc, predvsem pri razvijanju

sposobnosti komuniciranja, recipročnosti, empatije in skupnega reševanja problemov

(Marjanovič Umek, idr., 2004).

2.1.4 Čustveni razvoj

Posameznik s čustvenim izražanjem sporoča svojo vpletenost v določeno situacijo.

Čustveni izrazi so dražljaji za osebo, ki jih opazuje, ocenjuje in si jih razlaga ter se na

podlagi pomena, ki jim ga pripisuje, nanje odziva. Obseg dražljajev, ki sodelujejo pri

nebesednem čustvenem sporazumevanju, je dokaj velik, zato smo pozorni predvsem

na naslednje kazalce čustvenih stanj: izraze obraza, gibe oči in smer gledanja, kretnje,

držo telesa, glas, nejezikovne znake, uporabo socialnega prostora, dotik in vonj

(Smrtnik Vitulić, 2004).

Ko se otrok začne učiti besednih izrazov za čustva, so temelji njegove čustvene

izraznosti že zgrajeni. Otrok se ustrezno odzove na čustvene izraze primarnih čustev,

še preden jih je sposoben poimenovati. Z razvojem govora se odpre možnost nadaljnje

diferenciacije izražanja in razumevanja čustev (Lamovec, 1991).

Ena najpogostejših čustev pri otrocih je jeza. Izlivi jeze niso samo pogosti ampak

tudi kratkotrajni. Do dveh let in pol se število teh izlivov povečuje, potem pa upada.

Pogostost jeze je odvisna tudi od domačega vzdušja. Če odrasli dopuščajo, da otrok s

takim vedenjem dosega želene cilje, so seveda izlivi jeze in napadalnega vedenja

pogostejši. V boju proti jezi ne smemo misliti, da jo je mogoče povsem odpraviti. Če

odpravimo tisto, kar pri otroku povzroča jezo, se bo pogostost takšnega odzivanja

zmanjšala (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

2.1.5 Gibalni razvoj

Gibalni razvoj je odraz zorenja, ki določa univerzalno sosledje pojavljanja

posameznih gibalnih sposobnosti v razvoju ter posameznikovih izkušenj, ki vplivajo

zlasti na hitrost doseganja mejnikov v gibalnem razvoju (Videmšek in Pišot, 2007).



6

Človekov gibalni razvoj se začne že v predporodni dobi in se neprestano

izpopolnjuje v nadaljnjem razvoju. Še posebej izrazit je v prvih treh letih življenja. Že v

prvih dveh letih otrok doseže stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno drugo bitje, saj

se začne gibati v pokončnem položaju. Od novorojenčka, ki je povsem nemočno bitje,

saj se sam ne more premakniti z mesta in prijeti z roko najbolj preprostega predmeta,

otrok doseže takšne gibalne zmožnosti, ko se lahko samostojno premika po prostoru in

po svoji volji upravlja s predmeti (Videmšek in Višinski, 2001).

Razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti poteka po določenih smereh. Razvoj od

glave proti spodnjim okončinam imenujemo cefalokavdalna smer, kar pomeni, da se

otrokov gibalni razvoj začne najprej na področju glave, nato vratu in ramen, trupa in

rok, šele nato nog. Otrok najprej dviga in obrača glavo, nato roke in ramena, zatem

sedi, se plazi, stoji in hodi. Naslednja smer razvoja pa poteka od hrbtenice navzven,

kar imenujemo proksimodistalna smer. To pomeni, da otrok najprej nadzira gibanje

tistih delov telesa, ki so bližje hrbtenici, kasneje pa tudi vse bolj oddaljene dele. Najprej

obvlada gibe trupa, nato rok in na koncu zapestja in prstov (Videmšek in Višinski,

2001).

Gre za proces, s pomočjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce,

kar je rezultat interakcije med genskimi in okoljskimi vplivi. Genski dejavniki so odločilni

za živčnomišično zorenje, morfološke značilnosti, predvsem v smislu velikosti, razmerij,

in kompozicije telesa, fizioloških značilnosti ter tempa rasti in zorenja (Malina,

Bouchard in Bar-Or, 2004, v Videmšek in Pišot, 2007). Med okoljskimi dejavniki pa

imajo najpomembnejši vpliv predhodne gibalne izkušnje, tudi iz prenatalnega obdobja,

in pridobivanje novih gibalnih izkušenj (Videmšek in Pišot, 2007).

Vpliv zunanjih dejavnikov je v zgodnjem otroštvu največji, pravočasnost in kvaliteta

dražljaja pa lahko pomembno pripomoreta pri dinamiki prehoda na višjo stopnjo

razvoja. Med pomembne dejavnike okolja sodijo življenjski stil, prehrana, bolezni in

gibalna dejavnost. Razvoj centralnega in perifernega živčnega sistema omogoča

otroku razvoj gibalnih sposobnosti (moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje, gibljivost,

natančnost) in gibalnih spretnosti (lokomotorne, manipulacijske, stabilnostne).

Po Gallahue in Ozmun (2006, v Videmšek in Pišot, 2007) gre otrok skozi različne

stopnje razvoja. Stopnje ločita glede na starost, vendar pa je zaradi individualnih razlik

možno prekrivanje:

• refleksno gibalna stopnja (pred rojstvom do 1. leta starosti);



7

• začetna zavestna gibalna (rudimentalna) stopnja (od 1. do 2. leta starosti);

• temeljna gibalna stopnja:

- začetna stopnja (od 2. do 3. leta),

- osnovna stopnja (od 4. do 5. leta),

- zrela stopnja (od 6. do 7. leta);

• stopnja specializacije gibanja (od 7. leta naprej).

Predmet naše raziskave so tri do šestletni otroci, zato nas najbolj zanima temeljna

gibalna stopnja. V tej stopnji otroci postanejo aktivni v preizkušanju in raziskovanju

gibalnih sposobnostih lastnega telesa z lokomotornimi, stabilizacijskimi in

manipulativnimi gibi. Omenjene spretnosti izvajajo najprej ločeno, nato pa v različnih

kombinacijah. S tem oblikujejo temeljne vzorce gibanja, vzpostavljajo kontrolo gibanja

in se učijo z gibanjem odgovarjati na različne dražljaje (Gallahue in Ozmun, 1998, v

Videmšek in Pišot, 2007). Otrok pri tem gibanje izvaja vedno bolj racionalno, kar je na

funkcionalnem nivoju posledica diferenciacije racionalnih gibalnih struktur od vseh

ostalih. Proces integracije pa pomeni sestavljanje preprostih struktur v kompleksno

gibanje (Dodig, 1998, v Videmšek in Pišot, 2007).

Videmšek in Višinski (2001) pišeta o silovitem napredku gibalnega razvoja otroka

od 3. do 6. leta starosti. Motorika predšolskega otroka se spreminja tako hitro, da

postaja gibanje ne le spretnejše, ampak tudi bolj premišljeno in ekonomično. Z

ustreznimi gibalnimi dejavnostmi otrok ne razvija le gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti, ampak tudi spoznavne, čustvene in socialne sposobnosti ter lastnosti.

Pri 3 do 4 letih otroci običajno obvladajo serijo gibalnih vzorcev, zlasti naravnih

gibanj: tek, skok, metanje predmeta, lovljenje žoge. Lahko stojijo in se gibajo po eni

nogi. Proti koncu tega obdobja postaja njihovo gibanje tudi mehansko učinkovitejše, še

bolj ritmično in koordinirano. Otroci so v obdobju od 4-5 let že sposobni izvajati različna

manj zahtevna sestavljena gibanja, obvladajo enostavne gibalne spretnosti (teniški

udarci, smučanje, osnove borilnih veščin, skoki, meti). Seveda pa je širina njihovih

gibalnih spretnosti odvisna od možnosti in priložnosti izvajanja in učenja gibalnih nalog.

Nedvomno je za razvoj gibalnih vzorcev in spretnosti še kako pomembno stimulativno

okolje družine in ožjega bivalnega okolja otroka (Škof, 2007).

Škof (2007) je mnenja, da otroci v starosti do štirih let niso zainteresirani za

tekmovanje in primerjavo med drugimi. Nahajajo se v fazi tako imenovane avtonomne

kompetence, ko so v glavnem usmerjeni na obvladovanje okolice in preverjanje samih



8

sebe. Pomembno jim je, da se naučijo voziti tricikl, uloviti žogo, da sami splezajo na

gugalnico itd., pri čemer jih niti malo ne skrbi, če drugi otroci to delajo bolje in hitreje.

Ne primerjajo se z drugimi, koristijo lastne referenčne standarde in niso zainteresirani

za tekmovanje. Otroci okrog petega leta starosti pa že začenjajo svoje sposobnosti

neposredno primerjati z izvajanjem drugih. Pojavi se motivacija za tekmovanje z

ostalimi. Zato se ta faza v razvoju tekmovalnosti imenuje faza socialne komparacije.

2.2 Vpliv gibalnih/športnih dejavnosti na celostni razvoj otrok

Otrok zaznava svet v najzgodnejšem obdobju prav preko gibanja, saj mu slednje

omogoči, da spozna zakonitosti in lastnosti posameznih elementov (na primer: voda je

mokra, je tekoča, se razlije, pljuska. Otrok lahko to spozna le preko tega, da se z vodo

igra, po njej skače, teka, se potaplja, nikakor pa ne z gledanjem oddaj po televiziji ali

igranjem računalniških iger). Otrokov razvoj in njegovo dojemanje sveta sta celostna,

zato primanjkljaj na enem področju neizogibno povzroči primanjkljaje na drugih

področjih (Štemberger, 2004).

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja

veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase.

Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja.

Z gibanjem otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. V gibalnih

dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri, razmerja do drugih; z

gibanjem otrok razvija občutek za ritem in hitrost ter dojema prostor in čas (Videmšek,

Kovač, 2001).

Otrok z različnimi dejavnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija gibalne in

funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznava in usvaja osnovne prvine različnih

športnih zvrsti. Mnoge gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda drugih

otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari, da sodeluje. Pri dejavnostih v paru ali

skupini ima priložnost, da si skupaj z drugimi otroki prizadeva doseči cilj. V

elementarnih gibalnih igrah spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen

sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti. Otrok je ustvarjalen, ko išče

svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo odgovarja na

nove izzive ter izraža svoja čustva in občutja (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).



9

Z različnimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razširja znanje z drugih področij. S

pomočjo različnih igral in športnih pripomočkov spoznava barve, oblike, površine,

usvaja količinske izraze (npr. veliko-malo, več-manj), izraze za prostorska razmerja

(npr. v-na-pod, zgoraj-spodaj, spredaj-zadaj, med-pred), časovna razmerja (počasi-

hitro, prej-potem), druge protipomenske izraze (npr. težko-lahko, umazan-čist, star-

nov) in se pri merjenju razdalje seznanja z merskimi enotami (npr. korak, meter). Otrok

se s pomočjo različnih dejavnosti začne zavedati samega sebe, oblikuje lastno

identiteto in samospoštovanje. Z različnimi gibalnimi nalogami otrok spoznava svoje

telo. Po končani aktivnosti opazuje spremembe na svojem telesu. Na enostaven način

mu poskušamo razložiti, zakaj je zadihan, zardel, znojen, zakaj mu srce utripa hitreje

itn. Spodbujamo ga, da razmišlja, kaj lahko stori za dobro počutje in zdravje (npr. pije,

ko je žejen, umije in preobleče se, ker je preznojen itn.). Otroka tako seznanjamo tudi z

osnovnimi načeli osebne higiene in poskrbimo, da jih po vadbi dosledno izvaja. Z

izvajanjem dejavnosti na prostem se otrok hkrati seznanja z lepoto in vrednostjo

narave ter naravovarstvenim ravnanjem (ne poškoduje rastja, ne trga cvetlic, s sabo

nosi vrečke za odpadke itn.) (Videmšek in Kovač, 2001).

Videmšek in Visinski (2001) pravita da si otrok z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi,

poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, razvija tudi spoznavne, socialne in

čustvene sposobnosti ter lastnosti. Tako z različnimi dejavnostmi pridobiva zaupanje v

svoje telo in gibalne sposobnosti, si s tem gradi ustrezno predstavo o sebi, se potrjuje

in si ustvarja čustveno vez z okoljem. Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba

in ko obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, pridobi občutek

samozaupanja in samozavesti.

Dosedanje raziskave so potrdile, da ima pomanjkanje ustreznega gibalnega

razvoja lahko za posledico ne le upočasnjen in neuravnotežen gibalni razvoj, ampak

lahko vodi tudi v nepravilno rast, neustrezno razvitost živčnega sistema, v razne

čustveno-socialne primanjkljaje ali pa celo v zakasnel intelektualni razvoj (Freedman

idr., 2005; Taylor, 2000, v Zajec, 2009).

Kristan (2010, str. 125 - 126) pa je v svoji knjigi, povzel strokovne ugotovitve

številnih domačih in tujih avtorje in za izredno vlogo in pomen gibalnih/športnih

dejavnosti na celostni razvoj otrok, zapisal nekaj ugotovitev:



10

· »Otrok najprej svet spoznava gibalno. Razvoj gibalnih sposobnosti pozitivno vpliva

na razvoj perceptivnih sposobnosti. Če je gibalna dejavnost omejena in

nezadostna, prihaja do težav v poznejšem perceptivnem in simbolnem mišljenju.«

· »Pomen motorike za otrokov razvoj temelji na neločljivosti med gibanjem,

razumevanjem, mišljenjem in počutjem. Senzomotorne izkušnje so podlaga za

razvoj mentalnih sposobnosti. Brez gibalne in senzorne razvojne zasnove ni mogoč

optimalen duševni razvoj.«

· »Z gibanjem se vadijo različni kortikalni centri. Koordinacijsko zahtevnejši gibi bolj

spodbujajo delovanje kortikalnih centrov. Nevrofiziološka celovitost vestibularnega

sestava se gradi z bogastvom raznovrstnih gibalnih nalog.«

· »Oblikovanje svojega jaza in pozitivne samopodobe sta izredno pomembni silnici v

procesu nadaljnjega otrokovega zorenja. Najdenje svojega jaza se prične najprej

prek gibalnih občutij in izkušenj. Otroci svojo samopodobo oblikujejo predvsem po

gibalnih značilnostih in sposobnostih. Otrokova gibalna insuficienca (nezadostnost

gibanja, pomanjkljivost, enostranskost) ovira stike z vrstniki in mnogi so zato

izločeni iz okolja. Socialne interakcije med otroki pa so prav tko pomembni dejavnik

njihovega spoznavnega razvoja.«

· » Za najboljši celostni razvoj otroka so najpomembnejše gibalne dejavnosti, ki

razvijajo skladnost (koordinacijo) gibanja, ravnotežje, gibalno natančnost

(preciznost) in deloma moč, ki pomaga pri udejanjanju prvih treh sklopov. Nekateri

avtorji zagotavljajo, da je teste gibalne skladnosti (koordinacije) mogoče uporabiti

kot prediktorje (napovedovalce) mentalnih sposobnosti.«

· »Pomen količinsko zadostne in kakovostne (smotrne, strokovno utemeljene)

gibalne dejavnosti je največji v času, ko proces mielinizacije (razvojnega zorenja)

živčnih vlaken še ni končan, to pa je prav predšolsko obdobje.«

Po Jambrešiču (2003) pa lahko v nekaj odstavkih zapišemo izrazite in glavne

pomene gibalnih/športnih dejavnosti za otrokov celostni razvoj:

· Šport kot gibanje (naravna razvojna potreba vsakega človeka) zadovoljuje otrokove

potrebe po gibanju.

· S športom prispevamo k ohranjanju in krepitvi otrokovega zdravja, še posebno, če

izvajamo športne aktivnosti v naravi.

· Šport vpliva na otrokove duševne in čustvene sposobnosti, na pozitivne odnose v

družini.



11

· Lahko pripomore k ustvarjalnosti, estetskemu in umetniškemu izražanju.

· Z gibanjem se lahko povečajo sposobnosti, kot so zbranost, hitrost odzivanja in

nadzor nad samim seboj.

· Gibanje v naravi budi ljubezen, pristen, kulturen in spoštljiv odnos do narave in

njene okolice.

· S športom prispevamo k sproščenemu življenju otroka, kar je pomembno za

duševni in socialni razvoj.

· V igri z vrstniki občuti otrok radost in veselje. S športno vzgojo smotrno, načrtno in

organizirano vplivamo na otrokov motorični razvoj in sposobnosti (koordinacijo,

hitrost, moč, gibljivost, preciznost, ravnotežje …).

· Otrok spoznava pojave v vsakdanjem življenju: na sprehodih spoznava promet, v

različnih gibalnih nalogah spoznava svoje telo, lastne gibe, spoznava vrednote

(vztrajnost, tovarištvo, spoštovanje…) in tako prispeva k oblikovanju lastnega

značaja.

· Otrok skozi igro uresničuje svoje želje in potrebe; skozi igro spoznava prva pravila,

ki jih mora spoštovati, doživlja prve zmage in poraze.

· Postopoma začne otrok spoznavati in osvajati osnovne prvine različnih športnih

zvrsti (od splošne telesne vadbe do smučanja, plavanja, letovanja, rolanja …).

· Športna dejavnost je pomemben dejavnik družinske integracije.

· Splošna telesna vadba pripomore k celostnemu oblikovanju otrokove osebnosti.

2.3 Vpliv gibalnih/športnih dejavnosti na gibalni razvoj otrok

S pestro izbiro različnih gibalnih/športnih dejavnosti v zaprtem prostoru in na

prostem otroci razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznavajo in

usvajajo prvine različnih športnih zvrsti. Mnoge gibalne/športne dejavnosti od otroka

zahtevajo, da se zaveda drugih otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari ter

sodeluje z njimi. Pri dejavnostih v paru ali skupini ima možnost, da si skupaj z drugimi

otroki prizadeva doseči cilj (Videmšek in Pišot, 2007).

Z različnimi gibalnimi/športnimi dejavnostmi vplivamo na razvoj splošne

vzdržljivost, moči, ravnotežja, hitrosti, koordinacije, preciznosti, torej cel sklop

motoričnih sposobnosti, ki so zelo pomembne za usklajen razvoj otrokovega telesa

(Bohinc, 2002).



12

Gibalna/športna dejavnost vpliva na usvajanje gibalnih, gibalno-estetskih, gibalno-

ritmičnih in gibalno-taktičnih spretnosti in veščin ter z njimi povezanega teoretičnega

znanja (Dežman in Dežman, 2004).

2.4 Vsebine gibalnih/športnih dejavnosti v predšolskem obdobju

2.4.1 Naravne oblike gibanj

Naravne oblike gibanja so gibanja, ki si jih otrok prinese s seboj na svet. So zelo

pomembna za življenje. Z razvojem človeka se je začel spreminjati način življenja, z

njim pa seveda tudi aktivnosti, ki jih je človek potreboval za svoj obstoj. Tako naravne

oblike gibanja človeku omogočajo dejavno in kakovostno življenje (Pišot in Jelovčan,

2006).

Glede na premikanje telesa po Pistotnik, Pinter in Dolenc (2002) ta gibanja delimo

v dve temeljni skupini, ti dve skupini pa skupaj tvorita še tretjo. Tako naravne oblike

gibanja delimo na:

· Lokomocije oz. pedipulacije – »sem prištevamo različna osnovna premikanja telesa

v prostoru (locus – lat. kraj, lokacija; motio – lat. gibanje; kar lahko povzamemo kot

spreminjanje lokacije v prostoru z gibanjem; oziroma pedis – lat. noga; uporabljanje

nog za premikanje v prostoru.«

· Manipulacije – »v katerih je zajeto opravljanje osnovnih gibalnih operacij s

posameznimi telesnimi segmenti (manus – lat. roka; manipulatio – lat. spretno

ravnanje s predmeti oz. rokovanje z njimi).«

· Osnovna sestavljena gibanja – »v njih ne prevladuje nobena od naštetih gibalnih

operacij, temveč so lokomocije in manipulacije tesno povezane ter tako tvorijo novo

gibalno kvaliteto, t.j. novo gibanje.«

2.4.1.1 Lokomocije

v Hoja

Je osnovna oblika gibanja. Pri hoji se opiramo v pokončnem položaju na spodnji

okončini (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002).



13

Običajna hoja je počasnejše gibanje, pri katerem je vsaj ena noga stalno v stiku s

podlago. Otrok se običajno nauči hoditi okrog 12. meseca starosti, vendar je to gibanje

nezanesljivo in še zelo nekoordinirano, saj se oblikuje vse tja do drugega leta starosti

in še dlje (Pistotnik, 1999).

Ker otrok sčasoma postane bolj radoveden in ga začne zanimati več stvari, s tem

postane bolj raziskovalen in se začne počasi dvigovati v klečeči položaj ob pomoči

drugih. Temu sledi izkorak in tako se ob opori dvigne v stoječi položaj. To ga privede

do prvega samostojnega koraka. Hoja se po navadi razvije nekje med desetim in

štirinajstim mesecem. Zanjo je značilno, da postopno dozoreva, zato se tudi začetna

hoja razlikuje od razvite. Otrok najprej hodi z razširjenimi nogami, z rokami pa poskuša

obdržati ravnotežje. Za začetno hojo je značilno, da je vijugasta, neenakomerna in

posledica tega so številni padci (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

v Tek

Za tek je značilno, da gre le za hitrejše gibanje, pri katerem se zaradi močnejših in

hitrejših odrivov od podlage pojavi tako imenovana faza leta (Pistotnik, Pinter in

Dolenc, 2002).

Na začetku je otrokov tek podoben hitri hoji, nekje po četrtem letu starosti postane

bolj dinamičen. To je tudi obdobje, ko otroci radi tekmujejo med seboj. Različne vaje

teka krepijo mišice nog, trupa in ramenskega obroča, vplivajo pa tudi na pravilno

izoblikovanje stopalnega loka. Zelo pozitivno vpliva tudi na notranje organe, dihala,

prebavila in krvni obtok (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

v Lazenje in plazenje

Lazenje je oblika gibanja, pri kateri se vadeči premikajo s pomočjo rok in nog, trup

pa je dvignjen od podlage. To pomeni, da se lazenja izvajajo v različnih mešanih

oporah na rokah in nogah (opore ležno, klečno, čepno ali sedno). Prvinska oblika

lazenja se izvaja v opori klečno spredaj, ker ima tako otrok večjo podporno ploskev in s

tem boljše ravnotežje. Plazenje pa je gibanje, pri katerem otrok za premikanje po

prostoru uporablja roke, noge in trup, pri čemer je trup v stiku s podlago. To pomeni, da

se plazenje lahko izvaja v različnih ležah, prvinska oblika gibanja pa se izvaja v

trebušni leži, s pomočjo rok, nog in trupa (Pistotnik, 2002).

Otrok se začne plaziti, ko osvoji sedeči položaj in si razvije ravnotežje, ki mu

omogoča sedenje. To se zgodi nekje med osmim in desetim mesecem starosti. Najprej

to počne z isto roko in nogo, kasneje pa začne uporabljati navzkrižno in sicer leva roka



14

- desna roka, in narobe. Plazenje je zelo pomembno, saj si otrok s tem krepi mišice in

sicer ramenske, hrbtne in mišice lakti. Prav tako tudi mišice spodnjega dela trupa, nog

in stopal, ko telo potiska pred seboj. Ugodno vpliva tudi na razvoj hrbtenice (Videmšek

in Višinski, 2001).

O pravilnem plazenju oz. lazenju govorimo takrat, ko otrok enakomerno uporablja

roke in noge (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

v Plezanje

Je gibanje, pri katerem se premikamo v različnih vesah in sicer s pomočjo svojih

okončin. To gibanje je lahko zaradi vzpenjanja in spuščanja zelo naporno in hkrati tudi

nevarno (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002).

Plezanje se pojavi že zelo zgodaj, še preden otrok shodi. V vsakem otroku se

prebudi želja po plezanju na kakšen višji predmet (npr. stol). Do tretjega leta starosti je

plezanje še dokaj nezanesljivo, še posebej imajo težave pri samem spustu. Nekje po

četrtem letu starosti pa te težave po navadi izginejo. Otroci so pri plezanju zelo

pogumni, zato jim moramo to vrsto gibanja tudi omogočiti, seveda pod nadzorom

odrasle osebe (Videmške in Visinski, 2001).

Uporaba vzorca plezanja je za otrokov gibalni razvoj izjemno pomembna.

Poznamo več pozitivnih učinkov plezanja. Vpliva na razvoj splošne moči vseh delov

telesa, posebno na krepitev mišic rok, ramenskega obroča ter upogibalk in iztegovalk

trupa, z njegovo uporabo lahko odpravljamo škodljive posledice dolgotrajnega sedenja

in s tem vplivamo na ohranitev oziroma izboljšanje pravilne telesne drže. Plezanje s

svojimi pozitivnimi učinki vpliva tudi na psihološko plat otroka, saj ob tem pridobiva

samozavest in razvija gibalne spretnosti, s katerimi si lahko pomaga pri premagovanju

preprek v naravi (Plevnik in Pišot, 2016 v Plevnik in Pišot, 2016).

v Skoki, poskoki

Skok je sestavljen iz odriva, leta in doskoka (Pišot in Jelovčan, 2006). Skakanje se

pri otrocih pojavi že zelo zgodaj v razvoju, vendar so to le različni poskoki na mestu in s

sonožnim odrivom. Za različne skoke pa mora biti otrok že dovolj krepak in koordiniran,

saj je zanje značilno, da so sestavljeni iz treh faz: odriva, leta in doskoka (Pistotnik,

2003).

Skoki so lahko izvedeni v daljino (skok čez jarek, lužo, potok itd.), globino (skok iz

stola, letvenika, klopi itd.) in višino (skok na pločnik, polivalentno blazino, itd.). Zahteva

že veliko gibalne spretnosti. Dve leti star otrok je že zmožen sonožno skakati. Skačejo



15

že tudi v daljino, globino in višino. In prav slednji jim povzroča največ težav. Okrog

tretjega leta starosti so že sposobni skakati enonožno. Po petem letu večina otrok

obvlada vse vrste skokov. Pri tem si razvijajo odrivno moč, ravnotežje in koordinacijo

gibanja. Skoki in poskoki krepijo vse nožne mišice, trebušne, prsne, hrbtne in mišice

ramenskega obroča (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

S skoki razvijamo različne gibalne sposobnosti, predvsem eksplozivno moč, hitrost

posamičnega giba, koordinacijo nog oziroma celega telesa ter statično in dinamično

ravnotežje (Koren, Šimunič in Pišot, 2016 v Plevnik in Pišot, 2016)

v Padci

Z učenjem hoje in teka se pojavijo tudi padci, saj otroci težko obdržijo ravnotežje.

Kadar otrok ne more obdržati ravnotežnega položaja, pride do izravnoteženja telesa, ki

posledično povzroči trd stik s tlemi. Tako padec predstavlja prehod v nižji položaj, ki ga

otrok že obvlada (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002).

Pogostost padcev je odvisna od številnih dejavnikov, na primer od otrokove

starosti in njegove razvojne stopnje, urejenosti okolja, v katerem preživi večino časa,

varnosti proizvodov in družbenogospodarskega položaja družine. Mlajši otroci so bolj

ogroženi zaradi padcev, ker intenzivno raziskujejo svojo okolico, pri tem pa ne znajo

oceniti vseh nevarnosti, ki jim pretijo. Šele ob usvojenih temeljnih gibalnih vzorcih lahko

otrok razvije specifična znanja in spretnosti, ki so pomembna pri učenju zapletenejših

motoričnih veščin (Dobnik, idr., 2016 v Plevnik in Pišot, 2016).

2.4.1.2 Manipulacije

v Meti in lovljenje predmetov

To so gibanja, ki razvijajo otrokovo osnovno motoriko. Za njihovo izvajanje so

potrebne skladnost, gibljivost, natančnost, hitra odzivnost in aktiviranje moči za

premagovanjem teže predmeta (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Že eno leto stari otroci mečejo žogo, vendar brez cilja. Pri triletnikih se pogosto

dogaja, da so pri vajah z žogo neuspešni. Ko le to poskušajo ujeti, jim ta večkrat pade

na tla, saj je ujemanje prepočasno. Prav tako še niso sposobni realno oceniti razdalje

in kakšno moč morajo uporabiti. Zato tudi ne zadenejo cilja. Vendar že štiri letniki

mečejo mnogo dalje in tako tudi močneje in tudi pri ujemanju so bolj uspešni. Po petem

letu starosti že znajo uskladiti gibanje z metanjem, vodenjem in brcanjem žoge

(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).



16

v Udarci in blokade udarcev – v predšolskem obdobju ni primerno.

v Prijemi

S prijemi otroci pridobivajo nove gibalne izkušnje, ki predstavljajo osnovo za

gibalne vzorce, ki jih bodo uporabljali kasneje. Nekje med drugim in tretjim letom

starosti otroci začnejo tudi s tipanjem odkrivati svet. Tudi to gibanje je zelo pomembno,

saj si otrok s tem razvija taktilni čut celega telesa (Videmšek, Berdajs in Karpljuk,

2003).

2.4.1.3 Osnovna sestavljena gibanja

v Dviganja in nošenja

V večini primerov jih uvrščamo med sestavljena gibanja, saj gre za povezovanje

različnih prijemov in ravnanja s predmeti (manipulacije) ter premikanja v prostoru

(pedipulacije). S tem gibanjem se človek srečuje vsak dan, saj premik že tako

majhnega objekta zahteva dvig in njegovo prestavitev na drugo mesto. Za to je

potrebna določena sila, ki jo razvijejo mišice s svojim napenjanjem. Pri predšolskih

otrocih mora biti večji poudarek na sami aktivnosti, in sicer pripogibanju, dvigovanju in

nošenju (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002).

v Potiskanja in vlečenja

Tudi ta se pojavljajo v vsakdanjem življenju, saj se težji predmeti ne morejo

prenesti, zato pa jih lahko potiskamo ali vlečemo po podlagi. Povezana so s

premikanjem predmetov in za njihovo izvedbo je potrebno aktivirati ustrezno količino

mišične sile. Pri predšolskih otrocih jih lahko uporabljamo v obliki borilnih nalog,

izvedenih v parih. Pomembno je, da podamo natančna navodila, poudarek pa je naj

bolj na spretnosti kot na moči (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002).

2.4.2 Elementarne igre

Igre, ki vključujejo elementarne oblike človekovega gibanja in v katerih imamo

možnost prilagajanja pravil trenutni situaciji in potrebam, imenujemo elementarne igre

(Pistotnik, 2003).



17

Elementarne igre so nadgradnja naravnih oblik gibanja. V elementarnih gibalnih

igrah otrok spoznava smisel in pomen upoštevanja pravil, pomen sodelovanja ter

spoštovanja in upoštevanja različnosti. Otrok je tudi ustvarjalen, ko išče svoje načine in

poti za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo odgovarja na nove izzive ter

izraža svoja čustva (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

Elementarnih iger ne izbiramo samo zaradi igre same in zabave, ki jo nudijo,

ampak z vsako izbrano igro uresničujemo opredeljene cilje, ki jih želimo doseči. Cilji se

razlikujejo glede na dele vadbene enote: v pripravljalnem delu otroke pripravimo na

glavni del, kar pomeni, da jih ogrejemo in psihično in telesno pripravimo za izbrano

dejavnost. Glavni del vadbene enote je namenjen pridobivanju novih gibalnih znanj,

njihovemu utrjevanju, razvoju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, razvijanju

sodelovanja v skupini, vztrajnosti, spoštovanja dogovorjenih pravil itn. Po potrebi

vključimo v vadbeno enoto tudi sklepni del v katerem otroke po večjih naporih v

glavnem delu vadbene enote z elementarnimi igrami telesno in duševno umirimo

(Marjanovič, idr. 2004).

Pišot in Planinšec (2005) navajata, da je osnova za razvoj gibalnih spretnosti

intenziven razvoj nekaterih motoričnih sposobnosti, predvsem reakcijskega časa,

koordinacije in hitrosti gibanja, kar razvijamo prav z elementarnimi igrami.

2.4.3 Gimnastične vaje

Gimnastična abeceda je množica preprostih, raznolikih gibalnih nalog z

gimnastično vsebino. O gimnastični vsebini govorimo, če izvajamo gimnastične vaje ali

če izvajamo gibanja na, ob ali čez gimnastična orodja ali z gimnastičnimi pripomočki

(Novak, Kovač in Čuk, 2008).

Gimnastična abeceda predstavlja uvod v gimnastiko. S številnimi gimnastičnimi

vajami, pripravljalnimi vajami, predvajami in preprostimi gimnastičnimi prvinami učimo

otroke obvladovanja svojega telesa, z njimi pridobivajo spretnosti ter razvijajo gibalne

sposobnosti. Vsebino gimnastične abecede bi lahko razdelili na več sklopov, in sicer:

gimnastične vaje, premagovanje ovir s poligoni in štafetami, akrobatska abeceda, skoki

in preskoki, vaje v vesah in oporah, osnove ritmične gimnastike ter skoki na in s prožne

ponjave (Novak, Kovač in Čuk, 2008).



18

Za otroke je gimnastična abeceda pomembna, saj se s pestro uporabo

gimnastičnih elementov gibalni vzorci nadgradijo v gibalne stereotipe (Pišot in

Jelovčan, 2012). Gimnastične vaje predstavljajo vaje, ki jih izberemo in izvajamo z

določenim ciljem ter imajo ob pravilni izvedbi in količini vpliv na razvoj različnih

sistemov človeka. Cilji so lahko različni (ogrevanje, sproščanje, razvijanje gibalnih

sposobnosti, rehabilitacija itd.), zato moramo razumeti učinke vaj in jih temu primerno

tudi izbrati. Pri predšolskih otrocih je pomembno, da se postopoma naučijo pravilnega

izvajanja gimnastičnih vaj ter osnovne položaje postopno tudi pravilno poimenujejo. Ker

so gimnastične vaje za otroke z informacijskega vidika dokaj zahtevne, razvijajo zlasti

koordinacijo gibanja ter osnovne gibalne koncepte oziroma sheme (spoznavanje

različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med njim in pripomočkom,

med sovrstnikom). Pri gimnastičnih vajah se otroci spoznavajo z osnovnimi prvinami

gibanja, kot so smer, hitrost, amplituda, ritem itn., kar značilno prispeva k njihovi

koordinaciji gibanja (Videmšek in Pišot, 2007).

Gimnastične vaje izvajamo po nekem logičnem zaporedju: od ramenskega obroča,

rok hrbtenice, kolkov do nog in stopal. Izbrane gimnastične vaje, ki jih želimo

uporabljati, uredimo v logično celoto, v t. i. kompleks gimnastičnih vaj (Videmšek in

Pišot, 2007).

Izbrani kompleks gimnastičnih vaj izvajajo vsi otroci hkrati ali vsak po svoje. Pri

hkratnem izvajanju jih vodimo z besedami: gor, dol, naprej, nazaj itn. ali pa lahko tudi

štejemo (Videmšek in Pišot, 2007).

Komplekse gimnastičnih vaj pa lahko izvajamo ali: brez športnih pripomočkov; s

športnimi pripomočki (žoga, balon, rutica, obroč itd.); samostojno, v parih; ob glasbeni

spremljavi ali brez nje (Videmšek in Pišot, 2007).

Gimnastične vaje pri najmlajših predstavimo in popestrimo s primeri iz živalskega

in rastlinskega sveta, oponašanjem risanih junakov in junakov iz sveta pravljic ter s

primeri iz vsakdanjega življenja. Pri sami izvedbi popravljamo le bistvene napake, prav

tako pa vadbo tudi čim manj prekinjamo (Novak, Kovač in Čuk, 2008).



19

2.5 Nosilci gibalnega razvoja

2.5.1 Družina

2.5.1.1 Vloga staršev pri usmerjanju otrok v gibalne/športne dejavnosti

Družina je v sleherni družbeni skupnosti osnovna celica družbenega življenja in

najmanjša ter hkrati najpomembnejša organska enota in oblikovalka otrokove celovite

osebnosti. Številni strokovnjaki opozarjajo na pomemben vpliv družine pri otrokovem

razvoju, saj dobi otrok v navedenem mikrosocialnem okolju prve in osnovne izkušnje o

telesnem, čustvenem, duševnem, socialnem, duhovnem in osebnostnem razvoju.

Berčič (v Kajtna in Tušak, 2005) pravi, da veliko tega lahko otrok pridobi prav s

telesnim gibanjem in z osnovnimi športnimi (športno rekreativnimi) dejavnostmi.

Okolje družine je najpomembnejši dejavnik oblikovanja vzorca življenjskega sloga

in navad človeka tako v mladosti kot tudi za celo življenje (Škof, 2007).

Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje v spontane in vodene

športne dejavnosti. Njihova motivacija se še poveča, če so v njihovo aktivnost vključeni

tudi starši. Zavedanje staršev o pomenu predšolske športne vzgoje predstavlja otroku

trden most k njegovemu kakovostnejšemu preživljanju prostega časa s športnim

udejstvovanjem tudi v kasnejših letih življenja (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).

Starši naj bi otroku predstavili čim več različnih športnih aktivnosti, ga spodbujali

in ne silili k športu, spodbujali zdrave navade in življenjski slog, omogočili čim več iger

na prostem in v njih tudi sodelovali, otroku pomagali, da si ustvari uresničljive cilje,

otroku pomagali pri odločanju, otroke peljali na ogled športnih tekmovanj (Cecić Erpič,

2004).

Športna rekreacija ima torej pri zorenju otrok v družini izjemno pomembno mesto.

Znano je, da je prav v zgodnjem otrokovem obdobju mogoče najučinkoviteje vplivati na

njegov celostni razvoj, še zlasti pa na njegov motorični oziroma gibalni razvoj. Redno

športnorekreativno udejstvovanje v družini pomembno prispeva k oblikovanju

otrokovega odnosa do športa nasploh in njegovega kasnejšega udejstvovanja v

življenju. Doupona in Petrović (2000) sta mnenja, da je športna dejavnost v družini

pomemben (so)dejavnik preoblikovanja sprevrženih miselnih vzorcev in življenjskega

stila mnogih sodobnih družin.



20

Berčič (v Kajtna in Tušak, 2005) je mnenja, da moramo s prvimi gibalnimi

izkušnjami poseči v najbolj zgodnje obdobje razvoja otroka in v njemu najbolj prijaznem

okolju. Prav to pa je v družini, ki je spodbujevalka otrokovega razvoja in gibanja. V

družini se najbolje in najhitreje oblikuje odnos do gibanja in športno rekreativnih

aktivnosti. Družina lahko v začetnem obdobju najbolj oblikuje otroka in mu pomaga pri

pridobivanju potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otroka v družini potekata

normalno in če je vsak otrokov dan zapolnjen z veliko raznovrstnega gibanja, potem z

veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo otrok take izkušnje sprejel kot način življenja.

Verjamemo, da si bo na ta način lažje izoblikoval pozitiven odnos do gibanja in športa

ter ga postopno dvignil na raven vrednote. Kako bo otrok sprejel ali prevzel gibanje

oziroma športno rekreativne dejavnosti kot eno »življenjskih vodil« je odvisno

predvsem od tega, koliko so se starši ukvarjali z gibalnimi dejavnostmi in koliko svojih

znanj in izkušenj so posredovali svojim otrokom. Povsem jasno je, da so starši prvi

spodbujevalci otrokovega gibalnega oziroma motoričnega razvoja in tisti, ki dajejo

svojemu otroku osnovna gibalna znanja. Posebej pa je potrebno poudariti, kako

pomembna so za doraščajočega otroka skrbno izbrane in otroku prilagojene gibalne

dejavnosti. Odsotnost tovrstnih dejavnosti je kasneje v razvoju adolescenta in

mladostnika zelo težko nadoknaditi. Z različnimi gibalnimi nalogami in s primernimi

»športnimi« vsebinami je mogoče vplivati na otrokov razvoj od rojstva do tretjega leta

starosti. Ta vpliv je še zelo učinkovit med tretjim in šestim letom starosti, nato pa so

njegovi učinki manjši.

Pri oblikovanju otrokovega odnosa do gibanja in njegovi realizaciji imajo starši

oziroma celotna družina pomembno vlogo, ki se je žal ne zavedamo dovolj. Dejstvo je,

da del otrokove osebnosti oziroma njegovih sposobnosti, lastnosti in značilnosti lahko

oblikujemo le s sredstvi, ki jih daje gibalna aktivnost. Po mnenju strokovnjakov je

premajhno prisotnost ali celo odsotnost tovrstnih stimulusov v kasnejšem obdobju zelo

težko, če že ne nemogoče, nadoknaditi (Štemberger, 2004).

V družinah, kjer gojijo športno aktivnost, so pri otrocih opaznejše lastnosti kot so

vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje v samega sebe, strpnost,

potrpežljivost, zdrava tekmovalnost ter spoznanje, da se je potrebno potruditi, če

hočejo doseči cilj. Žal pa starši največkrat nimajo dovolj znanja niti možnosti, da bi prišli

do takega znanja, zato je še kako pomembna strokovno organizirana in vodena

športna dejavnost za predšolske otroke (Videmšek in Pišot, 2007).



21

Kalish (2000) navaja podatke ameriške raziskave: otroci športno aktivnih mater, ki

se ukvarjajo s športom, so dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne

matere. Vpliv očetov je še večji - otroci športno aktivnih očetov so kar 3.5-krat bolj

aktivni od otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Tisti otroci, ki imajo oba starša

aktivna, so daleč najbolj aktivni - celo 6-krat bolj od otrok s športno neaktivnimi starši

(Videmšek in Visinski, 2001).

2.5.2 Vrtec

2.5.2.1 Cilji predšolske vzgoje za področje »GIBANJE«

Kurikulum za področje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom

in sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k njihovemu razvoju in zdravju

(Kurikulum za vrtce, 1999).

Vrtec naj otrokom vsakodnevno omogoči in jih spodbuja, da z različnimi

dejavnostmi v prostoru in na prostem spoznajo in razvijejo gibalne sposobnosti ter

usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme (kje se telo giblje, kako se telo

giblje, spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med

predmeti in ljudmi, med ljudmi). Z gibanjem si otroci razvijajo tudi intelektualne

sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in

emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih

iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in se

socializacijsko krepijo (Kurikulum za vrtce, 1999).

V nadaljevanju bodo podrobneje predstavljeni cilji s področja gibanja.

Globalni in operativni cilji za področje dejavnosti »gibanje«

1. Globalni cilji:

· omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok;

· zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;

· pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;

· omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;

· osvajanje osnovnih gibalnih konceptov;

· razvijanje gibalnih sposobnosti;

· postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti;



22

· spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti.

2. Operativni cilji

Videmškova (2002) jih je razdelila v tri sklope:

a) Cilji z vidika razvoja gibalnih sposobnosti:

· razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega

telesa, rok in nog), ravnotežja;

· povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora;

· razvijanje prstne spretnosti oziroma t. i. fine motorike;

· razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti, vzdržljivosti.

b) Cilji z vidika osvajanja različnih znanj:

· sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje,

plezanje, plazenje itd.);

· usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavest prostora (kje se telo giblje),

spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med

predmeti in ljudmi, med ljudmi;

· spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger;

· usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo;

· iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov; sproščeno gibanje v vodi

in osvajanje osnovnih elementov plavanja;

· pridobivanje spretnosti vožnje s kolesom, spretnosti kotalkanja ipd.;

· spoznavanje zimskih dejavnosti;

· usvajanje osnovnih prvin ljudskih rajalnih in drugih plesnih iger.

c) Čustveno-socialni cilji:

· uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila;

· spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in

“športnega obnašanja”;

· spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov, njihovo poimenovanje in

uporaba; spoznavanje osnovnih načel osebne higiene;

· spoznavanje oblačil in obutve, primerne za gibalne dejavnosti;

· spoznavanje elementarnih iger in športnih zvrsti, značilnih za naša in druga

kulturna okolja v sedanjosti in preteklosti;

· spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi;



23

· spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih

dejavnosti, in zavest o skrbi za lastno varnost in varnost drugih.

Vse te cilje kot vzgojitelji najlažje izpolnimo z natančnim, strokovnim in

kakovostnim načrtovanjem, v katerega vključimo raznolike dejavnosti.

2.5.2.2 Organizacija in izvajanje predšolske športne vzgoje

Pomembno je sistematično načrtovanje gibalne/športne dejavnosti ter upoštevanje

specifičnosti razvoja predšolskega otroka. Dejavnosti morajo biti otrokom privlačne in

domiselne, da otroci ob njih uživajo in si gradijo pozitivne gibalne izkušnje. V vrtcu so

vzgojitelji tisti, ki bi morali zadovoljevati primarne otrokove potrebe po gibanju in igri

(Zajec, idr., 2010).

Sistematično načrtovana gibalna/športna dejavnost mora temeljiti na strokovnih in

znanstvenih spoznanjih, kajti samo tako bomo optimalno razvili otrokove gibalne in

funkcionalne sposobnosti ter omogočili, da bodo otroci usvojili raznovrstna gibalna

znanja, ki predstavljajo osnovo različnim športnim zvrstem (Videmšek in Pišot, 2007).

Pomen gibalne/športne dejavnosti je v predšolskem obdobju pomemben tudi kot

preventiva pred mnogimi boleznimi modernega sveta. Otroci vedno več časa presedijo

pred TV- sprejemniki in računalniki, s tem pa se povečuje možnost raznih bolezni,

predvsem hrbtenice in psihičnih travm (glavobol, slabost, v najhujšem primeru celo

smrt). Še toliko bolj je pomembno, da je vsaj vrtec ta, ki otrokom ponudi tisto, česar

večini doma primanjkuje –gibanje. Na ta način lahko otroci vsaj čas v vrtcu preživijo

aktivno in razgibano, predvsem pa v gibanju. Programi morajo zato po kakovosti in

obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi,

sistematično moramo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok (UL RS, 13.3. 2000, v

Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).

2.5.3 Društva

2.5.3.1 Pomen vključevanja v organizirane gibalne/športne dejavnosti

S hkratnim vključevanjem staršev in predšolskih otrok v redno športno rekreativno

vadbo, ki poteka v okviru različnih društev in klubov, omogočamo otrokom, da se igrajo



24

in s pomočjo najbližjih članov družine že v najzgodnejših letih uveljavljajo zdrav način

življenja kot najpomembnejšo osebno in družbeno vrednoto (Strah, 2000).

Starši smo tisti, ki otroka vpeljemo v določeno športno vadbo/dejavnost oziroma

športno panogo, mu damo možnosti za športno udejstvovanje. Vzgojitelji, športni

pedagogi in trenerji pa so tisti, ki zagotavljajo pogoje vadbe in treninga ter z znanjem in

izkušnjami prispevajo k razvijanju veščin določenih psihomotoričnih spretnosti,

odkrivanju potenciala itd.

Gibalno-športna vzgoja predšolskih otrok v okviru društev, klubov je namenjena

najmlajšim in njihovim staršem, da skupaj raziskujejo, urijo in krepijo svoje telo in tako

spoznavajo in osvajajo prva gibalna znanja. Poleg aktivnega preživljanja prostega časa

s svojim malčkom ima sama vadba številne prednosti, kot so (Videmšek in Pišot,

2007): zaradi prisotnosti staršev so otroci bolj motivirani in z njihovo pomočjo

premagujejo zahtevnejše gibalne naloge; mnoge dejavnosti lahko starši izvajamo

skupaj z otrokom, tako se tudi sami razgibamo; med vadbo starši s svojim otrokom

vzpostavimo prisrčen stik itd.; s tem spodbujamo starše, da spoznavamo gibalne

sposobnosti svojih otrok in zavestno začnemo spremljati njihov gibalni razvoj.

Učinkovitost programov športne vzgoje (obveznih, izbirnih in interesnih) je v veliki

meri odvisna od strokovnega pristopa, ki zaradi čedalje večjih razlik v telesnih

značilnostih in gibalnih sposobnostih otrok in mladine zahteva ustrezno diferenciacijo

ciljev in posledično diferencirano izbiro vsebin, predvsem pa individualizirano

obremenitev. Kakovost izvajanja pa je v veliki meri odvisna od velikosti vadbenih

skupin in organizacije dela. Priporočena količina strokovno vodene gibalne dejavnosti,

ki naj bi imela pozitivne učinke na zdravje otrok, je vsaj 180 minut na teden. Zaradi

povečanje učinkov vodene vadbe na otrokov razvoj, se kot temeljni ukrep, zahteva

zmanjšanje števila otrok v vadbenih skupinah (Škof, 2010).

Gibalne izkušnje, ki jih otrok lahko pridobi in razvija s starši v primerni organizirani

športni vadbi že v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju so zelo dragocene za

njegov gibalni in celostni razvoj. Gibanje mu odpira vrsto novih priložnosti in izkušenj,

zaradi katerih sta svet in življenje v njem zanj zanimiva in privlačna. Za razvoj gibalnih

vzorcev in spretnosti je še kako pomembno spodbudno okolje družine in ožjega

bivalnega okolje otroka (vrtec, šola). Zato so tudi organizirane oblike »igralnih uric« in

podobnih programov že za otroke v predšolskem obdobju (štiri do šest let) in v prvih

šolskih letih (od šest do devet let) zelo koristne. S temi zelo zgodnjimi gibalnimi



25

spodbudami vplivamo na otrokov poznejši življenjski slog ter ga opremljamo za

samostojna in dejavna obvladovanja preizkušenj, obremenitev, ki mu jih bo prinašalo

življenje (Škof, 2010).

2.5.3.2 Športno rekreativno društvo Svizec

Otrok pod strokovnim nadzorom in s prilagojenimi dejavnostmi razvija gibalne in

funkcionalne sposobnosti ter postopoma spoznava in usvaja osnovne prvine različnih

športnih zvrsti, skozi katere se zave prisotnosti drugih otrok in odraslih ter se nauči z

njimi deliti prostor in stvari. Ker je pri vadbi otrok del skupine, ima priložnost sodelovati

in skupno dosegati cilje.

Skozi elementarne igre, ki so stalnica vadb v Športno rekreativnem društvu Svizec,

spoznava smisel in pomen upoštevanja navodil. Razvija tudi ustvarjalnost, ko išče

svoje načine in poti za rešitev različnih gibalnih nalog. Z lastno domišljijo se spoprijema

z novimi izzivi ter izraža svoja čustva in občutja.

Otroci v društvu vadijo brez prisotnosti staršev pod vodstvom dveh vaditeljev.

Skozi celo leto spoznavajo različne športno-gibalne vsebine in pridobivajo raznovrstna

športno-gibalna znanja. Vadba je prilagojena starosti in razvoju otroka, prav tako igrala

in športni pripomočki. Razvoj družabnosti in socializacije otroka je tako zelo velik.

Program je sestavljen iz elementarnih iger (igre za ogrevanje in igre za sproščanje

in umirjanje), gimnastičnih vaj (z rekviziti in brez njih) in naravnih oblik gibanja. S

ponavljanjem iger in nalog otroci utrjujejo gibalno znanje. Otroci se pri vadbi učijo

posameznih elementarnih gibanj, kot so: tek, poskakovanje in skakanje, plazenje,

plezanje, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, metanje, zadevanje in

podobno-splet.

Cilj programa je, da do konca sezone (po deset mesečnem obdobju) otroci

obvladajo vsa osnovna elementarna gibanja in to tudi pokažejo na otroški olimpijadi,

kjer vsak otrok dobi medaljo za Svizec« (Svizec, 2008).

Slika 1: Športno rekreativno društvo Svizec



26

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Cilj diplomske naloge je predstaviti vlogo in pomen, ki jo imajo dodatne

gibalne/športne dejavnosti, ki so otroku ponujene izven vrtca, v razvoju gibalne

učinkovitosti otrok in na osnovi empiričnih rezultatov preučiti, ali obstajajo razlike v

gibalni učinkovitosti med otroci, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti in

otroci, ki vanje niso vključeni.

3.2 Raziskovalne hipoteze

H1: Po mnenju staršev obstaja statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti

otrok, ki so vključeni v dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso

vključeni.

H2: Otroci, ki so vključeni v dodatne gibalne/športne dejavnosti imajo po mnenju

staršev manj zdravstvenih težav kot otroci, ki vanje niso vključeni.

H3: Po mnenju staršev obstaja statistično značilna razlika v počutju otrok, ki

obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso vključeni.

3.3 Metode dela

3.3.1 Raziskovalne metode

V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno

metodo pedagoškega raziskovanja.

Izvedli smo kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Empirične

ugotovitve smo povezali s teoretičnimi izhodišči in oblikovali sklepne ugotovitve.



27

3.3.2 Vzorec merjencev

Anketni vprašalnik smo s pomočjo vzgojiteljic razdelili staršem otrok v drugem

starostnem obdobju, starih od 3-6 let. Celoten vzorec je tvorilo 100 staršev.

3.3.3 Vzorec spremenljivk

Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na

osnovi literature. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter

petstopenjske ocenjevalne lestvice. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj.

Prva tri vprašanja so bila postavljena z namenom pridobivanja osnovnih podatkov

o anketirancih in splošne demografke značilnosti. V nadaljevanju pa so se vprašanja

navezovala na preverjanje in ocenjevanje gibalne/športne aktivnosti otrok. Celotni

vprašalnik je predstavljen v Prilogi 1.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Anketne vprašalnike (Priloga 1) smo fizično razdelili v različne vrtce v Savinjski

regiji. Tako smo anketne vprašalnike razdelili v 7 enot vrtcev, v občinah Slovenke

Konjice, Zreče in Oplotnica. Razdeljenih je bilo skupno 200 anketnih vprašalnikov, ki so

jih izpolnjevali starši otrok, v starosti od 3-6 let.

Anketiranje je potekalo od novembra 2015 do marca 2016, saj smo vztrajno

pričakovali čim večje število vrnjenih anketnih vprašalnikov. Anketirancem je bila

zagotovljena popolna anonimnost. Po številnih obiskih in dodatnih prošnjah za

izpolnitev anket, smo pravilno izpolnjenih in za analizo primernih, od 130 vrnjenih,

pridobili natanko 100 anketnih vprašalnikov.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft

Office Excel 2013 in SPSS 17.0 (Statistical Package for the Social Sciences).

Izračunali smo osnovne deskriptivne parametre (aritmetično sredino, minimalne in



28

maksimalne vrednosti, standardni odklon, standardno napako) in t-test za neodvisne

vzorce. Podatki so prikazani tabelarično in grafično.

3.4 Rezultati in interpretacija anketnega vprašalnika

Za začetek smo v tabelah 1 in 2 ter na slikah od 2 do 6 prikazali osnovne in

demografske statistične značilnosti. V raziskavo je bilo vključenih 100 staršev, od tega

je bilo 60 žensk in 40 moških (tabela 1 in slika 2), starih 26 do 51 let (slika 3).

Tabela1: Število staršev glede na spol

Spol Moški ženski SKUPAJ

Število staršev 40 60 100

Slika 2: Število staršev glede na spol

Slika 2 prikazuje udeležbo staršev pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika. 60 %

udeležba staršev ženskega spola je dokaz, da v večini ženske tiste, ki skrbijo za prikaz

raznih podatkov in rezultatov o otrocih, medtem ko se moški predvsem bolj zanimajo

za udejstvovanje otrok na raznih tekmovanjih in dosego rezultatov.



29

Slika 3: Starost staršev

Podatki na sliki 3 prikazujejo, da so bile v raziskavo vključene ženske v povprečni

starosti 35,2 let, povprečna starost moških pa je 37,2 let. Tako lahko tudi z našo

raziskavo potrdimo, da se v današnjem času starostna meja staršev, ki se odločijo za

otroka dviga nad 30 let, glede na to, da so otroci anketiranih staršev v povprečni

starosti okoli 5 let (podatki so vidni na sliki številka 6).

Slika 4: Dosežena izobrazba staršev



30

Raziskava je pokazala, da ženske v največjih primerih dosegajo visoko strokovno

ali univerzitetno izobrazbo, medtem ko moški v povprečju dosegajo 4 ali 5 letno

poklicno izobrazbo. Glede na podatke iz slike 3, kjer je prikazana starost staršev, je

vidno, da se v današnjem času ženske dokaj pozno odločajo za družinsko življenje in

rojstvo otrok. Razlog temu je predvsem njihovo vstopanje v izobraževalni sistem in s

tem višanje svoje izobrazbe. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja večji odstotek žensk,

ki imajo višjo izobrazbo od moških, kljub temu, da ne dosegajo višjih zaposlitvenih

položajev od moških. Tako se podatki iz slike 4 usklajujejo z podatki o starostni skupini

staršev iz slike 3, saj visoka strokovna šola pomeni daljše izobraževanje, posledično pa

kasnejšo odločitev za rojstvo otroka.

Tabela 2: Število otrok glede na spol

Spol Dečki Deklice SKUPAJ

Število otrok 52 48 100

V tabeli št. 2 so prikazani podatki o številu otrok glede na spol. V analizo je bilo

vključenih 52 dečkov in 48 deklic.

Slika 5: Število otrok glede na spol



31

V raziskavo je bilo vključenih 48 deklic in 52 dečkov.

Slika 6: Starost otrok

Anketni vprašalnik so izpolnjevali starši otrok, v sarosti od 3-6 let. Od skupno 100

vključenih otrok, ki smo jih analizirali glede na starost, je bilo v povprečjo največ otrok v

starosti 5 let.

Slika 7: Teža otrok.

Določanje telesne sestave nam omogoča vrednotenje komponent telesa, kot so

pusta telesna masa (skeletne mišice in kosti) in masa maščevja. Sestava telesa se z

0

20

40

60

3 leta4 leta

5 let6 let

3 leta 4 leta 5 let 6 let

Starost otrok 10 22 45 23

Starost otrok



32

rastjo in razvojem otrok spreminja. Spolne razlike v sestavi telesa se pojavijo pri petih

letih, ko imajo deklice v povprečju 2% več maščevja in 0,3% več kostnih mineralov kot

enako stari dečki. Spolne razlike se kasneje le še stopnjujejo (Šporin in Plevnik, 2016 v

Plevnik in Pišot, 2016). Podatki na sliki 6 prikazujejo težo otrok glede na spol in

obiskanost dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti izven vrtca. Otroci, dečki in deklice v

starosti od 3-6 let v povprečju dosegajo težo 19 kilogramov, sicer pa se nekoliko

razlikujejo glede na tiste, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti in tiste, ki

vanje niso vključeni. Otroci, ki obiskujejo GŠD v povprečju dosegajo večjo težo

(19,15kg), kot otroci, ki GŠD ne obiskujejo (18,85kg).

Ob tem pa moramo opozoriti, da nasplošno in že več let velja, da se za dokaz

suhosti in debelosti izračunava indeks telesne mase (ITM), ki pomeni razmerje med

telesno maso in telesno višino. V kolikor je ITM večji od zastavljenih vrednosti,

govorimo o debelosti in obratno. Pri otrocih pa je ITM težko določiti, saj je potrebno

upoštevati tudi njihovo starost in rast. Za otroke se namesto obsolutne vrednosti ITM

vrednoti skladnost telesne mase s percentilom ITM, ki ga lahko začnemo meriti že od

starosti 2 let naprej, vendar se v otroštvu indeks telesne mase precej spreminja, zato ni

enotnih kriterijev za ocenjevanje prekomerne prehranjenosti. ITM samo pokazatelj za

nadaljnje preizkave, med katere spada tudi merjenje kožne gube.

Prav zaradi zgoraj omenjenega pa ne moremo govoriti o kakšnikoli debelosti ali

suhosti pri otrocih, ki obiskujejo GŠD ali pa vanje niso vključeni, saj smo v raziskavi

pridobili le osnovne podatke o telesni teži. Razlika v telesni teži otrok, ki obiskujejo

GŠD in tistimi, ki vanje niso vključeni, je zelo majhna.



33

Slika 8: Okolje bivanja

Vlogo pri vključevanju otrok v športne dejavnosti prispeva tudi okolje, v katerem

otrok odrašča. Faktor okolja vsebuje tako fizične, socialno-ekonomske in kulturne

elemente kot tudi socialno-kognitivne elemente, ki zajemajo vzorec pričakovanj,

spodbud in nagrad (Tušak, Tušak in Tušak, 2003). V študiji Športnorekreativna

dejavnost Slovencev 2006 je bilo ugotovljeno, da obstajajo velike razlike med prebivalci

različnih krajevnih skupnosti (mestna, primestna in vaška) in njihovo športno

aktivnostjo.

Različna okolja bivanja nudijo družinam in otrokam razliične možnosti za

ukvarjanje z gibalnimi/športnimi dejavnostmi. Večina otrok (61 %) iz naše raziskave živi

na vasi ali predmestnem okolju. Njihova oddaljenost od mesta pa je pogosto lahko

vzrok temu, da starši nimajo dovolj časa, da bi lahko otroke vozili na dodatne GŠD, ki

so v večini organizirana v večjih mestih. Splošno pomanjkanje časa staršev (slika 16)

je eden izmed glavnih razlogov za nevključevanje njihovih otrok v dodatne GŠD.



34

Slika 9: Oddaljenost od vrtca

Slika 9 prikazuje oddaljenost otrok od vrtca. 42 otrok je oddaljenih od vrtca do 1

kilometer, 31 otrok je oddaljenih 3 kilometre ali več in 27 otrok je oddaljenih od vrtca

1,5 - 3 kilometre.

V kolikor povežemo podatke o okolju bivanja (slika 8), razlogih za ne vključenost

otrok v GŠD (slika 16) in oddaljenosti otrok izven mesta (slika 9), kjer običajno potekajo

GŠD, se podatki popolnoma ujemajo, saj je vzorec otrok, ki obiskujejo GŠD 70% in le

30% (slika 11) je takšnih, ki GŠD ne obiskujejo. Predpostavljamo, da so to otroci, ki so

od vrtca oddaljeni več kot 3 kilometre.



35

Slika 10: Običajni prihod v vrtec

Raziskava je zajela otroke, ki v večini (61%) prihajajo iz vasi ali premestnega

okolja, kar pomeni, je njihova odaljenost do vrtca nekje do 3 kilometre. Podatki na sliki

10 tako jasno izstopajo in prikazujejo, da starši otroke običajno pripeljejo v vrtec z

avtomobilom. Iz podatkov lahko vidimo, da upadajo oblike aktivnega transporta, kot so

hoja in kolesarjenje.

Slika 11: Obiskanost gibalnih/športnih dejavnosti izven vrtca



36

Kljub temu, da smo v raziskovo vključili naključno izbrane vrtce in skupine otrok,

pa slika 10 prikazuje pozitiven in ugoden vzorec otrok, ki obiskujejo GŠD, saj je glede

na celoten vzorec otrok, ki so bili vključeni v analizo, obiskanost GŠD kar 70%.

Slika 12: Vrsta gibalnih/športnih dejavnosti

Slika 12 prikazuje vrsto gibalnih/športnih dejavnosti in se navezuje na vprašanje št.

4 (priloga št.1). Vprašalnik, ki je vsebooval 10 različnih dejavnosti, je bil namenjen le

staršem otrok, ki obiskujejo GŠD izven vrtca. Starši so označili eno ali več dejavnosti, v

katere so otroci vključeni, nato pa so za izbrano dejavnost navedli število obiskanosti

na teden in čas trajanja posamezne vadbe. Iz slike št. 12 je tako razvidno, da otroci v

povprečju največ obiskujejo plesne dejavnosti in splošno rekreativno vadbo. Pri

deklicah je v povprečju največja vključenost v plesne dejavnosti, medtem ko dečki v

povprečju največ obiskujejo splošno rekreativno vadbo.



37

Slika 13: Kolikokrat na teden se otrok ukvarja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi?

Otroci GŠD obiskujejo največ enkrat na teden, zelo pozitiven pa je podatek, da se

večina otrok v razne dejavnosti vključuje tudi dvakrat tedensko. Vsaka organizirana

GŠD je za predšolske otroke predvidena maksimalno 3x tedensko. Nekateri otroci

obiskujejo več različnih GŠD večkrat na teden, v večini pa vsaj 1-2x tedensko.

Odločitev za količino obiskanosti GŠD je povsem na strani staršev in otrok, saj se

štejejo in plačajo posamezni obiski, ki jih otrok opravi v enem mesecu. Tako lahko na

količino obiskanosti GŠD/teden predpostavljamo različne vzroke, od finančnih,

časovnih omejitev do nezainteresiranosti otrok, pomanjkanje časa itd.



38

Slika 14: Koliko časa traja vadba?

Vadba, ki jo otroci obiskujejo, v večini traja od 30-60 minut. To je čas, ki ga

navajajo starši, sicer pa vsaka vadbena ura v organiziranih GŠD traja 45 minut. To je

čas, ki ga športni pedagogi namenijo otrokom in gibalnim dejavnostim.

Čas trajanja ure oziroma njenih posameznih delov je odvisen od številnih

dejavnikov. Sanders (2003, v Videmšek in Pišot, 2007) priporoča, naj ura športne

vzgoje za predšolske otroke traja od 20 do 45 minut. Zaradi slabše oziroma krajše

sposobnosti koncentracije za mlajše otroke praviloma pripravimo krajšo vadbeno uro

kot za starejše otroke. V praksi pa se je pokazalo, da je vadbena ura pri mlajših otrocih

lahko neprimerno daljša, kot je veljalo še do nedavnega.



39

Slika 15: Obiskanost gibalnih/športnih dejavnosti

Kot smo že opredelili, se otroci največ udeležujejo v plesne in razne športno

rekreativne dejavnosti. Slika 15 prikazuje podatke o organizacijah in dejavnostih, v

katere so otroci največ vključeni. Največjo vključenost otrok ima Športno rekreativno

društvo Svizec, sledi pa mu Jay Dance studio.

Slika 16: Razlogi za nevključene otroke v gibalne/športne dejavnosti



40

Starši otrok, ki v GŠD niso vključeni so imeli možnost izbrati enega ali več različnih

razlogov, zaradi katerih njihovi otroci ne obiskujejo GŠD. Starši so mnenja, da so

njihovi otroci v domačem okolju dovolj športno aktivni, zaradi tega jih ne vključijo v

dodatne GŠD. Sicer pa v velikem primeru navajajo tudi splošno pomanjkanje časa in

nemotiviranost ter neiteres na strani otrok. Nezamerljiv je tudi podatek, da velika večina

staršev pravi, da zaradi njihovih službenih obveznosti in pomanjkanja časa njihovi

otroci nimajo možnosti, da bi obiskovali dodatne GŠD.

Družina je vedno glavni kanal socialnega razlikovanja v športu. Obstaja več

dejavnikov, ki vplivajo na to, da se nekatere družine bolj, druge pa manj ukvarjajo s

športom. Glavna razloga za nevključevanje v dodatne gibalno/športne aktivnosti izven

vrtca sta po podatkih raziskave predvsem službene obveznosti staršev in splošno

pomanjkanje časa.

Slika 17: Vrsta gibalnih dejavnosti, ki jih otroci izvajajo doma

Starši navajajo, da so njihovi otroci doma zelo športno aktivni. Vprašanje številka 8

(priloga št.1) je vseboval številne možnosti aktivnega preživljanja časa in starši so imeli

možnost označiti več odgovorov. Za vsak odgovor oz. dejavnost, ki so jo označili, pa so

navedli tudi način ukavarjanja z dejavnostjo (sam, z družino ali s prijatelji) ter količino

označene dejavnosti (kolikokrat na teden in koliko časa traja posamezna dejaavnost na

dan). Glede na njihove odgovore predpostavljamo, da otroci v domačem okolju

predvsem prosto tekajo, se lovijo, igrajo z žogo, vozijo s kolesi in skirojem.



41

Slika 18: Načini ukvarjanja z gibalnimi dejavnostmi doma

Družinsko okolje ima nasplošno zelo velik vpliv na gibalni razvoj in dejavnost otrok.

Starši bi morali biti prvi učitelji otrokom in jim tako zagotoviti spodbudno okolje za

gibalne/športne dejavnosti. V naši raziskavi se je pokazalo, da se starši v domačem

okolju zelo intenzivno vključujejo v gibalne dejavnosti otrok, saj je samostojnost otrok v

dejavnosti dokaj majhna. V dejavnosti se večinoma vključuje družina in tako skupaj z

njimi kolesarijo, se igrajo z žogami, tekajo. Takšne oblike dejavnosti doma so zelo

zabavne in koristne tako za otroka kot tudi za starše.

Slika 19: Časovno opredeljeno ukvarjanje z gibalnimi dejavnostmi otrok doma



42

Otrokom je potrebno zagotoviti vsaj minimalno količino športnih/gibalnih dejavnosti

na dan. Starši otrokom z pozitivnim vzgledom dajejo temeljno podlago za kasnejše

športno udejstvovanje. Raziskava je pokazala, da se otroci v povprečju vsaj 3x

tedensko ukvarjajo z raznimi dejavnosti, le-te pa po navadi trajajo vsaj 1 uro.

Slika 20: Kako otrok pretežno preživlja čas med vikendi?

Čas med vikendom, je čas, ki ga lahko družina maksimalno izkoristi za druženje in

koristno preživljanje v smislu raznih gibalnih/športnih dejavnosti.

Pomembno je, da imajo starši aktiven interes za športne dejavnosti svojega otroka

in da čim več dejavnosti izvajajo skupaj z njim ter jih tako navajajo na spoštovanje do

aktivnega in zdravega načina življenja, pri tem pa je pomembno, da so tudi sami

ustrezno telesno pripravljeni (Videmšek, Stančevič in Gregorc, 2012).

Podatki na sliki 20 prikazujejo, da v 82% starši menijo, da njihovi otroci gibalno in

športno aktivno preživljajo čas med vikendi, kar prikazuje, da starši skupaj z otroci

resnično zelo aktivno preživljajo skupen prosti čas.



43

Slika 21: Koliko ur na dan otrok preživi na prostem, v zaprtem prostoru ali pretežno

sede?

Slika 21 prikazuje otrokov način preživljanje časa med vikendom in med tednom.

Prikazane so razlike med otroci, ki obiskujejo GŠD in otroci, ki vanje niso vključeni. Vsi

podatki pa prikazujejo tudi čas v urah. Raziskava je pokazala, da otroci v večini, tako

med tednom kot tudi med vikendom, preživljajo svoj čas na prostem. Oboji, otroci, ki

obiskujejo GŠD in tisti, ki vanje niso vključeni, med vikendom preživijo na prostem v

povprečju 4-5 ur/dan. Med tednom pa je slika nekoliko drugačna, saj otroci polovico

dneva preživijo v vrtcu. Kaže se majhna razlika med otroci, ki obiskujejo GŠD in tistimi,

ki vanje niso vključeni. Otroci, ki obiskujejo GŠD, med tednom več časa preživijo v

zaprtem prostoru, čemur bi lahko pripisali vzrok prav okolje, kjer potekajo dejavnosti,

saj v večini GŠD (predvsem gibalne, plesne dejavnosti) potekajo v zaprtih prostorih, kot

je telovadnica.



44

Slika 22: Kako ocenjujete gibalno/športno aktivnost vašega otroka?

Slika 22 prikazuje starševo oceno otrokove gibalne/športne aktivnosti in kar 50%

staršev meni, da so njihovi otroci pogosto aktivni, zelo velik pa je tudi odstotek staršev,

ki meni, da je njihov otrok zelo pogosto aktiven. V kolikor pogledamo podatke, da je

bilo v raziskavo vključenih 70% otrok, ki obiskujejo dodatne GŠD, se spomnimo, da so

otroci vsaj 3x tedensko aktivno vključeni v razne dejavnosti po vsaj 1 uro na dan, lahko

potrdimo oceno staršev in se strinjamo, da so njihovi otroci resnično pogosto aktivni.



45

Slika 23: Kako bi ocenili telesno pripravljenost (kondicijo) vašega otroka?

Rezultatom iz slike št. 22 so primerljivi tudi rezultati iz slike 23, ki prikazujejo, da

starši svoje otroke po telesni pripravljenosti ocenjujejo zelo visoko. V večini menijo, da

je telesna pripravljenost njihovega otroka dobra ali celo zelo dobra, kar verjetno

ocenjujejo glede na količino gibalne/športne dejavnosti njihovega otroka doma in v

organiziranih GŠD.

Telesno pripravljenost ali kondicijo lahko starši različno ocenjujejo. V kolikor v

nadaljevanju (slika 25) podrobno pogledamo posamezne trditve, ki sicer predstavljajo

dober gibalni razvoj in telesno pripravljenost otrok, lahko vidimo, da starši svoje otroke

na splošno dobro ocenjujejo, saj se v večini strinjajo s trditvami, ki predstavljajo dobro

telesno pripravljenost otrok. Anketni vprašalnik so izpolnjevali starši (moški in ženske),

ki razvoj in gibalno učinkovitost svojega otroka različno vidijo. Matere vidijo širši spekter

razlogov za otrokov razvoj (kot so vzdrževanje telesne kondicije, občutka

pomembnosti, napredovanje pri osvajanju veščin), medtem ko očetje opazijo in bolj

poudarjajo tekmovalne razloge in rezultate.



46

Slika 24: Kako pogosto je vaš otrok odsoten iz vrtca zaradi bolezni?

Splošno znano je stanje, da redna gibalna dejavnost pozitivno vpliva na gibalno

učinkovitost in zdravje otrok. Z rednim gibanjem in športnim udejstvovanjem

pomagamo otrokom zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe, pomagamo jim

nadzirati telesno težo ter pripomoremo k učinkovitemu delovanju srca in pljuč. Otroci v

gibanju spoznavajo samega sebe, premagujejo strah in gradijo samozavest ter občutke

uspešnosti, ustvarjajo medsebojne odnose in se vključujejo v družbo. Podatki

raziskave so pokazali, da je gibalna dejavnost otrok na visokem nivoju, posledično

temu pa lahko pripisujemo odlično zdravstveno stanje otrok, saj podatki na sliki 24

prikazujejo mnenje staršev, ki pravijo, da so njihovi otroci zelo redko odsotni iz vrtca

zaradi bolezni.



47

Slika 25: Ocenjevanje intenzivnosti trditev, ki veljajo za otroke

Pri vprašanju št. 14 (priloga št. 1) so starši na ocenjevalni lestvici označili

intenzivnost trditve, ki velja za njihovega otroka. Podane so trditve, s katerimi v

splošnem lahko ocenimo telesno pripravljenost otroka in njegovo udejstvovanje v

gibalnih dejavnostih. Po podatkih iz slike 25 lahko sklepamo, da je gibalna učinkovitost

otrok zelo visoka, saj se starši v veliki meri strinjajo z podanimi trditvami in tako zelo

visoko ocenjujejo telesno pripravljenost svojega otroka. Otroci imajo veliko gibalnih

izkušenj, so fizično zelo močni, vztrajni, samozavestni in samostojni v dejavnostih.



48

3.5 Ugotavljanje statistično značilnih razlik

3.5.1. Mnenja staršev o gibalni učinkovitosti njihovih otrok

Tabela 3: Vpliv dodatne gibalne/športne dejavnosti na gibalno učinkovitost otrok.

SEGMENT

Pearson

Correlation

Sig.

(2-tailed) N

Ali otrok obiskuje organizirane

gibalno/športne dejavnosti (GŠD) izven vrtca?

1 100

1. Otrok ima dobro kondicijo. ,195 ,052 100

2. Otrok je zmožen brez težav preteči 200 m.

,128 ,205 100

3. Otrok samostojno in brez

strahu pleza po igralih in

drugih plezalnih površinah

,208* ,038 100

4. Otrok ima dobre

gibalno/športne izkušnje ,223* ,025 100

5. Otrok je fizično močan in

vztrajen. -,006 ,949 99

6. Otrok se pri gibalno/športnih aktivnostih zelo hitro utrudi.

-,180 ,074 100

7. Otrok hitro osvoji in se nauči novih pravil za gibalno/športne dejavnosti.

-,318** ,001 100

8. Otrok je zelo natančen v izvajanju gibalno/športnih nalog.

-,495** ,000 100

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

Iz prvega stolpca tabele št.3 je razvidno, da po mnenju staršev ni statistično

značilnih korelacij glede na zmožnost preteči 200m, fizično moč in vztrajnost ter



49

hitrejšemu utrujanju v gibalno/športnimi aktivnostmi, med tistimi, ki so vključeni v

dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso vključeni.

Kazalniki pod trditvijo št. 1 mejno kažejo, da imajo otroci, ki obiskujejo dodatne

GŠD, po mnenju staršev, boljšo kondicijo od otrok, ki GŠD ne obiskujejo. Analiza

podatkov prikazuje statistično značilne razlike pri trditvi št. 3, kje so starši mnenja, da

so otroci, ki obiskujejo dodatne GŠD bolj samostojni pri plezanju po igralih in drugih

plezalnih površinah. Prav tako vidimo, da se po mnenju staršev kažejo tudi statistično

značilne razlike v boljših gibalnih/športnih izkušnjah pri otrocih, ki obiskujejo dodatne

GŠD.

Pearsonova korelacija pa kaže tudi statistično značilno visoko obratno sorazmerje

pri trditvah št. 7 in 8. To nakazuje, da se otroci, ki obiskujejo GŠD razlikujejo od otrok,

ki niso vključeni v dodatne GŠD v hitrosti usvajanja in učenja pravil GŠD ter

natančnosti izvajanja gibalnih nalog. Sledeče rezultate težko pojasnimo in lahko le

predvidevamo, da pri omenjenih trditvah starši niso dobro razumeli navedenih trditev ali

pa je njihovo mnenje o potrebni ravni kakovostne izvedbe gibanja izredno kritično.

3.5.2 Mnenja staršev o zdravstvenem stanju njihovih otrok

Tabela 4: Vpliv dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti na zdravje otrok.

SEGMENT

Pearson

Correlation

Sig.

(2-tailed) N

Ali Vaš otrok obiskuje organizirane gibalno/športne dejavnosti (GŠD)

izven vrtca?

1 100

1. Kako pogosto je bolan? ,303** ,002 100

**.Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

Pridobljeni podatki prikazujejo, da je po mnenju staršev dodatna gibalna/športna

aktivnost pomembna in vpliva na zdravje otrok. Pearsonov koeficient prikazuje visoko

statistično značilno povezanost, kar pomeni, da so otroci, ki obiskujejo GŠD bolj zdravi

od otrok, ki dodatnih GŠD ne obiskujejo.



50

3.5.3 Mnenja staršev o splošnem počutju njihovih otrok

Tabela 5: Vpliv dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti na splošno počutje otrok.

SEGMENT

Pearson

Correlation

Sig.

(2-tailed) N

Ali Vaš otrok obiskuje organizirane gibalno/športne dejavnosti (GŠD) izven vrtca?

1 100

1. Otrok je večkrat brez volje in interesa do gibalno/športnih aktivnosti

,165 ,101 100

2. Otrok je zelo samozavesten

in trmast. ,047 ,640 100

3. Otrok v določenih situacijah hitro reagira na dražljaj.

-,059 ,562 100

4. Otrok je zelo občutljiv na lažje bolečine.

,129 ,202 100

Tabela št. 5 prikazuje podatke iz katerih lahko vidimo, da po mnenju staršev

dodatne gibalne/športne dejavnosti ne vplivajo na splošno počutje otrok. Pearsonove

korelacije prikazujejo podatke iz katerih ni mogoče izbrati kakršne koliko povezanosti

med spremenljivkami, kar pomeni da ni razlik v počutju otrok, ki obiskujejo dodatne

GŠD in tistimi, ki GŠD ne obiskujejo.



51

3.6 Vrednotenje hipotez

Na gibalni razvoj vplivajo ustrezne gibalne spodbude, telesna rast, razvitost

živčnega sistema, intelektualni razvoj in čustveno socialni dejavniki. Poznavanje

osnovnih zakonitosti rasti in razvojnih značilnosti otrok je predpogoj za načrtovanje

ustreznih ciljev ter pripravo kakovostnih programov in vsebin gibalnih/športnih

dejavnosti. Osnova vsakega dobrega izobraževalnega programa bi morala biti v

razumevanju otrokovih potreb in prilagoditvi vadbenega programa ravni otrokovega

razvoja. Pravilno organizirana gibalna/športna dejavnost pod strokovnim vodstvom tako

omogoča razvijanje različnih razsežnosti otrokovega celostnega razvoja.

Potrebno se je zavedati, da otroci v predšolskem obdobju potrebujejo čim več

raznolikih gibalnih/športnih dejavnosti (GŠD). Programi, ki jih izvajajo organizirana

društva morajo biti prilagojeni razvojni stopnji otrok, znanju in njihovim sposobnostim.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo in pomen, ki jo imajo dodatne

gibalne/športne dejavnosti v razvoju gibalne učinkovitosti otrok in na osnovi empiričnih

rezultatov preučiti, ali po mnenju staršev obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti med

otroci, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso vključeni.

Na podlagi osnovnih statističnih parametrov smo prišli do naslednjih zaključkov:

H1: Po mnenju staršev obstaja statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti

otrok, ki so vključeni v dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki niso vključeni.

Analiza dobljenih rezultatov nam je pokazala, da izmed osmih spremenljivk pri treh

ni bilo statistično pomembnih razlik med otroci, ki obiskujejo GŠD in tistimi, ki vanje

niso vključeni. Torej, glede na mnenja staršev so se statistično pomembne razlike

pokazale v samostojnosti pri plezanju po raznih plezalnih površinah, dobrih

gibalno/športnih izkušnjah in mejno tudi v dobri kondiciji, tako lahko hipotezo H1 le

deloma potrdimo.

H2: Otroci, ki so vključeni v dodatne gibalne/športne dejavnosti imajo po mnenju

staršev manj zdravstvenih težav kot otroci, ki vanje niso vključeni.

Obravnavali smo odgovore na vprašanje »Kako pogosto je vaš otrok odsoten iz

vrtca zaradi bolezni?« Peasonov koeficient prikazuje rezultat, s katerim se po mnenju

staršev kaže statistična povezava med otroci, ki niso vključeni v dodatne GŠD in otroci,

ki so pogosto odsotni iz vrtca zaradi bolezni. Tako lahko hipotezo 2 potrdimo.



52

H3: Po mnenju staršev obstaja statistično značilna razlika v počutju otrok, ki

obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki vanje niso vključeni.

Analiza podatkov je pokazala, da od štirih podanih spremenljivk ni nobene, ki bi

pokazala statistično značilne razlike po mnenju staršev o počutju med otroci, ki

obiskujejo dodatne GŠD in otroci, ki vanje niso vključeni. Na podlagi podanih mnenj s

strani staršev hipotezo 3 v celoti ovržemo.



53

4 SKLEP

V diplomski nalogi je bil naš glavni cilj predstaviti vlogo in pomen, ki jo imajo

dodatne gibalne/športne dejavnosti v razvoju gibalne učinkovitosti otrok.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili razvojne

značilnosti predšolskih otrok, vpliv gibalnih/športnih dejavnosti na celostni in gibalni

razvoj. Podrobno smo pogledali vsebine gibalnih/športnih dejavnosti in predstavili

nosilce v gibalnem razvoju otroka.

V empiričnem delu pa smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jo pridobili s

pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 100 staršev otrok v

starosti 3-6 let iz različnih vrtcev v Savinjski regiji. Namen raziskave je bil ugotoviti

obseg in število otrok, ki izven vrtca obiskujejo dodatne organizirane gibalne/športne

dejavnosti. V povezavi s tem pa smo želeli pridobiti čim več podatkov, ki se navezujejo

na gibalno učinkovitost otrok, njihove sposobnosti, gibalno znanje, zdravje in splošno

počutje.

Vsaka dodatna ura, ki jo otrok nameni gibanju je spodbuda za njegov gibalni

razvoj. V raziskavo je bil vključen velik vzorec staršev otrok (70%), ki sicer obiskujejo

dodatne GŠD, vendar je še vedno 30% takšnih, ki so izvzeti iz raznih dejavnosti.

Razlogi za ne vključevanje otrok v dejavnosti pa so največkrat na strani staršev, ki so

mnenja, da se njihovi otroci v domačem okolju dovolj gibajo ali pa so iz dejavnosti

izključeni prav zaradi pomanjkanja časa na strani staršev.

Gibalni/športni dejavnosti pripisujemo velik pomen, saj pozitivno vpliva na celoten

otrokov razvoj ter v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja in boljšemu

zdravju. Ocenjujemo, da gibanja nikoli ni dovolj. Tega pa bi se morali najbolj zavedati

starši otrok. Gibanje nas oblikuje, radosti in polni od zgodnjega otroštva do starosti.

Predšolsko obdobje je temeljno za gibalni razvoj. S prvimi gibalnimi izkušnjami moramo

poseči v najbolj zgodnje obdobje otrokovega razvoja in v njem najbolj prijaznem okolju.

Prav to lahko najde pri družini, ki je otrokov prvi stik s svetom in ga povezuje z ostalim

okoljem. Družina mora biti spodbujevalka otrokovega razvoja, njegovih telesnih

dejavnosti in raznovrstnega gibanja. Starši so tisti, ki svojemu otroku omogočijo, da

doma skozi igro razvija svoje gibalne sposobnosti in da športno dejavnost postopoma

osvoji kot vrednoto, ki jo bo cenil skozi vse življenje. Ker pa imajo v današnjem času



54

starši tako malo časa, je pomembno, da se zavedajo, kako sta gibanje in šport eden od

pomembnejših dejavnikov otrokovega razvoja.

Pomembno je, da starši svoje otroke vpisujejo v organizirane športne dejavnosti, ki

jih vodijo strokovno usposobljeni delavci, ki te otroke usmerjeno vodijo skozi igro do

različnih znanj. Le pravilno organizirana in strokovno usmerjena športna vzgoja

omogoča uresničitev ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega

razvoja.

Zavedati se moramo, da je v predšolskem starostnem obdobju zelo pomembno,

da otrokom ponudimo raznolikost, strokovnost in natančnost v pridobivanju gibalnih

izkušenj. Le-to pa bodo otroci pridobili pod vodstvom usposobljenih in izobraženih

strokovnjakov.

Zgradimo športno življenje in veselo doživljanje športa otrok že v zgodnji mladosti.

Ne prikrajšamo jih za njihov osnovni gibalni razvoj. Vključevanje otrok v športna

društva in klube je dobra alternativa podvrženosti mestnemu okolju in sodobnemu

načinu življenja.



55

5 LITERATURA IN VIRI

Bohinc, F. (2002). Vloga in pomen športne aktivnosti v predšolskem obdobju. V Otrok v

gibanju, Zbornik prispevkov 2. mednarodnega znanstvenega posveta, Kranjska

Gora, 10.–12. oktober 2002 (str. 78–80). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Cecić Erpič, S, Zabukovec, V. in Boben, D. (2004). Motivacija pri urah športne vzgoje.

Gradivo za učitelje (neobjavljeno).

Cukjati, K. (2011). Gibalne dejavnosti za otroke do 5. leta v okviru družine. Diplomska

naloga, Ljubljana: Fakulteta za šport.

Dežman, C. in Dežman, B. (2004). Igre z žogo v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Dobnik, M, Šimunič, B. Pišot, R. in Gasparini, M. (2016). Poškodbe otrok v zgodnjem

otroštvu. V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur). Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v

zgodnjem otroštvu (str. 145 – 157). Koper: Univerzitetna založba Annales.

Doupona, M. in Petrović, K. (2000). Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana:


Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS.

Jambrešič, M. (2003). Analiza športnega programa ABC za otroke od drugega do

devetega leta starosti. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kajtna, T. in Tušak, M. (ur.) (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta

za šport, Inštitut za šport.

Kalish, S. (2000). Fitnes za decu – praktični savjeti za roditelje, Zagreb: Gopal.

Konavec, B. (1998). Otrok – ustvarjalec pravil igre. Diplomska naloga, Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Koren, K., Šimunič, B. in Pišot, R. (2016). Longitudinalna analiza navpičnega skoka

predšolskih otrok. V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur). Razvoj elementarnih gibalnih

vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 83 – 93). Koper: Univerzitetna založba Annales.

Kristan, S. (2010). Pogledi na šport. 2. Predšolski športnovzgojni program Zlati sonček,

šola v naravi, aktualni odzivi. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministerstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za

šolstvo in šport.

Lamovec, T. (1991). Čustva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.



56

Marjanovič Umek, L. (ur. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulumu za vrtce.

Maribor: Obzorja.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T., Svetina, M., Tomazo

Ravnik, T., in Bratanič, B. (2004). Razvojna psihologija. Založba Rokus. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut filozofske fakultete.

Novak, D., Kovač, M. in Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana : Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (1999). Osnove gibanja (Osnove gibalne izobrazbe). Ljubljana: Fakulteta

za šport.

Pistotnik, B. (2002). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za šport, Center za stalno

strokovno spopolnjevanje.

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za

njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Pišot, R. (2004). Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava

šola, 1, 24–27.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Univerza na Primorskem – Znanstveno-raziskovalno središče

Koper.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2012). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem

obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče,

Univerzitetna založba Annales.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične

sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami

psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na

Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave

Plevnik, M. in Pišot, R. (2016). Rast in razvoj otroka. V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur).

Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 13 – 28). Koper:

Univerzitetna založba Annales.

Plevnik, M. in Pišot, R. (2016). Razvoj elementarnega gibalnega vzorca plezanja v

zgodnjem otroštvu V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur). Razvoj elementarnih gibalnih

vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 95 – 118). Koper: Univerzitetna založba Annales.



57

Smrtnik Vitulič, H. (2004). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Strah, N. (2000). Športna vzgoja otrok s starši. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

Škof, B.(ur.) (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoško-psihološki in

biološki vidik kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre: kako do boljše

telesne zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Šporin Zerbo, D. in Plevnik, M. (2016). Telesne značilnosti otrok v zgodnjem otroštvu.

V: Plevnik, M. in Pišot, R. (ur). Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem

otroštvu (str. 51 – 66). Koper: Univerzitetna založba Annales.

Štemberger, V. (2004). Pomen gibanja za zdravje otrok. Za Srce, junij, 24, pridobljeno

24.6.2016 z http:// www.pef.unilj.si/didaktikasv/ zaposleni/CLANKI/

Vesna_Stemberger_ POMENGIBANJAZAZDRA VJEOTROK.pdf

Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Vloga družine in staršev v športu. Ljubljana:

Zalog: Klub M. T.

Videmšek, M. in Kovač, M. (2001). Gibanje. V Kroflič, R. idr. (2001). Otrok v vrtcu:

Priročnik h Kurikulumu za vrtce. Maribor: Založba obzorij.

Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:


Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik: gibalne dejavnosti otrok

do 3. leta starosti v okviru družine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Stančevič, B. in Gregorc, J. (2012). Mali sonček : gibalni/športni

program za predšolske otroke. Ljubljana : Zavod za šport RS Planica

Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj: program športnih

dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z

izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.



58

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju

doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno

središče, Inštitut za kineziološke raziskave



59

6 PRILOGE

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani starši!

Sem študentka Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, smer predšolska vzgoja

in pripravljam diplomsko nalogo z naslovom " Vloga športno rekreativnega društva pri

spodbujanju gibalno/športne dejavnosti predšolskih otrok".

Za uspešno izdelavo diplomske naloge mi bo veliko pomagalo Vaše mnenje, zato Vas

vljudno prosim za sodelovanje. Vaš prispevek pa se bo morda obrestoval prihajajočim

generacijam otrok, saj bomo s prikazanim poskusili prepričati javnost, da je ustrezna in

dovolj pogosta gibalna/športna dejavnost nuja za razvijajočega se otroka.

Anketni vprašalnik je anonimen in vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni zgolj v

raziskovalne namene.

Za Vaše sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem in prosim, da izpolnjen anketni

vprašalnik oddate v vrtcu vzgojiteljici Vašega otroka.

OSNOVNI PODATKI

OTROK:

Spol: (obkrožite) a) M b) Ž

Starost: (dopolnite) ________let

Dosežena izobrazba: (obkrožite)

a) osnovna šola d) višja strokovna šola

b) 2 ali 3 letna poklicna šola e) visoka strokovna šola

ali univerza

c) 4 ali 5 letna poklicna šola f) magisterij ali doktorat

Spol:(obkrožite) a)M

b)Ž

Starost: _______let

Teža: _______kg

1. Okolje bivanja: (obkrožite)

a) vas ali primestno okolje

b) mestno okolje



60

2. Oddaljenost bivanja od vrtca: ____________km. (dopolnite)

3. Običajni prihod v vrtec: (obkrožite ali dopolnite)

a) peš

b) z avtomobilom

c) s kolesom

č) drugo____________

GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI

4. Ali Vaš otrok obiskuje organizirane gibalno/športne dejavnosti (GŠD) izven

vrtca? (obkrožite)

· DA

· NE

5. Če ste na vprašanje št. 4 odgovorili z DA, prosim, da izpolnite spodnjo tabelo,

sicer pustite prazno. Navodilo:

Preglejte navedene gibalno/športne aktivnosti in nato v stolpec 1 z X označite

aktivnost, s katero se Vaš otrok organizirano ukvarja izven vrtca in doma. Nato pri

tisti/ih, ki ste jih v prvem stolpcu označili z X napišite kolikokrat na teden se z njimi

ukvarja in koliko časa traja ena vadba.

VRSTA

GIBALNO/ŠPORTNE

AKTIVNOSTI

STOLPEC 1:

Navedeno

športno

aktivnostjo otrok

obiskuje

(označite z X)

Kolikokrat na

teden? (1 krat,

2 krat,…7 krat)

?

Koliko časa

traja vadba (30

minut, , …)?

Plesne dejavnosti ______krat ______minut

Borilne veščine ______krat ______minut

Splošna rekreativna vadba ______krat ______minut

Gimnastika ______krat ______minut

Smučanje ______krat ______minut

Joga ______krat ______minut

Nogomet ______krat ______minut

Atletika ______krat ______minut



61

Planinarjenje ______krat ______minut

Drugo_______________ ______krat ______minut

6. Napišite kako se imenuje organizirana gibalno/športna dejavnost (GŠD), ki jo

otrok obiskuje izven vrtca (npr. športno društvo Svizec, športno društvo Miki

šport, plesna šola Jay dance studio, itd.)? Če otrok ni vključen v nobeno

dejavnost, pustite prazno.

_____________________________________________________________________

7. Če ste na vprašanje st. 4 odgovorili z NE, obkrožite kaj Vašemu otroku

onemogoča vključevanje v organizirane gibalno/športne dejavnosti (GŠD) izven

vrtca, sicer pustite prazno?(obkrožite ali dopolnite)

· pomanjkanje denarja

· oddaljenost od doma

· splošno pomanjkanje časa

· otrok obiskuje glasbeno šolo in zato nima časa za GŠD

· otrok obiskuje _______(dopolnite) in zato nima časa za GŠD

· zdravstvene težave otroka

· otrok ni motiviran in nima interesa

· otrok je doma dovolj športno aktiven

· drugo__________________

8. S katero vrsto aktivnosti in kako se otrok najpogosteje ukvarja doma, z

družino in prijatelji, izven vrtca in izven organiziranih športnih društev?

Navodilo:

Preglejte vse gibalno/športne aktivnosti in v stolpcu 1 z X označite tiste, s katerimi se

Vaš otrok ukvarja neorganizirano med tednom, vikendom in počitnicami. Nato pri tistih,

ki ste jih označili z X izberite prevladujoči način (KAKO) ukvarjanja in tudi čas

trajanja (KOLIKO) posamezne aktivnosti.



62

Vrsta

gibalno/šport

ne aktivnosti

STOLPE

C 1

KAKO KOLIKO

Z

navedeno

športno

aktivnostj

o se

otrok

ukvarja

(označite

z X)

Z

navedeno

športno

aktivnostj

o se

ukvarja

pretežno

sam

(označite

z X)

Z

navedeno

športno

aktivnostj

o se

ukvarja c

krogu

družine

(označite

z X)

Z

navedeno

športno

aktivnostj

o se

ukvarja s

prijatelji

(označite

z X)

Kolikokra

t na

teden se

z

navedeno

športno

aktivnostj

o

ukvarja?

Koliko

časa traja

posamez

na

športna

aktivnost

/dan

Tek, lovljenje

Skoki, poskoki

Kolesarjenje

Rolanje

Vožnja s

skirojem

Plavanje in igre

v vodi

Plesne

dejavnosti

Plezanje

Igre z žogo

Drugo_______

__

9. Kako otrok pretežno preživlja čas med vikendi? (obkrožite)

· gibalno/športno neaktivno (gledanje televizije, igranje igric na računalniku, igre v

sedečem položaju..)

· gibalno/športno aktivno (kolesarjenje, tek, sprehod,..)



63

10. Koliko ur na dan povprečno preživi Vaš otrok na sledeči način? (dopolnite)

Način preživljanja časa Med tednom Med vikendom

Na prostem (ko pride iz vrtca) ________ur/dan ________ur/dan

V zaprtem prostoru (brez spanja) ________ur/dan ________ur/dan

Pretežno sede (gledanje televizije,

igranje igric na računalniku, igre v

sedečem položaju)

________ur/dan ________ur/dan

ZDRAVJE, POČUTJE IN SPOSOBNOSTI VAŠEGA OTROKA

11. Ali menite, da je Vaš otrok dovolj gibalno/športno aktiven?

Navodilo: Obkrožite številko pri odgovoru, ki velja za Vašega otroka.

Neaktiven Redko

aktiven

Srednje aktiven Pogosto aktiven Zelo aktiven

1 2 3 4 5

12. Kako bi ocenili telesno pripravljenost (kondicijo) Vašega otroka?

Navodilo: Obkrožite številko pri odgovoru, ki velja za Vašega otroka.

Zelo dobra Slaba Srednje dobra Dobra Zelo dobra

1 2 3 4 5

13. Kako pogosto je Vaš otrok odsoten iz vrtca zaradi bolezni? (obkrožite)

· Nikoli

· Redko

· Pogosto

· Zelo pogosto

14. Obkrožite intenzivnost trditve, ki velja za Vašega otroka, pri čemer pomeni:

1-se popolnoma ne strinjam

2-se ne strinjam

3-delno se strinjam

4-se strinjam

5-se popolnoma strinjam



64

TRDITEV Se

popolnoma

ne strinjam

(1)

Se ne

strinjam

(2)

Delno se

strinjam

(3)

Se

strinjam

(4)

Se

popolnoma

strinjam (5)

Otrok je zmožen

brez težav preteči

200 m.

1 2 3 4 5

Otrok samostojno in

brez strahu pleza po

igralih in drugih

plezalnih površinah

1 2 3 4 5

Otrok ima dobre

gibalno/športne

izkušnje.

1 2 3 4 5

Otrok hitro osvoji in

se nauči novih pravil

za gibalno/športne

dejavnosti.

1 2 3 4 5

Otrok je večkrat

brez volje in interesa

do gibalno/športnih

aktivnosti.

1 2 3 4 5

Otrok je zelo

samozavesten in

trmast.

1 2 3 4 5

Otrok je fizično

močan in vztrajen.

1 2 3 4 5

Otrok v določenih

situacijah hitro

reagira na dražljaj.

1 2 3 4 5

Otrok hitro ujame

ravnotežje.

1 2 3 4 5

Otrok je zelo 1 2 3 4 5



65

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam,

Simona Bezovnik

občutljiv na lažje

bolečine.

Otrok je zelo gibljiv. 1 2 3 4 5

Otrok je zelo

natančen v izvajanju

gibalno/športnih

nalog.

1 2 3 4 5

Otrok se pri

gibalno/športnih

aktivnostih zelo

hitro utrudi.

1 2 3 4 5

Otrok se samostojno

udeležuje in si želi

različnih

gibalno/športnih

aktivnosti.

1 2 3 4 5

Documents

Diplomska naloga Simona Bezovnik - share.upr.si · ZAHVALA Novo življenje, ki raste v meni, me spodbuja, da dokončno zaključim svoje obveznosti in se posvetim tebi…sreča moja!