Diplomska naloga, Uporaba lutk v prvem starostnem obdobju · PREGLEDNICA 18: Igrača s katero se otrok najraje igra..... 54 PREGLEDNICA 19: Vrste lutk, ki jih starši poznajo

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

JOŽICA ANDRINEK

KOPER 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA LUTK V PRVEM STAROSTNEM

OBDOBJU

Jožica Andrinek

Koper 2012 Mentorica: doc. Jelena Sitar Cvetko

Zahvala

Pri uresničitvi mojih sanj postati diplomirana vzgojiteljica se iskreno zahvaljujem vsem,

ki so zaupali vame in me spodbujali na moji poti do cilja.

Zahvaljujem se moji mentorici doc. Jeleni Sitar Cvetko za vso strokovno pomoč in predloge pri nastajanju diplomske naloge.

Posebna zahvala velja mojim domačim, ki so mi stali ob strani in mi nudili pomoč v času mojega študija.

Zahvaljujem se tudi vsem vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic vrtca Šentjur, ki so mi bile v pomoč pri nastajanju diplomska naloge.

Hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastanku mojega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani/a Jožica Andrinek študent/ka študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga, z naslovom Uporaba lutk v prvem starostnem obdobju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Diplomska naloga predstavi nekaj osnovnih vrst lutk, razvojne značilnosti otrok v

prvem starostnem obdobju in prikaže v teoretičnem delu načine vključevanja lutke v

vzgojno delo v vrtcu. Zatem nam v raziskovalni nalogi poda rezultate, koliko se lutka v

vrtcu dejansko uporablja in koliko jo poznajo in uporabljajo starši doma.

V uvodu bom predstavila razširjenost in način uporabe lutk ter s pomočjo anket skušala

ugotoviti, kakšno je dejansko stanje uporabe lutk pri vzgojiteljicah v vrtcu in pri starših

doma. Zatem bom preletela nekatere vrste lutk in njihov pomen za vzgojiteljice in

otroke.

V praktičnem delu bom neposredno predstavila, kako nas lutke lahko popeljejo skozi

leto pri delu z otroki. Predstavljene bodo na področju gibanja, matematike, jezika,

naravoslovja in umetnosti.

Pri neposrednem delu v skupini mi bodo pomagale posamezne lutke, ki jih bom

izdelala ali preuredila plišaste igrače. Lutke bodo vstopale v skupino v skladu z letnim

časom ali temo, ki se bo trenutno odvijala v skupini. Posamezne lutke bodo pomagale

pri reševanju konfliktov, ponazarjanju pravljic, pri učenju pesmic in v dnevni rutini (pri

sprejemanju otrok, pri kosilu, pri počitku …).

V zaključnem delu diplomske naloge bom s pomočjo odgovorov, ki jih bom pridobila z

anketnimi vprašalniki, podala trenutno stanje uporabe lutke v prvem starostnem

obdobju pri nas v vrtcu in pri starših doma. Rezultate bom predstavila s preglednicami

in grafi ter podala ugotovitve po statističnih pravilih. Rada bi ugotovila zastopanost lutk

pri vzgoji otrok v vrtcu in doma, ker menim, da se lutka v prvem starostnem obdobju v

vrtcu v Šentjurju premalo uporablja. Podatke bom pridobila s pomočjo anketnih

vprašalnikov v enotah šentjurskega vrtca.

Obdelavo podatkov bom predstavila s preštevanjem in predstavitvijo rezultatov v

preglednicah in grafih. Pod preglednicami in grafi bodo podani rezultati v pisni obliki.

Ključne besede: razvojne značilnosti, vrste lutk, pomen lutke za otroke, uporaba lutk v

skupini, zastopanost lutk v vrtcu in doma, zainteresiranost otrok za lutko

SUMMARY

This diploma presents some basic types of dolls, developmental characteristics of

children aged 1-3 years and describes some ways of including dolls in kindergarten

curriculum. A practical part presents how much dolls are actually used in kindergartens

and how much parents know and use dolls at home.

Introduction describes some ways of using dolls. Using questionnaire I have tried to

establish how much dolls are used in kindergartens by kindergarten teachers and at

home by parents. Some types of dolls are described and their significance to teachers

and children is looked into.

A practical part presents how dolls can be used when working with children in different

areas like movement, maths, language, science and art.

While working with children in the kindergarten I used homemade dolls or reshaped

stuffed toys. Dolls entered the kindergarten group according to the season or theme.

Dolls were used to solve conflicts, illustrate fairy tales, teach songs and in an everyday

routine (arrival, lunch, rest,..).

In conclusion, the results of the questionnaire on using dolls are presented in tables

and graphs. A research was carried out in Vrtec Šentjur and its unit. Findings are

stated according to statistical rules. An aim is to research the use of dolls when

educating young children in kindergartens and at home. I believe that dolls are not

used enough when educating children aged 1-3 years in Vrtec Šentjur.

Key words: developmental characteristics, types of dolls, significance of dolls to

children, the use of dolls in kindergartens and at home, children’s interests in dolls

KAZALO

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE ................................................................................

SUMMARY AND KEY WORDS .......................................................................................

KAZALO ..........................................................................................................................

KAZALO SLIK ..................................................................................................................

KAZALO PREGLEDNIC ..................................................................................................

KAZALO GRAFOV...........................................................................................................

1 UVOD ..................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL .................................................................................................. 3

2.1 Razvojne značilnosti otroka v prvem starostnem obdobju .............................. 3

2.1.1 Razvoj gibanja od drugega do tretjega leta ................................................ 3

2.1.2 Zaznavni in spoznavni razvoj ...................................................................... 4

2.1.3 Govorni razvoj ............................................................................................ 4

2.1.4 Čustveni in socialni razvoj .......................................................................... 4

2.2 Pomen lutke za otroke ................................................................................... 5

2.3 Prstne lutke .................................................................................................... 6

2.4 Ročne lutke .................................................................................................. 10

2.5 Ploske lutke .................................................................................................. 12

2.6 Gledališče predmetov .................................................................................. 13

2.7 Lutka vzgojiteljeva pomočnica (kot motivacija, socialna interakcija z otroki.) 14

2.8 Lutke mojega otroštva (lutke, ki sem jih izdelovala kot otrok pred 30 leti) ..... 14

3 PRAKTIČNI DEL V SKUPINI Z OTROKI .............................................................. 17

3.1 Lutka biba buba ............................................................................................ 17

3.2 Lutka »škratek« ............................................................................................ 18

3.3 Lutka »vesela in žalostna deklica». .............................................................. 20

3.4 Lutka »miška« .............................................................................................. 22

3.5 Bela snežinka »Maja« .................................................................................. 23

3.6 Lutka »babica zima« .................................................................................... 25

3.7 Lutka »Krica kraca« ...................................................................................... 29

3.8 Lutka volk ..................................................................................................... 31

3.9 Ploske lutke v skupini ................................................................................... 32

3.10 Gledališka igra.............................................................................................. 33

3.11 Zaključek praktičnega dela ........................................................................... 35

4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................... 37

4.1 Namen raziskave .......................................................................................... 37

4.1.1 Cilji raziskave ........................................................................................... 37

4.1.2 Raziskovalna metoda in raziskovalne hipoteze ........................................ 37

4.1.3 Raziskovalni vzorec .................................................................................. 38

4.1.4 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................... 38

4.1.5 Spremenljivke ........................................................................................... 38

4.1.6 Metoda obdelave podatkov....................................................................... 38

4.2 Rezultati in interpretacija ankete vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ............ 39

4.3 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov staršev otrok iz prvega starostnega obdobja ................................................................................................. 51

4.4 Zaključek empiričnega dela .......................................................................... 59

5 SKLEP .................................................................................................................. 60

6 LITERATURA: ...................................................................................................... 61

PRILOGE 2: ................................................................................................................. 63

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE IN POMOČNICE VZGOJITELJIC .... 63

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA starše otrok starih od 1 do 3 let. .................................. 66

KAZALO SLIK

Slika 1: Pletene prstne lutke........................................................................................... 6

Slika 2: Prstne lutke iz vrtca iz Šentjurja ........................................................................ 7

Slika 3: Prstne lutke iz vrtca Šentjur. .............................................................................. 7

Slika 4: Miška z mehkim noskom iz škatle za jajca in zašite obleke ............................... 9

Slika 5: Miška z izrezanimi in nalepljenimi očmi iz revije ................................................ 9

Slika 6: Ročna lutka božiček ....................................................................................... 10

Slika 7: Ročna lutka medvedek .................................................................................... 11

Slika 8: Ročna lutka metuljček ..................................................................................... 11

Slika 9: Gibljivi zvonček ............................................................................................... 12

Slika 10: Premikajoča televizija .................................................................................... 13

Slika 11: Kuhinjski predmeti igrajo ............................................................................... 13

Slika 12: Lutke iz trave ................................................................................................. 15

Slika 13: Živali in človek narejeni iz želoda in zobotrebcev .......................................... 15

Slika 14: Biba buba ...................................................................................................... 17

Slika 15: Deklica se igra z Bibo bubo ........................................................................... 18

Slika 16: Majhna lutka škratek v mojem žepu .............................................................. 19

Slika 17: Otroci se igrajo v kartonastih hiškah .............................................................. 19

Slika 18: Razvrščanje sadja po vrsti sadja ................................................................... 20

Slika 19: Lutka škratek jih motivira pri pospravljanju kuhinjskega kotička. ................... 20

Slika 20, 21: Vesela in žalostna deklica ....................................................................... 21

Slika 22 in 23: Lutka miška .......................................................................................... 22

Slika 24: Lutka miška pri drugem otroku ...................................................................... 23

Slika 25: Preprosta marioneta (snežinka Maja) ............................................................ 23

Slika 26: Uživanje otrok ob igranju s temi lutkami ........................................................ 24

Slika 27: Prihod Babice zime v skupino ....................................................................... 25

Slika 28: Otroci pri srečevanju z babico zimo ............................................................... 26

Slika 29: Fantek z lutko »ptičko« pri babici zimi ........................................................... 27

Slika 30: Otroka se ob babici zimi pogovarjata z lutkami v rokah ................................. 27

Slika 31: Otroci se oblačijo v zimska oblačila ............................................................... 28

Slika 32: Babica zima pri zajtrku .................................................................................. 28

Slika 33: Otroka osvajata veščine za šivanje skozi igro ............................................... 29

Slika 34: Lutka pajac »krica kraca«. ............................................................................. 29

Slika 35: Lutka marioneta »Marjetka«. ......................................................................... 30

Slika 36: Namizna lutka volk ........................................................................................ 31

Slika 37: Otroci poskušajo animirati z lutko .................................................................. 31

Slika 38: Ploske gibljive lutke ....................................................................................... 32

Slika 39: Lutka sonček z vrtljivimi kraki ........................................................................ 32

Slika 40: Gibljivi snežak. Lutka snežak, ki premika roke in glavo ................................. 33

Slika 41: Oblačenje otrok ( iz skupine iz vrteca v Šentjurju) v oblačila junakov iz gledališke igre .............................................................................................................. 34

Slika 42: Otroci iz skupine uživajo, oblečeni v kostime................................................. 34

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o ustrezni zastopanosti lutk v vrtcu v Šentjurju. ................................................................................................ 39

PREGLEDNICA 2: Mnenja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tem ali je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo pri različnih dejavnostih. ................................................ 40

PREGLEDNICA 3: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o pogostosti igre otrok z

lutkami. ........................................................................................................................ 41

PREGLEDNICA 4: Urejenost lutkovnega kotička v igralnici. ........................................ 42

PREGLEDNICA 5: Prostor, kjer se nahajajo lutke v igralnici. ....................................... 42

PREGLEDNICA 6: Igranje otrok z lutkami po njihovi želji. ........................................... 43

PREGLEDNICA 7: Lutke, ki jih otroci največkrat uporabljajo za igro z lutkami. ............ 44

PREGLEDNICA 8: Veselje pri izdelovanju lutk. .......................................................... 45

PREGLEDNICA 9: Motivacija, ki vpliva na njihovo igranje z lutkami. ........................... 46

PREGLEDNICA 10: Lutke, ki se največ uporabljajo pri igranju lutkovne predstave? ... 46

PREGLEDNICA 11: Uživanje otrok ob gledanju lutkovne predstave v prvem starostnem obdobju. .................................................................................................... 48

PREGLEDNICA 12 : Število lutkovnih predstav za otroke, ki jih pripravijo vzgojiteljice ? .................................................................................................................................... 49

PREGLEDNICA 13: Organizacija v vrtcu za ogled lutkovnih predstav v prvem

starostnem obdobju. .................................................................................................... 50

PREGLEDNICA 14: Organiziranost delavnic za izdelavo lutk v vrtcu. ......................... 50

PREGLEDNICA 15 : Obiski staršev lutkovnih predstav za otroke v otroških letih. ....... 51

PREGLEDNICA 16: Uporaba lutk za motivacijo pri branju pravljic otrokom. ................ 52

PREGLEDNICA 17: Pomoč lutke za lažje uspavanje otroka. ....................................... 53

PREGLEDNICA 18: Igrača s katero se otrok najraje igra............................................. 54

PREGLEDNICA 19: Vrste lutk, ki jih starši poznajo. .................................................... 54

PREGLEDNICA 20 : Obiski lutkovne predstave otroka na leto, ki ga peljejo starši. ... 55

PREGLEDNICA 21: Lutka je motivacijsko sredstvo pri različni vsakodnevnih opravilih doma pri starših. .......................................................................................................... 56

PREGLEDNICA 22: Samostojna komunikacija otroka z lutko. ..................................... 57

PREGLEDNICA 23: Vpis otroka v lutkovno delavnico v vrtcu. ..................................... 57

PREGLEDNICA 24: Vpliv cene na vpis otrok v lutkovno delavnico. ............................. 58

KAZALO GRAFOV

GRAF 1: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o ustrezni zastopanosti lutk v vrtcu v Šentjurju. ................................................................................................................... 39

GRAF 2 : Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tem, ali je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo pri različnih dejavnostih. ............................................................ 40

GRAF 3: Pogostost igre otrok z lutkami. ...................................................................... 41

GRAF 4: Urejenost lutkovnega kotička v igralnici. ........................................................ 42

GRAF 5: Prostor, kjer se nahajajo lutke v igralnici. ...................................................... 43

GRAF 6 : Igranje otrok z lutkami po njihovi želji. .......................................................... 43

GRAF 7: Lutke, ki jih otroci največkrat uporabljajo za igro z lutkami. ........................... 44

GRAF 8: Veselje otrok pri izdelovanju lutk. ................................................................. 45

GRAF 9: Motivacija, ki vpliva na njihovo igranje z lutkami. .......................................... 46

GRAF 10: Lutke, ki se največ uporabljajo pri igranju lutkovne predstave. .................... 47

GRAF 11: Uživanje otrok ob gledanju lutkovne predstave v prvem starostnem obdobju .................................................................................................................................... 48

GRAF 12: Število lutkovnih predstav za otroke, ki jih pripravijo vzgojiteljice. ............... 49

GRAF 13: Organizacija v vrtcu za ogled lutkovnih predstav v prvem starostnem

obdobju ........................................................................................................................ 50

GRAF 14: Organiziranost delavnic za izdelavo lutk v vrtcu. ......................................... 51

GRAF 15: Obiski staršev lutkovnih predstav za otroke v otroških letih. ........................ 52

GRAF 16: Uporaba lutk za motivacijo pri branju pravljic otrokom................................. 53

GRAF 17: Pomoč lutke za lažje uspavanje otroka. ...................................................... 53

GRAF 18: Igrača s katero se otrok najraje igra. ........................................................... 54

GRAF 19: Obiski lutkovne predstave otroka, ki ga peljejo starši, na leto. ................... 55

GRAF 20: Lutka je motivacijsko sredstvo pri različnih vsakodnevnih opravilih doma pri starših. ......................................................................................................................... 56

GRAF 21: Samostojna komunikacija otroka z lutko. ................................................... 57

GRAF 22: Vpis otroka v lutkovno delavnico v vrtcu. ..................................................... 58

GRAF 23: Vpliv cene na vpis otrok v lutkovno delavnico. ............................................ 58

Jožica Andrinek 2012: Uporaba lutke v prvem starostnem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

_____________________________________________________________________

1

1 UVOD

Tema o lutki me je zelo prevzela. Letos delam z najmlajšimi otroki in je naslov

diplomske naloge »Uporaba lutke v prvem starostnem obdobju« kot nalašč zame.

Lutke zelo rada izdelujem, z njimi igram, prepevam, motiviram otroke, skratka, lutka je

prva, ki mi pomaga pri komunikaciji z otroki in pri njihovi motivaciji za posamezno

dejavnost. V letošnjem letu nas je najprej obiskala lutka Biba Buba. Otroke je znala

potolažiti ob prihodu v vrtec, jih povabiti v krog prijateljstva, pospremiti k malici, h kosilu

in jih je znala krasno uspavati. Veliko mi je pomagala pri prepevanju pesmic, pri plesu,

pri reševanju sporov med prijatelji. Skupaj z otroki smo jo klicali Biba Buba in kar sami

so jo poiskali ter mi jo prinesli v naročje.

Zatem sem Bibo Bubo malo odložila in obiskal nas je škrat z novim letom. Prinašal

nam je razna presenečenja in nas razveseljeval z raznimi darili. Pomagal nam je pri

različnih dejavnostih in pri reševanju različnih problemov. Nudil je pomoč žalostnim in

okaral poredne otroke. Bibo Bubo je nadomestil v celoti. Po novem letu se je poslovil

od nas in nam poslal Babico Zimo, ki naj bi poskrbela za topla zimska oblačila v mrzlih

zimskih dneh. Babica nam je znala prepevati pesmi o zimi, nas popeljati v ples, najraje

pa je z nami pletla in šivala oblačila za naše dojenčke.

Pri nas v skupini ima lutka zelo velik pomen na vseh področjih in nam veliko pomaga.

Želela bi, da bi pomagala tudi staršem doma in vzgojiteljicam ter pomočnicam v prvem

starostnem obdobju. Zaradi tega, ker mi lutka zelo veliko pomeni, sem se odločila za

pisanje te diplomske naloge.

V teoretičnem delu bom najprej opisala razvojne značilnosti otrok starih od 1 do 3 let.

Opisala bom podrobneje vrste lutk, njihov pomen, prostor v igralnici, kjer naj bi se

nahajale lutke, ter lutko kot vzgojiteljevo pomočnico.

V empiričnem delu si bom pomagala z anketnimi vprašalniki, kjer bom starše in

vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic povprašala o uporabi lutke v vrtcu in doma.

Menim namreč, da je lutka v prvem starostnem obdobju premalo zastopana, da lutke

samevajo na policah v igralnicah in jih vzgojiteljice premalo uporabljajo za motivacijo

otrok. To moje mnenje bom preverila pri vzgojiteljicah in pomočnicah vzgojiteljic z

anketnimi vprašalniki. Upam, da se motim in bom lahko to dokazala na osnovi anketnih

vprašalnikov našem vrtcu, ki zajema Šentjur z okoliškimi kraji.

Menim tudi, da so starši premalo seznanjeni s pomenom uporabe lutke in z njeno

močjo. Menim, da premalo vedo o lutkah, kako se z njimi igra, kako jo je enostavno


_____________________________________________________________________

2

izdelati in kako pomembna je otrokom, če z njo večkrat igramo. Zelo jim lahko

polepšamo njihov otroški domišljijski svet. Upam, da jih bom z anketnimi vprašalniki

malo spodbudila in bodo lutke doma več uporabljali in jih s svojo animacijo oživeli.

Počakati moram na rezultate anketnih vprašalnikov, da ne bom vnaprej obsojala. Nato

bom lahko podala natančne rezultate na podlagi odgovorov. Glede na rezultate, ki jih

bom dobila, bom kasneje hipotezi potrdila ali spremenila. Odvisno pač od rezultatov, ki

jih bom dobila s pomočjo anketnih vprašalnikov.

Rezultate bom zaradi lažje interpretacije prikazala s preglednicami in grafi. Sledil bo

podrobnejši opis teh po statističnih pravilih. Kasneje bom še podala zaključek in svoje

mnenje ter literaturo. Diplomsko nalogo bom popestrila s fotografijami lutk in otrok iz

skupine, v kateri trenutno delam. Na koncu bom dodala še literaturo in priložila anketna

vprašalnika. Za vsakega posebej: eden bo za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic,

drugi pa za starše.


_____________________________________________________________________

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvojne značilnosti otroka v prvem starostnem obdobju

Razvojne značilnosti otrok v prvem starostnem obdobju sem razdelila na štiri področja:

gibalni razvoj, zaznavni in spoznavni razvoj, govorni razvoj ter čustveni in socialni

razvoj. Na te značilnosti se lahko le približno sklicujemo, kajti vsak otrok je drugačen.

Pri teh otrocih se razlika s starostjo enega meseca že veliko pozna. So tudi velika

individualna odstopanja posameznih otrok. Za vsako področje bom naštela nekaj

značilnosti.

Gibalne sposobnosti so podobno kot umske in senzorne pod vplivom dednih

dejavnikov in vplivom okolja. Res je, da gibalni razvoj napreduje po sistematičnih

zakonitostih, vendar je za nekatere spretnosti (npr. drsanje, smučanje) potrebno

učenje. V razvoju gibanja obstajajo med otroci razlike. O njih naj presojajo strokovnjaki.

Gibalni razvoj se začne v predporodni dobi in je še posebej intenziven do tretjega leta

otrokove starosti. V času razvoja otrok sprva spontane gibe vse bolj obvladuje in

slednjič doseže nadzor nad gibanjem. Vzporedno z nadzorom nad gibanjem lastnega

telesa se razvijajo možganski centri, ki nadzirajo motorični razvoj. Zrelost celotnega

telesnega sistema je predpogoj za učenje gibalnih spretnosti. Strokovnjaki lahko merijo

stopnjo gibalnega razvoja pri otroku z določenimi testi oziroma mejniki. (Ribič Hederih,

2006, Otrok in družina).

Otroci v prvih letih svet okrog sebe doživljajo telesno, ne razumsko. Igrače spoznavajo

s tem, da jih dajejo v usta, se plazijo po tleh, stresajo ropotuljico, dotikajo se različnih

površin, se vzpenjajo in plezajo na omare. Starši otroke včasih ovirajo pri njihovem

raziskovanju okolja, saj se pretirano bojijo, da se bodo poškodovali ali pa da se bodo

umazali. Otrok pa na ta način le uri svoje motorične spretnosti in sposobnosti. (Tušak

in Tušak, 2003, Psihologija športa)

2.1.1 Razvoj gibanja od drugega do tretjega leta

Otrok pri dveh letih vrže predmet v določeni smeri, žogo lovi z obema rokama. Hodi gor

in dol po stopnicah, ne da bi se držal za ograjo. Igrače navija s ključem. Kocke zlaga v

niz, poskakuje na obeh nogah kot zajec.

Pri dveh letih in pol skuša narisati črto navpično in vodoravno, razporeja tri oblike v

skupine (krog, kvadrat in trikotnik), natančno reže s škarjami. Otrok hodi po prstih


_____________________________________________________________________

4

naprej in nazaj, valja klobaso iz plastelina. Če mu pokažemo krog, ga preriše. Preskoči

oviro višine 5 cm. Pri treh letih kratek čas stoji na eni nogi, teče stabilno in previdno. Je

z vilico, naredi harmoniko iz papirja, zgradi hišo iz osmih kock, posnema risanje križa,

riše z vodenimi barvicami. Vozi kolo s pedali in dela široke zavoje. Sodeluje pri

umivanju ter oblačenju in slačenju.

2.1.2 Zaznavni in spoznavni razvoj

Rad skriva predmete; pogosto daje igrače v usta; rad gleda slike v knjigah; kaže

razumevanje funkcionalnih odnosov: da žlico v skodelico in nato uporabi žlico za

hranjenje; pokaže in ponudi igračo drugi osebi; poimenuje vsakodnevne predmete;

daje majhne stvari v steklenico in jih spravi ven; sestavi stolp iz treh majhnih kock;

poskuša spraviti v funkcioniranje predmete, za katere je videl, da se z njimi nekaj dela.

2.1.3 Govorni razvoj

Žlobudranje, glasove in besede povezuje v govor, podoben jezikovnem vzorcu;

holofrazni govor; sledi enostavnim navodilom; razume besede, ki označujejo člane

družine, živali, igrače; prepozna nekaj delov telesa, če jih kdo poimenuje; uporablja

nekaj 2-besednih povedi; odgovarja na enostavna vprašanja z »da« ali »ne»; govor je

25-odstotno razumljiv; uporablja od 5 do 50 besed, v glavnem so to besede, ki

označujejo živali, hrano, igrače; uporablja geste, da bi vzbudil pozornost odraslih; rad

ima rime, tudi sam nekaj poskuša; začenja se zavedati recipročnosti konverzacije.

2.1.4 Čustveni in socialni razvoj

Do drugih ljudi je običajno prijateljski, manj je previden do tujcev; za kratek čas se igra

sam; uživa, če sedi v naročju in mu beremo; pomaga pobirati in pospravljati igrače; v

igri pogosto posnema dejavnosti odraslih; rad ima odrasle nekje v bližini, potrebuje

njihovo pozornost; prepozna sebe v ogledalu; rad ima prisotnost drugih otrok, vendar

se ne igra z njimi; postaja bolj neodvisen, čez to zavrača sodelovanje pri dnevnih,

rutinskih opravkih; precej hitro dobi «napad jeze«, če gredo stvari narobe.

Otroci zelo radi izvajajo eksperimentalne igre s predmeti, igre percepcije, na primer:

razvrščanje predmetov po isti barvi, spuščanje predmetov v dane oblike, igre

raziskovanja, otipavanje, lizanje, sesanje, grizenje, tolčenje, prisluškovanje in

kompleksne simbolične igre, na primer dramske igre, kjer otrok poveže več dramskih

situacij (otrok se dela, da je) v kompleksnejšo aktivnost (npr. otrok se dela, da kuha in


_____________________________________________________________________

5

streže odraslim kavico). (Mateja Videmšek, Petra Berdajs, Damir Karpljuk, str. 49,

2003).

2.2 Pomen lutke za otroke

Lutke so za otroke nekaj enkratnega, kar se ne da opisati z besedami. To lahko vidimo

že iz otroških oči, ki prevzeto strmijo vanje. Pri mlajših je seveda treba upoštevati

razvojne značilnosti. Kajti določeni mlajši otroci še niso sposobni preklapljati iz

realnega sveta v domišljijski. Lutke pa imajo vseeno radi in se z njimi igrajo. V tej dobi

večina otrok posnema. Od nas je odvisno, koliko se bodo igrali z lutkami. Čim bolj

pogosto bomo z lutko animirali, tem več možnosti bodo imelo, da so ustvarjalni.

Lutka je izredno dobro motivacijsko sredstvo za otroke, ki so bolj zadržani. Preko lutke

lažje komunicirajo in ji zaupajo marsikatero težavo. Lažje nastopajo pred občinstvom,

ker se skrijejo za lutko in jim ni treba direktno nastopati. Preko lutke jim je mnogo lažje.

Ko jim je hudo, se tudi zatečejo k lutki, da jih potolaži in ji zaupajo marsikatero

skrivnost.

»Vemo, da otrok lažje vzpostavi kontakt z lutko kot z vzgojiteljico, včasih celo s starši.

To lahko razložimo na energetski ravni in z otrokovim strahom pred odraslim, z

negotovostjo v vzpostavljanju komunikacije, ki mu jo posrednik, lutka, zelo olajša. In

prav to poskušamo izkoristiti, da otrok na manj stresen način sprejema okolje, v

katerem živi in sporoča svoj odnos do njega. Komunikacija z lutko potrka v dveh

smereh: najprej se odrasli z lutko v roki naslavlja na otroka, potem pa bo tudi otrok

skozi lutko, morda animacijo igrače, reagiral in poskušal izraziti svoje mnenje. Stališče

lutke bo otrok lažje sprejel, saj je lutka avtoriteta, ki si jo je sam izbral in mu ni bila

»vsiljena«. Tako lutka postane posrednik med otrokom in okoljem« (Majaron, E. 1998,

str.33).

Lutka naredi vsakdanjo rutino bolj mehko. Njeno enoličnost in pustost lahko spreobrne

v krasno doživetje. Tudi marsikatero konfliktno situacijo lahko otrokom prikaže na

mehak in lažje razumljiv način. Veliko bolje, kot pa da mi otroku nenehno moraliziramo

o vsakdanjem pravilnem vedenju v skupini. Tudi pravila, ki jih sami prevzamejo skupaj

z lutko veliko bolj zaležejo in se jih otroci bolj držijo.

Pri vlogi vzgojitelja je pomembno, da ta verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja

( saj se samo tako ohranja kontinuiteta posebnega načina mišljenja), vendar s pravo

mero in različnih oblikah in ob različnih priložnostih. Poznati in razumeti mora pomen

lutke kot metafore. Včasih ga lutka prisili, da postane »drugi« v skupini (Majaron, E.

1998, str. 35).


_____________________________________________________________________

6

2.3 Prstne lutke

» Prsti so prvi izraz otrokove osebnosti. Z njimi otrok najprej ulovi zrak, zavestni gib

pride kasneje. Svet, v katerem se je znašel, ko je zapustil mamin trebuh. S prsti začne

prepoznavati svoje telo: tukaj so roke, noge, pa trebušček in usta. Prsti so tisto, s čimer

otrok najprej vstopi v pravi resnični svet. Otroci pozabljajo na svoje prste. Ko se otrok

dotakne igračke, ne pomisli, da to zanj počnejo prsti. Tako, kot ne misliš na svoje telo;

ko si mlad, te nič ne boli, ne misliš tudi na svoje prste in prsti so isto, kot ti.

Prsti so tvoji prijatelji in z njimi lahko počneš različne stvari. A pazi! Imajo tudi čarobno

moč in te popeljejo v deželo čudes. V krasno deželo, ki jo lahko ustvariš z lastnimi prsti

» (Cvetko, 2010, str. 69).

Slika 1: Pletene prstne lutke

Vir: Lastna fotografija (2012).


_____________________________________________________________________

7

Slika 2: Prstne lutke iz vrtca iz Šentjurja


Prsti so torej res nekaj enkratnega. Omogočijo nam dotik z otrokom, da nam zaupa se

počuti varnega. Prvo srečanje z materjo, ko otrok že pri treh mesecih s svojo ročico

stisne materin prst. Na koncu prsta imamo največ čutnic, kar nam omogoča dotik z

otrokom.

Slika 3: Prstne lutke iz vrtca Šentjur.


Pri prstnih je izredno pomembno to, da smo si z otrokom blizu. Usede se nam v

naročje, ker si želi naše bližine; če mu zaigramo s prsti igrico, je to zanj igra. Igra mu


_____________________________________________________________________

8

pomeni veliko več kot samo pestovanje. Zato bo vedno rad prišel, kadarkoli mu bomo

kaj zaigrali ali v naročju ali v njegovi neposredni bližini.

Prstne igre, ki jih igramo s prsti, so bolj kratke; če hočemo prstne igre podaljšati in jih

narediti še bolj zanimive, naše prste enostavno oblečemo. Naši prsti so majhni-otroški

pa še veliko bolj. Zato z oblačenjem ne smemo pretiravati. Nanje dodamo le nekaj

preprostih dodatkov. Naši oblečeni prsti tako postanejo preproste lutke za igranje.

Imamo zelo veliko literature s pomočjo katere lahko izdelamo preproste prstne lutke.

Napravimo jih lahko iz rokavic, nogavic, lahko preprosto na naše prste narišemo

obraze in že naši prsti s primernim animiranjem postanejo lutke.

»Vse te preproste lutke imajo cilj: obvladati motoriko in premakniti os dogajanja iz

telesa v njegov del. Vzpostavljajo neposreden dotik, ki je poleg pogleda najmočnejši

komunikacijski znak; nekateri otroci se ga sramujejo, druge je strah. Ko pa animirajo te

vrste lutk, postane dotik spontan del zaznave, pri otroku se razvijajo občutljivost in

dojemljivost ter občutek za gibalno sporočanje. Otrok najprej sprejema neverbalno

komunikacijo (kot del svoje izkušnje), postopoma pa si bogati govorno izražanje. Pri

tem imajo pomembno vlogo prav »mimične« lutke - roke, nogavičke ali papirnate

vrečke, saj z odpiranjem ust posnemajo in poudarjajo otrokovo izgovorjavo.« (Majaron,

E. 1998, str. 33).

Zelo veliko je navodil, kako lahko te lutke za svoje prste izdelajo tudi otroci. Tiste lutke,

ki jih izdelajo sami jim, zelo veliko pomenijo in jih imajo najraje. Toda v prvem

starostnem obdobju otroci težko kaj izdelajo sami. Predvsem v jaslih, kjer so otroci stari

od enega do dveh let. Zaradi tega je naša naloga, da izdelamo kaj skupaj na preprost

način in jim večkrat zaigramo.

Ni potrebno veliko, da naši prsti postanejo lutke. Na prste lahko enostavno narišemo

oči, nos in usta in že je tu prijazna lutka, preko katere bomo lahko vzpostavili stik z

otrokom.Za otroke je vse zanimivo, kar je malo drugače in s čimer še lahko malo

pomigamo.

Profesorica doc. Jelena Sitar Cvetko nam je veliko teh lutk na predavanjih tudi

predstavila. Zelo nam je bila všeč lutka Miška (narejena iz embalaže za jajca in kosa

pisanega blaga). Ko si lutko nataknil na prste, je prst molel ven iz nosu, kar mu je

omogočilo dotik z otrokom. Dva prsta pa sta bili nožici, ki sta moleli ven iz miškine

obleke.


_____________________________________________________________________

9

Slika 4: Miška z mehkim noskom iz škatle za jajca in zašite obleke

Vir: Lastna fotografija (2012), povzeto po Jeleni Sitar Cvetko.

Slika 5: Miška z izrezanimi in nalepljenimi očmi iz revije

Vir: Lastna fotografija (2012), povzeto po Jeleni Sitar Cvetko.

Predstavila nam je tudi marionetno prstno lutko, ki ima skupno s prstno le velikost.

Drugače je ta lutka na palčki, s katero jo vodimo; s telesa ji bingljajo preproste nogice

na vrvici, za stopala pa je uporabila gumbe. Zelo zanimiva mi je tudi njena izjava, da

«lutke živijo povsod, nekatere tudi v gledališču.« (Jelena Sitar Cvetko - predavanja na

Pedagoški fakulteti). Ob izjavi se lahko zelo zamislimo, kaj vse je mogoče. Lutke so

torej povsod med nami le vdahniti jim je treba dušo in z njo zaigrati, da postane živa.


_____________________________________________________________________

10

Več vam bom predstavila v praktičnem delu, kjer bom določene lutke ponesla v

skupino in zaigrala otokom. Pisala bom o njihovem doživetju in navdušenju nad samo

lutko.

2.4 Ročne lutke

»Ročna lutka je tista, ki si jo nataknemo na roko, natančneje na dlan.

Vodimo - animiramo jo s premikanjem prstov dlani in cele roke, skriti za lutkovni

paravan. Med vsemi lutkovnimi tehnikami je ročna lutka tista, ki je na odru

najživahnejša. Lahko se zelo hitro premika po odru; je veseljaška in zaradi svoje

nesorazmernosti groteskna.

Ročna lutka ima dva glavna sestavna dela: glavo in trup. Trup je izdelan kot njen

kostum, ki je kot rokavček nataknjen na animatorjevo roko. Osnova ročne lutke je

človeška roka, njena glava je nataknjena na enega od prstov, največkrat na kazalec;

naša dlan in prsti ter podlaket pa so osnova za lutkino telo in roke.« (Varl,1997, str. 4 )

Z ročno lutko je izredno težko igrati, če hočemo, da bodo prepričljive. Toda v vrtcu

otroci te lutke največ uporabljajo.

Slika 6: Ročna lutka božiček



_____________________________________________________________________

11

Slika 7: Ročna lutka medvedek


Slika 8: Ročna lutka metuljček

Vir: Lastna fotografija ( 2012).

»Za obvladovanje fine motorike so nastopi z ročno lutko zelo dobrodošli. Prsti dobijo

svoje samostojne naloge, eden nosi glavo, dva predstavljata njeni roki, zato pa mora

biti gibanje teh dveh prstov dovolj neodvisno in samostojno. Že ime samo pove, da ta

lutka ne sme biti večja od otroške roke, če želimo, da bo mlad lutkar z njo užival in iskal

nenavadne možnosti, kot so prikloni glave, prijemanje, prenašanje in igra z rekviziti ter


_____________________________________________________________________

12

vrsta drugih vragolij, ki jih zmore dobro oživljena ročna lutka« ( Korošec, 2006, str.

101).

2.5 Ploske lutke

»V vrtcu se zelo veliko uporabljajo tudi ploske lutke. Te otroci najlažje izdelajo.

Preprosto svoje pravljične junake narišejo na kos tršega papirja. Zatem te izrežejo in

nalepijo na palčko in že je tukaj lutka, s katero lahko igramo. Otroci s pomočjo

vzgojiteljice naredijo še primerno sceno in že se lahko igra prične. To je izvedljivo pri

večjih otrocih.

V prvem starostnem obdobju otroci v večina otrok posnema nas in njihov govor še ni

tako razvit, da bi lahko samostojno igrali. Potrebna je naša pomoč tako pri izdelavi lutk

kot pri igri. Pri igri jih je potrebno voditi in jim pomagati, da lahko igra steče.

Ploske lutke so pomembne za razvoj otrokove likovne občutljivosti in orientacije v

prostoru. Gre za »prevod« risbe v gibanje in odnos te forme do drugega predmeta.

Spozna izrazitost profilov, pojmov: spredaj, zadaj, relativnost in velikost in način

vzpostavljanja komunikacije na posreden način« (Majaron, E. 1998, str. 34).

Slika 9: Gibljivi zvonček



_____________________________________________________________________

13

Če hočemo narediti, da bodo te lutke bolj živahne, to storimo tako, da se eden del na

lutki premika. Najbolje je, da se premika tisti del lutke, ki bo imel največji učinek.

Tehniko izdelovanja teh lutk nam je predstavila gospa profesorica Jelena Sitar Cvetko.

S tem, ko se lutke premikajo imajo tudi velik učinek na otroke. Bolj so pozorni na

predstavo in tudi njihova vztrajnost spremljanja predstave se s tem zelo poveča. Nekaj

teh lutk lahko vidite spodaj na priloženih slikah.

Slika 10: Premikajoča televizija


2.6 Gledališče predmetov

Oživimo lahko predmete okrog nas. Ni predmeta, ki ga ne bi mogli oživiti. Lahko

igramo s predmeti iz kuhinje (kuhalnica, zajemalka, žlica, vilica ...) ali s predmeti, kot so

krtača za čevlja, zobna pasta, rokavica ali lak za lase in podobnimi..

Slika 11: Kuhinjski predmeti igrajo



_____________________________________________________________________

14

Navadno imata pri igri dva predmeta različna karakterja in v igri z dramatizacijo na igriv

način oba prikažeta, kako sta oba pomembna. Prikažeta enakost, enakovrednost brez

premoči drugega. Na tak način otroci spoznajo, da smo vsi pomembni in tudi vse okrog

nas je prirejeno z nekim namenom.

Za oživitev so idealni tudi čevlji; z njimi lahko otrokom marsikaj prikažemo. Pri igranju

moramo paziti, da z roko ne gremo nikdar preblizu predmeta, s katerim igramo, ker roka

zaduši predmet ali lutko, s katero igramo. Najbolje je, da si na roke nataknemo rokavice.

Navadni plišasti igrači, ki jo želimo oživiti in z njo animirati, dodamo samo kakšen

dodatek (ruta, trak, šal ...). Ta lutka dobi tudi ime in otroci gledajo nanjo čisto drugače,

kot so prej, ko je le kot plišasta igrača ležala nekje v kotu. (Predavanja Helene

Korošec).

2.7 Lutka vzgojiteljeva pomočnica (kot motivacija, socialna

interakcija z otroki.)

»Lutka je odlična vzgojiteljeva pomočnica. Lutka zna peti, si izmišlja besede in izraze

za neznane dogodke, zna pripovedovati pravljice. Zna govoriti tudi v narečju, je

radovedna, rada sprašuje. Lutka je pripravljena pomagati otroku, zlesti v tunel.

Tistemu, ki ga je strah pere zobe ali gre k zdravniku.

Lutka ima večjo avtoriteto od vzgojiteljice. Z njo posredno komuniciramo z otrokom ne

direktno. Otrok lutki verjame, zaupa, dokler je lutka živa, dokler z njo

animiramo - igramo. Otroci nosijo lutko s predstave (npr. Zvezdico Zaspanko) v sebi, v

svojem domišljijskem svetu, tudi potem, ko je že zdavnaj pospravljena. Pomembno je,

da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja (saj se samo tako ohranja

kontinuiteta posebnega načina mišljenja), vendar s pravo mero in v različnih oblikah in

priložnostih. Poznati in razumeti mora pomen lutke kot metafore. Včasih ga lutka prisili,

da postane «drugi« v skupini (tudi to je kdaj pa kdaj dobrodošlo). Skozi lutkovne

aktivnosti bo odkril nagnjenja in posebne talente v vsakem posamezniku. Pomembno

je sprejeti otroka kot edinstveno osebnost, pri tem pa bo prav lutka rada pomagala

graditi mostove od srca do srca« ( Majaron, E. 2000).

2.8 Lutke mojega otroštva (lutke, ki sem jih izdelovala kot

otrok pred 30 leti)

Pred mnogimi leti v času mojega otroštva smo se najraje igrali zunaj. Naredili smo si

kotičke, ki naj bi ponazarjali kuhinjo, hlev; delali smo si vrtičke. Glavne osebe pri igri so

bile mama in oče, ter otroci. Lutke smo si naredili tako, da smo izpulili travo, stresli


_____________________________________________________________________

15

zemljo s korenin in malo nižje prevezali z vrvico. Iz korenin smo potem naredili čop ali

spletli kitke. Korenine naj bi ponazarjale lase. To so bile naše najpogostejše lutke.

Podobne lutke smo si izdelali tudi iz regratovih stebelc. Odtrgali smo stebelce in ga do

polovice prerezali ter naredili laske. Lahko smo iz tega lahko naredili čopke ali spletli

kitke.

Slika 12: Lutke iz trave


Živali smo si naredili iz želoda in zobotrebcev. V bližini je rastel hrast, kamor smo ga

lahko hodili nabirat. Kako so te lutke izgledale, si lahko ogledate spodaj na priloženi

sliki.

Slika 13: Živali in človek narejeni iz želoda in zobotrebcev



_____________________________________________________________________

16

Nekatere lutkovne predstave smo lahko videli le na televiziji. Komaj smo čakali dan in uro, ko so bile na sporedu. Mnoge od njih še zdaj živijo v meni in polepšajo dni, ko se

spomnim nanje.

Lutke so me že od nekdaj prevzele, samo igranje pa še bolj. Zato sem hodila v dramski

krožek, kjer sem se naučila igranja. Z lutko tudi zelo rada igram in se lažje približam

včasih otrokom. Zaradi tega sem se tudi odločila za pisanje te diplomske naloge. Moj

osnovni poklic mi veliko pomaga pri izdelavi lutk.

V praktičnem delu bom predstavila nekaj lutk, kako so jih otroci sprejeli. Te lutke so mi

pomagale v letošnjem letu pri delu z najmlajšimi otroki, starimi komaj eno leto in pol.


_____________________________________________________________________

17

3 PRAKTIČNI DEL V SKUPINI Z OTROKI

3.1 Lutka biba buba

»Lutka je tisti magični predmet, ki mu otroci mnogo lažje zaupajo, ob katerem se bolj

sproščeno pogovarjajo; pomaga jim, da lažje osvajajo prostor, saj se na nek način

njihova osebnost skrije za lutko; zleze vanjo, se z njo poistoveti.« (Varl, B, 1998, str.

10).

Čisto na začetku, ko so bili otroci še nebogljeni, jokavi in polni obupa nam je v vrtec

prišla na pomoč biba buba. To je bila majhna plišasta igrača, mehka na dotik in je bila

otrokom zelo všeč. Vidite jo lahko spodaj na fotografiji številka 21. Na bibo bubo so se

zelo navezali. Kadar so jokali, jih je biba buba potolažila, priklicala jih je v krog

prijateljstva, jih povabila k vsakdanji negi in h kosilu, skratka, bila je nepogrešljivi član

skupine. Pela jim je pesmice. Največkrat pesmico z naslovom: Biba raja

Biba buba baja

pleše ringa raja.

Malo sem in malo tja,

biba stopa ena dva.

Sredi kroga buci buc,

dremlje, dremlje črni muc.

Črni muc se prebudi,

bibe ni, ni, ni! (Voglar, 2011, str. 28)

Slika 14: Biba buba



_____________________________________________________________________

18

Biba buba je otrokom krajšala čas čakanja pri mizi za kosilo. Sprehodila se je od

enega do drugega in jih potrepljala po hrbtu z naslednjo pesmico z naslovom: Nagajiva

biba.

Slika 15: Deklica se igra z Bibo bubo


Biba buba baja, po hrbtu se sprehaja in nagaja.

Pa se Mojca razjezi:

Ti, ti, ti!

Biba pač ni kriva,

če je nagajiva. (Voglar, 2011, str. 6)

Otroci so komaj čakali, da je prišla do njih in so se kar topili od nežnosti, ko jih je

trepljala po hrbtu. Kadar sem začela s to igro, sem jo morala izpeljati do konca, kajti

nisem smela izpustiti nobenega od otrok. Če sem na koga izpustila, so me otroci takoj

na to opomnili.

3.2 Lutka »škratek«

Bližal se je prednovoletni čas. K otrokom je prišel majhen škratek, ki se je skrival v

mojem žepu. Včasih je pomolil glavo iz žepa in že so ga uzrle otroške oči, polne

radovednosti.


_____________________________________________________________________

19

Slika 16: Majhna lutka škratek v mojem žepu


Rekel je otrokom, da bo povabil starše v vrtec, da bodo naredili hiške, v katere se

bodo lahko skrivali. In res se je to zgodilo.

Slika 17: Otroci se igrajo v kartonastih hiškah

Vir: Lastna fotografija ( 2012).

Naslednje jutro so otroci kar kipeli od veselja in presenečenja. Skrivali so se v hiškah in

iz njih kukali skozi okna. Skratka, čudovito. Palček jim je potem v prednovoletnem času

pomagal odpirati darila, ki so jih pripravili starši. Pomagal ji je na področju matematike

razvrščati sadje, posodice, jih primerjati po barvi.


_____________________________________________________________________

20

Slika 18: Razvrščanje sadja po vrsti sadja


Slika 19: Lutka škratek jih motivira pri pospravljanju kuhinjskega kotička.


Škratek jim je pomagal pospravljati kuhinjski kotiček, da je bilo vse lepo pospravljeno in

razvrščeno, kot mora biti.

3.3 Lutka »vesela in žalostna deklica».

V vrtcu dnevi hitro minevajo. Tako tudi razpoloženja. Otroci so včasih jokavi, drugič

dobre volje. Zaradi tega sem v skupino prinesla plosko lutko »vesela in žalostna

deklica«. Lutka je bila na eni strani narisana kot vesela deklica, na drugi strani pa kot


_____________________________________________________________________

21

žalostna deklica. Lutko si potem samo obrnil in že je spremenila svoje razpoloženje.

Kot otroci lahko prehajajo iz krčevitega joka v zlat otroški smeh. Lutka nam je

prikazovala različna razpoloženja. Enkrat je kričala in jokala do onemoglosti, drugič se

ni nehala smejati in prepevati od silnega veselja.

Slika 20, 21: Vesela in žalostna deklica


Zanimivo je, da otroci niso marali žalostne deklice. Kadar sem z njo igrala so me prosili

naj jim raje igram z veselo deklico in jim zapojem. Lutka je veliko pomagala v skupini in

tudi manj izbruhov jeze in joka je bilo potem.

Primer 1: Otroci sedijo za mizo in čakajo na malico. Dva se med sabo prepirata in

kričita. Prepir prekine lutka vesela deklica, ki začne peti pesmico. Otroka utihneta in

usmerita svojo pozornost v lutko, ki poje. Na tak način lahko velikokrat prekinemo

prepir otrok.

Primer 2: Eden otrok nenehno joka v intimnem kotičku. Pristopi lutka Žalostna deklica

in prične tudi ona jokati: »Joj joj, kako sem sama. Nihče me ne mara. Jaz tudi nikogar

ne maram in bom , kar naprej jokala in jokala. Joj! Joj!« Otrok utihne in posluša lutko.

Nato se lutka obrne in začne peti, ter potolaži otroka. (Ostali otroci opazujejo in se

pridružijo lutki, ki poje).

»Kako zelo malo je treba, da otroke popeljemo na čudovito potovanje v svet lutk, kjer

se lahko vživijo v pravljične ali domišljijske junake, z njimi sočustvujejo in se soočajo s

številnimi zapleti in težavami ter prigodami njihovega razgibanega življenja. Otroci ob

lutki podoživljajo zadrege, težave in konflikte iz svojega življenja in tudi z njihovo

pomočjo z varne razdalje spoznavajo načine (pravilne in tudi napačne) za reševanje


_____________________________________________________________________

22

teh vsakodnevnih zapletov. Zato je treba vedno premišljeno izbrati vsebine lutkovnih

predstav in se morda pred ogledom ali uprizoritvijo o njej pogovoriti z otrok.« (Zorec, D,

2007).

V umetnosti lahko predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine, natančno

opiše ali predstavi neki dogodek ali stvar, lahko se posveča estetskim vidikom, izrazi

svojo etično presojo o osebi, dogodku, ali pa eksperimentira z umetniškim jezikom. Po

tem postopno izkuša kompleksna področja realnega sveta skozi majhne obvladljive

delčke in spoznava sebe kot samostojnega oblikovalca simbolov in ustvarjalca, svoja

dela pa kot pomembne in trajnejše produkte. Z njimi prispeva k oblikovanju okolja,

zaradi česar doživlja svojo vlogo v skupnosti kot smiselno in gradi samozavest.

Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja

pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja.

(Kurikulum, 1999, str. 38)

3.4 Lutka »miška«

Ta lutka je otrokom spregovorila o jedilniku. Pred kosilom jim je razložila, kaj bodo imeli

za kosilo. Kadar otroci niso marali določene hrane je enostavno skočila na mizo in jih

spodbujala pri hranjenju. Z njeno pomočjo so otroci potem marsikatero hrano pojedli, ki

bi jo drugače ne jedo. Včasih jim je zapela tudi kakšno pesmico. Pri razmetavanju

hrane po mizi jih je opozarjala na lepo vedenje in ravnanje z hrano. Njeno opozarjanje

je imelo veliko večji učinek, kot opozarjanje samo vzgojiteljice.

Slika 22 in 23: Lutka miška



_____________________________________________________________________

23

Slika 24: Lutka miška pri drugem otroku


3.5 Bela snežinka »Maja«

Lahna lutka marioneta nam je pomagala pri prepevanju pesmic o zimi. Obiskala nas je

s prvimi snežinkami.

Slika 25: Preprosta marioneta (snežinka Maja)



_____________________________________________________________________

24

Pela nam je pesmico:

Bele snežinke, zvezdice bele,

Padajo, padajo tiho z neba…

Ali deklamaciji in dramatizaciji pesmi z naslovom Dežek:

Zdaj na nosek

zdaj na glavo

Zdaj na strehe in zemljo

Rajam plešem kot vrtavka,

da nihče ne zna tako.

Kdo me zdaj še ne pozna?

Drobna snežinka sem z neba. (Bitenc,2005, str. 16)

Lutko otroci niso mogli igrati, ker je bila narejena kot marioneta na dveh vrvicah. Ena je

bila pritrjena na glavi, drugi dve pa na rokah. Otroci v tej skupini so bili še premajhni, da

bi lahko uporabljali vrvici. Bila jim je všeč, ker je poplesavala po zraku in bila mehka na

dotik. Poplesavala je kot kakšna snežinka. Bila je lepa lutka in otroke je navduševala

pri petju. Odpirali so usta, čeprav še niso bili zmožni izgovoriti določenih besed. Svoje

navdušenje nad njo so izražali s tem, da so se jim usta razpotegnila v velik nasmeh,

ko so jo zagledali.

Slika 26: Uživanje otrok ob igranju s temi lutkami

Vir: Lastne fotografija (2012).


_____________________________________________________________________

25

3.6 Lutka »Babica Zima«

Lutka babica zima nas je prišla obiskat v mrzlih zimskih dneh.

S pomočjo aplikacij so otroci spoznavali pravljico z naslovom Živali pri babici zimi.

Otroci so bili nad pravljico zelo navdušeni. Zaradi tega sem se odločila, da naredim

lutko Babico Zimo, ki bo otroke obiskala v vrtcu.

Na dan prihoda je babica potrkala in otroci so jo s strahom sprejeli, ker je bila zelo

velika. Eden od otrok je celo jokal in se stisnil k vzgojiteljici, vendar ni bilo prehudo.

Lutko sem držala za palico, na katero je bila pritrjena zadaj. Roke sem premikala s

pomočjo vrvice, na katero so bile pritrjene. Otroci so kar onemeli in strmeli vanjo.

Slika 27: Prihod Babice zime v skupino



_____________________________________________________________________

26

Nato sem s pomočjo vzgojiteljice zaigrala pravljico o Babici Zimi. Otroci so igrali z

lutkami na palici in bili zelo navdušeni. Iz njihovih pogledov smo lahko razbrali, da so v

lutko babico zimo brezpogojno verjeli.

Plašen otrok si bo upal komunicirati z lutko, ker mu pomeni «ščit«, drugi jaz, skozi

katerega sporoča. Igra z lutko vzgojiteljem pomaga pri vzpostavljanju stika z otroki,

njihova medsebojna komunikacija se izboljša, lutka otroka pritegne, navduši

sporočanje in posredovanje informacij je olajšano. Babica Zima je bila v skupini

prisotna dlje časa. Otroci so Babici Zimi zaupali, se sproščeno pogovarjali z njo, se je

dotikali in božali. Sprejeli so jo kot živega člana svoje skupine, jo občudovali in

vključevali v svoje delo.

Lutka otroke popolnoma prevzame, je njihov zaupnik in zaveznik (Korošec, 206, str.

109).

Slika 28: Otroci pri srečevanju z babico zimo


Cilji: V igri uporablja rekvizite.

Animira lutke.

Sodeluje z otroki in vzgojiteljem. (Kurikulum, 1999 str. 42 )


_____________________________________________________________________

27

Slika 29: Fantek z lutko »ptičko« pri babici zimi


Po odigrani zgodbici se je razvnela še igra med otroci. Hoteli so imeti vsak svojo lutko.

Držali so jo z roko za palčko in se pogovarjali (čebljali) med sabo. Dotikali so se drug

drugega z lutko. Hodili so k babici zimi in jo prosili, če jim da topla oblačila.

Cilj: Spodbujanje doživljanja in izražanja. (Kurikulum, 1999. str. 38)

Slika 30: Otroka se ob babici zimi pogovarjata z lutkami v rokah



_____________________________________________________________________

28

Lutka je potem otrokom prinašala oblačila in jih spodbujala k oblačenju. Bila je odlična

motivacija za otroke. Otroci so se na vse pretege trudili, da bi se oblekli sami, ker jih

Babica Zima opazuje.

Slika 31: Otroci se oblačijo v zimska oblačila


Pridružila se jim je tudi pri zajtrku, malici in kosilu. Po kosilu pa je odšla počivat v papirnato hiško.

Slika 32: Babica zima pri zajtrku



_____________________________________________________________________

29

Slika 33: Otroka osvajata veščine za šivanje skozi igro


Skratka, lutka je bila povsod z nami pri dejavnostih. Učila nas je šivanja, lepega

vedenja, pozdravljanja in še nešteto drugih lepih stvari.

Malo pred pustom je odšla in nam obljubila, da nam pošlje palčka krica kraca, da nam

ne bo dolgčas v prihodnjih dneh.

3.7 Lutka »Krica kraca«

Lutka ima čarobno moč. Zaradi tega smo pri gibanju koristno uporabili možica »krica

kraca«. Kazal nam je, kako telovadimo z rokami, nogami, kako naredimo predklon in

kako telovadimo z glavo. Počel je lahko tudi nenavadne gibe s svojo prožnostjo.

Otrokom je bil zelo všeč, ker je bil nenavaden.

Slika 34: Lutka pajac »krica kraca«.



_____________________________________________________________________

30

Ta lutka je narejena iz kartona in glavice iz stiropora. To glavico sem oblekla iz

obdelovalne mase in pobarvala s temperabarvicami. Narejena je kot marioneta, da

nam bo pomagala pri razgibavanju. Ta lutka lahko premika glavo, roke, trup in noge.

Otrokom je veliko pomaga in jih razveseljuje. Otroci raje posnemajo lutko kot nas. Zato

je lutka zelo dobra motivacija pri gibanju in tudi plesu.

Lutka Marjetka nas je obiskala spomladi skupaj s Krico kraco. Za razliko od njega nas

je spodbujala pri glasbenih dejavnostih in prepevanju pesmic. Bila je odlična motivacija

za otroke. Ob prepevanju vzgojitelja je lutka poplesavala pred otroci na nitkah in jih s

svojim gibanjem spodbujala k petju.

Slika 35: Lutka marioneta »Marjetka«.

Vir: Lastna fotografija (2012). Izdelala avtorica v okviru predmeta: Lutke, drama, mediji.

Ta lutka je narejana iz kosa blaga, das mase in kroglice iz stiropora. Giba se spomočjo

nitk pritrjenih na lesen križec iz kitajsikh palčk.

Za spodbujanje sem jo izbrala zaradi tega, ker je kot pevka. Bila je zelo lepa.

Predstavila sem jo otrokom, kot pevko in tako so jo sprejeli. Ob mojem namigu so takoj

sedli na preprogo in čakali, da jim zapoje. Po svojih zmožnostih so pripevali.


_____________________________________________________________________

31

3.8 Lutka volk

Lutka, ki sem jo naredila pri predmetu: Lutke, drama, mediji, mi je bila zelo všeč.

Izmislila sem si zgodbico in jo pripovedovala otrokom. Volk je živel v gozdu in iskal

Rdečo kapico, vendar se je pri tem izgubil. Nikakor ni našel poti in iz gozda je prišel

naravnost v vrtec. Vprašal je otroke, ali so videli Rdečo kapico. V vrtcu mu je bilo zelo

všeč, ker so bili otroci prijazni z njim. Odločil se je, da nekaj časa ostal pri njih in jih

opazoval, kaj vse bodo počeli v vrtcu.

Slika 36: Namizna lutka volk

Vir: Lastna fotografija (2012). Povzeto po ideji Jelene Sitar.

Slika 37: Otroci poskušajo animirati z lutko



_____________________________________________________________________

32

3.9 Ploske lutke v skupini

S temi lutkami sem otrokom zaigrala zgodbico o snežaku, ki se je stalil, ko je posijalo

sonce, ter o zvončku, ki je potem zrastel na njegovem mestu. Ob tej zgodbici so se

otroci tudi naučili pesmico o snežaku, o zvončku in pesmico Sijaj, sijaj sončece. Otroci

so bili nad zgodbico zelo navdušeni in sem jo zaigrala tudi drugim skupinam.

Slika 38: Ploske gibljive lutke


Slika 39: Lutka sonček z vrtljivimi kraki



_____________________________________________________________________

33

Slika 40: Gibljivi snežak. Lutka snežak, ki premika roke in glavo


3.10 Gledališka igra

Na koncu bom še predstavila gledališko igro za starše in otroke, ki sva jo igrali skupaj z

vzgojiteljico. Gledališka igra je bila narejena po zgodbici o piščančku Piku. Otroci so

zgodbico prepoznavali in jo nato utrjevali s pomočjo aplikacij, ki so bile pritrjene na

steno. Zgodbica jim je bila zelo všeč in so ob njej uživali. Zaradi tega sva se odločili, da

jo zaigrava staršem in otrokom ob materinskem dnevu. Po zgodbici pa smo skupaj z

otroki še zaplesali in zapeli nekaj pesmic mamicam.

Predstava je zatem odlično uspela. Otroci in starši so se sprostili in otroci so kasneje v

programu tudi odlično sodelovali. Staršem je bila zelo všeč in je niso mogli prehvaliti.

Nama pa je bilo sodelovanje in navdušenje otrok v veliko veselje in motivacija za

bodoče delo. To gledališko predstavo sva zaigrali potem naslednji dan še otrokom v

sosednji igralnici. Ti otroci so tudi bili navdušeni nad zgodbico, a niso toliko sodelovali.

Zgodbica jim ni bila znana, kot otrokom iz naše skupine, ki so jo poznali že iz aplikacij.


_____________________________________________________________________

34

Slika 41: Oblačenje otrok ( iz skupine iz vrteca v Šentjurju) v oblačila junakov iz

gledališke igre


Majhni otroci, ki še niso govorno razvit,i so se oblačili v oblačila iz gledališke predstave

in uživali po svoje. Najbolj všeč jim je bil piščanček Pik, ki je s kljunčkom pikal

posamezne like iz zgodbice.

Slika 42: Otroci iz skupine uživajo, oblečeni v kostime.



_____________________________________________________________________

35

KO ZGODBE OŽIVIJO!

»Zgodbe, posebno pravljice se vedno dogajajo nekoč. V tistem času, tam nekje, daleč

za devetimi gorami. Tam stanujejo, dokler so spravljene v knjigah. Ko pa zgodbe

prebiramo, prihajajo počasi k nam in nam razodevajo skrivnosti iz daljav potopljenih v

daljno preteklost. Ko zgodbe zaigramo, jih oživljamo zase in za gledalce, podobno kot

pri glasbi.« (Jelena,S. 2001).

3.11 Zaključek praktičnega dela

Lutke so za otroke nekaj enkratnega. To lahko vidimo že iz otroških oči, ki prevzeto

strmijo vanje. Lutke imajo radi in se z njimi igrajo. V tej dobi otroci v večina otrok

posnema. Od nas je odvisno, koliko časa se bodo igrali z lutkami. Od nas je odvisno,

koliko časa se bodo igrali z lutkami.

Lutka je izredno dobro motivacijsko sredstvo otrokom, ki so bolj zadržani. Preko lutke

lažje komunicirajo in ji zaupajo marsikatero težavo. Lažje nastopajo pred občinstvom,

ker se skrijejo za lutko in jim ni treba direktno nastopati. Preko lutke jim je mnogo lažje.

Ko jim je hudo, se tudi zatečejo k lutki, da jih potolaži in ji zaupajo marsikatero

skrivnost.

Lutka naredi vsakdanjo rutino mehkejšo. Njeno enoličnost in pustost lahko spremeni v

krasno doživetje. Tudi marsikatero konfliktno situacijo lahko otrokom prikaže na mehak

in lažje razumljiv način.

Lutka je odlična vzgojiteljeva pomočnica. Lutka ima večjo avtoriteto od vzgojiteljice. Z

njo posredno komuniciramo z otrokom, ne direktno. Otrok lutki verjame, zaupa dokler

je lutka živa in dokler z njo animiramo - igramo.

Navadno mi otroku nenehno govorimo opravilnem vedenju v skupini; veliko bolje pa je,

da to počne namesto nas lutka.

Tudi pravila, ki jih sami prevzamejo skupaj z lutko, veliko bolj upoštevajo.

Lutka je izredno dober didaktični pripomoček pri delu vzgojiteljev. Lutke je potrebno

otrokom enostavno pokazati. Z nobeno igračo ne moremo nadomestiti lutke. Bolj, ko

bomo lutke uporabljali v vrtcu, bliže bodo otrokom. To je zelo pomembno, kajti če mi ne

bomo animirali z lutkami ne bodo niti otroci. Lutki lahko otrok marsikaj zaupa brez


_____________________________________________________________________

36

zadrege. Spozna, da se ob njej lahko sprosti in zabava. Otroci ne morejo včasih

izraziti svojih čustev z besedami, igra z lutkami pa jim omogoča lažje in bolj sproščeno

izražanje (misli povzete po raznih avtorjih: Sitar J., Korošec, Majaron, Varl ...).

Z uporabo lutke v skupini sem dosegla prijetnejšo klimo, boljše odnose med otroci.

Otroci so samozavestnejši in niso tako močno egocentrični kot prej. Znajo odpustiti

drug drugemu, če pride do prepira. S pomočjo lutke smo se naučili veliko pesmic,

spoznali smo veliko zgodbic na prijeten in zanimiv način. Otroci so usvojili določene

gibalne spretnosti in cilje na področju matematike in družbe.

Lutka nam je pomagala pri razvijanju ročnih spretnosti in na področju umetnosti.

Skratka, bila je prisotna na vseh dejavnostih, ki jih zajema kurikul.

Nepogrešljiva je bila pri prikritem kurikulu, kjer se je pokazal velik napredek otrok.

Otroci bolj pazijo pri mizi, da ne gre vse po tleh; pazijo tudi, da ne polivajo, ko pijejo iz

lončka. Poskusijo tudi hrano, ki je ne marajo. Lutka je bila odlična pomočnica skozi vse

leto.


_____________________________________________________________________

37

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Namen raziskave

Namen diplomske naloge je ugotoviti uporabnost in zastopanost lutk v prvem

starostnem obdobju v vrtcu ter koliko uporabljajo lutko starši doma. Izkušnje govorijo,

da lutka v vzgojnem procesu ne najde prave zastopanosti.

4.1.1 Cilji raziskave

Cilji raziskave so:

- ugotoviti zastopanost lutk pri vzgoji v vrtcu;

- ugotoviti zastopanost lutk pri vzgoji doma pri starših;

- predstaviti, kako pomembno vlogo ima lutka v skupini;

- ugotoviti katere lutke se največ uporabljajo in kako je poskrbljeno za uporabo lutk v

igralnicah;

- seznaniti se s tem, kdaj se otroci najraje igrajo z lutkami in kako jih izdelujejo;

- ugotoviti, kolikokrat na leto imajo na ogled profesionalne lutkovne predstave;

- ugotoviti,kolikokrat jim zaigrajo vzgojiteljice;

- ugotoviti, kako starši poznajo pomen lutke in v kolikšni meri jo uporabljajo doma.

Odgovore na zastavljena vprašanja sem dobila s pomočjo anket, ki sem jih razdelila

vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic ter petdesetim staršem otrok iz prvega

starostnega obdobja.

4.1.2 Raziskovalna metoda in raziskovalne hipoteze

Pri raziskovanju sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

Raziskovalne hipoteze:

- lutka je premalo zastopana v vzgojnem procesu v vrtcu;

- zaupanje lutki;

- vztrajnost otrok pri spremljanju lutkovne predstave;


_____________________________________________________________________

38

- poznavanje lutk;

- Pogostost uporabe lutk, ki jih doma uporabljajo starši;

- Vrste lutk, ki jih poznajo starši;

- pogostost lutkovnih kotičkov v igralnicah in prostor, v katerem so pospravljene lutke;

- zainteresiranost za lutkovne delavnice.

4.1.3 Raziskovalni vzorec

Vzorec predstavljajo starši in vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic, ki so zaposlene v

vrtcu v Šentjurju. To so starši otrok iz prvega starostnega obdobja in njihove

vzgojiteljice, ter pomočnice.

4.1.4 Postopki zbiranja podatkov

Raziskavo sem naredila s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sta vsebovala

kvantitativne oblike vprašanj. Kvantitativno obliko vprašanj predstavljajo vprašanja

odprtega tipa. Pri anketnem vprašalniku za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic je bilo

14 vprašanj, pri anketnem vprašalniku za starše otrok iz prvega starostnega obdobja

pa 10 vprašanj. Anketa je bila izpeljana v januarju in februarju 2012. Anketni vprašalnik

je bil razdeljen med vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v prvem starostnem obdobju

v vrtcih v Šentjurju. Drugi anketni vprašalnik pa je bil razdeljen med starše iz prvega

starostnega obdobja v vrtcih v Šentjurju.

4.1.5 Spremenljivke

Spremenljivke so naslednje:

- vzgojiteljice in pomočnice iz vrtca Šentjurju (50 anket);

- starši (50 anket).

4.1.6 Metoda obdelave podatkov

Vprašalnike je bilo potrebno na začetku pregledati, pri čemer sem ugotovila, da štirje

vprašalniki niso bili v celoti izpolnjeni. Štirje vprašalniki niso bili vrnjeni. Preostalo mi je

tako 42 vprašalnikov za statistično obdelavo.


_____________________________________________________________________

39

Staršem otrok sem razdelila 50 vprašalnikov in od tega mi jih je vrnilo 45. Na osnovi

teh sem naredila tabele in grafe, ki predstavljajo določene rezultate. Pod temi sem

podala tudi interpretacijo dobljenih rezultatov. Na koncu sem naredila skupno analizo

dobljenih rezultatov v povezavi s praktičnim delom iz skupine.

Zaradi lažje interpretacije in preglednosti so bila vprašanja zaprtega tipa. Odgovore ali

rezultate bom predstavila tabelarično in grafično.

4.2 Rezultati in interpretacija ankete vzgojiteljic in pomočnic

vzgojiteljic

1. ALI MENITE, DA SO LUTKE V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU

DOVOLJ ZASTOPANE?

PREGLEDNICA 1: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o ustrezni zastopanosti

lutk v vrtcu v Šentjurju.

Menite, da so lutke v prvem starostnem obdobju v vrtcu v

Šentjurju dovolj zastopane?

Odgovor v

procentih (%)

Da 35,7

Ne 33,3

Delno 31,0

GRAF 1: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o ustrezni zastopanosti lutk v vrtcu v Šentjurju.


_____________________________________________________________________

40

Mnenja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o zastopanosti lutk so zelo različna. 35,7%

jih meni, da je lutka dovolj zastopana v vrtcu, 33,3% jih meni, da je premalo

zastopana. Ostalih 31% meni, da je delno zastopana. Iz tega je razvidno, da je lutka v

vrtcu premalo zastopana, kajti niti polovica anketiranih ni mnenja, da je lutka v vrtcu

dovolj zastopana v prvem starostnem obdobju.

2. ALI MENITE, DA JE LUTKA ZELO MOČNO MOTIVACIJSKO SREDSTVO ZA OTROKE PRI RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH?

PREGLEDNICA 2: Mnenja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tem ali je lutka zelo

močno motivacijsko sredstvo pri različnih dejavnostih.

Ali menite, da je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo za otroke pri različnih dejavnostih?

Odgovor v

procentih (%)

Da 92,9

Ne 2,3

Včasih 4,8

GRAF 2 : Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tem, ali je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo pri različnih dejavnostih.

Večina anketiranih - 92,9% - je potrdila, da je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo

pri različnih dejavnostih. 2,3% se s to trditvijo ne strinja, ostalih 4,8% je mnenja, da je le

včasih lutka močno motivacijsko sredstvo.


_____________________________________________________________________

41

3. ALI SE OTROCI RADI IGRAJO Z LUTKAMI?

PREGLEDNICA 3: Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o pogostosti igre otrok z

lutkami.

Ali se otroci radi igrajo z lutkami? Odgovor v procentih(%)

Ne 4,8

Da 76,2

Pogosto 19,0

GRAF 3: Pogostost igre otrok z lutkami.

Mnenje vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o pogostosti igre otrok z lutkami.

Iz rezultatov je razvidno, da se otroci zelo radi igrajo z lutkami, kar je potrdilo 76,2 %

anketiranih. Komaj 4,8 % je odgovorilo, da se otroci ne igrajo radi z lutkami. Občasno

igro z lutkami je potrdilo 19,0 %.

4. ALI IMATE LUTKOVNI KOTIČEK V IGRALNICI?


_____________________________________________________________________

42

PREGLEDNICA 4: Urejenost lutkovnega kotička v igralnici.

Imate lutkovni kotiček v igralnici? Odgovor v procentih (%)

Da 59,5

Ne 16,7

Občasno 23,8

GRAF 4: Urejenost lutkovnega kotička v igralnici.

V igralnici ima urejen lutkovni kotiček več kot polovica vzgojiteljic – 59,5%. Občasno

ima v vrtcu lutkovni kotiček 23,8 % vzgojiteljic, 16,7 % pa sploh nima lutkovnega

kotička v igralnici.

5. KJE IMATE POSTAVLJENE LUTKE?

PREGLEDNICA 5: Prostor, kjer se nahajajo lutke v igralnici.

Kje imate postavljene lutke? Odgovor v

procentih (%)

Na polici, kjerkoli 31,0

V knjižnem kotičku 23,8

V lutkovnem kotičku 45,2


_____________________________________________________________________

43

GRAF 5 : Prostor, kjer se nahajajo lutke v igralnici.

Največ lutk se nahaja v lutkovnem kotičku, kar 45,2 %. Od tega se jih 23,8 % nahaja v

knjižnem kotičku in 31%v kjerkoli v igralnici: na različnih policah ali so zložene v

kakšnem zaboju.

6. ALI IMAJO OTROCI VEDNO NA RAZPOLAGO LUTKE ZA IGRO?

PREGLEDNICA 6: Igranje otrok z lutkami po njihovi želji.

Ali imajo otroci vedno na razpolago lutke za igro? Odgovor v procentih (%)

Da 66,6

Ne 2,4

Občasno 31,0

GRAF 6 : Igranje otrok z lutkami po njihovi želji.


_____________________________________________________________________

44

Iz rezultata je razvidno, da se več kot polovica otrok zelo rada igra z lutkami in jih ima

vedno na razpolago. Ta rezultat predstavlja 66,6% anketiranih. Občasno se igra z

lutko 31% otrok. Majhen delež - 2,4% - predstavljajo otroci, ki se z lutko ne igrajo.

7. KATERE LUTKE OTROCI NAJVEČ UPORABLJAJO PRI IGRI ?

PREGLEDNICA7: Lutke, ki jih otroci največkrat uporabljajo za igro z lutkami.

Katere lutke otroci največ uporabljajo pri igri? Odgovor v procentih( %)

Prstne 23,8

Ročne 57,1

Senčne 2,4

Marionete 2,4

Ploske lutke 14,3

GRAF 7: Lutke, ki jih otroci največkrat uporabljajo za igro z lutkami.


_____________________________________________________________________

45

Največ uporabljajo otroci ročne lutke, kar 57,1 %. 23,8 % jih uporablja prstne lutke. Bolj

slabo pa so zastopane ploske lutke - 14,3% - in marionete 2,4%, ter senčne tudi 2,54 %.

8. ALI VEČINA OTROK RADA IZDELUJE LUTKE?

PREGLEDNICA 8: Veselje pri izdelovanju lutk.

Ali večina otrok rada izdeluje lutke? Odgovor v procentih ( % )

Da 59,5

Ne 14,3

Včasih 26,2

GRAF 8: Veselje otrok pri izdelovanju lutk.

Iz podatkov je razvidno, da 59,5 % otrok rada izdeluje lutke. Včasih jih ima

veselje do izdelovanja lutk 26,2 % otrok. Nikoli pa nima veselja izdelovati lutke

14,3% otrok.


_____________________________________________________________________

46

9. KDAJ OTROCI NAJRAJE SEGAJO PO LUTKAH?

PREGLEDNICA 9: Motivacija, ki vpliva na njihovo igranje z lutkami.

Kdaj otroci najraje segajo po lutkah? Odgovor v procentih (%)

Po lutkovni predstavi 28,6

Po prebrani zgodbici 23,8

Spontano 47,6

GRAF 9: Motivacija, ki vpliva na njihovo igranje z lutkami.

Od anketiranih jih 47,6% spontano sega po lutkah pri igri: po lutkovni predstavi sega po

lutkah 28,6% in po prebrani zgodbici 23% otrok. Iz tega je razvidno, da zgodbica ali

lutkovna predstava enako motivirata otroke za igro z lutkami.

10. KATERE LUTKE NAJVEČ UPORABLJATE PRI IGRANJU LUTKOVNE

PREDSTAVE ZA OTROKE ?

PREGLEDNICA 10: Lutke, ki se največ uporabljajo pri igranju lutkovne predstave?

Katere lutke največ uporabljate pri igranju lutkovne predstave

za otroke?

Odgovor v

procentih (%)

Prstne 14,3

Ročne 80,9


_____________________________________________________________________

47

Senčne 0

Marionete 0

Ploske 4,8

GRAF 10: Lutke, ki se največ uporabljajo pri igranju lutkovne predstave.

Lutke, ki se največ uporabljajo pri igranju lutkovne predstave. Največ se uporabljajo pri

igranju lutkovne predstave za otroke ročne lutke. Te predstavljajo 80,9% anketiranih.

Za njimi precej zaostajajo ploske lutke s 14,3 %. Senčne lutke in marionete se pri

igranju lutkovnih predstav sploh ne uporabljajo.

11. ALI MENITE, DA OTROCI ZELO UŽIVAJO OB GLEDANJU LUTKOVNE

PREDSTAVE ZA OTROKE V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU?


_____________________________________________________________________

48

PREGLEDNICA 11: Uživanje otrok ob gledanju lutkovne predstave v prvem

starostnem obdobju.

Ali menite, da otroci zelo uživajo ob gledanju lutkovne

predstave v prvem starostnem obdobju?

Odgovor v

procentih (%)

Da (dolgo časa) 38,1

Ne 4,8

Kratkotrajno 57,1

GRAF 11: Uživanje otrok ob gledanju lutkovne predstave v prvem starostnem

obdobju

Koncentracija otrok v prvem starostnem obdobju je še zelo majhna. Zato jih 57%

kratkotrajno uživa ob gledanju predstave. 38% jih meni, da otroci uživajo dolgo časa.

Majhen odstotek - 5% - pa meni, da otroci sploh ne uživajo ob gledanju lutkovnih

predstav.

12. KOLIKOKRAT NA LETO PRIPRAVITE VZGOJITELJICE LUTKOVNE

PREDSTAVE ZA OTROKE ?


_____________________________________________________________________

49

PREGLEDNICA 12 : Število lutkovnih predstav za otroke, ki jih pripravijo vzgojiteljice ?

Kolikokrat na leto pripravite vzgojiteljice lutkovne predstave

za otroke?

Odgovor v

procentih ( % )

Ob vsakem sklopu 14,3

Ob večjih praznikih 38,1

Do trikrat na leto 47,6

.

GRAF 12: Število lutkovnih predstav za otroke, ki jih pripravijo vzgojiteljice.

47,6 % vzgojiteljic pripravi lutkovne predstave za otroke do trikrat na leto. Nekaj manj -

38,1% - jih pripravi ob večjih praznikih. Ob vsakem sklopu pa pripravi lutkovne

predstave za otroke 14,3 % vzgojiteljic.

13. ALI JE V VRTCU DOVOLJ POSKRBLJENO ZA OGLED PROFESIONALNE

LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKE IZ PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA?


_____________________________________________________________________

50

PREGLEDNICA 13: Organizacija v vrtcu za ogled lutkovnih predstav v prvem

starostnem obdobju.

Ali je v vrtcu dovolj poskrbljeno za ogled profesionalne

lutkovne predstave za otroke iz prvega starostnega obdobja?

Odgovor v

procentih (%)

Da 11,9

Ne 88,1

GRAF 13: Organizacija v vrtcu za ogled lutkovnih predstav v prvem starostnem

obdobju

Kar 88,1 % vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic jih meni, da je v vrtcu premalo

poskrbljeno za lutkovne predstave v prvem starostnem obdobju. Da je organizacija

zadovoljiva meni samo 11,9% vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.

14. ALI SO V VAŠEM VRTCU ORGANIZIRANE DELAVNICE ZA STARŠE IN

OTROKE IZZA IZDELAVO LUTK?

PREGLEDNICA 14: Organiziranost delavnic za izdelavo lutk v vrtcu.

Ali so v vašem vrtcu organizirane delavnice za starše in

otroke za izdelavo lutk?

Odgovor v

procentih ( %)

Da 21,4

Ne 78,6


_____________________________________________________________________

51

GRAF 14: Organiziranost delavnic za izdelavo lutk v vrtcu.

21,4 % jih meni, da je v vrtcu dovolj poskrbljeno za delavnice za lutke. Temu mnenju

nasprotuje 78,6% vzgojiteljic, ki meni drugače. V vrtcu bi morali bolj poskrbeti za

organizacijo lutkovnih delavnic.

4.3 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov staršev

otrok iz prvega starostnega obdobja

Tudi pri starših iz prvega starostnega obdobja sem pregledala in razvrstila odgovore pri anketnih vprašalnikih kot pri vzgojiteljicah.

1. ALI STE V SVOJIH OTROŠKIH LETIH OBISKOVALI LUTKOVNE PREDSTAVE ZA

OTROKE?

PREGLEDNICA 15 : Obiski staršev lutkovnih predstav za otroke v otroških letih.

Ali ste v svojih otroških letih obiskovali lutkovne

predstave za otroke?

Odgovor v procentih (%)

Da 17,8

ne 22,2

V okviru šole 60


_____________________________________________________________________

52

GRAF 15: Obiski staršev lutkovnih predstav za otroke v otroških letih.

V svojih otroških letih je 60 % staršev obiskovalo lutkovne predstave v okviru šole.

Nikoli ni bilo na predstavi 22,2% staršev. 17,8% jih je večkrat samostojno s starši

obiskovalo lutkovne predstave v otroštvu.

2. ALI UPORABLJATE PRI BRANJU PRAVLJIC OTROKOM ZA MOTIVACIJO

LUTKO?

PREGLEDNICA 16: Uporaba lutk za motivacijo pri branju pravljic otrokom.

Ali uporabljate pri branju pravljic otrokom za

motivacijo lutko?

Odgovor v procentih

(%)

Da 22,2

Ne 77,8


_____________________________________________________________________

53

GRAF 16: Uporaba lutk za motivacijo pri branju pravljic otrokom.

Veliko staršev - 77,85 % - ne uporablja lutke za motivacijo pri branju pravljic otrokom.

3. ALI UPORABLJATE LUTKO ZA LAŽJE USPAVANJE SVOJEGA OTROKA?

PREGLEDNICA 17: Pomoč lutke za lažje uspavanje otroka.

Ali uporabljate lutko za lažje uspavanje svojega

otroka?


Da 13,3

Ne 62,2

Včasih 24,4

GRAF 17: Pomoč lutke za lažje uspavanje otroka.


_____________________________________________________________________

54

Večina staršev - 62% - meni, da jim lutka ne pomaga pri uspavanju otroka. Včasih

uporablja lutko za pomoč pri uspavanju 24,4% staršev. !3,3% staršev pa je prepričanih,

da lutka ne pomaga pri uspavanju otroka.

4. S KATERO IGRAČO SE VAŠ OTROK NAJRAJE IGRA?

PREGLEDNICA 18: Igrača s katero se otrok najraje igra.

S katero igračo se vaš otrok najraje

igra?


Lego kockami 31,1

Lutko 11,1

Drugo 57,8

GRAF 18: Igrača s katero se otrok najraje igra.

Kar 31,1% otrok se najraje igra z lego kockami. Z lutko se jih igra 11,1%, z ostalimi

igračami se igra 57,8% otrok.

5. KATERE VRSTE LUTK POZNATE?

PREGLEDNICA 19: Vrste lutk, ki jih starši poznajo.

Katere vrste lutk poznate? Odgovor v procentih (%)

Prstne 86,7

Ročne 73,3


_____________________________________________________________________

55

Ploske 28,9

Marionete 48,9

Od vrst lutk največ poznajo starši prstne lutke, teh je 86,7%. Nato so ročne lutke s

73,3 %. Na tretjem mestu so marionete z 48,9 %. Na četrtem mestu od lutk, ki jih

starši poznajo so ploske lutke, ki zastopajo 28,9%.

6. KOLIKOKRAT NA LETO PELJETE OTROKA NA LUTKOVNO PREDSTAVO?

PREGLEDNICA 20 : Obiski lutkovne predstave otroka na leto, ki ga peljejo starši.

Kolikokrat na leto peljete otroka na lutkovno

predstavo?


Zelo pogosto 11,1

Do več kot petkrat 8,9

Nikoli 24,4

Le malokrat 55,5

GRAF 19: Obiski lutkovne predstave otroka, ki ga peljejo starši, na leto.

Iz rezultatov je razvidno, da starši le malokrat peljejo otroka v gledališče. Tako je

odgovorilo 55,6% staršev. Nikoli ne pelje otroka v gledališče 24,4% staršev.

11,1% ga pelje zelo pogosto in 8,9 % pelje otroka v gledališče več kot petkrat na leto.


_____________________________________________________________________

56

7. ALI MENITE, DA JE LAHKO LUTKA MOTIVACIJSKO SREDSTVO PRI

RAZLIČNIH VSAKODNEVNIH OPRAVILIH?

PREGLEDNICA 21: Lutka je motivacijsko sredstvo pri različni vsakodnevnih opravilih

doma pri starših.

Alij menite ali je lutka lahko motivacijsko

sredstvo pri različnih vsakodnevnih opravilih?


Da 57,8

Ne 42,2

GRAF 20: Lutka je motivacijsko sredstvo pri različnih vsakodnevnih opravilih doma pri

starših.

Več kot polovica - 57,8% - staršev je prepričanih, da je lutka dobro motivacijsko

sredstvo pri vsakodnevnih dejavnostih. Ostalih 42,2% pa je prepričanih, da lutka ni

dobro motivacijsko sredstvo pri vsakodnevnih dejavnostih.


_____________________________________________________________________

57

8. ALI OTROK RAD SAM KOMUNICIRA Z LUTKO?

PREGLEDNICA 22: Samostojna komunikacija otroka z lutko.

Ali otrok rad komunicira sam z lutko? Odgovor v procentih(%)

Da 53,3

Ne 8,9

Včasih 37,8

GRAF 21: Samostojna komunikacija otroka z lutko.

Otroci radi sami komunicirajo z lutko, to nam potrjuje 53% anketiranih staršev. Včasih

jih komunicira z lutko 37,8%. 8,9 % otrok pa z lutko ne komunicira.

9. ALI BI VPISALI OTROKA V LUTKOVNO DELAVNICO, ČE BI DELOVALA V VAŠEM

VRTCU?

PREGLEDNICA 23: Vpis otroka v lutkovno delavnico v vrtcu.

Ali bi vpisali otroka v lutkovno delavnico, če bi

delovala v vašem vrtcu?


Da 51,1

Ne 48,9


_____________________________________________________________________

58

GRAF 22: Vpis otroka v lutkovno delavnico v vrtcu.

Starši otrok iz prvega starostnega obdobja ne kažejo velikega zanimanja za vpis otroka

v lutkovno delavnico. V lutkovno delavnico bi vpisalo otroka 51,1% staršev otrok,

ostalih 48,9% pa ne.

10. ALI BI NA VAŠO ODLOČITEV MOČNO VPLIVALA CENA DELAVNICE?

PREGLEDNICA 24: Vpliv cene na vpis otrok v lutkovno delavnico.

Ali bi na vašo odločitev močno vplivala

cena delavnice?


Da 51,1

Ne 48,9

GRAF 23: Vpliv cene na vpis otrok v lutkovno delavnico.


_____________________________________________________________________

59

Cena za vpis otroka v lutkovno delavnico bi vplivala pri 51,1 % staršev.

Pri ostalih starših, ki predstavljajo 48,9%, cena na vpis otrok ne bi

vplivala.

4.4 Zaključek empiričnega dela

Iz tega raziskovalnega dela je razvidno, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v

vrtcu v Šentjurju mnenijo, da so lutke izredno motivacijsko sredstvo za otroke, vendar

pri delu niso dovolj zastopane. Otroci se izredno radi igrajo z lutkami in večina otrok

rada izdeluje lutke. Lutke imajo vedno na razpolago in po njih najraje posegajo

spontano, menijo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V večini igralnic v vrtcu imajo

urejene lutkovne kotičke. Za igro otroci najraje posegajo po ročnih lutkah. Pri igranju

lutkovnih predstav za otroke tudi vzgojiteljice največ uporabljajo ročne lutke. Verjetno je

to tudi razlog, zakaj otroci največ posegajo po ročnih lutkah. Lutkovne predstave v

vrtcu se povprečju odigrajo največ trikrat na leto. Glede zbranega spremljanja

predstav menijo, da je otrokova zmožnost v prvem starostnem obdobju še zelo

kratkotrajna.

Za ogled profesionalne lutkovne predstve v prvem starostnem obdobju je v vrtcu

Šentjurju premalo poskrbljeno. 7,8% vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic meni, da je tudi

premalo organiziranih lutkovnih delavnic za lutke.

Pri anketah straršev otrok iz prvega starosnga obdobja pa sem dobila naslednje

podatke: večina staršev v svojih otroških letih ni obiskovala lutkovnih predstav za

otroke.Tudi svojega otroka le malokrat peljejo na lutkovno predstavo.

Mnenijo, da se otroci zelo malo igrajo z lutkami. Sami ne uporabljajo lutke, kot

motivacijskega sredstva pri uspavanju svojega otroka.

Od vrst lutk starši najbolje poznajo prstne lutke. Mnenijo, da otroci zelo radi sami

komunicirajo z lutko in da je lutka dobro motivacijsko sredstvo pri vsakodnevnih

dejavnostih. Iz anket je razvidno, da polovica staršev zanimajo lutkove delavnice v

prvem starostnem obdobju in tudi polovici anketiranih ni pomembna cena lutkovne

delavnice.


_____________________________________________________________________

60

5 SKLEP

Živimo v času, ki zelo hitro mineva. Obdaja nas vse več sodobne tehnologije:

računalnik, televizija, radio, mobiteli in še veliko drugih stvari. Pozabljamo na svet

domišljije, ki nas lahko popelje v čudoviti svet pravljic in lutk. V svetu lutk je vse

mogoče, še najhujši problemi se lahko spremenijo v dobre stvari. Najrevnejši junaki so

lahko že jutri bogati in podobno. Veliko je na razpolago teorije o lutkah različnih

avtorjev. Treba jo je samo vzeti v roke in malo prelistati, nato še malo veselja in uspeh

ne bo izostal. Praktični del iz diplomske naloge je dokaz, da otroci ob lutkah zelo

uživajo, če ničesar drugega jih bodo one zagotovo pritegnile. Skupini sem za kratek

čas, ker je njihova pozornost še kratkotrajna, predstavila še veliko drugih lutk. Toda

vseh ne morem vnesti v diplomsko nalogo.

Včasih moramo v nas prebuditi otroka in otrokom pokazati svet lutk ter njihovo moč.

Pogoj je le, da v lutko neizmerno verjamemo in z veseljem ter doživeto animiramo

otrokom različne zgodbice.

Iz empiričnega dela je razvidno, da se vzgojiteljice zavedajo pomena lutk in njihove

moči pri motivaciji otrok. Tudi otroci se zelo radi igrajo z lutkami in jih izdelujejo.

Potrebno bi bilo le večkrat osvežiti temo o lutkah in njeni pomembnosti. Lahko bi na

naših strokovnih timih vzgojiteljice zaigrale kakšno zgodbico z lutkami.. Enkrat iz ene

enote, drugič z druge. Ta naša srečanja bi si naredile bolj zanimiva in čim bolj prijetna

ter sproščujoča. Hkrati bi si izmenjale ideje in izkušnje v zvezi z igranjem z lutkami.

Lahko bi tudi na teh srečanjih, da ne bi bilo dodatnega sklicevanja, predstavile kakšno

novo lutko. Tako bi si širile obzorja iz sveta lutk. Bilo bi potrebno tudi organizirati več

delavnic, da bi se starši seznanili z močjo lutke in bi svoje znanje prenašali na otroke.

Tudi glede lutkovnih predstav za najmlajše bi morali narediti kakšen korak naprej in

organizirati kakšno predstavo za njih v vrtcu. Vse se vedno vrti okrog denarja in na

naše najmlajše otroke v vrtcu se pozablja. Tudi oni si zaslužijo kakšno profesionalno

predstavo, ker je v Sloveniji veliko dobrih lutkovnih igralcev. Ob takšnih predstavah bi

se tudi vzgojiteljice in pomočnice usvojile novo znanje in ga prenesle na otroke.

Ko so bile v vrtcu organizirane lutkovne delavnice so se za njih zelo zanimale

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, ter so jih pohvalile. Želim, da bi bilo teh delavnic

čim več, in da bi vanje vključili tudi starše otrok.


_____________________________________________________________________

61

6 LITERATURA:

Ban, T.(2009). Otrok ustvarja lutke. Domžale: Založba Tamaj d.o.o.Domžale.

Bastašič Z.( 1988). Lutka ima srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga Zagreb.

Brigitte Hofler, Petra Simm (1992). Finger Puppen. Nurnberg: Niedernhausen/ts.

Bitenc, J.(2005). Ciciban poje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Založba, d.d.Ljubljana.

Cvetko, I. (2012). Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: založba Didakta.

Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: založba Didakta.

Cvetko, I. (2000). Najmanjše igre na Slovenskem. Radovljica: založba Didakta.

Cheryl, Henson and the Muppet workshop. (1994). The muppets make Puppets

Workman publishing in New Yourk.

Čakić, Simić, N. (2007). Beleške lutkarskog pomočnika. Priručnik za lutkarstvo.

Beograd: Kreativni centar Beograd.

Hanuš, B. (2006). Moje prvo berilo. Priročnik za učitelje pri pouku slovenščine v prvem

razredu devetletne osnovne šole; Hanuš Barbara, Jelena Sitar 1 natis, Ljubljana: DZS.

Korošec, H. in Majaron, E. (2002). Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Korošec, V. (2006). Kreativne dejavnosti z lutkami kot proces. Borota, B. Geršak, H.

Korošec, H. in Majaron, E. Otrok v svet glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na

Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Papotnik, A. (1989). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška obzorja.

Sitar, Cvetko, J. (2001). Zgodbe za prste in lutke. Ljubljana: DZS.

Sitar, Cvetko, J.(2003). Od branja do igranja v Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje

branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Sitar, Cvetko, J. (1996). Skrivnost v galeriji ali Knjiga o senčnih lutkah, Ljubljana: DZS.


_____________________________________________________________________

62

Varl, B. (1997). Ročne lutke. Zbirka moje lutke 3. Šentilj: Založba Aristej. d.o.o.

Varl, B. (1997). Ploske lutke. Zbirka moje lutke 4. Šentilj: Založba Aristej d.o.o.

Varl, B. (1998). Igrajmo se z lutkami. Ljubljana: Mohorjeva družba.

Vogelnik, E. (1988). Ročne lutke za deževne dni. Ljubljana: Tiskarna Mladinska knjiga

v Ljubljani

Voglar, M. (2011). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d.d. Ljubljana.

Zorec, D. (2007). Lutke iz domače delavnice. Grosuplje: Knjigca Darje Zorec s.p.

Grosuplje.


_____________________________________________________________________

63

PRILOGE 2:

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE IN POMOČNICE

VZGOJITELJIC

Sem študentka tretjega letnika pedagoške fakultete v Kopru smer »Predšolska

vzgoja«.Rada bi pisala diplomsko nalogo o temi: uporaba lutke v prvem starostnem

obdobju. Z vašo pomočjo bi mi bila naloga veliko lažja. Vprašalniki so anonimni zato

vas vljudno prosim za iskrenost podatkov zaradi natančnejše izvedbe raziskave pri

diplomski nalogi.

Vljudno vas prosim, če mi lahko izpolnite anketni vprašalnik, ki je pred vami. Nanaša se

na otroke stare od enega do treh let. Prosim vas, če mi izpolnjene vprašalnike lahko

čim prej vrnete. Za odgovore se vam v naprej zahvaljujem in vas prav lepo

pozdravljam. Jožica Andrinek

1. Ali menite, da so lutke v prvem starostnem obdobju v vrtcu v Šentjurju dovolj

zastopane?

a. da

b. ne

c. delno

2. Ali menite, da je lutka zelo močno motivacijsko sredstvo za otroke pri različnih

dejavnostih?

a. da

b. ne

c. včasih

3. Ali se otroci radi igrajo z lutkami?

a. ne

b. da

c. pogosto

4. Ali imate lutkovni kotiček v igralnici?

a. da

b. ne

c. občasno


_____________________________________________________________________

64

5. Kje imate postavljene lutke?

a. na polici, kjerkoli

b. v knjižnem kotičku

c. v lutkovnem kotičku

6. Ali imajo otroci vedno na razpolago lutke za igro.

a. da

b. ne

c. občasno

7. Katere lutke otroci največ uporabljajo pri igri?

a. prstne lutke

b. ročne lutke

c. senčne lutke

č. marionete

d. ploske lutke

8. Ali večina otrok rada izdeluje lutke?

a. da

b. ne

c. včasih

9. Kdaj najraje otroci segajo po lutkah?

a. po lutkovni predstavi

b. po prebrani zgodbici

c. spontano

10. Katere lutke največkrat uporabljate pri igranju lutkovne predstave za otroke?

a. prstne lutke

b. ročne lutke

c. marionete

č. ploske lutke

d. senčne lutke

11. Ali menite, da otroci zelo uživajo ob gledanju lutkovne predstave v prvem

starostnem obdobju?


_____________________________________________________________________

65

a. da (dolgo časa)

b. ne

c. kratkotrajno

12. Kolikokrat na leto pripravite vzgojiteljice lutkovne predstave za otroke?

a. ob vsakem sklopu

b. ob večjih praznikih

c. do trikrat na leto

13. Ali je v vrtcu v Šentjurju dovolj poskrbljeno za ogled profesionalne lutkovne

predstave za otroke iz prvega starostnega obdobja?

a. da

b. ne

14. Ali so v vašem vrtcu organizirane delavnice za starše in otroke za izdelavo lutk?

a. da

b. ne


_____________________________________________________________________

66

ANKETNI VPRAŠALNIK ZA starše otrok starih od 1 do 3 let.

Sem študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete v Kopru smer predšolska vzgoja.

Rada bi pisala diplomsko nalogo o temi: uporaba lutke v prvem starostnem obdobju. Z

vašo pomočjo bi mi bila naloga veliko lažja. Vprašalniki so anonimni zato vas vljudno

prosim Za iskrenost podatkov zaradi natančnejše izvedbe raziskave pri diplomski

nalogi. Vljudno vas prosim, če mi lahko izpolnite anketni vprašalnik, ki je pred vami.

Nanaša se na otroke stare od enega do treh let.

Prosim vas, da bi mi izpolnjene vprašalnike čim prej vrnili. Za odgovore se vam že

vnaprej zahvaljujem in vas prav lepo pozdravljam. Jožica Andrinek

1. Ali ste v svojih otroških letih obiskovali lutkovne predstave za otroke?

a. da

b. ne

c. v okviru šole

2. Ali uporabljate pri branju pravljic otrokom za motivacijo lutko?

a. da

b. ne

3. Ali uporabljate za lažje uspavanje svojega otroka lutko?

a. da

b. ne

c. včasih

4. S katero igračo se vaš otrok najraje igra?

a. lego kockami

b. z lutkami

c. drugo

5. Katere vrste lutk poznate?

a. prstne lutke

b. ročne lutke

c. ploske lutke

č. marionete


_____________________________________________________________________

67

e. plišaste igrače

6. Kolikokrat na leto peljete otroka na lutkovno predstavo?

a. zelo pogosto

b. do več kot petkrat

c. nikoli

č. le malokrat

7. Ali menite, da je lutka motivacijsko sredstvo pri različnih vsakodnevnih

opravilih?

a. da

b. ne

c. včasih

8. Ali otrok rad komunicira sam z lutko?

a. da

b. ne

c. včasih

9. Ali vpisali otroka v lutkovno delavnico, če bi delovala v vašem vrtcu?

a. da

b. ne

10. Ali bi na vašo odločitev močno vplivala cena delavnice?

a. da

b. ne

Documents

Diplomska naloga, Uporaba lutk v prvem starostnem obdobju · PREGLEDNICA 18: Igrača s katero se otrok najraje igra..... 54 PREGLEDNICA 19: Vrste lutk, ki jih starši poznajo