DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3891/1/RAJTER,_Anja,_Diploma,_2._9._2016.pdf · Veliko zahvalo dolgujem svoji mentorici Mileni Milevi Blažić, ki

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANJA RAJTER

II

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Razredni pouk

Pravljična bitja v slovenski mladinski

književnosti

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

Dr. Milena Mileva Blažić, redna profesorica Anja Rajter

Ljubljana, september, 2016

RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.

III

Ja, to je tista prava sreča – imeti prijatelje. Večje sreče si sploh ni mogoče predstavljati.

Sapramiška v Sapramišja sreča

(Makarovič, 2014b, str. 53)

Veliko zahvalo dolgujem svoji mentorici Mileni Milevi Blažić, ki me je z nasveti in podporo vodila skozi pisanje

diplomskega dela. Posebej sem hvaležna za vsakokraten hiter odziv po elektronski pošti, saj sta zaradi tega

lahko moje delo in raziskovanje potekala zelo hitro in nemoteno.

Zahvaljujem se tudi Moniki Kropej Telban, ki je prijazno privolila v raziskovalni intervju in mi s svojim

strokovnim znanjem pomagala pri zaključevanju diplomske naloge.

Ko sem potrebovala veliko primernega gradiva za diplomsko delo, so mi bile s svojimi nasveti, časom in

pripravljenostjo v veliko pomoč gospa Katja Kemperle, gospa Darja Lavrenčič Vrabec in gospa Ida Mlakar iz

Pionirske knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana ter gospa Katja Mivšek iz Salezijanske knjižnice Rakovnik.

Najlepše se jim zahvaljujem.

Za vso podporo in pomoč sem hvaležna tudi ravnateljici Gimnazije Vič Alenki Krapež in ravnatelju Srednje

vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojzu Plušku, poslovnima sekretarkama omenjenih šol, Klari Ažman in

Nataši Zupančič, ter vsem sodelavcem, ki so me spodbujali in mi stali ob strani.

Posebej se zahvaljujem svojim staršem, Mariji in Jožetu Pustoslemšek, ki so mi omogočili šolanje, me spodbujali

ter me vsestransko podpirali. Hvala bratoma Janezu in Juretu Pustoslemšek, ki sta mi bila vedno pripravljena

pomagati pri zagatah z računalnikom in drugimi elektronskimi napravami. Tudi brez ostalih sorodnikov in

prijateljev ne bi šlo: Luciji se zahvaljujem za lektoriranje, Simoni sem hvaležna za oblikovanje, Katarini, Martini

in Sabini hvala za molitveno podporo. In vsi ostali …

Ne najdem besed, ki bi dovolj opisale mojo hvaležnost in veselje ob tem, da sem obkrožena z vsemi, ki me

imajo radi in me podpirajo.

Anja Rajter


IV

POVZETEK

Teoretični del diplomskega dela je razdeljen na dva dela. V prvem delu so predstavljene

definicija, zgodovina in klasifikacija bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega

kulturnega prostora po monografiji Monike Kropej (2008) Od Ajda do zlatoroga: Slovenska

bajeslovna bitja. V drugem delu teoretičnega dela pa so predstavljene definicija, zgodovina in

klasifikacija literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000)

Sodobna pravljica s posebnim poudarkom na pravljicah z glavnim likom, ki je znan iz

ljudskega pravljičnega izročila.

Drugi del diplomskega dela je razdeljen na štiri dele. V prvem delu je predstavljen seznam

vseh bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic, v drugem delu pa nastajajoči seznam

pravljičnih bitij, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in so podobna bajeslovnim

bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic. Tretji del je namenjen primerjalni analizi najbolj znanih

bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnih likov iz slovenske mladinske

literature, četrti del pa vsebuje raziskovalni intervju z etnologinjo Moniko Kropej Telban.

Cilj diplomskega dela je na osnovi primerjalne analize pokazati podobnosti in razlike med

bajeslovnimi bitji iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnimi liki iz slovenske mladinske

literature ter ustvariti seznam literarnih likov, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in

so podobni bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic.

KLJUČNE BESEDE: bajeslovno bitje, literarni lik, ljudsko slovstvo, mladinska

književnost, sodobna pravljica.


V

ABSTRACT

The theoretical part of my thesis is divided into two sections. In the first section, I define,

classify and present a historical overview of legendary creatures in Slovene folktales

according to the monograph Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008) by

Monika Kropej. In the second section, however, I define, classify and present a historical

overview of literary characters in contemporary fairy tales according to the discussion paper

Sodobna pravljica (1999-2000) written by Marjana Kobe. I mainly focus on the fairy tales

whose main characters are well-known in folk fairy-tale tradition.

The second part of my thesis is divided into four sections. In the first section, I list all the

legendary creatures found in Slovene folktales, and in the second section, I list the fairy-tale

creatures which are presented in Slovene youth literature and are similar to the legendary

creatures in Slovene folktales. In the third section, there is a comparative analysis of the best

known legendary creatures in Slovene folktales and literary characters found in Slovene youth

literature. In the fourth section, I present a research interview with the ethnologist Monika

Kropej Telban.

The aim of my thesis is to compare legendary creatures in Slovene folktales and literary

characters in Slovene youth literature and to point out their similarities and differences. I also

want to find such literary characters in Slovene youth literature which are similar to legendary

creatures presented in Slovene folktales.

KEY WORDS: legendary creature, literary character, folk literature, youth literature,

contemporary fairy tale


VI

KAZALO VSEBINE

POVZETEK ........................................................................................................................................................ IV

KLJUČNE BESEDE .......................................................................................................................................... IV

ABSTRACT .......................................................................................................................................................... V

KEY WORDS: LEGENDARY CREATURE, LITERARY CHARACTER, FOLK LITERATURE,

YOUTH LITERATURE, CONTEMPORARY FAIRY TALE ........................................................................ V

KAZALO VSEBINE .......................................................................................................................................... VI

KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV ................................................................................................. XI

KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV) .................................................................................................... XIII

KAZALO DIAGRAMOV ............................................................................................................................... XIV

KAZALO PRILOG ........................................................................................................................................... XV

1. UVOD ............................................................................................................................................................. 1

2. TEORETIČNI DEL ...................................................................................................................................... 3

2.1. BAJESLOVNA BITJA V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA

PROSTORA ....................................................................................................................................................... 3

2.2. LITERARNI LIKI V SODOBNIH PRAVLJICAH ........................................................................... 6

2.2.1. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OTROŠKIM GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ................................. 7

2.2.2. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OŽIVLJENO IGRAČO/OŽIVLJENIM PREDMETOM KOT GLAVNIM

LITERARNIM LIKOM ............................................................................................................................................ 8

2.2.3. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO ŽIVALJO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ..... 8

2.2.4. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO RASTLINO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8

2.2.5. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENIM NEBESNIM TELESOM/POJAVOM KOT GLAVNIM

LITERARNIM LIKOM ............................................................................................................................................ 8

2.2.6. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z GLAVNIM LITERARNIM LIKOM, KI JE ZNAN IZ LJUDSKEGA

PRAVLJIČNEGA IZROČILA ................................................................................................................................... 9

2.3. SKLEPNI POUDARKI V RAZPRAVI O SODOBNI PRAVLJICI ............................................... 11

3. EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................................................... 12

3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA ................. 12


VII

3.1.1. CILJI RAZISKOVALNEGA DELA ....................................................................................................... 12

3.1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE ......................................................................... 14

3.2. OPIS RAZISKOVALNE METODE ................................................................................................. 15

4. REZULTATI RAZISKAVE ...................................................................................................................... 17

4.1. SEZNAM 123-IH BAJESLOVNIH BITIJ V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA

KULTURNEGA PROSTORA ....................................................................................................................... 17

4.2. SEZNAM 580-IH LITERARNIH LIKOV V SLOVENSKI MLADINSKI LITERATURI ......... 21

4.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki iz kozmologije ...................................................................... 22

4.2.1.1. Bajeslovno bitje in literarni lik – vrag ................................................................................................... 22

4.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – divja jaga, jaga baba in Pehtra baba, Kresnik in kresnice, torka,

Veles, zeleni Jurij ter zlatorog ................................................................................................................................... 23

4.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki bitja med nebom in zemljo ................................................. 24

4.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki bajeslovne živali .................................................................................. 24

4.2.2.1.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – zmaji ........................................................................................... 25

4.2.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – baziliski in kače .......................................................................... 27

4.2.2.2. Bajeslovna bitja narave .......................................................................................................................... 27

4.2.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – divji ter gozdni možje in žene ..................................................... 28

4.2.2.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – morske deklice ............................................................................ 28

4.2.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – povodni možje ............................................................................. 29

4.2.2.2.4. Bajeslovno bitje in literarni lik – škopnik ......................................................................................... 31

4.2.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – škratje in palčki .......................................................................... 31

4.2.2.2.6. Bajeslovna bitja in literarni liki – velikani ....................................................................................... 36

4.2.2.2.7. Bajeslovno bitje in literarni lik – veter .............................................................................................. 36

4.2.2.2.8. Bajeslovna bitja in literarni liki – vile .............................................................................................. 37

4.2.2.2.9. Bajeslovna bitja in literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne ............................................. 40

4.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – uklete duše, zduhači in demoni ....................................................... 40

4.2.2.3.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – duše živih in duše mrtvih ............................................................ 40

4.2.2.3.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – vampirji ....................................................................................... 42

4.2.2.3.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – pasjeglavci in volkodlaki ............................................................ 42

4.2.2.4. Bajeslovna bitja in literarni liki – smrt in poosebljene nadloge ............................................................ 43


VIII

4.2.2.4.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – mora, mrak in smrt .................................................................... 43

4.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice in čarovniki .................................................................... 44

4.2.2.5.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice .................................................................................... 44

4.2.2.5.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovniki .................................................................................... 46

4.2.3. Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji ........................... 47

4.2.5. Pogostost pojavljanja literarnih likov v izbranih delih slovenske mladinske književnosti . 48

6. PRIMERJALNA ANALIZA NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH BAJESLOVNIH BITIJ IN

NAJBOLJ ZNANIH LITERARNIH LIKOV SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV ...................... 55

6.1. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNICE ....................................................... 55

6.1.1. Bajeslovno bitje – čarovnice v ljudskem slovstvu.................................................................... 55

6.1.2. Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski književnosti ................................................. 57

6.1.2.1. Čarovnica Čirimbara (France Bevk, 1938, 1958) ................................................................................. 57

6.1.2.2. Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Andrej Rozman Roza, 1997a) .................................................. 58

6.1.2.3. Čarovnička Gajka v Muc Langus & Čarovnička Gajka (Vinko Möderndorfer, 2002) ........................ 59

6.1.2.4. Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič, 1989) ........................................................................................ 60

6.1.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovnice ................................ 60

6.2. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNIKI ........................................................ 61

6.2.1. Bajeslovno bitje – čarovniki v ljudskem slovstvu .................................................................... 61

6.2.2. Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti .................................................. 61

6.2.2.1. Čarovnik Fičifik (Janez Bitenc, 2004, 2008) ........................................................................................ 61

6.2.2.2. Čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest, 1974) ............................................................... 62

6.2.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovniki ................................ 62

6.3. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DUŠE MRTVIH ................................................... 63

6.3.1. Bajeslovno bitje – duše živih in duše mrtvih v ljudskem slovstvu ........................................... 63

6.3.2. Literarni lik – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ........................ 64

6.3.2.1. Deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova, 1972) ......................................... 64

6.3.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – duše živih in duše mrtvih ....... 64


IX

6.4. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DIVJI MOŽJE IN ŽENE ..................................... 65

6.4.1. Bajeslovno bitje – divji možje in žene v ljudskem slovstvu ..................................................... 65

6.4.2. Literarni lik – divji možje in žene v slovenski mladinski književnosti ................................... 66

6.4.2.1. Gozdni mož v Lešniki, lešniki (Anja Štefan, 2000) ................................................................................ 66

6.4.2.2. Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Vida Brest, 1985) .......................................................... 67

6.4.2.3. Divji mož v zbirki Pomladna ladja (Župančič, 1980) ............................................................................ 68

6.4.2.4. Divji mož (Bevk, 1958) ........................................................................................................................... 68

6.4.2.5. Prisanek v Kekčeve zgodbe (Josip Vandot, 1969, 1983) ........................................................................ 69

6.4.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika– divji možje in žene.................. 70

6.5. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – HUDIČ ................................................................. 70

6.5.1. Bajeslovno bitje – hudič v ljudskem slovstvu .......................................................................... 70

6.5.2. Literarni lik – hudič v slovenski mladinski književnosti ........................................................ 71

6.5.2.1. Malič v Mali parkelj Malič (Svetlana Makarovič, 1992b, 2005) ........................................................... 71

6.5.2.2. Peklenšček v Peklenšček in Špela (France Bevk, 1938, 1958) .............................................................. 72

6.5.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – hudič ...................................... 72

6.6. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – POVODNI MOŽJE .............................................. 73

6.6.1. Bajeslovno bitje – povodni možje v ljudskem slovstvu ............................................................ 73

6.6.2. Literarni lik – povodni možje v slovenski mladinski književnosti ......................................... 74

6.6.2.1. Povodni mož (France Prešeren, 1947, 1985) ......................................................................................... 74

6.6.2.2. Povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice (Peter Svetina, 2012) .......................... 76

6.6.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – povodni mož ........................... 76

6.7. BAJESLOVNA BITJA IN LITERARNI LIKI – ŠKRATI IN PALČKI .......................................... 77

6.7.1. Bajeslovno bitje – škrati in palčki v ljudskem slovstvu ........................................................... 77

6.7.2. Literarni lik – škrati in palčki v slovenski mladinski književnosti ........................................ 78

6.7.2.1. Gal v Gal v galeriji (Svetlana Makarovič, 1981) ................................................................................... 78

6.7.2.2. Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1974, 2014a) in Kuzma, trinajsti škrat

(Svetlana Makarovič, 2014b) ..................................................................................................................................... 79


X

6.7.2.3. Cvilimožek (Fran Levstik, 1921, 1999) .................................................................................................. 81

6.7.2.4. Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel, 1922, 1969) ....................................................................................... 82

6.7.2.5. Škrat Sanjavec v zbirki Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Feri Lainšček, 1992) ................................. 83

6.7.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – palčki in škratje ...................... 83

6.8. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VELIKANI ........................................................... 84

6.8.1. Bajeslovno bitje – velikani v ljudskem slovstvu ...................................................................... 84

6.8.2. Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti .................................................... 85

6.8.2.1. Velikan Gorjan (Janez Bitenc, 1992) .................................................................................................... 85

6.8.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – velikani ................................... 86

6.9. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VILE ..................................................................... 87

6.9.1. Bajeslovno bitje – vile v ljudskem slovstvu .............................................................................. 87

6.9.2. Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ........................................................... 88

6.9.2.1. Vila malina (Svetlana Makarovič, 1987, 2014a) ................................................................................... 88

6.9.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – vile .......................................... 89

6.10. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ZMAJI .................................................................. 90

6.10.1. Bajeslovno bitje – zmaji v ljudskem slovstvu........................................................................... 90

6.10.2. Literarni lik – zmaji v slovenski mladinski književnosti ........................................................ 91

6.10.2.1. Zmaj Direndaj (Kajetan Kovič, 1981, 2009) .......................................................................................... 91

6.10.2.2. Najzmaj v zbirki Na papirnatih letalih (Dane Zajc, 1978) .................................................................... 92

6.10.2.3. Zmajček Razgrajaček (Niko Grafenauer, 1978) ................................................................................... 93

6.10.2.4. Zmaj Lakotaj (Janez Bitenc, 1998) v Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu ........................................ 94

6.10.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – zmaji ....................................... 94

7. INTERVJU Z ETNOLOGINJO MONIKO KROPEJ TELBAN ........................................................... 96

8. ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE ............................................................................................ 98

9. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................ 101

10. KLJUČNI VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 103

11. PRILOGE .............................................................................................................................................. 112


XI

KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV

Slika 1: Coprnice se bojujejo s krstniki (ilustriral Milan Erič) ............................................................. 55

Slika 2: Čarovnica Čirimbara, izsek (ilustriral Karel Hrovatin) .......................................................... 57

Slika 3: Čarovnica Čirimbara ............................................................................................................... 57

Slika 4: Coprnica Maramuda (ilustriral Zvonko Čoh) ......................................................................... 58

Slika 5: Čarovnička Gajka (ilustrirala Jelka Godec Schmidt) .............................................................. 59

Slika 6: Coprnica Zofka ........................................................................................................................ 60

Slika 7: Coprnica Zofka ........................................................................................................................ 60

Slika 8: Čarovnik Fičifik (ilustrirala Jelka Reichman) .......................................................................... 61

Slika 9: Čarovnik Ujtata ....................................................................................................................... 62

Slika 10: Veliki čarovnik Ujtata ............................................................................................................ 62

Slika 11: Deklica Delfina (ilustrirala Marlenka Stupica) ...................................................................... 64

Slika 12: Divji mož, hostnik (ilustriral Boris Kobe) .............................................................................. 65

Slika 13: Divji mož (ilustrirala Jelka Reichman) ................................................................................... 66

Slika 14: Gozdni mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) .................................................................... 67

Slika 15: Divji mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) ....................................................................... 68

Slika 16: Prisanek (ilustrirala Marička Koren) ..................................................................................... 69

Slika 17: Kekec in Prisank .................................................................................................................... 69

Slika 18: Kekec in Prisank .................................................................................................................... 69

Slika 19: Hudič polhe pase, izsek (v knjigi Slava Vojvodine Kranjske) ............................................... 70

Slika 20: Parkelj Malič ......................................................................................................................... 71

Slika 21: Mali parkelj Malič, izsek ....................................................................................................... 71

Slika 22: Peklenšček (ilustriral Karel Hrovatin) .................................................................................... 72

Slika 23: Povodni mož, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ........................................................................ 73

Slika 24: Povodni mož, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ................................................................... 74

Slika 25: Povodni mož ........................................................................................................................... 74

Slika 26: Urška (ilustriral Zvonko Čoh)................................................................................................ 75

Slika 27: Povodni mož (ilustriral Damijan Stepančič) .......................................................................... 76

Slika 28: Gorski škrat, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ......................................................................... 77

Slika 29: Škrat Gal (ilustriral Kostja Gatnik) ........................................................................................ 78

Slika 30: Škrat Kuzma ........................................................................................................................... 79

Slika 31: Škrat Kuzma dobi nagrado (ilustrirala Jelka Reichman) ....................................................... 79

Slika 32: Predstava o škratu Kuzmi v Narodnem domu Maribor .......................................................... 80

Slika 33: Cvilimožek .............................................................................................................................. 81


Slika 35: Cvilimožek, izsek.................................................................................................................... 81


Slika 37: Škrat Dobrošin ....................................................................................................................... 82

Slika 38: Škrat Dobrošin ....................................................................................................................... 82

Slika 39: Škrat Sanjavec, izsek (ilustriral Sandi Červek) ...................................................................... 83

Slika 40: Velikan (ilustriral Stane Kumar) ............................................................................................ 84


XII

Slika 41: Velikan Gorjan, izsek (ilustrirala Marjeta Cvetko) ................................................................ 85

Slika 42: Žalik žene (ilustriral Gvido Birolla) ....................................................................................... 87

Slika 43: Vila Malina, izsek (ilustrirala Svetlana Makarovič) .............................................................. 88

Slika 44: Vila Malina (ilustrirala Ana Košir) ........................................................................................ 89

Slika 45: Junak v boju z zmajem, panjska končnica .............................................................................. 90

Slika 46: Zmaj Direndaj, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ................................................................. 91

Slika 47: Najzmaj .................................................................................................................................. 92

Slika 48: Najzmaj .................................................................................................................................. 92

Slika 49: Najzmaj (ilustriral Rudi Skočir) ............................................................................................. 92

Slika 50: Zmajček Razgrajaček, izsek (ilustriral Kostja Gatnik) ........................................................... 93

Slika 51: Zmaj Lakotaj (ilustriral Lucijan Reščič) ................................................................................ 94


XIII

KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV)

Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora

............................................................................................................................................................... 17

Preglednica 2: Literarni lik – vrag v slovenski mladinski književnosti ................................................ 23

Preglednica 3: Literarni liki – divja jaga, jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, zeleni Jurij in

zlatorog v slovenski mladinski književnosti ......................................................................................... 24

Preglednica 4: Literarni lik – zmaj v slovenski mladinski literaturi ...................................................... 25

Preglednica 5: Literarni liki – baziliski, kače in konji v slovenski mladinski književnosti ................... 27

Preglednica 6: Literarni liki – divji ter gozdni možje in žene v slovenski mladinski književnosti ........ 28

Preglednica 7: Literarni liki – morske deklice v slovenski mladinski književnosti .............................. 29

Preglednica 8: Literarni lik – povodni mož v slovenski mladinski književnosti ................................... 29

Preglednica 9: Literarni lik – škopnik v slovenski mladinski književnosti ........................................... 31

Preglednica 10: Literarni liki – škratje in palčki v slovenski mladinski književnosti ........................... 31

Preglednica 11: Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti ......................................... 36

Preglednica 12: Literarni lik – veter v slovenski mladinski književnosti ............................................. 37

Preglednica 13: Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ................................................ 37

Preglednica 14: Literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne v slovenski mladinski književnosti

............................................................................................................................................................... 40

Preglednica 15: Literarni liki – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ............. 41

Preglednica 16: Literarni lik – vampir v slovenski mladinski književnosti .......................................... 42

Preglednica 17: Literarna lika – pasjeglavci in volkodlaki v slovenski mladinski literaturi ................. 43

Preglednica 18: Literarni liki – mora, mrak in smrt v slovenski mladinski književnosti ...................... 44

Preglednica 19: Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski literaturi ........................................... 45

Preglednica 20: Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti ...................................... 46

Preglednica 21: Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji .................. 47

Preglednica 22: Literarni liki, ki smo jih obravnavali skozi analizo ..................................................... 99


XIV

KAZALO DIAGRAMOV

Diagram 1: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem iz kozmologije ....... 48

Diagram 2: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim živalim .............................. 49

Diagram 3: Pogostost pojavljanja literarnih likov narave ..................................................................... 50

Diagram 4: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih – ukletim dušam, zduhačem in demonom

............................................................................................................................................................... 51

Diagram 5: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – smrti in

poosebljenim nadlogam ......................................................................................................................... 51

Diagram 6: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – čarovnicam in

čarovnikom ............................................................................................................................................ 52

Diagram 7: Pogostost pojavljanja literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem .......................... 52

Diagram 8: Število pojavljanj vseh 580 literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi po

abecednem redu ..................................................................................................................................... 53

Diagram 9: Število pojavljanj literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi padajoče po

pogostosti ............................................................................................................................................... 54


XV

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Slike naslovnic prvih virov raziskovanja slovenskega bajeslovja ter naslovnica monografije

Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja .............................................................................. 112

Priloga 2: Slike naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del ...................................................... 114

Priloga 3: Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban ................................................................. 128


1

1. UVOD

V diplomskem delu smo želeli predstaviti najbolj znana bajeslovna bitja, ki nastopajo v

slovenskih ljudskih pripovedkah, in njim podobne literarne like iz slovenske mladinske

literature: čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne može,

škrate in palčke, velikane, vile in zmaje.

V prvem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo

bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora, s posebnim

poudarkom na raziskovanju etnologinje Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji

z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja, v kateri je bajeslovna bitja

razvrstila na bitja kozmologije ter bitja med nebom in zemljo.

V drugem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo

literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna

pravljica. Kobe je kratko sodobno pravljico z ozirom na glavni lik razdelala na sledečih 6

različic:

1. z otroškim glavnim literarnim likom

2. z oživljeno igračo/ oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom

3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom

4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom

5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom

6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe),

mi pa smo na osnovi njene teorije o sodobni pravljici dodali tudi seznam literarnih likov, ki

nastopajo v slovenski mladinski književnosti, poeziji in prozi.

V prvem delu empiričnega dela smo z opisom, orisom in ilustracijo predstavili najbolj znana

bajeslovna bitja iz ljudskega slovstva ter njim podobne literarne like iz slovenske mladinske

literature. Dodali smo tudi seznam slovenskih bajeslovnih bitij na osnovi monografije Monike

Kropej (2008), ki je dopolnjen z nastajajočim seznamom slovenskih literarnih likov sodobnih

mladinskih avtorjev, opremljen z naslovom in avtorjem književnega besedila, v priloge pa

smo dodali tudi značilne ilustracije oz. sliko naslovnice dela, v katerem je bilo književno

besedilo izdano.


2

Kot dodatek empiričnemu delu smo opravili še intervju z avtorico, etnologinjo Moniko

Kropej Telban, ter med priloge (Priloga 3) dodali tudi prepis celotnega intervjuja.


3

2. TEORETIČNI DEL

2.1. BAJESLOVNA BITJA V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA

KULTURNEGA PROSTORA

Najstarejšo podobo slovstvene kulture narodov predstavlja ustno izročilo. Ta del besedne

umetnosti "je prehajal iz roda v rod in se pod različnimi družbenimi vplivi okolju in času

primerno spreminjal, prilagajal, odmiral in na novo nastajal" (Kropej, 2015, str. 9).

V celotnem opusu ljudskega slovstva je tudi veliko del, ki vključujejo bajeslovna bitja, za

katera M. Kropej (2008) navaja, da bi jim lahko rekli "tudi nadnaravna bitja, bajna bitja ali

demoni" (str. 11). V delu Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja predstavlja le

"tiste bajeslovne like, ki so povezani z določenimi verskimi predstavami ali pa so nastali v

domišljiji ljudi iz različnih vzrokov in v različne namene" (Kropej, 2008, str. 11). Izraz

"bajeslovni lik" zaobjema tudi ljudske junake, antijunake in mitizirane ljudske junake, izraz

"bajeslovno bitje" pa označuje le "like verovanjskega in domišljijskega predstavnega sveta"

(Kropej, 2008, str. 11).

Med prvimi, ki so v svojih raziskavah in delih objavili tudi prozo in poezijo ljudskega

slovstva, so bili: protestantski pisci v prvih slovenskih knjigah, Janez Vajkard Valvasor v delu

Slava vojvodine Kranjske, Anton Tomaž Linhart v delu Poskus zgodovine Kranjske in ostalih

dežel južnih Slovanov Avstrije I-II, Valentin Vodnik v svojih pesmih, učbenikih in poučnih

sestavkih, Emil Korytko ter Matevž Ravnikar - Poženčan v takratnih časopisih (Kropej, 2008

in 2015). Večje število knjižnih zbirk slovenskih ljudskih pravljic in povedk je začelo izhajati

v drugi polovici 19. stoletja: Pripovedke za mladino (Fran Hubad, 1882 in 1888), Narodne

pripovedke za mladino (Fran Nedeljko, 1884), Šaljivi Slovenec (Anton Brezovnik, 1884),

Slovenske narodne pravljice in pripovedke (Gregor Krek, 1885). Knjiga Slovenske narodne

pravljice in pripovedke predstavlja prvo kritično izbiro slovenskega pripovednega izročila, saj

so v njej zapisane predvsem tiste ljudske pripovedi, ki so zapisane zvesteje izvirnemu

pripovedovanju in niso leposlovno prirejene ali prevedene iz drugih jezikov (Kropej, 2015).

Fotografije naslovnic smo dodali v Prilogo 1.

M. Kropej izpostavlja, da se "ves zahodni svet po večini že dolgo ne srečuje več z ljudskimi

pravljicami, ki jih ljudje pripovedujejo spontano, iz spomina, v družabne namene in za


4

krajšanje dolgih večernih ur ob ognjišču" (Kropej, 2008, str. 10), da pa je Slovenija "uspela

ohraniti nekaj prežitkov ljudskega bajeslovja" (Kropej, 2008, str. 10) in se v odmaknjenih

krajih še vedno lahko srečamo s pripovedovalci bajk in povedk.

V diplomskem delu smo zaobjeli in izpostavili kulturno dediščino bajeslovja na Slovenskem,

s posebnim poudarkom na raziskovanju Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji

z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Predstavili smo definicijo,

zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega

prostora. Avtorica M. Kropej je bajeslovna bitja razvrstila v dve skupini, in sicer na:

a. kozmologijo ter

b. bitja med nebom in zemljo (Kropej, 2008).

Med kozmološka bitija so uvrščeni Belin in Belena, bitja iz stvarjenja sveta, Božič - Svarožič,

desetniki in desetnice, divji lovci in divja jaga, Jarnik, kurent in hudič, Mokoš, Pehtra baba,

slovanski miti, Triglav, volčji pastir, zeleni Jurij, Zlata baba ter zlatorog (Kropej, 2008).

K bitjem med nebom in zemljo je uvrstila bajeslovna bitja narave, bajeslovne živali, demone,

poosebljene nadloge, uklete duše in zduhače (Kropej, 2008).

V okviru 19-ih bajeslovnih živali so bazilisk, grdinica, kača, kentaver, konj, malavar,

meglenšček, modras, močerad, morski konj, petelin, pravljične ptice, ptič vedomec, rajska

ptica, samorog, viza, zlata ptica, zmaj in živali v ozvezdjih (Kropej, 2008).

Med 20 bajeslovnih bitij narave je Kropej (2008) uvrstila čateža, divje može in žene, gorne

može in žene, gozdne može in žene, hudo uro, kaniha, morske deklice, orka, palčke, povodne

može, rojenice, sojenice, šembiljo, škopnika, škrate, velikane, veter, vile, vodne vile in žalik

žene.

K srhljivim demonskim likom, ki jih je M. Kropej (2008) uvrstila med uklete duše, zduhače in

demone, spadajo duhovin, duše mrtvih, duše otrok, duše živih, pasjeglavci, uklete duše,

vampirji, vedomci, volkodlaki in zakleti.

Bajeslovna bitja poosebljene nadloge je razdelila na kugo, moro, mrak, netek, preglavico in

smrt (Kropej, 2008).


5

Dodala je tudi čarovnice in čarovnike, za katere omenja, da v osnovi ne spadajo med

bajeslovna bitja, kar argumentira z dejstvom, da se v literarnih delih "pojavljajo bajeslovni

liki, imenovani čarovnice in čarovniki, in … imajo včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008,

str. 305).

"Dokler so živeli ljudje v tesni povezavi z naravo, so v njej prepoznavali številna skrivnostna

bajeslovna bitja, duhove in demone" (Kropej, 2008, str. 198). Ker so se izročila, posebej na

mejnih področjih, prepletala, bajeslovnim bitjem pogosto ne moremo določiti točnega in

prevladujočega imena, prav tako bajnega bitja pogosto ne prepoznavamo po imenu, ampak po

njegovem obnašanju in lastnostih (Kropej).

M. Kropej je bajeslovna bitja v monografiji predstavila glede na vlogo, ki jo zasedajo v

duhovnem izročilu, ter razvrstila glede na tipologijo, karakteristiko in vlogo, ki jo imajo v

različnih motivih in vsebinah (Kropej, 2008, str. 10). Pri raziskovanju bajeslovnih bitij je

izhajala iz slovenskega ljudskega pripovednega in pesemskega izročila, "ki pripoveduje o

bajnih bitjih in verskih predstavah" (Kropej, 2008, str. 23). Poimenovanje bajeslovnih bitij je

ohranila v ljudski obliki in privzela prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008), mi pa

smo v seznamu predstavili 580 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po abecednem redu

prevladujočega ljudskega poimenovanja. V Prilogo 1 smo dodali tudi sliko naslovnice

monografije.

Bajeslovna bitja čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne

može, škrate in palčke, velikane, vile in zmaje smo podrobneje predstavili v tretjem delu

empiričnega dela, skupaj s tistimi literarnimi liki iz slovenske mladinske literature, ki so jim

podobna.


6

2.2. LITERARNI LIKI V SODOBNIH PRAVLJICAH

Na področju sodobne domišljijske pripovedne proze, ki je namenjena mladini, se uveljavlja

kategorija besedil, ki jo poimenujemo sodobna umetna pravljica ali sodobna pravljica.

Ljudska pravljica je predhodnica klasične umetne pravljice, ki je, kot navaja M. Kobe (1999–

2000a), avtorska pravljica, ki se bodisi neposredno naslanja na model ljudske pravljice bodisi

vztraja v tradiciji izvornega vzorca avtorske pravljice iz 19. stol. Nastanek klasičnih umetnih

pravljic je aktualen tudi v današnjem času, a ne v veliki meri, saj prevladuje nastajanje tako

imenovanih sodobnih pravljic, ki se dogajajo v sodobnem času in kraju. Mednje uvrščamo

kratko sodobno pravljico in fantastično pripoved. Kratka sodobna pravljica ima praviloma

1,5–10 strani, fantastična pripoved pa tudi do 300 strani ali več (Kobe).

M. Kobe (1999–2000a) je prek analize motivno-tematskih in morfološko-strukturnih stalnic

glede na glavni literarni lik razdelala kratko sodobno pravljico na šest različic:

1. z otroškim glavnim literarnim likom (primeri: N. Grafenauer, Majhnica in Katrca

Škrateljca; L. Kovačič: Fantek na oblaku, Rokec na drugem koncu sveta; E. Peroci,

Moj dežnik je lahko balon; J. Snoj, Sanjska miška; S. Vegri, Jure Kvak-kvak)

2. z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom (primeri: M.

Koren: Mala pošast Mici, Mici v mestu; P. Kovač, Kaj se komu sanja; S. Makarovič,

Potepuh in nočna lučka; V. Pečjak, Pobegli robot; E. Peroci, Snežni možek, Deklica iz

papirja; F. Rudolf, Zeleni avtomobilček; G. Strniša, Potovanje z bršljanom; V. Zupan,

Plašček za Barbaro)

3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom (primeri: P. Kovač, Klepetava

želva, Pitonova zgodba; K. Kovič, Maček Muri, Mačji sejem; S. Makarovič, Prašičkov

koncert, Mucek se umije, Mačja preja, Razvajeni vrabček)

4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom (primeri: G. Strniša, Lučka

Regrat; S. Makarovič: Učena buča)

5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom (M. Mihelič,

Štirje letni časi; F. Milčinski Ježek, Zvezdica Zaspanka; B. A. Novak, Nebesno

gledališče)

6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (primeri: K.

Kovič, Zmaj Direndaj; S. Makarovič, Škrat Kuzma dobi nagrado, Coprnica Zofka,

Pekarna Mišmaš).


7

V diplomskem delu smo se podrobneje posvetili sodobni pravljici z glavnim literarnim likom,

ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.

2.2.1. Kratka sodobna pravljica z otroškim glavnim literarnim likom

Razprava je objavljena v štirih delih revije Otrok in knjiga. V prvem in drugem delu razprave

obravnava kratko sodobno pravljico z otroškim glavnim literarnim junakom. Pravi, da je ta

različica sodobne pravljice najštevilčnejša in zavzema osrednje mesto. Svoja dognanja je

ponazarjala s pravljicami Moj Dežnik je lahko balon (E. Peroci), Fantek na oblaku in Rokec

na drugem koncu sveta (L. Kovačič), Sanjska miška (J. Snoj), Jure kvak-kvak (S. Vegri) ter

Majhnica in Katrca Škrateljca (N. Grafenauer) (Kobe, 1999–2000a).

Pri kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim literarnim junakom M. Kobe razlikuje med

dvema različicama:

1. dogajanje se odvija dvoplastno v enem samem svetu, irealno raven oblikuje glavni

otroški lik

2. dogajanje se odvija dvoplastno v dveh med seboj ločenih svetovih, otroški literarni lik

ne oblikuje irealne ravni, je pa z njim povezan vzrok za prehod med svetovoma (Kobe,

1999–2000a).

Kot izpostavlja M. Kobe (1999-2000a), je analiza "pokazala, da se besedila tega vzorca

približujejo modelu fantastične pripovedi" (str. 11). Do objave razprave Fantastična pripoved

na Slovenskem in v Zahodni Evropi (M. Simončič, 1965) smo imeli Slovenci samo dva

primera tipične fantastične pripovedi: Potovanje v tisočera mesta (V. Zupan) ter Drejček in

trije marsovčki (V. Pečjak). M. Simončič se je, kot v razpravi piše M. Kobe, odločila za

"kompromisno" tezo in k fantastični pripovedi zaradi dogajalnega prostora, ne pa tudi zaradi

zunanjega obsega besedila, uvrstila tudi nekatera dela E. Peroci in L. Kovačiča in je pisala o

posebni, slovenski varianti fantastične pripovedi (Kobe, 1999–2000a, str. 11, 1999–2000b,

str. 5–6). M. Kobe meni da "sega razvojna linija kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim

literarnim likom … tipološko oz. literarnozgodovinsko k vzorcu Ch. Andersena" (1999–

2000b, str. 10), zato se je pri obravnavi te teme oprla na tisto različico klasične umetne

pravljice H. Ch. Andersena, "s katero se je danski pisec že povsem umaknil od modela ljudske

pravljice" (1999–2000b, str. 9). Skozi analizo je ugotovila, da teza "M. Simončič o kratkih


8

besedilih … kot o "svojski obliki" izvirne slovenske fantastične pripovedi … ne zdrži" (Kobe,

1999–2000b, str. 11), saj je "natančnejša primerjalna analiza obeh vzorcev dokazala, da je bil

avtoričin predlog žanrske analize prenagljen" (Kobe, 1999–2000b, str. 12).

2.2.2. Kratka sodobna pravljica z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot

glavnim literarnim likom

V tretjem delu razprave obravnava kratko sodobno pravljico z oživljeno igračo/oživljenim

predmetom kot glavnim literarnim likom. Igrača oz. predmet ima v tej različici glavno vlogo

in povsem samostojno eksistenco. Otroški liki imajo praviloma stranske vloge, oživitev igrače

oz. predmeta pa ni v nobeni vzročni zvezi z otroškim literarnim likom, saj v dogajanje vstopa

že poosebljena.

Svoja dognanja je avtorica ponazarjala s pravljicami Snežni možek in Deklica iz papirja (E.

Peroci), Plašček za Barbaro (V. Zupan), Pobegli robot (V. Pečjak), Potovanje z bršljanom

(G. Strniša), Potepuh in nočna lučka (S. Makarovič), Zeleni avtomobilček (F. Rudolf), Mala

pošast Mici in Mici v mestu (M. Koren) in Kaj se komu sanja (P. Kovač) (Kobe, 1999–

2000c).

M. Kobe je tudi tukaj z analizo Andersenovih besedil in s primerjavo s kratko sodobno

pravljico potrdila svojo "tezo, da tej različici kratke sodobne pravljice sega tradicija k

Andersenovemu vzoru klasične umetne pravljice"(Kobe, 1999–2000c, str. 12).

2.2.3. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim

likom

2.2.4. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim

likom

2.2.5. Kratka sodobna pravljica s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot

glavnim literarnim likom


9

V četrtem delu Razprave obravnava M. Kobe skupaj 3., 4., 5. in 6. različico in pravi, da se

želi izogniti "bralni monotoniji, ki jo nujno ustvarja ponavljanje ustaljene raziskovalne

matrice" (Kobe, 1999–2000č, str. 6).

Liki v teh treh različicah sodobne pravljice pogosto privzamejo otroško držo in dikcijo. V

vseh obravnavanih delih je v ospredju irealna raven dogajanja, realna raven dogajanja pa se

odvija v sodobnem času in prostoru. M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah

teh treh variant odkrivajo sledi navedenih značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v

Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999-2000č, str. 14).

M. Kobe je svoja dognanja pri kratki sodobni pravljici s poosebljeno živaljo kot glavnim

literarnim likom ponazarjala s pravljicami Klepetava želva in Pitonova zgodba (P. Kovač),

Maček Muri in Mačji sejem (K. Kovič), Mačja preja, Mucek se umije, Nori veter, Pekarna

Mišmaš, Prašičkov sejem in Razvajeni vrabček (S. Makarovič). Kratko sodobno pravljico s

poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom je ponazarjala s pravljicama Lučka Regrat

(G. Strniša) in Učena buča (S. Makarovič), kratko sodobno pravljico s poosebljenim

nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom pa s pravljicami Štirje letni časi (M.

Mihelič), Zvezdica Zaspanka (F. Milčinski Ježek) in Nebesno gledališče (B. A. Novak)

(Kobe, 1999–2000č, str. 6).

2.2.6. Kratka sodobna pravljica z glavnim literarnim likom, ki je znan iz

ljudskega pravljičnega izročila

Posebej smo se posvetili šesti različici, pri kateri je primere ponazarjala s pravljicami S.

Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado, Pekarna Mišmaš in Coprnica Zofka ter K. Kovič Zmaj

Direndaj.

Motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti ter stalnice v kratki sodobni pravljici

z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila, so:

1. Glavni literarni lik je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Pogosto privzame

otroško držo in dikcijo.

2. Stranski liki so pogosto ljudje, poosebljene živali, rastline in predmeti. Komunikacija

človeških likov z glavnim likom ni nujna (v Škrat Kuzma dobi nagrado je ni).


10

3. Dogajalna linija v raziskavi obravnavanih različic je sintetična in s tem strukturna

značilnost/stalnica sodobne pravljice.

4. Dogajanje poteka na eni ali več ravneh. Svetovi so lahko med seboj povezani ali

strogo ločeni. V vseh obravnavanih različicah je v ospredju realna raven dogajanja (v

sodobnem času in prostoru, v nekaterih pa tudi irealna (Pekarna Mišmaš)).

5. Funkcija glavnega lika in njegove bivanjske sposobnosti so omenjene že pri točki 4,

kjer smo omenili, da komunikacija glavnega lika s človeškimi liki ni nujna. Pek

Mišmaš se v pekarni brez težav sporazumeva s strankami, medtem ko se Škrat Kuzma

ne pogovarja z ljudmi, jih pa opazuje in komentira.

6. Pri dogajalnem prostoru in času gre večinoma za urbano okolje v sodobnem času.

7. Pripovedovalec, pripovedna perspektiva, pripovedni položaj: v vseh obravnavanih

različicah se zorni kot glavnega lika na otroškega sprejemnika prenaša prek

personalnega pripovednega položaja, torej skozi oči in iz subjektivne perspektive

glavnega lika, ki "sprožajo zabavne, humorne, pa tudi ironične učinke" (Kobe, 1999–

2000č, str. 12).

8. Sporočilo je včasih basensko naravnano, največkrat pa zgledi ne moralizirajo.

9. Predhodni literarni vzorec sega vse do tistega modela Andersenovih pravljic, s katerim

se je "odmaknil od modela ljudske pravljice in njegovih strukturno-morfoloških

značilnosti" (Kobe, 1999–2000č, str. 12). Glavni lik, ki je znan iz ljudskega izročila,

najdemo v Andersenovih pravljicah, kot sta Škrat in branjevec in Ole Luk-Oie. Tezo

M. Kobe o modelu Andersenove klasične umetne pravljice kot predhodnem vzorcu

potrjujejo dejstva:

Strukturna značilnost/stalnica je dvoplastnost dogajanja, pri tem se realna in

irealna raven praviloma dogajata v istem svetu.

Glavni literarni lik vzpostavlja irealno/iracionalno/fantastično raven dogajanja.

Irealna raven dogajanja je v ospredju, realna raven pa je potisnjena v ozadje.

Dogajanje je postavljeno v mestno okolje.

Glavni literarni lik vzpostavi komunikacijo z ljudmi ali pa tudi ne.

Liki, ki jih poznamo iz ljudskega pravljičnega izročila, so avtorsko

poustvarjeni.

Prevladuje avktorialni pripovedni položaj z vsevednim pripovedovalcem.

Pripovedovalec se med potekom dogajanja večkrat obrača na otroke in jim s

tem sugestivno približuje dogajanje.


11

Glavni literarni lik ima subjektivno perspektivo, ki je "posledica specifičnih

življenjskih/bivanjskih izkušenj glavnega literarnega lika" (Kobe, 1999–2000č,

str. 14). Poosebljeni lik, ki je žival, predmet, naravni pojav ali nebesni

predmet, živi v realnem svetu, a ga vidi s svojega zornega kota.

M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah odkrivajo sledi navedenih

značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999–

2000č, str. 14).

2.3. SKLEPNI POUDARKI V RAZPRAVI O SODOBNI PRAVLJICI

M. Kobe izpostavlja, da so dognanja celotne raziskave potrdila tezo o dveh različicah sodobne

pravljice: kratka sodobna pravljica in fantastična pripoved.

Prav tako se je potrdila tudi "teoretska relevanca nadaljnje klasifikacije kratke sodobne

pravljice glede na glavni literarni lik" (Kobe, 1999–2000č, str.14). M. Kobe je dokazala tudi,

da teza M. Simončič o kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim likom kot specifično

slovensko varianto fantastične pripovedi ne drži, temveč je samostojna različica kratke

sodobne pravljice. Dokazala je tudi, "da kratka sodobna pravljica z oživljeno

igračo/oživljenim predmetom ni samo podskupina kratke sodobne pravljice z otroškim

glavnim literarnim likom" (Kobe, 1999–2000č, str. 14).

"Izkazalo se je, da vse različice kratke sodobne pravljice družijo mdr. tale stičišča oz. podobnosti: oblikovanost glavnega literarnega lika, njegova funkcija v dogajanju in razsežnosti njegovih

bivanjskih sposobnosti; status in funkcija stranskih literarnih likov; dvodimenzionalnost oz. dvoplastnost dogajanja, ki se kaže v dveh različicah"(Kobe, 1999–2000č,

str. 14),

dogajanje poteka dvoplastno v enem samem svetu

dogajanje poteka dvodimenzionalno v dveh med seboj ločenih svetovih

"sodobnost kot realni (urbani) dogajalni prostor in čas; sintetična dogajalna linija; raba avktorialnega in personalnega pripovednega položaja, sporočilna raven; predhodni literarni vzorec: vsem različicam kratke sodobne pravljice" (Kobe: 1999–2000č, str. 14–

15)

so podobne Andersenovemu modelu klasične umetne pravljice.


12

3. EMPIRIČNI DEL

3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI

RAZISKOVANJA

Namen diplomskega dela je bilo prebrati vsa primerna dela slovenske mladinske književnosti,

v katerih nastopajo literarni liki, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskih pravljic

slovenskega kulturnega prostora, ter ustvariti seznam teh literarnih likov, ki vsebuje tudi

avtorja in naslov književnega besedila. Prebrali smo preko 100 literarnih del, v katerih

nastopajo literarni liki, podobni bajeslovnim bitjem, a smo v seznam vključili samo literarne

like relevantnih del.

Želeli smo narediti primerjalno literarno analizo podobnosti in razlik med najbolj znanimi

bajeslovnimi bitji iz slovenskega ljudskega slovstva in najbolj znanimi literarnimi liki iz

slovenske mladinske literature, ki so jim podobna, saj nas je zanimalo, katerim bajeslovnim

bitjem podobni literarni liki se najpogosteje pojavljajo v slovenski mladinski književnosti in v

kolikšni meri so jim podobni. Kot najbolj znane literarne like smo vzeli v obzir 10 likov, za

katere smo še pred začetkom raziskovanja menili, da se v slovenski mladinski književnosti

najpogosteje pojavljajo.

Preko intervjuja z etnologinjo Moniko Kropej Telban smo želeli ugotoviti, kakšno podobo

(pozitivno ali negativno) imajo določena bajeslovna bitja, kam bi uvrstila določene literarne

like iz slovenske mladinske književnosti ter druge podrobnosti s področja njenega

raziskovanja.

3.1.1. Cilji raziskovalnega dela

Teoretično obravnavati osrednje delo s področja slovenskega narodopisja, ki se povezuje s

slovensko mladinsko književnostjo in ima vpliv nanjo, avtorice Monike Kropej Telban

(2008) Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja ter teoretično obravnavati

osrednjo razpravo Sodobna pravljica Marjane Kobe (1999–2000).

K primerjalni analizi najbolj znanih (pogostih) slovenskih bajeslovnih bitij dodati

vzporednice najbolj pogostih literarnih likov v slovenski mladinski književnosti skupaj z

opisom, orisom in tipično ilustracijo, pri čemer smo se naslanjali na sledečo literaturo in

literarne like, kot so:


13

1. čarovnice (Kropej, 2008) in Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Rozman

Roza, 1997), Coprnica Zofka1 (Makarovič, 1987), Čarovnička Gajka iz Muc

Langus & Čarovnička Gajka (Möderndorfer, 2002) ter Čarovnica Čirimbara2

(Bevk, 1938, 1953).

2. čarovniki (Kropej, 2008) in Čarovnik Fičifik 3 v Vrtiljak (Bitenc, 2008) ter

čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata4 (Brest, 1974).

3. duše mrtvih (Kropej, 2008) in deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka5

(Brenk, 1972).

4. gozdni in divji možje (Kropej, 2008) in Gozdni mož v Lešniki, Lešniki6 (Štefan,

2000), Divji mož7 v knjigi Pomladna ladja (Župančič, 1901), Divji mož v knjigi

Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1958), Prisanek v Kekčeve zgodbe (Vandot, 1983)

ter Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Brest, 1985).

5. hudič (Kropej, 2008) in hudiček v Mali parkelj Malič8 (Makarovič, 1992) ter

Peklenšček v zgodbi Peklenšček in Špela9 v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk,

1939, 1958).

6. povodni možje (Kropej, 2008) in Povodni mož10 (Prešeren, 1985), povodni mož v

Pravljici o povodnem možu v knjigi Ropotarna (Svetina, 2012).

7. škrati in palčki (Kropej, 2008) in Gal v Gal v galeriji11 (Makarovič, 1981),

Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado12 (Makarovič, 1974, 2013) in Škrat Kuzma,

trinajsti škrat 13 (Makarovič, 2014b), Cvilimožek 14 (Levstik in Stritar, 1921),

Škrat Dobrošin15 (Kosovel, 1922, 1969), Čofli (Rozman Roza, 2012) ter Škrat

Sanjavec v Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Lainšček, 1992).

8. velikani (Kropej, 2008) in Hribci kremeniti (Manček, 2011) ter Velikan Gorjan

(Bitenc, 1985, 1992).

1 Ponatisi: 1995, 2001, 2013, 2014. 2 Ponatisi: 1958, 1994. 3 Ponatisi: 2010. 4 Ponatisi: 2005. 5 Ponatisi: 1976, 1984, 1991. 6 Ponatisi: 2016 (še v tisku). 7 Ponatisi: 1963, 1980, 1994. 8 Ponatisi: 2005. 9 Ponatisi: 1958. 10 Ponatisi slikaniške izdaje: 1987, 2000, 2012. 11 Ponatisi: 1981, 2011. 12 Ponatisi: 1992, 1996, 2000, 2013, 2014. 13 Ponatisi: 2016 14 Ponatisi: 1956, 1972, 1980, 1994, 1996, 1999, 2004. 15 Ponatisi: 1969, 1981, 1996.


14

9. vile (Kropej, 2008) in Vila Malina16 (Makarovič, 1987, 2014a).

10. zlate ptice (Kropej, 2008) in Zlata ptička17 v Pomladna ladja (Župančič, 1900,

1980).

11. zmaji (Kropej, 2008) in Zmaj Direndaj18 (Kovič, 1981), Najzmaj (Zajc, 1978),

Zmajček Razgrajaček (Grafenauer, 1978) ter Zmaj Lakotaj z ljubljanskega gradu

(Bitenc, 1998).

V oklepaje smo dopisali letnico prve izdaje in letnico izdaje, ki smo jo obravnavali.

V opombe smo dopisali letnice ponatisov.

Učencem približati ohranjanje in razvoj nacionalne naravne ter kulturne dediščine in

identitete slovenskega ljudskega slovstva o bajeslovnih bitjih ter preko slovenskih

bajeslovnih bitij in literarnih likov v slovenski mladinski književnosti na novo opredeliti

pomen ljudskega slovstva.

Učencem približati bajeslovna bitja in literarne like v sodobnem času.

3.1.2. Raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze

V slovenskih ljudskih pravljicah je več bajeslovnih bitij ženskega spola kot bajeslovnih

bitij moškega spola.

Večina bitij ženskega spola, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pravljicah, ima pozitivno

podobo.

Bajeslovna bitja kače in kačoni so v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativna

pravljična bitja.

Bajeslovna bitja čarovnice in coprnice imajo v slovenski ljudski pripovedi praviloma

negativno podobo, čarovnice in coprnice kot literarni lik v slovenski mladinski literaturi

pa praviloma pozitivno.

Bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu in literarni liki velikani v slovenski

mladinski literaturi imajo pozitivno podobo.

16 Ponatisi: 1988, 2005, 1991. 17 Ponatisi: 1963, 1970, 1980, 1994, 1997, 1999. 18 Ponatisi: 1991, 2009, 2011.


15

3.2. OPIS RAZISKOVALNE METODE

Prvi korak pri raziskovanju je bil iskanje literarnih del, v katerih nastopajo literarni liki, ki so

podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskega slovstva. Precej smo si pomagali s spletnimi stranmi

cobiss.si, dlib.si, wikipedia.si ter wikivir.si ter za pomoč prosili zaposlene v Mestni knjižnici

Ljubljana, na oddelku Pionirska knjižnica. Pri odbiranju primernih del smo se delno opirali na

njihovo strokovno mnenje, delno na oceno, ki jo imajo dela v Priročnikih za branje

kakovostnih mladinskih knjig (izbirali smo le med deli, ki imajo oceno "dobro", "zelo dobro"

ali "odlično"), predvsem pa na strokovno mnenje mentorice Milene Mileve Blažić.

Pri procesu raziskovanja smo za vsa prebrana dela (po Vogrinc, 2013) uporabili deduktivni

pristop, pri katerem smo si pred začetkom analize podatkov pripravili seznam bajeslovnih bitij

z vsemi poimenovanji (po Kropej, 2008). Med branjem smo sproti preverjali podobnost

literarnih likov z bajeslovnimi bitji ter jih vpisovali v seznam literarnih likov. Po končanem

branju, ko smo dobili celoten opis in oris vseh literarnih likov v književnem besedilu, smo jih

uvrstili v podobnost z bajeslovnimi bitji in jim določili glavne oz. stranske vloge v zgodbi. Za

literarne like, ki jih kljub vsem v književnem delu opisanim značilnostim nismo znali uvrstiti,

smo za klasificiranje prosili Moniko Kropej Telban v raziskovalnem intervjuju.

Književna besedila, v katerih nastopajo liki, ki smo jih obravnavali skozi primerjalno analizo

podobnosti in razlik pri prikazovanju (opis, oris, ilustracija) najbolj znanih bajeslovnih bitij iz

ljudskega slovstva ter literarnih likov iz slovenske mladinske literature, smo med prvim

branjem izpisovali tako, kot je zapisano v zgornjem odstavku, po večkratnem branju pa smo

oblikovali opis in oris literarnega lika ter določili ilustracijo, ki ga po našem mnenju najbolje

upodablja.

Tako po prvem kot po večkratnem branju smo nekaj del in njihovih literarnih likov izločili iz

preglednice literarnih likov, saj smo sproti ugotavljali relevantnost književnih del.

Pri klasificiranju literarnih likov palčkov in škratov je bilo občasno težko določiti bajeslovni

lik, ki so mu podobni, saj je bilo bodisi v književnem delu premalo podatkov za oris lika

bodisi nas je zavedlo sámo poimenovanje literarnega lika (Škrat Dobrošin, Škrat Sanjavec ...).

V takih primerih smo sledili avtorjevi intenci. Prav tako smo imeli nekaj težav z literarnimi

liki, ki so poimenovani po bajeslovnih bitjih, a jih glede na lastnosti ne moremo uvrstiti v

podobnost z bajeslovnimi bitji (npr. Netek v Magnetni deček (Dekleva, 1985)). V takih


16

primerih literarnega lika nismo uvrstili v seznam literarnih likov, podobnih bajeslovnim

bitjem.

Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban smo opravili v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v

prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske

akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo

nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove vse", kar je

po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo

omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" (Vogrinc, 2013, str. 108) ona in ga

raziskujemo skozi diplomsko delo. Del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in

etnologinji prvih osem vprašanj posredovali po elektronski pošti, del ustno, v prostorih

SAZU-ja, neuradni del intervjuja pa sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu. Kot smo se

predhodno dogovorili s Kropej Telban, smo ji prepis intervjuja po e-pošti poslali v

avtorizacijo. Poslano nam je vrnila z ustnim dovoljenjem za objavo v diplomskem delu.


17

4. REZULTATI RAZISKAVE

4.1. SEZNAM 123-IH BAJESLOVNIH BITIJ V LJUDSKIH PRAVLJICAH

SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA

Seznam bajeslovnih bitij smo predstavili na osnovi monografije Monike Kropej Od ajda do

zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008). Poimenovanje bajeslovnih bitij smo po Kropej

ohranili v ljudski obliki in po njej privzeli prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008,

str. 23–24). V seznamu je predstavljenih 123 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po

abecednem redu prevladujočega ljudskega poimenovanja, po abecednem redu pa smo uredili

tudi druga poimenovanja posameznega bajeslovnega bitja.

Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora

BAJESLOVNO BITJE

DRUGA POIMENOVANJA

Ahasver večni Jud večni šuštar gozdni čevljar potujoči Jud

ajd ajdovska deklica gejd gejdukna grk grkinja

hajd lah oger rimska deklica

Atila Artulja Atelija Atila bič božji Atila očka Atula

grof Atila Kralj Atila

bauc

bazilisk kačec

Belena Belestis Belestis Augusta Belestris Belinca

Belin Belenus belič Belinus sv. Belin

berbara

Blagodej

brbuč

brezglavec akephalos

brezglavjek brezglavec

budekić

čarovnica

baba vida bajanca bosaruna coprnica furia

klekarca kvatrna baba lamia sveta baba štriga

štrija švila prerokvila vesna veša vešča

vračnica

čarovnik

čarnik čarovniški mojster

črni gospod mag mesečnik

morlak strupenjak štregon štrigon vedavec

vedomec vidovina vilenjak vilovnjak vrač

zduhač

čas godovčičaci huda ura meseci

čatež

črnošolec črne šole dijak grabancijaš dijak osmošolec trentar trentarski študent


18

Dardaj Dardak Dardej

desetnica deseta hči rojenica

desetnik deseti brat rojenjak

divja jaga divja plav divja vojska divji lov dulja jaga vraži lov

divja žena črna žena divja baba divja dekla divjačesa dujačesa

krivopeta pogorna žena

divji lovec črni lovec divji jager jager nočni jager nočni lovec

ponočni mož šent

divji mož dujak gozdni mož hostnik lesnik podlesni mož

podlesnjak pogorni mož silvan vilenjak

dodola dodolica perperuna perperuša

duh prikazen privid špiritavi

duhovin dahovina duhovina duhovinka kača duhovinka

duša

Faronika

gorni mož gornji mož gorski mož pogorni mož

gospodarček ded dedek hišni duh oča

grdina ardina grdinica hardina muja muja Karotova

Hudamos

hudournik hüdovürnik

Jarnik Bartolomej čarostrelec Jernej Jernik Jurij s pušo

Perk zeleni lovec

Jutrman

kača inčesa linčeza ož ses vipera

vož

kanih

kiklop

Kodkodeka Korkodeka

Kosobrin

kozmoč

kresnice ladarice

Kresnik

benandant bergant brgant kambal kombal

Krsnik Krstnik obilnjak Skrstnik Šentjanževec

vedogonja Vesnik

krivopeta duga žena dujačesa farca krivapeta krivopetka

krivopetnica patölka

kuga

Kurent

Karant Korant Korat Kore Korent

Koreta Kurant Kure Kuret pust

sv. Korant sv. Korent sv. Pust

kušet

kvatra kvatrna baba kvatrnica

lada ladarica ladavica ladekarica (Navratil)

lila olalija

Lucija Licija Luca Lucka

malavar balaver molavar molavr

Marant

meraš džilejr džiler inženir merar

močerad meglenščak modras salamander

modras

Mokoš Matoga Matoha Mokoška


19

mora kripijavka mura ozin skišnjava šnjava

trita-mora truta

morska deklica

aganes divja dekla matica nimfa povodkinja

povodna devica povodnica rusalka sirena vodna deklica

vodna vila

morski konj

movje mav mavje morje navje žive

mrak divjina dujina mračnik mračnina mračnjak

somrak

netek matek natek

orko largo borgo lorgo orkljič orkul ospel

ož

palček malič nendljek ninek palečnjak

pasjeglavec pasjedlan pesajnar pesjan pesjanik peslajnar

pesoglav pesoglavec psajnar

Pehtra baba

jaga baba ježi baba Pehta Pehta krulja Pehtra

Pehtrna Perhtra Perta Pirta Pjahtra baba

Pjehtra baba Pjehtrna Pjerta Vehtra baba zlata baba

perica božja deklica nična baba nočna gospa

Perun Elija Gromovnik Ilija Trot

pes Marko Marko pes knez pes Marko

Petka Pantelija petkovica sv. Petka

podlegaj orkul vuorek

podmenek obranov otrok premenk

polednica

polkonj kentaver

povodni mož

gestrin jezernik mamalič mital motovilec

muk povodnjak salemsonar vancaš vodeni človek

vodnar vodni mož vodovnik

povratnik

preglavica

Rabolj Jurij s pušo Rebolj

Repoštev Rübezahl

rojenica jesenica rajnica rojnica sojenica

samorog enorog enorožec monoceros unicorn

Satan Belcebub belial Lucifer

Silvan Deus Silvanus Salvan Salvanel Silvanus

skok

smrt smrtnica

smrtnjak smrtec smrtnek

sumper

sv. Sobota sv. Sabida sv. Šebida

Svarog Božič Svarožič

svečnik svečar vedomec

Svetovit Svantovit Sventovit Svetovid Svjantovid

šembilja sibila šimbile šimbilja švila prerokila

škopnik škompnik škompnjek škopjenk škopnek škopnjak

škopnjek zmin

škrat berkmandec berkmandeljc blagonič dedek fantin

gorski škrat gospodarček gugljaj kapč kapič


20

kranjček laber labus lesnik perkmandelj

polesnjak skubǝrl šetek škarifič škrabec

škračec škratelj škratljec škret škretle

škrat Hudobač

tantava skušnjava tanta tantasmota

taterman tatrman

teleba

torka glodež štorka štorklja torek torklja

turklja tvorka

Triglav Trajan Trigelawus Triglaus Troglav Trojan

Trot Trut

Tuhinc Tihinc

vampir krvoses premrl prilog ris

vedomec

balabantar banandant bedanec bedomec bedou'nk

benandant bermante svečar ujedemec veda

vedamec vedanc vedanec vedavec vedavk

vedunec vejdamec vejdomec vermante veša

vešča videnc vidovina vijedomac

Veles Babilon baron Balon Bes Črt Krutoglav

Potoglav Trdoglav Volos Volvel Vouvel

velikan dovjež hrust oger orjak orjaš

stramor volvel vouvel

Veronika

vesna

veter

garbus gorjek gornjek jug krivec

rarašek rogajšek rogatec sever spodnjek

svinsek škratec toplek veternik vetrih

vetrnik vetrovnik vijar zagorščak zdolec

zdolščak zgorec

vila bela žena častitka častitljiva žena sveta žena

volčji pastir beli volk Jurij s pušo šent večni pastir volčko

volkodlak kodlak okodlak verkodlak vukodlak

vrag

bes brezec brezen četotek čotasti

črt hudič hudoba hudobec netek

plent zelenec zlodej

vraž

arcat bajavec bali boginja bogovec

bukovnik medicinske stroke

lečnik lekar padar šaman

šamanka uročen vračarica vračin vračnica

vračnik zdravilec

zavdana duša grešna duša izdana duša neodrešena duša panana duša revna duša

verna cuša vicana duša zdana duša

zeleni Jurij Jarilo jurak Jurek Jurij sv. Jurij

Šentjurij Vesnik

zlati škorenjci skonjce strah

zlato tele

zlatorog

zmaj drak iza lintver lintvern lintvurm

pozoj premog viza zmij zmin


21

4.2. SEZNAM 580-IH LITERARNIH LIKOV V SLOVENSKI MLADINSKI

LITERATURI

V mladinski literarni vedi zaenkrat še ni seznama izvirnih literarnih likov. Obstaja pa leksikon

Slovenski literarni junaki (Klemen Kos, Andreja Inkret, 2002), v katerem so navedeni literarni

liki iz skoraj 500-tih slovenskih literarnih del za odrasle. Prav tako se Milena Mileva Blažić v

članku Jezik v sodobni slovenski mladinski književnosti (1980–2010) ukvarja z literarnimi liki

ter na osnovi razprave M. Kobe Sodobna pravljica (1999–2000) in analize slovenskih besedil

navaja številne primere literarnih likov, med njimi tudi posodobljenih likov iz ljudskega

pravljičnega izročila.

Za potrebe diplomskega dela smo v seznam literarnih likov navedli samo najbolj relevantna

književna besedila iz slovenske mladinske književnosti. Izhodišče so najpogostejša bajeslovna

bitja in vzporednice literarnih likov v slovenski mladinski književnosti. V diplomskem delu

navajamo in analiziramo samo literarne like, ki nastopajo v izbranih književnih besedilih.

Posameznemu literarnemu liku, ki je podoben bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih

pravljic, smo dodali klasifikacijo, opredelitev, ali gre za glavni/stranski lik, avtorja ter naslov

književnega besedila.

Posamezno bitje smo klasifikacijsko opredelili glede na literarno teorijo M. Kobe in

klasifikacijo po monografiji Monike Kropej (2008) Od ajda do zlatoroga: Slovenska

bajeslovna bitja, ki je seznamsko vpisana v prejšnjem podpoglavju. Kot glavni lik smo

opredelili literarni lik, ki dejavno nastopa v delu, kot stranski lik pa literarni lik, ki je v delu

zgolj omenjen, ne podaja dialogov ter s svojim ravnanjem ne vpliva na dogajanje v literarnem

delu. Avtorja in naslov književnega besedila, v katerem literarni lik nastopa, smo dodali

zaradi preglednosti.

Like smo razvrstili po preglednicah glede na poimenovanja avtorjev in klasifikacijo po

monografiji M. Kropej (2008). Za like, ki se pogosteje pojavljajo, smo ustvarili ločene

preglednice, tiste like, ki so v slovenski mladinski književnosti redkeje zastopani, pa smo

uvrstili v skupne preglednice.

Literarne like smo razvrstili po abecednem redu literarnih likov, znotraj tega pa po abecednem

redu naslovov književnih besedil.


22

Vsa bajeslovna bitja in literarne like smo zaradi večje preglednosti tako v preglednicah kot v

besedilu zapisali v poševnem tisku, dodali pa smo tudi druga poimenovanja, ki jih imajo

literarni liki znotraj književnega besedila.

4.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki iz kozmologije

Med kozmološka bitja je M. Kropej (2008) uvrstila naslednja bajeslovna bitja: Belino in

Belena, bitja iz stvarjenja sveta, Božiča - Svarožiča, desetnike in desetnice, divje lovce in

divjo jago, Jarnika, kurenta in hudiča, Mokoš, Pehtro babo, slovanske mite (Peruna, Velesa,

Kresnika in kresnice), Triglava, volčjega pastirja, zelenega Jurija, Zlato babo ter zlatoroga.

Od 22–ih bajeslovnih bitij nastopajo kot literarni liki v izbrani slovenski mladinski

književnosti devet likov: divja jaga, Jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, vrag, zeleni

Jurij in zlatorog.

4.2.1.1. Bajeslovno bitje in literarni lik – vrag

Bajeslovno bitje vrag je v slovenskem ljudskem slovstvu pogosto prevzelo "vlogo nekaterih

drugih bajnih bitij oz. demonov, npr. velikanov, divjega lovca, škrata, volčjega pastirja, zmaja

ipd." (Kropej, 2008, str. 334), v slovenski mladinski književnosti pa je podoben Velesu,

enemu glavnih slovanskih mitov, ki "je bil slovanski bog podzemnega sveta, bog živine in

povzročitelj kaosa" (Kropej, 2008, str. 51).

K literarnemu liku – vrag smo uvrstili tudi literarna lika – hudičko in vragulje.


23

Preglednica 2: Literarni lik – vrag v slovenski mladinski književnosti

LITERARNI LIK

GLAVNI LIK/ STRANSKI LIK

NASLOV KNJIŽEVNEGA BESEDILA

AVTOR

1. črt stranski lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

2. hudiček Luzibus, Lužmojster

glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

3. hudiček Muzibus glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 4. Lucifer glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

5. najmanjši parkelj Malič

glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana

6. novi povodni mož, Vrag

glavni lik Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice

Svetina, Peter

7. parkeljni glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana 8. peklenščki stranski lik Peklenšček in Špela Bevk, France 9. poglavar Lucifer glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana

10. poglavar vragov, hudič Satan

glavni lik Peklenšček in Špela Bevk, France

11. vrag glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 12. vragi stranski lik Peklenšček in Špela Bevk, France 13. vragi glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

14. vragova prababica

stranski lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

15. vragulje glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

16. vražički, mali peklenščki

glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana

Literarni lik – vrag se v slovenski mladinski književnosti pojavi 16-krat.

4.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – divja jaga, jaga baba in Pehtra

baba, Kresnik in kresnice, torka, Veles, zeleni Jurij ter zlatorog

Bajeslovno bitje divjo jago so si ljudje predstavljali kot "nočno vršanje in divjanje demonov v

... nočeh ..., ko imajo duhovi oblast" (Kropej, 2008, str. 112). Pehtra baba je "bdela nad

ženskimi opravili, ... odrejala dež, točo, nevihte ipd." (Kropej, 2008, str. 112).

Kresnik je "bajeslovno bitje, povezano z ognjem, kresanjem in soncem, zlatolas in zlatorok,

zaznamovan s konjskimi kopiti ali z različnimi drugimi znamenji. Kresnik je tudi človek z nadnaravnimi

sposobnostmi ... in zmožen spreminjati podobo" (Kropej, str. 58).

Literarni liki kresnice so bile v belo oblečena in z rožami okrašena vaška dekleta, za katere so

ljudje verjeli, da "varujejo polja pred čarovnicami in zlimi silami" (Kropej, 2008, str. 76),

torka pa je bila sredozimka (bajeslovno bitje, ki je dejavno pozimi), ki je skrbela, da se je ob

torkih pozno v noč spoštovala prepoved preje in drugih ženskih opravil (Kropej, 2008).

Zelenega Jurija so si ljudje predstavljali kot "v rastlinje ovitega mladeniča ali pa kot jezdeca


24

na zelenem ali belem konju" (Kropej, str. 79), Veles je bil slovanski bog podzemlja (Kropej,

2008, str. 51), zlatorog pa je " bel gams z zlatimi rogovi, vodnik belih koz" (Kropej, str. 120).

Preglednica 3: Literarni liki – divja jaga, jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, zeleni

Jurij in zlatorog v slovenski mladinski književnosti

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. Veles bes stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 2. pehtra baba botra Pehta glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip

3. divja jaga divja jaga glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

4. jage babe jage babe glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

5. kresnice kresnica glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

6. torke Torklja Triborklja

glavni lik Pri Torklji Triborklji Vandot, Josip

7. torke Torklje stranski lik Pri Torklji Triborklji Vandot, Josip

8. Kresnik véliki Kresnik glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

9. zeleni Jurij Zeleni Jurij glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

10. zlatorogi zlatorog stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone 11. zlatorogi Zlatorog glavni lik Zlati rog Kravos, Marko

12. zlatorogi zlatoroge srnice stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica

Prunk - Utva, Ljudmila

Lik zlatoroga se v omenjeni izbrani literaturi pojavi trikrat, torke dvakrat, ostali liki pa po

enkrat.

4.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki bitja med nebom in zemljo

K bajeslovnim bitjem med nebom in zemljo je M. Kropej (2008) uvrstila bajeslovna bitja

narave, bajeslovne živali, demone, poosebljene nadloge, uklete duše in zduhače.

4.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki bajeslovne živali

Med bajeslovne živali je uvrstila 19 živali, kot so bazilisk, grdinica, kača, kentaver, konj,

malavar, meglenšček, modras, močerad, morski konj, petelin, pravljične ptice, ptič vedomec,

rajska ptica, samorog, viza, zlata ptica, zmaj in živali v ozvezdjih.

V izbranih besedilih slovenske mladinske književnosti nastopajo kot literarni lik štirje liki:

bazilisk, konj, zlata ptica in zmaj.


25

4.2.2.1.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – zmaji

Po M. Kropej je bajeslovno bitje – zmaj "mešanica ptiča, kače in kuščarja, zato lahko leti po

zraku, živi v vodi, največkrat pa ima svoje prebivališče pod zemljo ali na zemlji, lahko tudi v

drevesni duplini" (2008, str. 176).

Preglednica 4: Literarni lik – zmaj v slovenski mladinski literaturi

LITERARNI LIK GLAVNI LIK/ STRANSKI LIK


AVTOR

1. dedek Zmajko stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 2. Direndajev bratranec glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 3. drugi zmaj glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

4. hudobni brat stranski lik Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

Bitenc, Janez

5. jata zmajev stranski lik Moj prijatelj zmaj Bačič, Tinka 6. kitajski zmaji stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 7. kletvica Tristo zelenih zmajev stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 8. knjižni junak Martin Zmajan stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 9. knjižni junak Superzmaj stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 10. knjižni junak Zmaj Brihtič stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 11. košarkar Veliki Zum stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 12. košarkarska ekipa Ognježeri stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 13. kuharica Debela Jula stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan

14. ljubljanski zmaj glavni lik Ljubljanski zmaj Štampe Žmavc, Bina

15. mama glavni lik Zmajček Razgrajaček Grafenauer, Niko

16. mama Grizelda glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Rozman Roza, Andrej

17. mama prikupne zmajčke stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan

18. mama zmajevka stranski lik Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

Bitenc, Janez

19. mama Zmajka glavni lik Uspavanka za zmajčke Majhen, Zvezdana

20. mama Zmarjetka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 21. mamica Zmarjetka glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 22. mamina prijateljica Zmajda stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 23. mati Zmajevka glavni lik Zmajčkov rojstni dan Maté, Miha

24. oče Grozobruh glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Rozman Roza, Andrej

25. oče Zmaj glavni lik Uspavanka za zmajčke Majhen, Zvezdana

26. oče zmaj Lakotaj glavni lik Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

Bitenc, Janez

27. oče Zmajeslav glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 28. očka Zmajeslav glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 29. očkov prijatelj Zmago glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 30. očkov prijatelj Zmark stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 31. papirnati zmaji stranski lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 32. petoglavi zmaj glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 33. prijatelj Zmajko stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 34. prijatelj Zmajko glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 35. prijatelj Zmartin glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 36. prijatelj Zmartin glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja


26

37. prijatelj Zmilan glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 38. prikupna zmajčka stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 39. prvi zmaj glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 40. rožnat zmaj stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja

41. sedem zmajčkov glavni lik Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

Bitenc, Janez

42. sedemglavi zmaj stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 43. sedmeroglavi zmajček glavni lik Zmajčkov rojstni dan Maté, Miha

44. sedmeroglavi zmaji stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk - Utva, Ljudmila

45. sestrica Bimbi glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea

46. sin Ognjeblisk glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Rozman Roza, Andrej

47. sosed Zmago glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 48. soseda Zalka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 49. sosedje Zmajčiči stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 50. star zmaj stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 51. stric Zvonimir stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 52. štiriglavi zmaj glavni lik O zmaju, ki je želel biti kralj Pregl, Slavko 53. teta Kunigunda stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 54. teta Zinka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 55. teta Zmagda glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 56. teta Zmajka glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 57. teta Zmajka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 58. teta Zmarička glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja

59. trije mladički glavni lik Uspavanka za zmajčke Majhen, Zvezdana

60. trinajst zmajev glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 61. Zmagov sin Zmojmir glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 62. Zmagova žena Zofka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 63. zmaj glavni lik Moj prijatelj zmaj Bačič, Tinka

64. zmaj glavni lik Bolje nekaj kot nič Makarovič, Svetlana

65. zmaj glavni lik Petelin in zmaj Štampe Žmavc, Bina

66. zmaj glavni lik Pogašeni zmaj Štampe Žmavc, Bina

67. zmaj glavni lik Zmajev ples Štampe Žmavc, Bina

68. zmaj stranski lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip 69. zmaj glavni lik Najzmaj Zajc, Dane 70. zmaj glavni lik Zmaj Zajc, Dane 71. zmaj Bognedaj glavni lik Bridka Ludvikova bitka Zajc, Dane 72. zmaj Brihtič stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 73. zmaj Direndaj glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 74. zmaj Jan-Jon glavni lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana

75. zmaj Ksaverij glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

76. zmaj Matjaž pod Zmajepeco stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea

77. zmaj Tiberij glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

78. zmaj Triglav glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

79. zmaj Zaharija stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 80. Zmajaronovi stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 81. zmajček Bim glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 82. zmajček Bim glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 83. zmajček Razgrajaček glavni lik Zmajček Razgrajaček Grafenauer, Niko


27

84. zmajčice stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 85. Zmajčkovi stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 86. Zmajda Zmajčkova glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 87. Zmajedar Zmajčkov glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 88. Zmajerji stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 89. zmaji stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 90. zmaji stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan

91. zmaji stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

92. zmaji stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk - Utva, Ljudmila

93. zmaji glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

94. zmaji stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 95. zmajklje stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 96. Zmajkov očka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 97. Zmajkova mama glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 98. Zmajkovi babici in dedka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 99. Zmartinova sestrična Zmiša glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 100. Zmiilan Zmajčkov glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 101. župan glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan

Literarni lik zmaja se od vseh bajeslovnih živali pojavi najpogosteje, in sicer 101-krat.

4.2.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – baziliski in kače

Bajeslovno bitje – bazilisk naj bi bilo" po starih verskih predstavah zelo strupena kača s krili,

glavo in petelinjimi tacami ... Ubija že s pogledom ali sapo" (Kropej, 2008, str. 187).

Preglednica 5: Literarni liki – baziliski, kače in konji v slovenski mladinski književnosti

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. baziliski baziliski glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka 2. kače kača glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

3. konj Krilati konj Svit

glavni lik Svit, krilati konj Pavček, Tone

4. kače zakleta kača glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane

Literarni lik – kača se v omenjeni literaturi pojavi dvakrat, bazilisk in konj pa po enkrat.

4.2.2.2. Bajeslovna bitja narave

Med 20 bajeslovnih bitij narave je M. Kropej (2008) uvrstila čateža, divje može in žene, gorne

može in žene, gozdne može in žene, hudo uro, kaniha, morske deklice, orka, palčke, povodne


28

može, rojenice, sojenice, šembiljo, škopnika, škrate, velikane, veter, vile, vodne vile in žalik

žene.

V izbrani slovenski mladinski književnosti nastopa kot literarni lik 13 likov: divji možje in

žene, gozdni možje in žene, jutrman, kiklopi, morske deklice, palčki, povodni možje, rojenice,

škopniki, škrati, velikani, veter in vile.

4.2.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – divji ter gozdni možje in žene

Bajeslovna bitja divji možje in žene so bili po ljudskem izročilu "močnejše postave kot vile pa

tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str. 219).

Preglednica 6: Literarni liki – divji ter gozdni možje in žene v slovenski mladinski

književnosti

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. divji možje in žene

divja žena glavni lik Divji mož Bevk, France


divji mož glavni lik Divji mož Bevk, France


divji mož glavni lik Divji mož Župančič, Oton


divji mož Prisank

glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip


divji možje stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


6. gozdni možje in žene

gozdni mož glavni lik Mala Marjetica in gozdni mož

Brest, Vida

Literarni lik – divji možje in žene so se pojavili petkrat, literarni lik gozdni mož pa enkrat.

4.2.2.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – morske deklice

Morske deklice so po M. Kropej (2008) ženska bajeslovna vodna bitja "v podobi vselej mlade,

lepe deklice z ribjim repom" (str. 244), zeleno ali modro oblečene, včasih tudi gole.


29

Preglednica 7: Literarni liki – morske deklice v slovenski mladinski književnosti

LITERARNI LIK



AVTOR

1. kneginja sirena glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

2. mala sirena Jadga

glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

3. morska deklica glavni lik Vodna romanca Rozman Roza, Andrej 4. morska deklica stranski lik Anja in Ajna Selan Trkman, Slavi 5. morske deklice stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk - Utva, Ljudmila 6. princeska glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara

7. princeskina babica

glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara

8. sirene stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 9. vodne deklice glavni lik Vodni mož Gestrin Brinar, Josip

Literarni lik – morske deklice se je v delih, ki smo jih prebirali, pojavil devetkrat.

4.2.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – povodni možje

Povodnega moža so si ljudje "predstavljali kot velikega, zelenega, luskinastega pa tudi kot

kosmatega moža" (Kropej, 2008, str. 249).

K literarnemu liku povodnega moža smo uvrstili tudi tiste like ženskega spola, ki so podobna

povodnim možem. V izbrani literaturi jih avtorji književnih besedil pogosto omenjajo kot

povodne babe ali povodne žene. Rusalke je M. Kropej (2008) razvrstila k vodnim vilam in

morskim deklicam, a je Polonca Kovač (2009) rusalko iz Krke opisala kot podobno povodnim

možem, prav tako pa jih je med povodne može uvrstila tudi M. Kropej Telban v raziskovalnem

intervjuju.

Preglednica 8: Literarni lik – povodni mož v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. jezerska pošast Vodur glavni lik Ekvorna: koliščarska pravljica

Enova, Dušan

2. Jezerski Sam glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara

3. mama povodna žena Lucija

stranski lik Kako se je oženil povodni mož Ambrož

Rozman Roza, Andrej

4. mati povodnega moža omenjen Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice

Svetina, Peter

5. oče povodni mož glavni lik Kako se je oženil povodni mož Ambrož

Rozman Roza, Andrej

6. otroci povodnega moža stranski lik Eleonora in povodni mož Rozman Roza, Andrej

7. povodna baba iz Gamelšce

omenjen Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice

Svetina, Peter

8. povodna baba z Jezerskega


Svetina, Peter

9. povodna gospa, povodna žena Lara

glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana


30

10. povodna žena glavni lik Povodni mož se odpove slavi

Rozman Roza, Andrej

11. povodni mož glavni lik Povodni mož in žabe Makarovič, Svetlana 12. Povodni mož glavni lik Povodni mož Prešeren, France 13. povodni mož glavni lik Povodni mož v knjižnici Puppis, Nadja

14. povodni mož glavni lik Eleonora in povodni mož Rozman Roza, Andrej

15. povodni mož glavni lik Povodni mož dobi prijatelja Rozman Roza, Andrej

16. povodni mož glavni lik Povodni mož in poplava Rozman Roza, Andrej

17. povodni mož glavni lik Povodni mož in žoga Rozman Roza, Andrej

18. povodni mož glavni lik Šilček razjezi povodnega moža

Rozman Roza, Andrej

19. povodni mož glavni lik Šilček svetuje povodnemu možu

Rozman Roza, Andrej

20. povodni mož glavni lik Vodna romanca Rozman Roza, Andrej

21. povodni mož glavni lik Vodovodni mož Rozman Roza, Andrej

22. povodni mož omenjen Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice

Svetina, Peter

23. povodni mož Akvilin glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 24. povodni mož Gromač glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

25. povodni mož iz Babičevega mlina

glavni lik Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice

Svetina, Peter

26. povodni mož iz bajerja v Kosezah


Svetina, Peter

27. povodni mož iz Brebovščice

glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca

28. povodni mož Nebukadnezar iz Sore


Svetina, Peter

29. povodni mož Tomaž iz Krke


30. povodni mož Voltek glavni lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

31. povodni mož, ki je hotel postati vrag


Svetina, Peter

32. povodni mož, vodnar glavni lik Divji mož Župančič, Oton 33. povodni možje glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca

34. povodni možje stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk - Utva, Ljudmila

35. princ glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara 36. princ Živolin glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara

37. rusalka Angelca glavni lik Kako se je oženil povodni mož Ambrož

Rozman Roza, Andrej

38. rusalka iz Krke glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca

39. sin povodni mož Ambrož

glavni lik Kako se je oženil povodni mož Ambrož

Rozman Roza, Andrej

40. Sorški mož glavni lik Povodni mož v knjižnici Puppis, Nadja

41. Špukl Plunk glavni lik Povodni mož in osebna izkaznica

Rozman Roza, Andrej

42. Špukl Plunk glavni lik Povodni mož se odpove slavi

Rozman Roza, Andrej

43. Urška glavni lik Urška Rozman Roza, Andrej

44. vodni mož Gestrin glavni lik Vodni mož Gestrin Brinar, Josip 45. Voltek povodnjak glavni lik Povodni mož in Makov škrat Stržinar, Jana


31

Literarni lik – povodni mož se v slovenski mladinski književnosti pojavi 45-krat.

4.2.2.2.4. Bajeslovno bitje in literarni lik – škopnik

Med bajeslovna bitja narave je M. Kropej (2008) uvrstila tudi škopnika, ki se prikazuje

"v podobi gorečega škopa (snopa) slame. ... Po drugih izročilih pa leta po nebu v podobi goreče ptice,

žarečega bitja, sršenasto-dlakastega možica ali gorečega moža" (str. 271–272).

Preglednica 9: Literarni lik – škopnik v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. mladiči škopnički glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana 2. oče Škopnik glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

3. Škopnik, Rdeči Škopnik

glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

V literaturi se literarni liki – škopniki pojavijo trikrat.

4.2.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – škratje in palčki

Škrata so si ljudje predstavljali kot "bajeslovno bitje pritlikave postave, s starikavim obrazom

in dolgo belo brado" (Kropej, 2008, str. 258), bajeslovno bitje palčka pa "se od slednjega loči

predvsem po prijaznejšem značaju in po tem, da rad pomaga ljudem pri delu" (Kropej, 2008,

str. 267).

Škratje in palčki so zelo pogosto zastopan literarni lik v slovenski mladinski književnosti.

Predstavili smo jih v skupni preglednici. Med škrate in palčke smo uvrstili tudi škratinje in

palčice, čeprav v monografiji M. Kropej (2008) niso omenjene. M. Kropej pravi, da jih v

slovenskem ljudskem slovstvu ni bilo, so pa pogosti v ljudskem slovstvu severnih dežel.

Preglednica 10: Literarni liki – škratje in palčki v slovenski mladinski književnosti

BAJESLOVNO BITJE



AVTOR

1. škratje bančni škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado

Makarovič, Svetlana

2. palčki Cvilimožek glavni lik Cvilimožek Levstik, Fran

3. škratje Četrti, škrat bojevnik


4. škratje čofel ata Vodoslav

glavni lik Čofli Rozman Roza, Andrej


32

5. škratje Deseti, škrat upravitelj


6. škratje Deveti, škrat zdravnik


7. škratje Drugi, škrat bojevnik


8. škratje Dvanajsti, škrat burkež


9. škratje Enajsti, škrat kronist


10. škratje frizerski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


11. palčki gozdni palčki glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

12. škratje gozdni škrat Kuzma

glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


13. palčki gozdni škrat Praprotnik

glavni lik Korenčkov palček Makarovič, Svetlana

14. škratje gozdni škrat Šotek

glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

15. škratje gozdni škrat Šotko

glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

16. škratje gozdni škrati glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

17. škratje gozdni škratki glavni lik Zakaj se več ne sme Rozman Roza, Andrej

18. palčki groznovilca Ježumila

glavni lik Groznovilca v Hudi hosti

Bauer, Jana

19. škratje hči Mehurčica glavni lik Čofli Rozman Roza, Andrej

20. palčki hči Pikica Želodek

glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

21. palčki hči Pokica Želodek


Kovač, Polonca

22. škratje hči Valčica, Valka


23. palčki Jagoda Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa

24. palčki Jagoda Uhačka glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

25. palčki Korenčkov palček, Korenček

glavni lik Korenčkov palček Makarovič, Svetlana

26. škratje kuhinjski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


27. škratje Laketbrada glavni lik Pedenjčlovek in Laketbrada, kako sta se metala

Levstik, Fran

28. škratje Makov škrat glavni lik Povodni mož in Makov škrat

Stržinar, Jana

29. palčki mama Pikulja Želodek


Kovač, Polonca

30. škratje mama Zemljomila


31. palčki Mavra Gobanka glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

32. palčki Miša Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa

33. palčki mišji palček glavni lik Miška, ki je rada takšna, kakršna je

Voglar, Mira

34. palčki možiček glavni lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze

35. palčki oče Pikoslav Želodek


Kovač, Polonca


33

36. škratje Osmi, škrat bolničar


37. palčki palček glavni lik Miška, ki je rada takšna, kakršna je

Voglar, Mira

38. palčki palček Berg glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

39. palčki palček Borg glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

40. palčki palček Ciril glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

41. palčki palček Hali glavni lik Prstančica Maurer, Neža 42. palčki palček Iko glavni lik Prstančica Maurer, Neža

43. palčki palček Kazalček glavni lik Mala Marjetica in gozdni mož

Brest, Vida

44. palčki palček Miki glavni lik Prstančica Maurer, Neža

45. palčki palček Robidovec Krivonog


Kovač, Polonca

46. palčki palček Skokomavh, palček Skok

glavni lik Skokomavh Reba, Mateja

47. palčki palček Škundrov Cvek


Kovač, Polonca

48. palčki palček Tom glavni lik Prstančica Maurer, Neža

49. palčki palček Žvižgavec glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

50. palčki palčica stranski lik Škrat Kuzma dobi nagrado


51. palčki palčica Katalenca

glavni lik Katalenca iz studenca Makarovič, Svetlana

52. palčki Palčica Prstančica

glavni lik Prstančica Maurer, Neža

53. palčki palčica Sivka Ljubeznivka


Kovač, Polonca

54. palčki palčica Zvončica glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

55. palčki palčice stranski lik Škrat Kuzma dobi nagrado


56. palčki palčki stranski lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 57. palčki palčki glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca 58. palčki palčki glavni lik Prstančica Maurer, Neža

59. palčki palčki stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

60. palčki palčki stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

61. palčki palčki stranski lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

62. palčki palčki stranski lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

63. palčki palčki stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 64. palčki palčki stranski lik Danes prihaja Zajc, Dane 65. palčki palčki stranski lik Kresna pravljica Zajc, Dane 66. palčki palčki glavni lik Palčki kujejo Zajc, Dane

67. palčki palčki tesarji stranski lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

68. škratje Pedenjčlovek glavni lik Pedenjčlovek in Laketbrada, kako sta se metala

Levstik, Fran

69. škratje pek Mišmaš glavni lik Pekarna Mišmaš Makarovič, Svetlana

70. palčki peteršiljev palček glavni lik Korenčkov palček Makarovič,


34

Svetlana

71. škratje Peti, škrat bojevnik


72. škratje Petnajsti, škrat kuhar

stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

73. palčki Pinko Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa

74. palčki poredni palčki stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


75. škratje radijski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


76. palčki Radko Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa

77. škratje rezbarski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


78. škratje Sedmi, škrat bojevnik


79. škratje sin Čof glavni lik Čofli Rozman Roza, Andrej

80. palčki sin Pikec Želodek glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

81. palčki Skritek Žlof glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

82. škratje slikarski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


83. škratje stari škratje glavni lik Zakaj se več ne sme Rozman Roza, Andrej

84. škratje Šesti, škrat bojevnik


85. škratje Šestnajsti, škrat kuharjev pomočnik


86. škratje šiviljski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


87. škratje škrat glavni lik princesa kamnitih besed

Štampe Žmavc, Bina

88. škratje škrat April glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

89. škratje škrat Avgust glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

90. škratje škrat December glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

91. škratje škrat Devetnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 92. škratje Škrat Dobrošin glavni lik Škrat Dobrošin Kosovel, Srečko 93. škratje škrat Dvajseti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

94. škratje škrat Džugašvili glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

95. škratje škrat Enaindvajseti


96. škratje škrat Februar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

97. škratje škrat Gulp glavni lik Pismonoša Hubert Štampe Žmavc, Bina

98. škratje škrat Januar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

99. škratje škrat Junij glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

100. škratje škrat Kuzma glavni lik Kuzma in mravlje Makarovič, Svetlana

101. škratje škrat Kuzma glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana


35

102. škratje škrat Mader stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

103. škratje škrat Maj glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

104. škratje škrat Marec glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

105. škratje škrat Modrookec glavni lik Škrat s prevelikimi ušesi


106. škratje škrat November glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

107. škratje škrat Oktober glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

108. škratje škrat Osemnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

109. škratje škrat Perkmandeljc

glavni lik Škrat Perkmandeljc Kobal, Darinka

110. škratje škrat Prvi glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

111. škratje škrat Repuncelj glavni lik Palčki na Smovskem griču

Kovač, Polonca

112. škratje škrat Sanjavec glavni lik Feri Lainšček in škrat Sanjavec

Lainšček, Feri

113. škratje škrat Sedemnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

114. škratje škrat September glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana

115. škratje škrat Velikouhec glavni lik Škrat s prevelikimi ušesi


116. škratje škratec stranski lik Kekec gre na pot Vandot, Josip

117. škratje Škratec nagajivček

glavni lik Škratec nagajivček Prunk - Utva, Ljudmila

118. škratje škrati glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

119. škratje škrati stranski lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

120. škratje škratice stranski lik Škrat Kuzma dobi nagrado


121. škratje škratje glavni lik Vila Malina Makarovič, Svetlana

122. škratje škratje stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 123. škratje škratje stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone

124. škratje škratje stranski lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

125. škratje škratje stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


126. škratje škratje elfi stranski lik Duhec Luka in gregorčki


127. škratje škratje Uhljatki stranski lik Škrat s prevelikimi ušesi


128. škratje škratkice glavni lik Zakaj se več ne sme Rozman Roza, Andrej

129. škratje Škrat-šivankarček

stranski lik Škratec nagajivček Prunk - Utva, Ljudmila

130. škratje Špicparkelj glavni lik Škrat Perkmandeljc Kobal, Darinka

131. škratje Štirinajsti, škrat gospodar


132. škratje tiskarski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


133. škratje Tretji, škrat bojevnik


134. palčki triglavski palček glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca

135. škratje Trinajsti, škrat vrač



36

136. palčki vrtni palček Gvido


137. škratje zidarski škrat glavni lik Škrat Kuzma dobi nagrado


138. palčki žitni palčki glavni lik Bajka o žitnih palčkih Prunk - Utva, Ljudmila

Škratje se v slovenski mladinski književnosti pojavijo 83-krat, palčki pa 55-krat.

4.2.2.2.6. Bajeslovna bitja in literarni liki – velikani

Ljudje so si bajeslovna bitja – velikane "predstavljali kot nadnaravno velika bajna bitja,

silake, ki utelešajo naravne moči in so lahko prijazni, še pogosteje pa sovražni do okolice"

(Kropej, 2008, str. 199).

Preglednica 11: Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. Brdavs glavni lik Martin Krpan Levstik, Fran 2. Brkonja Čeljustnik glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir 3. tolovaj glavni lik Tolovaj iz Ajdovske jame Pavček, Tone

4. velikan glavni lik O velikanu, ki je kradel letne čase

Androjna, Irena

5. velikan glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 6. velikan Dorotej glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana 7. velikan Gorjan glavni lik Velikan Gorjan Bitenc, Janez

8. velikan Grom glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom

Kocnut Kraljič, Helena

9. velikan Kamnogriz stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana 10. velikan Vekoslav glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija

11. velikan z velikimi uhlji glavni lik Potepuh in nočna lučka Makarovič, Svetlana

12. velikani glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija 13. velikani stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

14. velikani glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

15. velikani Orjaši stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 16. velikani Stramorji stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 17. velikanka glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija 18. velikanka Kostolomka stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

Velikani se kot literarni lik v slovenski mladinski književnosti pojavijo 18-krat.

4.2.2.2.7. Bajeslovno bitje in literarni lik – veter

Bajeslovno bitje – veter je v ljudskem predstavnem svetu dobilo "svojo podobo po človeški

meri" (Kropej, 2008, str. 273). S tem imenom so ljudje označevali vetrni vrtinec in druge

vrste vetrov.


37

Preglednica 12: Literarni lik – veter v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. aprilski veter glavni lik Nori veter Makarovič, Svetlana 2. burja glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana 3. jesenski veter glavni lik Ples gozdne vile Prunk -Utva, Ljudmila

4. južni veter Zatuliveter

glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana

5. pomladni vetrec stranski lik Ples gozdne vile Prunk -Utva, Ljudmila 6. severni veter glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana 7. severni vihar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana 8. starka Burja glavni lik Starka Burja Prunk -Utva, Ljudmila 9. veter glavni lik Palčki na Smovskem griču Kovač, Polonca 10. veter glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža 11. veter glavni lik Bajka o žitnih palčkih Prunk -Utva, Ljudmila

12. veter stranski lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

13. veter stranski lik Bridka Ludvikova bitka Zajc, Dane

14. veter Južnik glavni lik Cestna svetilka in veter Južnik

Rozman Roza, Andrej

15. veterci stranski lik Bajka o žitnih palčkih Prunk -Utva, Ljudmila 16. vetrček stranski lik Vilinka Stržinar, Jana 17. vetrovi glavni lik Zlati rog Kravos, Marko

Veter se v omenjeni izbrani literaturi kot literarni lik pojavi 17-krat.

4.2.2.2.8. Bajeslovna bitja in literarni liki – vile

Po M. Kropej (2008) naj bi bila bajeslovna bitja – vile "eterična bitja z dolgimi temnimi lasmi,

oblečene v belo, vedno mlade, zlatolase žene" (str. 230).

Med literarne like – vile smo uvrstili tudi vilince in vilenjake, ki jih je M. Kropej (2008) po

imenu uvrstila med druga bitja, a so v slovenski mladinski literaturi podobni vilam, le da so

moškega spola.

Preglednica 13: Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. bela vila glavni lik Bela vila Pavček, Tone

2. bela vila Mucinda glavni lik Bomboni vile Mucinde Makarovič, Svetlana

3. cvetlična vila Cvetka glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena

4. dobra vila stranski lik Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

Bitenc, Janez

5. dobra vila glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 6. dobre vile stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone

7. dvorna svetovalka Helenbor, Zmrda


8. generalica Melvin Dorata glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja


38

9. gorske vile glavni lik Zlati rog Kravos, Marko

10. gorske vile glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

11. gozdna vila glavni lik Ples gozdne vile Prunk -Utva, Ljudmila

12. gozna vila Gaja glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 13. grajska služničad stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

14. izpolnjevalke želja,vile iz rodu Leonid


15. kraljica gorskih vil Planinka glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

16. kraljica vil glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

17. kraljica vilinskih bitij glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

18. kraljičina nečakinja Kontestina


19. mala gozdna vila glavni lik Vila Malina Makarovič, Svetlana

20. mama Kor Leonina, slikarka glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

21. mavrična kraljična Anja glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


22. mavrična kraljična Eva glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


23. mavrična kraljična Iris glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


24. mavrična kraljična Manja glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


25. mavrična kraljična Romana glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


26. mavrična kraljična vanja glavni lik Mavrične kraljične in velikan Grom


27. potočne vile stranski lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

28. resni uradniki stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 29. skalni Vilenjak glavni lik Vilinka Stržinar, Jana 30. snubec izborni jezdec glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 31. snubec slavni lovec glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 32. snubec učeni princ glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 33. straža ali garda stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

34. štiri gozdne vile stranski lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

35. teminci glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina

36. vila glavni lik Pastir in piščalka Levstik, Fran 37. vila stranski lik Prstančica Maurer, Neža 38. vila glavni lik Majska vila Pavček, Tone 39. vila Dana, Danica glavni lik Zlati rog Kravos, Marko

40. vila Erika glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

41. vila Lučka glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina

42. vila Majetica glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

43. vila Malina glavni lik Vila Malina Makarovič, Svetlana

44. vila Orhideja glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

45. vila Pentljica glavni lik Pravljica za dar Štampe Žmavc, Bina


39

46. vila Rogovila glavni lik Prašiček in kozica v gledališču

Rozman Roza, Andrej

47. vila Rožica, Roža glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

48. vila Spominčica glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

49. vila Škrlatica glavni lik Kekec gre na pot Vandot, Josip 50. vila Škrlatica glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip

51. vila Šmarnica glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

52. vila Vijolica glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

53. vila zlatica glavni lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

54. vila Zlatolaska glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

55. vile stranski lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 56. vile stranski lik Pesem za vilo Bevc, Cvetka 57. vile glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca

58. vile glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

59. vile stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

60. Vile glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

61. vile stranski lik Cvet ljubezni Prunk - Utva, Ljudmila

62. vile in vilenjaki stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

63. vile, dvorjanke, lahkonoge vile, krasotice, rojenice

glavni lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk -Utva, Ljudmila

64. vilenjak Veliki vrač stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

65. vilinci stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

66. vilinci stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

67. vilinci svetlinci glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina

68. vilinec oče Kiriel glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

69. vilinec Sibilij glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana

70. Vilinka glavni lik Vilinka Stržinar, Jana

71. vilinska kraljica Akspraksinja


72. vilinski čarovnik Sij glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina

73. vilinski državljani, vilinnsko ljudstvo

stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja

74. vodna vila glavni lik Pesem za vilo Bevc, Cvetka

75. vodna vila Ekvorna glavni lik Ekvorna: koliščarska pravljica

Enova, Dušan

76. vodna vila Vanja glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 77. zobna vila Zala glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena

Vile, vilenjaki in vilinci se kot literarni liki v izbrani slovenski mladinski literaturi pojavijo 77-

krat.


40

4.2.2.2.9. Bajeslovna bitja in literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in

vesne

Bajeslovno bitje – Jutrman je bil oznanjevalec jutra, kiklopi so bili v grški mitologiji enooki

velikani in se kot taki prenesli tudi v slovensko bajeslovno izročilo, rojenice so bile po

ljudskih predstavah vile, ki so novorojenemu otroku krojile in napovedovale prihodnost, vesne

pa so vilam in divji jagi podobna bajna bitja (Kropej, 2008).

Preglednica 14: Literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne v slovenski mladinski književnosti

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. Jutrman Jutrman glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana 2. rojenice rojenice stranski lik Nina Pavček, Tone 3. rojenice rojenice stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone 4. kiklop Sasabonsam glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 5. vesne tri Vesne glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

Literarni liki rojenice se v slovenski mladinski literaturi pojavijo dvakrat, Jutrman, kiklop in

vesne pa po enkrat.

4.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – uklete duše, zduhači in demoni

Med 10 bajeslovnih likov kot so uklete duše, zduhači in demoni, je uvrstila duhovina, duše

mrtvih, duše otrok, duše živih, pasjeglavce, uklete duše, vampirja, vedomca, volkodlaka in

zaklete.

V izbrani slovenski mladinski književnosti se pojavljajo kot literarni liki štirje liki: duše živih

in duše mrtvih, pasjeglavci, vampirji in volkodlaki.

4.2.2.3.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – duše živih in duše mrtvih

Bajeslovni lik – dušo so si ljudje predstavljali "kot meglico ali dih, ki zapusti spečega ali

umirajočega" (Kropej, 2008, str. 277) ter "pogosto samostojno blodi po svetu" (Kropej, str.

277).


41

Preglednica 15: Literarni liki – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. bele miške stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

2. deklica Delfina glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

3. deklica z belim konjičkom

stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

4. delfin stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

5. izgubljenček stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

6. lisica Zvitorepka glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

7. medved stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

8. Mojca Pokrajculja glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

9. mravlje stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

10. muca Brezdomka glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

11. muca Copatarica glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

12. načelnik železniške postaje

glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

13. najdenček glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

14. pastirc stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

15. rajske ptice stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

16. sladoledar stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

17. sprevodnik glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

18. srebrno bela miška stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

19. stari, belolasi godec glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

20. veteran glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

21. veverica glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

22. volk glavni lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

23. zajčki stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

24. zvezdoslovec z visoko ošiljeno kapo

stranski lik Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

Brenkova, Kristina

Duše živih in duše mrtvih se v slovenski mladinski književnosti kot literarni lik pojavijo 24-

krat.


42

4.2.2.3.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – vampirji

Bajeslovna bitja – vampirje opisuje M. Kropej (2008) kot pokojne, ki "se prikazujejo v

okolju, v katerem so živeli, pri tem pa ljudem pijejo kri in ogrožajo njihova življenja" (str.

288).

Preglednica 16: Literarni lik – vampir v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. Anton Plemeniti Zaleški glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan

2. Ferenc Tahy, susjegradsko-stubiški gospod

glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan

3. grof Hugo, plemeniti Erger-Berger Mračniški


4. grof Vlado Tepeš, vlaški grof, grof Drakula


5. grofica Kunigunda, plemenita Erger-Bergerjeva z Mračnika


6. grofič Erik, plemeniti Erger-Berger Mračniški


7. Leskovški glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 8. Mačkovski graščak Mihael glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 9. predikant Primož Trubar glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 10. Ravbar glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 11. Skumaruha glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan

12. vampirji glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

Literarni lik – vampirji se v izbrani literaturi slovenske mladinske književnosti pojavi 12-krat.

4.2.2.3.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – pasjeglavci in volkodlaki

Bajeslovno bitje – pasjeglavca si je ljudstvo "slikalo kot človeški izrodek s pasjo glavo"

(Kropej, 2008, str. 296), volkodlaka pa "kot bajeslovno bitje in kot človeka, ki se spreminja v

volka" (Kropej, str. 291).

Literarne like – pasjeglavce in vampirje smo predstavili v skupni preglednici.


43

Preglednica 17: Literarna lika – pasjeglavci in volkodlaki v slovenski mladinski

literaturi

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. pasjeglavci pasjeglavci glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka

2. pasjeglavci pesoglavci stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


3. pasjeglavci Pesoglavec stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


4. pasjeglavci psoglavci glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

5. pasjeglavci sedem Psoglavcev

glavni lik Plašné in psoglavci Bevk, France

6. pasjeglavci sestra Psoglavcev

glavni lik Plašné in psoglavci Bevk, France

7. volkodlaki volkodlaki stranski lik Zlati rog Kravos, Marko

Literarni lik pasjeglavec se v omenjeni literaturi pojavi šestkrat, literarni lik volkodlak pa

enkrat.

4.2.2.4. Bajeslovna bitja in literarni liki – smrt in poosebljene nadloge

Smrt in 5 poosebljenih nadlog je M. Kropej (2008) razdelila na nadloge, kot so kuga, mora,

mrak, netek, preglavica in smrt.

V slovenski mladinski književnosti se pojavljajo trije liki: mora, mrak in smrt.

4.2.2.4.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – mora, mrak in smrt

Bajeslovno bitje smrt je imela "podobo stare, grozljive, v belo oblečene žene, ki se je lahko

prikazovala tudi kot velika koščena bela žena s koso v roki ali s košem na ramenih" (Kropej,

2008, str. 298), moro pa so si predstavljali "kot človeka, ki mu ponoči uhaja duša" (Kropej,

2008, str. 301). Bila je bajno bitje človeške, živalske ali nadnaravne podobe. Mrak pa so

največkrat prikazovali kot veliko ženo ali moža s trohnečim obrazom in velikimi žarečimi

očmi (Kropej, 2008).


44

Preglednica 18: Literarni liki – mora, mrak in smrt v slovenski mladinski književnosti

BAJESLOVNO BITJE

LITERARNI LIK



AVTOR

1. smrt Bela smrt stranski lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir

2. mrak bratec Mrak glavni lik Zlatolasa kneginja Pravljica

Prunk -Utva, Ljudmila

3. mrak mračnjak Butko Tupko

glavni lik Vilinka Stržinar, Jana

4. mrak mračnjak Krutko


5. mrak mračnjak Nadutko


6. mora Siva mora glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 7. smrt smrt glavni lik Čarovnica Čirimbara Bevk, France 8. smrt Smrt stranski lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip 9. smrt Smrt slavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane

Literarna lika – smrt in mrak sta se v omenjeni literaturi pojavila štirikrat, literarni lik – mora

pa enkrat.

4.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice in čarovniki

M. Kropej (2008) je dodala tudi bitja čarovnice in čarovnike, za katere trdi, da v osnovi ne

spadajo med bajeslovna bitja, a se v literarnih delih "pojavljajo bajeslovni liki, imenovani

čarovnice in čarovniki, in … imajo včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008, str. 305).

V slovenski mladinski književnosti nastopajo tako čarovnice kot čarovniki.

4.2.2.5.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice

Bajeslovna bitja – čarovnice so demonična bitja z magičnimi močmi ali pa ženske, ki imajo

prirojeno ali pridobljeno zmožnost čaranja (Kropej, 2008).

V slovenski mladinski književnosti številni avtorji in avtorice uporabljajo literarni lik

čarovnice, vendar smo v seznam uvrstili samo najbolj relevantne.


45

Preglednica 19: Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski literaturi



AVTOR

1. babica Uka glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana

2. coprnica Hudaura, vešča

glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana

3. coprnica Maramuda glavni lik Coprnica Maramuda Rozman, Andrej 4. coprnica Zofka glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 5. čarovnica glavni lik Nekaj prav posebnega Makarovič, Svetlana 6. čarovnica stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 7. čarovnica stranski lik Žar ptica Sturm, Milica 8. čarovnica Abra glavni lik Abra in Kadabra Štampe Žmavc, Bina 9. čarovnica Agata glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 10. čarovnica Berta glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 11. čarovnica Copra glavni lik Začarano poletje Androjna, Irena

12. čarovnica Češminka glavni lik Češminka in naročje dežnikov

Kokalj, Tatjana

13. čarovnica Čirimbara glavni lik Čarovnica Čirimbara Bevk, France 14. čarovnica Elvira glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 15. čarovnica Evridika glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 16. čarovnica Frida glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 17. čarovnica Ifigenija glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 18. čarovnica Jala glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža 19. čarovnica Jezislava stranski lik Jezerski Sam Doneva, Tamara 20. čarovnica Karlina glavni lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana

21. čarovnica Kopriva glavni lik Češminka in naročje dežnikov

Kokalj, Tatjana

22. čarovnica Lenčka Hudar, baba Macafura


23. čarovnica s Gabrške gore


24. čarovnica Trdula stranski lik Škrat s prevelikimi ušesi Štampe Žmavc, Bina

25. čarovnica Zelena glavni lik Povodni mož in Makov škrat

Stržinar, Jana

26. čarovnica Zelena glavni lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

27. čarovnice glavni lik Coprniški muc Makarovič, Svetlana 28. čarovnice glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža

29. čarovnice stranski lik Začarane rožice prijazne čarovnice

Stržinar, Jana

30. čarovnice glavni lik Kako se naredijo čarovnice Štampe Žmavc, Bina 31. čarovnice stranski lik Škrat s prevelikimi ušesi Štampe Žmavc, Bina

32. čarovnička Gajka glavni lik Muc Langus & Čarovnička Gajka

Möderndorfer, Vinko

33. grdoglede čarovnice stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


34. jezerska čarovnica Jezita

stranski lik Jezerski Sam Doneva, Tamara

35. Lucija glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

36. male čarovnice stranski lik Češminka in naročje dežnikov

Kokalj, Tatjana

37. mlade coprnice stranski lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

38. ostudna babnica Ogabula Tarantula


39. prijazne čarovnice stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 40. učiteljica Preslica glavni lik Češminka in naročje Kokalj, Tatjana


46

dežnikov 41. vešča Paskovka glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

42. vešče glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka

43. vešče stranski lik Žar ptica Sturm, Milica 44. veščura Arnulfija glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina 45. veščura Grobla glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina

46. zlobne coprnice stranski lik Povodni mož in Makov škrat

Stržinar, Jana

47. zlobne coprnice stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana

Literarni lik – čarovnice se v omenjeni izbrani literaturi pojavi 47-krat.

4.2.2.5.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovniki

Bajeslovna bitja – čarovniki so bajna bitja ali pa ljudje, ki jim "je čarovništvo prirojeno ali se

čarovniških veščin" (Kropej, 2008, str. 315) priučijo.

Preglednica 20: Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti



AVTOR

1. avstralski čarovnik glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža

2. Beli čarovnik Loredan, čarovnik Grozbamber


3. ciganček Ivanček glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana

4. čarodeji stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica


5. čarodeji stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 6. čarovnik glavni lik Čarovnik Štampe Žmavc, Bina 7. čarovnik glavni lik Princesa kamnitih besed Štampe Žmavc, Bina 8. čarovnik glavni lik Ure kralja mina Štampe Žmavc, Bina 9. čarovnik glavni lik Čarovnik Zajc, Dane 10. čarovnik glavni lik Pravljica o beli palmi Zajc, Dane 11. čarovnik Fičifik glavni lik Čarovnik Fičifik Bitenc, Janez 12. čarovnik iz južnih krajev glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža

13. čarovnik Kadabra glavni lik Abra in Kadabra Rozman Roza, Andrej

14. čarovnik Ujatata glavni lik Prodajamo za gumbe Brest, Vida 15. čarovnik Ujtata glavni lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 16. čarovniki glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža

17. čarovniki stranski lik Abra in Kadabra Rozman Roza, Andrej

18. dedek Sigismund, Božiček

glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana

19. demon Prepadnik glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina 20. fantek glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana

21. hudobni čarovnik Coper Poper

glavni lik Prašiček in kozica v gledališču

Rozman Roza, Andrej

22. maček glavni lik Coprniški muc Makarovič, Svetlana

23. mali čarovniki stranski lik Češminka in naročje dežnikov

Kokalj, Tatjana

24. Modri, čarovnik Cibelius



47

Literarni lik – čarovnik se v izbrani literaturi slovenske mladinske književnosti pojavi 24-

krat.

4.2.3. Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji

V obravnavani izbrani literaturi smo zasledili tudi šest literarnih likov, ki jih ne znamo uvrstiti

v podobnost z določenim bajeslovnim bitjem: Črni krempelj, miške, ki se opolnoči za eno uro

spremenijo v ljudi, okrogloglavci, sivi žerjav, Solimander in pošast Zlo brezno. V monografiji

M. Kropej (2008) tem likom nismo našli podobnega bajeslovnega bitja, ker v slovenskem

ljudskem slovstvu ni bilo podobnih bajeslovnih bitij ali pa v književnem besedilu njihov opis

in oris nista dovolj poglobljena za tovrstno klasifikacijo.

Preglednica 21: Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji



AVTOR

1. Črni krempelj glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana

2. miške, ki se opolnoči za eno uro spremenijo v ljudi

glavni lik Pekarna Mišmaš Makarovič, Svetlana

3. okrogloglavci glavni lik Miška, ki je rada takšna, kakršna je

Voglar, Mira

4. sivi žerjav glavni lik Zlati rog Kravos, Marko 5. Solimander glavni lik Zlati rog Kravos, Marko 6. Zlo brezno (pošast) glavni lik Zlati rog Kravos, Marko

V podobnost k določenemu bajeslovnemu bitju nismo znali uvrstiti šest literarnih likov.


48

4.2.5. Pogostost pojavljanja literarnih likov v izbranih delih slovenske mladinske

književnosti

Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem, smo predstavili z

diagrami. Razvrstili smo jih glede na kategorizacijo po M. Kropej (2008).

Diagram 1: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem iz

kozmologije

V slovenski mladinski književnosti nastopa 28 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim

bitjem iz kozmologije.

vrag57%

zlatorog11%

torka7%

divja jaga3%

jaga baba3%

kresnica3%

Kresnik4%

pehtra baba4%

zeleni Jurij4%

Veles4%


49

Diagram 2: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim živalim


živalim.

zmaj96%

kača2%

bazilisk1% konj

1%


50

Diagram 3: Pogostost pojavljanja literarnih likov narave


bitjem narave.

škrat26%

vila24%palček

17%

povodni mož14%

velikan6%

veter6%

morska deklica3%

divji mož in žena2%

škopnik1% rojenica

1%

Jutrman0% vesna

0%

kiklop0%

gozdni mož in žena0%


51

Diagram 4: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih – ukletim dušam, zduhačem

in demonom


bitjem – ukletim dušam, zduhačem in demonom.

Diagram 5: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – smrti

in poosebljenim nadlogam

V slovenski mladinski književnosti nastopa devet literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim

bitjem – smrti in poosebljenim nadlogam.

duše živih in duše mrtvih56%vampir

28%

pasjeglavec14%

volkodlak2%

smrt45%

mrak44%

mora11%


52

Diagram 6: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem –

čarovnicam in čarovnikom


bitjem – čarovnicam in čarovnikom.

Diagram 7: Pogostost pojavljanja literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem

Število vseh literarnih likov, ki smo jih vnesli v zgornje grafikone, je 580. Šestih literarnih

likov, ki jim nismo znali določiti podobnosti z bajeslovnimi bitji, nismo uvrstili. To so: Črni

krempelj, miške, ki se opolnoči za eno uro spremenijo v ljudi, okrogloglavci, sivi žerjav,

Solimander in pošast Zlo brezno.

čarovnica66%

čarovnik34%

bajeslovna bitja narave55%

bajeslovne živali18%

čarovnice in čarovniki

12%

uklete duše, zduhači in

demoni8%

kozmologija5%

smrt in poosebljene

nadloge2%


53

Diagram 8: Število pojavljanj vseh 580 literarnih likov v izbrani slovenski mladinski

literaturi po abecednem redu

Skupno število literarnih likov, ki smo jih zasledili v slovenski mladinski književnosti, je 580.

101

3

1

16

1

77

17

1

18

1

12

2

83

3

4

2

45

1

6

55

6

4

9

1

1

1

1

1

2

1

1

1

24

5

1

24

47

1

0 20 40 60 80 100 120

zmaj

zlatorog

zeleni Jurij

vrag

volkodlak

vila

veter

vesna

velikan

Veles

vampir

torka

škrat

škopnik

smrt

rojenica

povodni mož

Pehtra baba

pasjeglavec

palček

neuvrščeni

mrak

morska deklica

mora

Kresnik

kresnica

konj

kiklop

kača

Jutrman

jaga baba

gozdni mož in žena

duše živih in duše mrtvih

divji mož in žena

divja jaga

čarovnik

čarovnica

bazilisk


54

Diagram 9: Število pojavljanj literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi

padajoče po pogostosti

Vidimo, da se v izbranih delih slovenske mladinske književnosti najpogosteje pojavljajo

literarni liki – zmaj, škrat, vila, palček, čarovnica, povodni mož, čarovnik, duše živih in duše

mrtvih ter velikan.

101

83

77

55

47

45

24

24

18

17

16

12

9

9

7

6

3

3

0 20 40 60 80 100 120

zmaj

škrat

vila

palček

čarovnica

povodni mož

čarovnik

duše živih in duše mrtvih

velikan

veter

vrag

vampir

mora, mrak in smrt

morska deklica

pasjeglavec in volkodlak

divji ter gozdni možje in žene

zlatorog

škopnik


55

6. PRIMERJALNA ANALIZA NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH

BAJESLOVNIH BITIJ IN NAJBOLJ ZNANIH LITERARNIH LIKOV

SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV

S primerjalno analizo najbolj znanih slovenskih bajeslovnih bitij in literarnih likov izbranih

slovenskih mladinskih avtorjev smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so si bajeslovna bitja in

literarni liki podobni in različni. Ob koncu vsakega podpoglavja smo te podobnosti in razlike

tudi povzeli.

Vsako od bajeslovnih bitij smo najprej opisali po monografiji M. Kropej in mu dodali tipično

ilustracijo, zatem pa smo nanizali literarne like, ki so mu podobna, skupaj z opisom ter orisom

v citatih in povzemanju. Dodali smo tudi eno ali več ilustracij različnih ilustratorjev.

Kot najbolj znana slovenska bajeslovna bitja in literarne like, ki so jim podobni, smo vzeli v

obzir tiste like, za katere smo pred začetkom raziskovanja menili, da se najpogosteje

pojavljajo v slovenski mladinski literaturi.

6.1. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNICE

6.1.1. Bajeslovno bitje – čarovnice v ljudskem slovstvu

Slika 1: Coprnice se bojujejo s krstniki (ilustriral Milan Erič)

vir: Kropej, 2008, str. 356


56

Rekli so jim tudi coprnice, vešče, veše, vračnice, vesne, štrije, štrige, bajance, bojance,

klekarce, kvatrne babe, svete babe, bosarune, babe vide, švile prerokvile, lamie, furije in

skušnjave (Kropej, 2008, str. 307).

V monografiji M. Kropej niso posebej obravnavani, a se v ljudskih pravljicah vseeno

pojavljajo "čarovnice in čarovniki in … imajo tudi v povedkah včasih bajesloven značaj"

(Kropej, 2008, str. 305). Čarovništvo so pogosto pripisovali lekarnarjem, rdečelascem,

duhovnikom in puščavnikom (Kropej, 2008, str. 307).

"Številne povedke in pravljice pripovedujejo in opisujejo, kako se čarovnice in čarovniki zbirajo ponoči na skrivnem shodu. Po pripovedovanju ljudi naj bi čarovnice jezdile na metli, na človeku ali na živali v kraljestvo noči in smrti. Tam se je odvijala čarovniška pojedina, veseljačenje in ples. Verjeli so, da se čarovnice in čarovniki ob polni luni zbirajo na Kleku (Kropej, 2008, str. 307-308). "V številnih pripovedih so čarovnikom in čarovnicam pri čaranju pomagali duhovi ali pa hudiči. Prikazovali so se v podobi črnih mačk, vranov, kozlov, škratov" (Kropej, 2008, str. 308).

Razširjeno je bilo prepričanje, da so čarovnice in čarovniki vedeli za zaklade, da čarajo

vreme, da lahko ljudem, živalim in naravi povzročijo škodo (Kropej, 2008, str. 308–209).

Verjeli so tudi, da so čarovniki in čarovnice lahko bajeslovna bitja (vedomci, kresniki, štrige, farce … ) ali pa "ob rojstvu zaznamovane osebe, ki so občasno privzemale demonsko podobo, lahko pa tudi navadni ljudje, ki so se čarovništva priučili … Pred čarovnicami so se branili z blagoslovljenim smodnikom, duhovnikovo štolo, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko ipd." (Kropej, 2008, str. 310),

uroke pa so po M. Kropej (2008) zdravili z zagovori, odštevanjem in z apotropejskimi

predmeti (rdeč trak, suh trpotčev list, pas, trava uročnica, blagoslovljena vejica, česnova voda

ipd.).


57

6.1.2. Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski književnosti

6.1.2.1. Čarovnica Čirimbara (France Bevk, 1938, 1958)

Slika 2: Čarovnica Čirimbara, izsek

(ilustriral Karel Hrovatin)

Slika 3: Čarovnica Čirimbara

(ilustriral Josip Pukl)

vir: Bevk, 1958: 61 vir: Bevk, 1938, str. 31

"Prebivala je sredi velikega gozda, v katerega se nihče ni upal razen volkov in razbojnikov"

(Bevk, 1958, str. 5). "Bila je zelo stara in vsa zgrbljena, imela je oster nos in kljukasto brado,

… bila pa je Čirimbara tudi šepava na eno nogo" (Bevk, 1958, str. 5) in si je pri hoji

pomagala s palico s kljuko, s katero je tudi čarala. Pričarala si je vegasto kočo, žabjo mlako, v

kateri je "videla vse, kar se godi po svetu" (Bevk, 1958, str. 5) in čarobni vrt, v katerem so na

leščevju viseli cekini. Bila je tudi huda. Če je koga zalotila, da ji krade, ga je "spremenila v

žival" (Bevk, 1958, str. 7). Med spanjem pa je "smrčala, da se je tresla koča" (Bevk, 1958, str.

31).


58

6.1.2.2. Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Andrej Rozman Roza, 1997a)

Slika 4: Coprnica Maramuda (ilustriral Zvonko Čoh)

vir: Rozman Roza, 1997a, str. 21

"Coprnica Maramuda

je še prav posebej huda.

Včasih delala je točo,

znala usmerit strelo v kočo." (Rozman Roza, 1997a, str. 20)

Danes dela v slaščičarni in ustvarja take sladkarije, po katerih otrokom zgnijejo zobje, če jih

ne čistijo dovolj redno.


59

6.1.2.3. Čarovnička Gajka v Muc Langus & Čarovnička Gajka (Vinko

Möderndorfer, 2002)

Slika 5: Čarovnička Gajka (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)

vir: Möderndorfer, 2002, str. 80

Čarovnička Gajka je "nekaj zelo kričavega, nekaj zelo čudnega, nekakšno človeško bitje, ki

nosi ogromen črn klobuk in okobal sedi na zelo stari in ocufani metli" (Möderndorfer, 2002,

str. 11) ter je obuta v velike čarovniške čevlje. Občasno za letenje uporablja sesalec za prah in

ima namesto čarovniškega klobuka "ogromen in zelo pisan slamnik, ki je okrašen z razno

raznimi rečmi" (Möderndorfer, 2002, str. 62), kot so cvetoče koprive, nagačen močerad in

posvaljkan škrpetelj (Möderndorfer, 2002, str. 67). O sebi pravi, da ni navadna čarovnica.

Doma je od Nikjer, od tam, kjer jo potrebujejo in si jo vroče zaželijo. Pravi, da je "malo jaga

baba, malo pa rusalka … , en živ in samcat obup! Najboljša čarovnička za hrup!"

(Möderndorfer, 2002, str. 16) Pred rokovanjem "potegne smrkelj vase … ter pljune v svojo

dlan" (Möderndorfer, 2002, str. 18), občasno si s kazalcem vrta po nosu. Že 5687 let ni

napisala nobene domače naloge, kar pomeni, da je njena starost še višja. Je občutljiva in zelo

glasna ter večinoma govori v rimah.


60

6.1.2.4. Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič, 1989)

Slika 6: Coprnica Zofka

(ilustrirala Svetlana Makarovič)

Slika 7: Coprnica Zofka

(ilustriral Gorazd Vahen)

vir: Makarovič, 1989, str. 22

vir: http://www.emka.si/coprnica-

zofka/PR/32674,17797

Coprnica Zofka je bila "prava, grozna in neugnana" (Makarovič, 1989, str. 1). Živela je pred

davnimi časi, stara čez 500 let, in se je spoznala na vreme. "Bila je mojstrica za majski sneg,

za decembrske telohe, pa za poletne nevihte z mrzlim babjim pšenom ravno ob času košnje,

pa za izletniške plohe z burjo (Makarovič, 1989, str. 1). Zase pravi, da je "nevarna in grozna"

(Makarovič, 1989, str. 9), čeprav v resnici ni bila taka. Bila je hitre jeze, rada je pletla in ob

tem hitro zaspala. Pred kratkim se je zredila, zato je metla ni več nosila. Večinoma je govorila

v rimah.

Kot vsaka druga coprnica je morala noč in dan "delati zmešnjavo, krivo spremeniti v pravo,

levo spremeniti v desno, smešno spremeniti v resno, belo v črno, črno v belo" (Makarovič,

1989, str. 10).

6.1.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovnice

Tako kot bajeslovna bitja čarovnice tudi literarna lika coprnica Zofka in čarovnička Gajka

jezdita na metli, medtem ko čarovnica Čirimbara hodi in si pri hoji pomaga s čarobno palico

(Kropej, 2008).


61

V ljudskem verovanju je bilo razširjeno prepričanje, da so čarovnice in čarovniki vedeli za

zaklade (Kropej, 2008). V delih, ki smo jih natančneje obravnavali, je čarovnica Čirimbara

vedela za zaklad, za coprnico Maramudo, coprnico Zofko in čarovničko Gajko pa v literaturi

ni omenjeno, da bi imele tovrstno védenje.

Medtem ko imajo bajeslovna bitja čarovnice ter literarna lika coprnica Maramuda in

čarovnica Čirimbara negativno podobo, imata lika coprnica Zofka in čarovnička Gajka

pozitivno podobo (Kropej, osebna komunikacija, avgust 2016).

6.2. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNIKI

6.2.1. Bajeslovno bitje – čarovniki v ljudskem slovstvu

Iz ljudskega slovstva so znana tudi druga poimenovanja: "čarnik, čarovniški mojster, črni

gospod, mag, čarodej, vrač, štrigon, štregon, strupenjak, vilenjak, vilovnjak, vedomec,

vedamec, vidovina, zduhač, mesečnik, morlak, brat po Kolomonu in kresnik" (Kropej, 2008,

str. 315).

Več o čarovnikih smo zapisali v podpoglavju 6.1.1.

6.2.2. Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti

6.2.2.1. Čarovnik Fičifik (Janez Bitenc, 2004, 2008)

Slika 8: Čarovnik Fičifik (ilustrirala Jelka Reichman)

vir: Bitenc, 2008, str. 12


62

Je "poln hvale in odlik, vselej čil, nikdar zaspan" (Bitenc, 2008, str. 11), ter čara podnevi in

ponoči.

6.2.2.2. Čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest, 1974)

Slika 9: Čarovnik Ujtata

(ilustrirala Melita Vovk-Štih)

Slika 10: Veliki čarovnik Ujtata

(ilustrirala Melita Vovk)

vir: Brest, 1974, str. 7 Vir: Brest, 2005

Ujtata je "bil velik kakor glinasti škratje … . Imel je dolgo belo brado, obraz pa poln veselih

gubic. Oblečen je bil v obleko z rožami … . Njegov dežnik pa je bil … pisan in spreminjast"

(Brest, 1974, str. 6). Njegova brada je iz dneva v dan spreminjala barvo, dežnik pa je Ujtata

uporabljal tudi kot prevozno sredstvo za letenje. Bil je prijazen možakar, ki je bolehnemu

fantku uresničeval želje.

6.2.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovniki

Bajeslovni lik čarovnik ter literarna lika čarovnik Fičifik in čarovnik Ujtata so si zelo različni.

Bajeslovni lik ima praviloma negativno podobo, medtem ko imata Fičifik in Ujtata pozitivno.

Bajeslovni liki čarovniki naj bi se ponoči zbirali na Kleku, medtem ko za čarovnika Fičifika

in čarovnika Ujtataja ni omenjeno, da se udeležujeta čarovniških shodov. Ravno tako ni

omenjeno, da imata pomoč v obliki duhov ali hudičev, medtem ko naj bi bajeslovna bitja

čarovniki po ljudskem verovanju imeli tovrstno pomoč (Kropej, 2008).


63

M. Kropej (2008) omenja tudi, da so imeli čarovniki moč ljudem, živalim ali naravi

povzročati škodo. V delu Veliki čarovnik Ujtata pa čarovnik Ujtata dečku, ki je dolgotrajno

bolan, pomaga.

6.3. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DUŠE MRTVIH

6.3.1. Bajeslovno bitje – duše živih in duše mrtvih v ljudskem slovstvu

V ljudskem slovstvu je veliko bajeslovnih bitij povezanih s predstavami o smrti in z

življenjem po smrti. Te predstave pogosto "izvirajo iz strahu pred mrtvimi predniki in

vračajočimi se dušami, … ki se v strašljivih podobah ali pa kot lučke vračajo na ta svet, kjer

prestajajo kazen" (Kropej, 2008, str. 276). Duše so si ljudje prestavljali kot človekovega

dvojnika, ki samostojno blodi po svetu. Ljudje so si jih "predstavljali kot meglico ali dih, ki

zapusti spečega ali umirajočega skozi usta … . Poleg tega lahko duša kot skrivnostna luč

ponoči švigne prek neba ali pleše nad poljem in po gozdu" (Kropej, 2008, str. 277).

"Dušo, ki se ob smrti loči od telesa in ga zapusti … , so si ljudje včasih predstavljali tudi kot

majhnega človečka s prozornim telesom ali kot otroka s krilci" (Kropej, 2008, str. 278). Da bi

duša ob smrti lahko zapustila hišo, so domači odprli vrata in okna, saj so verjeli, da lahko

duša še štirideset dni po smrti obiskuje domače kraje in se zadržuje na grobu. Verjeli so tudi,

da veliko duš po smrti ne najde miru zaradi zaobljube, dolga, neporavnanih grehov, ubojev,

neprejema zakramentov, ker niso bili pokopani ali niso bili pokopani v posvečeno zemljo in

podobnega, zato se vračajo na svet (Kropej, 2008, str. 278–279). Tisti pa, "ki so umrli nasilne

smrti, naj bi se prikazovali zločincem, ki so zagrešili njihovo smrt" (Kropej, 2008, str. 279).

Duše, ki so v vicah, "naj bi se prikazovale tudi v mrtvaški procesiji kot skupina brezglavih

ljudi pri nočni maši, še posebej okoli dneva mrtvih" (Kropej, 2008, str. 279). Na dan mrtvih

naj bi se duše vračale iz vic v domove, na pokopališča in v cerkve, prikazovale "pa bi se lahko

tudi kot pastir sredi žareče črede ali pa kot nočna jaga" (Kropej, 2008, str. 279). Duše v vicah

"bi bilo mogoče rešiti z molitvijo, romanjem in postom, z izpolnitvijo njihove prošnje"

(Kropej, 2008, str. 279), pa tudi z blagoslovljeno vodo in s poravnavanjem krivic. Tistim, ki

so zanje molili, naj bi duše izkazale hvaležnost z molitvijo v nebesih.


64

6.3.2. Literarni lik – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti

6.3.2.1. Deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova,

1972)

Slika 11: Deklica Delfina (ilustrirala Marlenka Stupica)

vir: Brenkova, 1972. str. 121

Na začetku pravljice je bila "lahka kot regratov kosmič" (Brenkova, 1972, str. 6) in je imela

okrog vratu na zlati verižici obešen zlati ključ. Skozi pravljico je dobila rdeče-rumeno

poslikan "majhen, ličen vojaški boben" (Brenkova, str. 8), zajetno pisano torbo, tople rdeče

škorenjčke, podložene z janjčjo kožo, ter bel kožušček s kapuco.

Rada je pela in poslušala zgodbe ter je vsakega, ki je želel, vzela s seboj na pot. Sredi

pravljice je dobila sposobnost branja misli drugih.

6.3.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – duše živih in

duše mrtvih

O bajeslovnem bitju duši živih in duši mrtvih M. Kropej (2008) pravi, da so si jih ljudje

"predstavljali kot človekovega dvojnika, ki samostojno blodi po svetu" (str. 277). Podobno

podobo ima tudi literarni lik deklica Delfina, le da ona hodi po drugem svetu in ima za družbo

lisico. Bajeslovno bitje dušo so si ljudje včasih predstavljali tudi kot otroka s krilci ali malega

človeka s prozornim telesom. Tudi literarni lik Deklica je majhen, a v književnem besedilu ni

omenjeno, da ima krila. Po tem, da dobi tekom zgodbe obleko, sklepamo, da kril nima.


65

6.4. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DIVJI MOŽJE IN ŽENE

6.4.1. Bajeslovno bitje – divji možje in žene v ljudskem slovstvu

Slika 12: Divji mož, hostnik (ilustriral Boris Kobe)


Divjim možem so rekli tudi dujak, douji mož, pogorni mož, gorni mož, gorski mož, hostnik,

gozdni mož, podzemeljski mož, vilenjak, lesni mož, podlesni mož ipd.

Divjim ženam pa so rekli tudi pogorna žena, divja baba, divja dekla, divjačesa, dujačesa,

krivopeta, krivapeta in krivopetnica (Kropej, 2008, str. 219–220).

Po ljudskem izročilu naj bi se divji možje zadrževali po gozdovih in v hribovitem svetu. Bili

so "močnejše postave kot vile pa tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str. 219). S

svojim poznavanjem in obvladovanjem narave, živalskega in rastlinskega sveta ter

vremenskih pojavov so lahko bili človeku naklonjeni, lahko pa nevarni in škodljivi (Kropej,

2008, str. 219). "Bili so jasnovidni in so napovedovali dobro ali slabo letino, kakšno bo vreme

in tudi dogodke, ki se bodo zgodili skozi leto" (Kropej, 2008, str. 219). Ljudem so svetovali

pri obdelovanju polja in jih naučili nekaterih veščin. "Če so dobili daritev v obliki hrane, so se

zahvalili in ljudem pomagali na polju" (Kropej, 2008, str. 219), pri živini in v gozdu.

Divje može in žene so si ljudje prestavljali kot bitja "orjaške postave, pogosto tudi poraščene z

dlako ali celo z mahom" (Kropej, 2008, str. 220).


66

Ker so lahko bili ljudem tudi nevarni, saj so ugrabljali dekleta, da so jim bila za gospodinje in

žene, teptali pridelek in odnašali živino, so se jih želeli znebiti. Nastavljali so jim pasti, jih

opijanjali, jim dali drseče škornje, jih skušali spoditi z medvedom ali pa jim kot tobak in pipo

ponujali puško in smodnik (Kropej, 2008, str. 221). V nekaterih povedkah nastopa divji mož

kot vodja divje jage ali kot preganjani s strani divjega lovca.

Divje žene ljudska domišljija pogosto povezuje s kanibalizmom in naj ne bi bile nevarne samo

otrokom, ampak tudi odraslim. Podobno kot divji možje so ljudem pomagale, naredile pa so

jim tudi veliko škode. Pogosto so se prikazovale pred nevihtami in slabim vremenom in naj

bi, tako kot čarovnice, prinašale točo. "Včasih so privabile človeka, da jim je opravljal

različna dela, pri tem so ga tudi naučile raznih skrivnosti in znanja, a gorje mu, če bi jih ob

povratku domov razodel drugim" (Kropej, 2008, str. 228).

"Živele na bi po votlinah in imele dolge razmršene zelene lase in nazaj obrnjena stopala in

dlani" (Kropej, 2008, str. 229), ponekod pa so verjeli, da so imele konjska kopita.

O divjih ženah in vilah pogosto pripovedujejo, da so svojega otroka zamenjale s človeškim

otrokom v zibki. Takšnemu otroku so rekli podmenek, premenk, obranov otrok ali odmenik

(Kropej, 2008, str. 229).

6.4.2. Literarni lik – divji možje in žene v slovenski mladinski književnosti

6.4.2.1. Gozdni mož v Lešniki, lešniki (Anja Štefan, 2000)

Slika 13: Divji mož (ilustrirala Jelka Reichman)


67

vir: Štefan, 2000, str. 5

Gozdni mož je bil raztrgan. Stric Viktor "je dal gozdnemu možu svoj plašč" (Štefan, 2000, str.

5), on pa njemu "svojo popotno palico" (Štefan, str. 6). Palica ima tako moč, da odslej stari

stric lažje hodi po svetu.

6.4.2.2. Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Vida Brest, 1985)

Slika 14: Gozdni mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič)

vir: Brest, 1985, str. 11

Živi v skalnem gradu sredi temnega gozda in ima v njem zaprto Pomlad. Če ga kdo zbudi, se

razjezi in vse zmikasti.

"Velik kot smreka v dvorani leži.

V steno je uprl noge,

zvil pod glavo roke,

brada mu iz kota v kot valovi." (Brest, 1985, str. 11)


68

6.4.2.3. Divji mož v zbirki Pomladna ladja (Župančič, 1980)

Slika 15: Divji mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič)

vir: Župančič, 1980, str. 47

"Divji mož, kosmati mož" (Župančič, 1980, str. 46) si je tri doline ogradil z željo, da si bo

zgradil dom. "Pluga nima ne brané" (Župančič, 1980, str. 46), zato je vrt obdelal z golimi

rokami. Ker je neroden, si je poteptal vrt in podrl novozgrajen dom, kar komentira z

besedami: "Za nezgodo gre nezgoda." (Župančič, 1980, str. 46)

6.4.2.4. Divji mož (Bevk, 1958)

Divji mož je živel globoko v gozdu pod Kojco, v podzemski jami ob jezercu, kjer se je vse

lesketalo od zlata. Bil je porasel velikan, oblečen v živalske kože. Imel je dolgo sivo brado in

lase do ramen. "Bil je grozen na pogled, le oči so se mu prijazno svetile in usta so se mu

krivila v nasmeh" (Bevk, 1958, str. 96). Kadar se je razjezil, je bil strašen.


69

6.4.2.5. Prisanek v Kekčeve zgodbe (Josip Vandot, 1969, 1983)

Slika 16: Prisanek (ilustrirala Marička Koren)

vir: Vandot, 1983, str. 7

Slika 17: Kekec in Prisank

(ilustriral Zvonko Čoh)

Slika 18: Kekec in Prisank

(ilustrirala Ajda Erznožnik)

vir: http://www.emka.si/kekec-in-

prisank/PR/2138717

vir: Vandot, Bevk in Grafenauer, 2012

Živel je v koči iz belega kamna. "Imel je brado, ki mu je valovila do pasu, a brki so mu bili le

malo krajši" (Vandot, 1983, str. 7). "Bil je velik in močan, na glavi mu je tičal zelen klobuk z

orlovim peresom" (Vandot, 1983, str. 9). Oči so se mu šegavo svetile (Vandot, 1983, str. 16).

Rad je imel otroke (Vandot, 1983, str. 23) in med spanjem ga je pogosto tlačila mora (Vandot,

1983, str. 24).


70

6.4.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika– divji možje in

žene

Bajeslovno bitje divji možje in žene ter literarni lik divji možje in žene so si podobni v tem, da

so oboji "močnejše postave kot vile pa tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str.

219) ter so poraščeni oz. oblečeni v kožuh, mah ali listje. Divji mož (Bevk) je oblečen v

živalske kože, Divji mož (Župančič) je poraščen, medtem ko za Gozdnega moža (Brest) ter

Divjega moža (Štefan) tovrstna oprava ni omenjena. Tako Divji mož (Bevk), Gozdni mož

(Brest) kot Prisank imajo dolge brade.

Bajeslovno bitje divji možje in žene so lahko bili človeku naklonjeni ali nevarni in škodljivi

(Kropej, 2008), med literarnimi liki pa je Gozdni mož (Brest) škodljiv, Divji mož (Bevk)

deloma škodljiv, za Divjega moža (Župančič) in Gozdnega moža (Štefan) pa njuna

naklonjenost/nenaklonjenost ljudem ni omenjena.

6.5. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – HUDIČ

6.5.1. Bajeslovno bitje – hudič v ljudskem slovstvu

Slika 19: Hudič polhe pase, izsek (v knjigi Slava Vojvodine Kranjske)



71

V slovenskem ljudskem slovstvu ima bajeslovno bitje vrag različna poimenovanja: hudoba,

hudobec, zlodej, netek, čotasti, letotek, brezen, brezec, zelenec, črt, bes, plent in skušnjavec,

različni viri pa zanj imena, kot so Belcebub, Lucifer, Asmodej, Meridian, Zabulan in diabolos.

V ljudskem izročilu ima zelo malo podobnosti s teološko podobo Satana. "Starejše

upodobitve ga prikazujejo kot pošast s ptičjim kljunom, perutmi, kremplji; šele pod vplivom

antičnega izročila o panu so si ga začeli predstavljati z rogovi, kopiti in repom" (Kropej, 2008,

str. 334). Hudič je prevzel vlogo drugih bajnih bitij, kot so velikani, divji lovci, škrati, volčji

pastirji, zmaj in drugi. Ljudsko izročilo pripoveduje o tem, da je zidal most, sklenil pogodbo

za nerojenega otroka, zamenjal otroka, na pergament zapisoval duše, odnesel nevesto, pasel

polhe, gonil živali, sušil denar na ponjavi, prinašali ali mlel denar, se udinjal za pomočnika,

izumil žganje, tobak, vinsko trto in plevel, ustvarjal ovce in konje, Vražje pečine, Hudičevo

jamo in podobno (Kropej, 2004).

6.5.2. Literarni lik – hudič v slovenski mladinski književnosti

6.5.2.1. Malič v Mali parkelj Malič (Svetlana Makarovič, 1992b, 2005)

Slika 20: Parkelj Malič

(ilustriral Dušan Klun)

Slika 21: Mali parkelj Malič, izsek

(ilustrirala Svetlana Makarovič)

vir: Makarovič, 2005, str. 18 vir: Makarovič, 1992b

Malič, "najmanjši parkelj, čisto najmanjši" (Makarovič, 2005, str. 14), je pameten in

prebrisan, saj je uspešno zvabil Miklavža in angelčke stran od peči s piškoti. Ima rožičke in

krempeljce, po telesu pa kožuh.


72

6.5.2.2. Peklenšček v Peklenšček in Špela (France Bevk, 1938, 1958)

Slika 22: Peklenšček (ilustriral Karel Hrovatin)

vir: Bevk, 1958, str. 75

Peklenšček je bil "zlodej, ki je bil zelo suh in je šepal na eno nogo" (Bevk, 1958, str. 73).

Spremenil se je v hlapca in delal pri gospe, ki je bila "hudobna in huda" (Bevk, 1958, str. 72).

Pridno je naredil vse, kar mu je naročila, in "prenašal najtežja bremena kakor da bi bila

peresce. Naj mu je gospodinja ukazala karkoli, je storil takoj in brez obotavljanja" (Bevk,

1958, str. 74). Če ga je zmerjala in tepla, "niti zacvilil ni, nikar da bi pobegnil" (Bevk, 1953,

str. 74). Gospodinja je zanj rekla, da je smrdel že od daleč. Kljub šepanju je s svojo počasno

hojo še vedno dovolj hitro vse opravil. Od jeze se je pogreznil v tla in se ni več vrnil na

zemljo.

6.5.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – hudič

V ljudskem slovstvu ima bajeslovni lik hudič podobo, ki spominja na pana iz antičnega

izročila: kopita, rep in rogovi (Kropej, 2008). Medtem ko ima literarni lik Malič krempeljce in

rožičke, ima lik Peklenšček glede na to, da se je izdajal za človeka, človeško podobo, torej

ima noge ter nima repa in rogov.

Tako bajeslovni kot literarni liki imajo negativno podobo, ima pa Malič prijetnejši značaj.


73

6.6. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – POVODNI MOŽJE

6.6.1. Bajeslovno bitje – povodni možje v ljudskem slovstvu

Slika 23: Povodni mož, izsek (ilustriral Gvido Birolla)

vir: Möderndorfer, 1941

V slovenskem ljudskem slovstvu so jih poimenovali gestrin, jezernik, mamalič, mital,

motovilec, muk, povodnjak, salemsonar, vancaš, vodeni človek, vodnar, vodni mož in

vodovnik (Kropej, 2008, str. 250).

Številne povedke pripovedujejo o povodnih možeh v rekah, potočkih, potokih, izvirih

studencev in jezerih. Prebivali naj bi v morjih, jezerih in rekah, izvirih studencev, potokih in

mlakužah ter se prikazovali ljudem. Živeli naj bi v podvodnih gradovih, pokorne naj bi jim

bile vse vodne živali in vodne vile. "V pravljicah so gradovi povodnih mož opisani kot

čudovite palače, polne draguljev, grajske dvorane naj bi razsvetljevale zlate ribice" (Kropej,

2008, str. 249). Ljudje so si jih prestavljali kot velike, zelene, luskinaste, pa tudi kot kosmate

može. "Ljudska domišljija ga je slikala oblečenega v zeleno suknjo in pisane hlače, na glavi

naj bi imel rdečo kapo in na nogah bodisi steklene bodisi srebrne čevlje" (Kropej, 2008, str.

248).

K ljudem bi lahko prišel v podobi berača, mladega moža, kot mlad fantič ali na vodi plešoči

deček. Zaradi obnašanja ljudi so se povodni možje tudi selili iz enega jezera v drugo, lahko pa

tudi z jezerom vred. Nekatere pripovedke pripovedujejo, da so ljudje povodnega moža ujeli.

Če se je povodni mož razjezil, je razburkal vodo in naredil valove, ki "povzročajo nevihto in


74

burjo ter potapljajo ladje in čolne" (Kropej, 2008, str. 251). Nekateri so podnevi živeli v

vodnih globočinah, ponoči pa se prikazovali na vodni površini. Tiste ljudi, ki so povodni

možje našli v vodi, so potegnili na morsko dno, kjer so jih zakopali ali shranili, da so se

pozneje tudi oni spremenili v povodne može. Nekateri povodni možje so se prikazovali v pasji

podobi ali v podobi raka.

"Skorajda najbolj pogost motiv v povedkah o povodnih možeh … je ugrabitev otrok ali žene"

(Kropej, 2008, str. 255), ki so jih odnesli v svoj grad za svoje soproge.

6.6.2. Literarni lik – povodni možje v slovenski mladinski književnosti

6.6.2.1. Povodni mož (France Prešeren, 1947, 1985)

Slika 24: Povodni mož, izsek (ilustrirala

Jelka Reichman)

Slika 25: Povodni mož

(ilustrirala Milanka Fabjančič)

vir: Prešeren, 1985, str. 8 vir: Renčelj, 2014, naslovnica


75

Slika 26: Urška (ilustriral Zvonko Čoh)

vir: Rozman Roza, 2010b

Literarni lik Povodni mož je "mladenič prelepi" (Prešeren, 1985, str. 10), ki zna pihati na

dušo, je dober plesalec in se pri plesu ne utrudi, saj "plesala sta, ko bi ju nosil vihar"

(Prešeren, 1985, str. 10). "Enac´ga pod soncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica

vsaka" (Prešeren, 1985, str. 8). Da živi v vodi, sklepamo iz povedi, ki jo reče Urški: "Ne boj

se potokov ti mojih šumenja" (Prešeren, 1985, str. 14). Ob koncu pesmi pa pripovedovalec

sporoči tudi, da sta "plesaje v valove šumeče planila" (Prešeren, 1985, str. 15). Ko Urški

sporoči, da gresta "do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije" (Prešeren, 1985, str.

14), sklepamo, kje je njegov dom.


76

6.6.2.2. Povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice (Peter

Svetina, 2012)

Slika 27: Povodni mož (ilustriral Damijan Stepančič)

vir: Svetina: 2012, str. 46

Literarni lik Povodni mož, ki je bil "že star in betežen" (Svetina, 2012, str. 38), je živel v

velikem Babičevem ribniku. "Od dolgega potikanja po hladni vodi ga je v sklepih tudi že

dajala revma. Edino, kar si je res želel, je bilo, da bi se na stara leta odselil v kake toplice"

(Svetina, 2012, str. 39). Govoril je gostobesedno, v dialektu in zelo glasno.

6.6.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – povodni mož

Tako bajeslovna bitja kot literarni liki povodni možje živijo v vodi. Bajeslovna bitja povodne

može so si ljudje predstavljali kot velike, zelene, luskinaste ali kosmate može (Kropej, 2008),

literarni lik Povodni mož (Prešeren) pa je lep mladenič, ki ima človeško podobo. Za

Povodnega moža (Svetina) ni omenjeno, kakšno podobo ima, vemo le, da ima revmatizem.

Pogost motiv v povedkah, kjer nastopajo bajeslovna bitja povodni možje, je tudi ugrabitev

otrok ali žene (Kropej, 2008). Tukaj vidimo podobnost z literarnim likom Povodni mož

(Prešeren), ki je z Urško odplesal v vodo.


77

6.7. BAJESLOVNA BITJA IN LITERARNI LIKI – ŠKRATI IN PALČKI

6.7.1. Bajeslovno bitje – škrati in palčki v ljudskem slovstvu

Slika 28: Gorski škrat, izsek (ilustriral Gvido Birolla)


Bajeslovna bitja škrate so imenovali tudi: babji šentek, belič, berkmandeljc, dimek, gugljaj,

kapič, laber, labus, lesnik, kranjček, perkmandelj, polesnjak, squberl, ščtek, šent, škarifić,

škrabec in vedounz (Kropej, 2008, str. 258).

Palčke pa: malič, malik, nendljek, ninek, palček in palečnjak (Kropej, 2008, str. 267).

Živijo v gozdovih, starih drevesnih panjih, gorah, rudnikih, močvirjih, prikazujejo pa se tudi

"ob domačem ognjišču, v kovačiji ali v čevljarski delavnici" (Kropej, 2008, str. 258). So

čuvaji zemeljskih zakladov.

Bajeslovni bitji palčka in škrata so si predstavljali kot bitje "pritlikave postave, s starikavim

obrazom in dolgo belo brado. Oblečen je navadno v višnjevo jopico in rdeče ali zelene hlače

in tako že z barvo svojih oblačil poudarja življenjsko energijo" (Kropej, 2008, str. 258). Na

glavi po navadi nosijo rdečo koničasto kapico, s seboj pa nosijo modro ali zeleno lučko.

Včasih so bili šepavi ali grbasti.

Slovenci poznamo veliko vrst škratov: bedomce, budekiče, drevesne, gozdne, planinske,

podzemne, poljske, rudniške in vodne škrate ter dimca, škarifiče, škrate kot hišne duhove ter

škrata "hudobača".


78

"Tako kot številna druga bajeslovna bitja narave tudi škratje ne trpijo preklinjanja, priseganja,

žvižganja, popivanja v rudniških rovih ter krohotanja v gozdovih" (Kropej, 2008, str. 267).

Palček je bližnji sorodnik škrata in se po njem loči po prijaznejšem značaju. Rad pomaga

ljudem pri delu (šiviljstvo, čevljarstvo) in pri iskanju ter obdelovanju dragih kamnov in kovin.

Med škrate spadajo tudi hišnemu škratu soroden kanih, velikost spreminjajoči in izginjajoči

čatež, orko, vuorek, podlegaj, škopnik ter veter.

6.7.2. Literarni lik – škrati in palčki v slovenski mladinski književnosti

6.7.2.1. Gal v Gal v galeriji (Svetlana Makarovič, 1981)

Slika 29: Škrat Gal (ilustriral Kostja Gatnik)

vir: Makarovič, 2011

"Škrat Gal je bil najbolj učen od vseh učenih škratov, ... Zeleno brado je imel, zeleno polt, lase, zelene nohte na rokah, pa jezik in zobe." (Makarovič, 1981, str. 7)

Imel je zelene oči in je bil od copat do čepice oblečen v zeleno. Velik je toliko, da se lahko

splazi skozi luknjo v ključavnici. Ko ga zebe, mu uhlji in obraz pomodrijo.

Včasih je živel na gradu, med lepimi stvarmi, v sobani s slikami in z zloščenim parketom.

Sedel je na zelenem stolu, bral je zelene knjige in spal v zeleni postelji. Zdaj živi v galeriji,


79

"ponoči s slikami kramlja, a dan kje dobro skrit prespi" (Makarovič, 1981, 27). Ponoči si sveti

s svojimi očmi in zna čarati.

Gal ima rad tišino in se ukvarja z zgodovino. Rad si ogleduje kipe in pozna vse slike.

6.7.2.2. Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1974,

2014a) in Kuzma, trinajsti škrat (Svetlana Makarovič, 2014b)

Slika 30: Škrat Kuzma

(ilustriral Zvonko Čoh)

Slika 31: Škrat Kuzma dobi nagrado

(ilustrirala Jelka Reichman)

vir: Makarovič, 2014b, str. 8 vir: Makarovič, 1974


80

Slika 32: Predstava o škratu Kuzmi v Narodnem domu Maribor

(kostumografinja Barbara Stupica)

vir: http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/svetlana-makarovic-skrat-kuzma-dobi-

nagrado/cHash/b90941d1fb8456729955a72a8b599a22/

V Škrat Kuzma dobi nagrado je Kuzma živel v duplini, ki je imela zaveso iz bršljana

(Makarovič, 2014a, str. 119), v Kuzma, trinajsti škrat, pa je Kuzma živel v brlogu, "ki ga je

imel v votlem drevesu" (Makarovič, 2014b, str. 5).

"Škrat Kuzma je bil ves rjavkasto zelenkaste barve" (Makarovič, 2014a, str. 119). Imel je

krempljaste roke in razkuzmano grivo. Imel je slab vid in si je "pred leti izdelal priročna očala

iz dnov dveh odvrženih steklenic – a jih je nekam založil" (Makarovič, 2014b, str. 29).

Njegov "občutljivi dolgi nos" je lahko odkril "vsak, še tako skrit vodni izvir" (Makarovič,

2014b, str. 22) in je z njim lahko navrtal luknje v gorska pobočja. Star je bil več kot 300 let in

se je tekom zgodbe "že približno petstotič … zavedel, da nima posluha" (Makarovič, 2014a,

str. 120). Bil je razdražljive, godrnjave, togotne, prefrigane in maščevalne narave ter je rad

nagajal drugim. O sebi je rekel, da je "pač takšen grd značaj" (Makarovič, 2014b, str. 26).

Govoril je, da ima težave z revmatizmom. Med spanjem je smrčal in je bil pravi zaspané

(Makarovič, 2014b, str. 15). Kadil je "pipo, iz katere se je črno kadilo in smrdelo"

(Makarovič, 2014b, str. 25). Za spanje je imel mahovnato posteljo in mahovnato blazino

(Makarovič, 2014b, str. 49–50).


81

6.7.2.3. Cvilimožek (Fran Levstik, 1921, 1999)

Slika 33: Cvilimožek

(ilustriral Silvan Omerzu)

Slika 34: Cvilimožek

(ilustriral Vlasto Kopač)

vir: Levstik in Stritar, 1999, str. 2 vir: Levstik, 1994

Slika 35: Cvilimožek, izsek (ilustriral Francé Mihelič)

Slika 36: Cvilimožek (ilustriral Uroš Horvat)

vir: Levstik, 1956 vir: Levstik, 1999

"Cvilimožek, debel možek, íma hlače dopetáče." (Levstik in Stritar, 1999, str. 1)


82

Ima velik trebuh in se z njim ne more pripogibati. Je bos in oblečen v suknjo ter hlače. Če ga

kdo stiska, piska.

6.7.2.4. Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel, 1922, 1969)

Slika 37: Škrat Dobrošin

(ilustrirala Lidija Osterc)

Slika 38: Škrat Dobrošin

(ilustrirala Lidija Osterc)

vir: Kosovel, 1969, str. 1 vir: Kosovel, 1981

"Majhen škrat je Dobrošin

ali velik bogatin." (Kosovel, 1969, str. 1)

Ima skrinjo zlatnikov, ki jih doma skrbno čuva. Če bi ga prosili zanje, bi jih dobili. Ne vemo,

kje je doma.


83

6.7.2.5. Škrat Sanjavec v zbirki Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Feri

Lainšček, 1992)

Slika 39: Škrat Sanjavec, izsek (ilustriral Sandi Červek)

vir: Lainšček, 1992, naslovnica

"So na tem svetu tudi take niti, ki jih domišljija spleta in pa tisti škrat Sanjavec, ki ob polni luni leta." (Lainšček, 1992, 4)

Škrat Sanjavec je škrat, ki leta ob polni luni. Po niti nas spusti v mesto, do katerega ni

mogoče priti po cesti, ampak samo po niti. Če ujamemo tisto nit, si lahko iz nje naredimo

vrečo, v katero bomo shranili srečo in se odpravili po čudežni dobravi. Pomembno je, da

hodimo pogumno in vreče ne odvržemo tudi, če je prazna.

6.7.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – palčki in

škratje

M. Kropej (2008) navaja, da živijo bajeslovna bitja škratje in palčki v drevesnih panjih,

gorah, rudnikih, močvirjih pa tudi v zasebnosti domov in delavnic. Literarni lik škrat Gal živi

sprva na gradu, potem v galeriji, škrat Kuzma v gozdu v duplini ali brlogu, škrat Sanjavec pa

v mestu. Za Cvilimožka in škrata Dobrošina ni omenjeno, kje živita.

Ljudje so si po M. Kropej (2008) bajeslovno bitje škrata predstavljali kot "bitje pritlikave

postave, s starikavim obrazom in dolgo belo brado. Oblečen je navadno v višnjevo jopico in

rdeče ali zelene hlače" (str. 258), na glavi ima rdečo kapico, v rokah pa nosi lučko. Literarni

lik škrat Gal je ves v zelenem, škrat Kuzma je oblečen v zelene in rjave barve, pri Cvilimožku


84

piše samo, da je oblečen v hlače in suknjo, za škrata Dobrošina in škrata Sanjavca pa ni

omenjeno, kako sta oblečena.

Bajeslovna bitja palčki se od škratov ločijo po prijaznejšem značaju (Kropej, 2008). Literarni

lik škrat Kuzma ima značaj škrata, škratje Gal, Dobrošin in Sanjavec imajo značaj palčka, pri

Cvilimožku pa značaj ni omenjen.

6.8. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VELIKANI

6.8.1. Bajeslovno bitje – velikani v ljudskem slovstvu

Slika 40: Velikan (ilustriral Stane Kumar)

vir: Kunčič, 1944

V ljudskem slovstvu so velikani imenovani tudi: ajdi, gejdi, gejdukne, grakinje, grki, grkinje,

hajdi, lahi, ogri, rimske deklice in vizeri.

Ljudje so si jih "predstavljali kot nadnaravno velika bajna bitja, silake, ki utelešajo naravne

moči in so lahko prijazni, še pogosteje pa sovražni do okolice" (Kropej, 2008, str. 199).

"Ljudem so bili lahko naklonjeni, pomagali so jim pri težkem delu, zlasti oranju, gozdarskem in gradbenem delu ipd., s svojo jasnovidnostjo in sposobnostjo prerokovanja" (Kropej, 2008, str. 211), "istočasno pa so jim bili v nadlogo, jim kradli živino in pridelek, uničevali polja in poslopja, zato so se jih ljudje … skušali znebiti" (Kropej, 2008, str. 213).

Ajdi naj bi kot prvo prebivalstvo živeli le na "Zlati gori" in se z nje razselili na ostale gore.

Predstavljali so staro prebivalstvo "velike rasti, ki živi odmaknjeno od ostalega prebivalstva v


85

gorah" (Kropej, 2008, str. 200). Zidali so si gradove in oltarje ter si podajali orodje z enega

vrha na drugega.

Stare antične utrdbe ali svetišča so si ljudje velikokrat razlagali kot ajdovske (poganske)

gradnje. Po ljudski razlagi naj bi nekateri gorski vrhovi, skalne pečine in kamniti skladi

nastali zato, ker so velikani prenesli kamnite pečine z ravnine na hribe.

Ajdovske deklice so imele sposobnost jasnovidnosti. V mnogih povedkah velikanovi otroci

odnesejo ljudi, ker mislijo, da so igračke. Zgodbe o ajdovski deklici so podobne zgodbam o

rimski deklici (Kropej, 2008, str. 209).

Velikane, imenovane grki, poznamo predvsem v belokranjskem ljudskem slovstvu. Bili so

"močni hišni delavci, ki so marsikaj veliko hitreje in učinkoviteje postorili kot ljudje" (Kropej,

2008, str. 208).

Poznamo tudi lokalne velikane, kot so Blagodej, Dardaj, Hrust, Lubniški velikan, orjaška

Špelca, Repoštev, Robavs, Rogovilež in Tuhinc (Kropej, 2008, str. 210–217).

6.8.2. Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti

6.8.2.1. Velikan Gorjan (Janez Bitenc, 1992)

Slika 41: Velikan Gorjan, izsek (ilustrirala Marjeta Cvetko)



86

Živi "na zelenici, pod strmo skalno steno, čisto na koncu gostega smrekovega gozda" (Bitenc,

1992, str. 39), pod Strmo goro. "V dolino gre malokdaj, pa še to ponoči. Raje samotari na

svoji zelenici pod strmimi vrhovi in živi čisto svoje življenje" (Bitenc, 1992, str. 39). Kadar

ga kdo od vaščanov potrebuje, ga pokliče in velikan pride vedno na pomoč.

"Je precej večji od najvišje smreke." (Bitenc, 1992, str. 39)

"Skrbno si obdeluje vrt, ko pa delo konča, si zapiska na velikansko leseno piščal in prepeva"

(Bitenc, 1992: 39). Prehranjuje se z zelenjavo s svojega vrta, borovnicami, jagodami in

malinami, jeseni pa "si nabere gob in peče kostanj" (Bitenc, 1992, str. 39).

6.8.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – velikani

Bajeslovna bitja velikane so si po M. Kropej (2008) ljudje predstavljali kot nadnaravno velika

bitja, ki so pogosto sovražni do ljudi. Tudi literarni lik velikan Gorjan je nadnaravno velik, a

je prijazen in je z ljudmi v dobrih odnosih. Bajeslovna bitja velikani so v svoji naklonjenosti

včasih ljudem pomagali pri obdelovanju polja in gozda, podobno je literarni lik Gorjan

pomagal ljudem pri težjih opravilih.

Bajeslovna bitja velikani so živeli odmaknjeno od ostalega prebivalstva (Kropej, 2008),

literarni lik Gorjan pa je živel v hribih, a vseeno dovolj blizu, da so ga ljudje zlahka doklicali.


87

6.9. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VILE

6.9.1. Bajeslovno bitje – vile v ljudskem slovstvu

Slika 42: Žalik žene (ilustriral Gvido Birolla)


Bajeslovno bitje vile so ljudje poimenovali bele žene, božje deklice, častitke, častitljive žene,

črne žene, jebek žene, matice, svete žene, zale žene, zalke, zavdane žene, žalik žene in žar žene

(Kropej, 2008, str. 230).

Po ljudskem izročilu naj bi bile podobne antičnim nimfam, eteričnim bitjem z dolgimi

svetlimi lasmi. Oblečene so bile v belo, bile so vedno mlade in zlatolase. Živele so predvsem

na kopnem. Bile so nevidne, vendar so se včasih prikazale nekaterim ljudem. Podobno kot

divje žene so svetovale ljudem pri poljedelstvu in živinoreji.

Vile kot staroselske modre žene so si predstavljali kot svečenice, duhovnice in prerokinje.

Verjeli so,

"da prebivajo vile v drevesih, v težko dostopnih gozdovih, v razpokah in votlinah skalnih sten, na vrhovih gora, kjer naj bi imele svoj skriti gaj, tudi v bližini vodnih izvirov in studencev, vodnjakov, jezer in v ločju na bregovih rek" (Kropej, 2008, str. 232).

Ob mraku in ponoči naj bi se zbirale ter plesale, pele ali pohajale. Kjerkoli so se zadrževale,

tja so prinesle rodovitnost in blaginjo. Imele naj bi noge nenavadne ali živalske podobe.

(Kropej, 2008, str. 232). Kdor je storil vilam dobro delo, je bil nagrajen. Imele so zdravilno

moč in naj ne bi poznale le zdravilnih učinkov zelišč in rastlin, ampak naj bi ozdravljale tudi s


88

svojimi nadnaravnimi sposobnostmi (Kropej, 2008, str. 235). Lahko so bile tudi strašne in

pogubne. Če je kdo zašel v njihov skrivni svet ali ga poskušal poškodovati, ga je doletela

kazen. "Podobno se je godilo tistim, ki so jih želeli opazovati na mestih, kamor so hodile pet

ali plesat" (Kropej, 2008, str. 236).

Posebna vrsta vil so bile rojenice. Rekli so jim tudi jesenice, rajnice, rojnice in sojenice ter so

ob rojstvu otroka krojile in napovedovale njegovo prihodnost (Kropej, 2008, str. 237).

Vodna vila ali morska deklica je žensko vodno bitje, vselej mlada in lepa deklica z ribjim

repom. "Živele naj bi v globinah bistrih voda, v jasnih nočeh pa naj bi prihajale na bregove,

plesale, pele in si česale dolge lase" (Kropej, 2008, str. 244). Na Slovenskem so jih imenovali

tudi divja dekla, matica, nimfa, povodna devica, rusalka, sirena in vodna deklica.

6.9.2. Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti

6.9.2.1. Vila malina (Svetlana Makarovič, 1987, 2014a)

Slika 43: Vila Malina, izsek (ilustrirala Svetlana Makarovič)

vir: Makarovič, 1987, naslovnica


89

Slika 44: Vila Malina (ilustrirala Ana Košir)

vir: http://www.zalozbamis.com/knjiga/vila-malina

Mala gozdna vila je bila zelo umazana. Ko se je bolje pogledala, je videla, da so bili "drobni

podplati … umazani" (Makarovič, 2014a, str. 147). Umivala se je samo na vsake kvatre.

Zdelo se ji je tudi, "da je nekam bleda" (Makarovič, 2014a, str. 147). "Vse vile imajo maline

neznansko rade" (Makarovič, 2014a, str. 149). Čeprav je bila vsa umazana od soka maline, se

pred spanjem ni umila.

6.9.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – vile

Po ljudskem izročilu so bile bajeslovna bitja vile oblečene v belo, vedno mlade in zlatolase.

Živele so predvsem na kopnem (Kropej, 2008). Podobno tudi literarni lik vila Malina živi na

kopnem. Njena oblačila v književnem besedilu niso opisana. Po umazanosti njenih podplatov

in rok sklepamo, da njena oblačila niso (več) bela.


90

6.10. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ZMAJI

6.10.1. Bajeslovno bitje – zmaji v ljudskem slovstvu

Slika 45: Junak v boju z zmajem, panjska končnica


Na Slovenskem so zmaja poimenovali: drak, iza, lintvern, lintvurm, pozoj, viza in zmij

(Kropej, 2008, str. 176).

"Zmaj je mešanica ptiča, kače in kuščarja, zato lahko leti po zraku, živi v vodi, največkrat pa

ima svoje prebivališče pod zemljo ali na zemlji, lahko tudi v drevesni duplini" (Kropej, 2008,

str. 176). Je simbol vladarskih in življenjskih moči ter je povezan tudi z vremenskimi

neprilikami in rodovitnostjo (Kropej, 2008, str. 175–177). Pojavljali so se kot mitični

predniki, daritelji in čuvaji skritih zakladov. Izročilo o zmajih in izročilo o kačah sta zelo

prepletena in podobna. Zmaji imajo velikokrat več glav, ki bruhajo ogenj. Število glav je

vedno mnogokratnik števil 3 ali 7 (Kropej, 2008, str. 176).

Najpogosteje ga slikajo "kot nevarno podzemno silo, ki počiva v gorskih pečinah, jamah,

rudnikih, pod cerkvenimi zvoniki, na dnu jezera in ob izvirih voda" (Kropej, 2008, str. 177).

Čim se premakne, nastanejo potresi, poplave in plazovi. Ujme, ki jih zmaj povzroči, pogosto

ubijejo tudi njega (Kropej, 2008, str. 177–178).


91

Pogosto je omenjeno, da se zmaj izvali iz petelinjega jajca, iz katerega se lahko izvali tudi

vrag ali škrat. Zmaju sorodno bitje se lahko razvije iz sto let stare kače, žabe, raka ali ribe

(Kropej, 2008, str. 179). Ljudje so verjeli, "da lahko zmaje prežene čarovnija in da imajo moč

izganjanja le izbrani ljudje," ki so imeli posebna znanja skrivnih veščin (črnošolci) ali

duhovniki (Kropej, 2008, str. 180).

Mnoge povedke govorijo o zmajih, ki so odnašali dekleta in živino ter uničevali bivališča.

Med temi poznamo premagane zmaje, kot so postojnski zmaj, celovški lintver, zmaj v gori

Krim, rudniški zmaj v Idriji, zmaj v Ormožu, zmaj iz Donačke gore, Ljubljanski zmaj in drugi.

6.10.2. Literarni lik – zmaji v slovenski mladinski književnosti

6.10.2.1. Zmaj Direndaj (Kajetan Kovič, 1981, 2009)

Slika 46: Zmaj Direndaj, izsek (ilustrirala Jelka Reichman)

vir: Kovič, 2009, str. 2

"Imel je debele oči, zmajski rilček, šilasta ušesa in dolg rep, ki je bil tudi zašiljen" (Kovič,

2009, str. 1).

Bil je zelo radoveden in je imel zelo rad zmešnjave.

Velikokrat je uporabil frazo: "Prosim vas!" To naj bi pomenilo: "Kdo pa sploh ste vi?!" Ali:

"Kaj vam pride na pamet?" Ali celo: "Tristo zelenih zmajev!" (Kovič, 2009, str. 3)


92

Kot majhen je pojedel veliko lizik, kot odrasel zmaj pa je bil sposoben pojesti polno mizo

hrane. Na začetku je bil majhen zmajček, ki je tekom pravljice odrastel in bil nekaj časa v

službi kot stražnik na mostu, ob koncu pravljice pa je "postal glavni znamkolepilec zmajskega

mesta" (Kovič, 2009, str. 21).

6.10.2.2. Najzmaj v zbirki Na papirnatih letalih (Dane Zajc, 1978)

Slika 47: Najzmaj

(ilustriral Milan Bizovičar)

Slika 48: Najzmaj

(ilustriral Marjan Manček)

vir: Zajc, 1978, str. 22 Vir: Zajc, 1981

Slika 49: Najzmaj (ilustriral Rudi Skočir)

Vir: Zajc, 2003


93

Najzmaj je otroška igrača, ki je "odletel najbolj visoko" (Zajc, 1978, str. 21). Narejen je iz

papirja, na njem je narisan velik smehljaj. Otrokom se je med igro izmuznil z vrvi.

6.10.2.3. Zmajček Razgrajaček (Niko Grafenauer, 1978)

Slika 50: Zmajček Razgrajaček, izsek (ilustriral Kostja Gatnik)

vir: Grafenauer, 1978, str. 4

"Zmajček jé prav vse od kraja, da bi čim prej zrasel v zmaja" (Grafenauer, 1978, str. 8). Živi z

mamo, ki ji veliko nagaja. Nagaja tudi živalim. Je nepredvidljiv: z barvo je poslikal stene in

sebe, iz listov knjige je naredil papirnata letala, s fračo je ustrelil v televizijski ekran in ga

pokvaril ter z vžigalicami požgal domačo hišo.


94

6.10.2.4. Zmaj Lakotaj (Janez Bitenc, 1998) v Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega

gradu

Slika 51: Zmaj Lakotaj (ilustriral Lucijan Reščič)


Na sončnem pobočju hriba pod Ljubljanskim gradom, pod "strmo steno, je črna luknja. V njej

živi hudi zmaj Lakotaj" (Bitenc, 1998, str. 6) skupaj s svojimi sedmimi mladički. Zmajevko

mu je ubil junak s sulico.

Zmaji so imeli opletajoče jezike in ostre zobe ter rohneč glas.

Imel je velikanski rep, s katerim je tolkel po stenah svoje luknje, da se je slišalo daleč

naokrog. Za mladiče je skrbel, "kakor je vedel in znal. Vsako jutro je že pred sončnim

vzhodom odfrfotal na bližnje griče in se vračal s plenom" (Bitenc, 1998, str. 10). Človeka je

zaduhal že na daleč.

Zaradi grmenja topov se je odselil in letel preko Ljubljanskega barja v krimske gozdove.

6.10.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – zmaji

V monografiji M. Kropej (2008) izpostavlja, da so bajeslovna bitja zmaji mešanica kače,

kuščarja in ptiča. Velikokrat imajo več glav, ki bruhajo ogenj. Literarni lik zmaj Direndaj ima

dolg rep, šilasta ušesa in zmajski rilček in lahko pojé veliko količino hrane, zmaj Lakotaj pa

ima velikanski rep, zmožnost letenja in dobro razvit čut za vonj. Izgled Razgrajačka in

Najzmaja ni opisan.


95

Bajeslovna bitja zmaji živijo v gorah, jamah, rudnikih, jezerih in ob vodnih izvirih (Kropej,

2008). Literarni lik zmaj Direndaj živi v mestu, zmaj Lakotaj v skalni jami mestnega hriba, za

zmajčka Razgrajačka pa kraj bivanja ni opisan. Zmajček Razgrajaček in Zmaj Direndaj živita

človeku podobno življenje, zmaj Lakotaj živalskega, Najzmaj pa je papirnata igrača za otroke.

Literarnemu liku zmaju Lakotaju je zmajevko ubil junak s sulico, v čemer vidimo podobnost z

legendo o sv. Juriju (Kropej, 2008, str. 185).


96

7. INTERVJU Z ETNOLOGINJO MONIKO KROPEJ TELBAN

Monika Kropej Telban je leta 1980 diplomirala iz etnologije in umetnostne zgodovine na

Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1989 magistrirala in leta 1993 doktorirala na

Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje ljudsko slovstvo,

ljudska verovanja in zgodovino etnološke vede. Je avtorica več monografij na temo

slovenskih ljudskih pravljic (SAZU, 2004–2016). V pričujočem diplomskem delu smo

obravnavali njeno monografijo Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja.

Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban smo opravili v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v

prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske

akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo

nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove "vse", kar je

po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo

omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" ona in ga raziskujemo skozi diplomsko

delo (Vogrinc, 2013, str. 108). Prvi del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in

odgovore na prvih osem vprašanj pridobili preko elektronske pošte, drugi del intervjuja pa

smo opravili ustno, v prostorih SAZU. Neuradni del intervjuja sva opravili v kavarni ob

sproščenem klepetu.

1. Kako je z bajeslovnimi bitji ženskega spola v slovenskih ljudskih pravljicah? Jih je več ali

manj kot bajeslovnih bitij moškega spola? Imajo večinoma pozitivno podobo?

2. Kako je z bajeslovnimi bitji kačami in kačoni? Imajo v slovenski ljudski pravljici

praviloma pozitivno ali negativno podobo? Mislite, da je to povezano z biblijskim

motivom kače?

3. Kaj pa bajeslovna bitja čarovnice in coprnice? Imajo v slovenski ljudski pravljici

večinoma negativno podobo?

4. Imajo bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu praviloma pozitivno podobo?

5. Kam uvrščate bajeslovno bitje Jutrmana?

6. V sodobnih pravljicah smo zasledili poleg literarnih likov povodnih mož tudi povodne

žene. V vaši monografiji so ženski liki bajeslovnih bitij povodnih mož opredeljeni kot

morske deklice, bitja s človeškim trupom in ribjim spodnjim delom telesa. V mladinski

literaturi so literarni liki povodne žene predstavljene tudi kot povodnim možem podobna

bitja. Kako bi jih uvrstili vi?


97

7. Med katera bajeslovna bitja bi uvrstili pošasti, ki se pojavljajo v sodobni slovenski

mladinski literaturi? S tem mislim naslednje literarne like: Čofle, gorske bogove, Grdavše,

kosovirje, mišjega strahca iz Sapramiške, Ščeperja in druge.

8. V sodobnih pravljicah se pojavljajo tudi literarni liki škratovke in palčice, vilenjaki in

vilinci. V vaši monografiji ni navedeno, da bi obstajali tudi ženski liki bajeslovnih bitij

škratov in palčkov ter moški liki vil. Jih v ljudskem slovstvu ni bilo?

9. Ima kakšna pokrajina na slovenskem etničnem ozemlju kakšne posebnosti, na primer bolj

nasilna bajeslovna bitja od bitij katere druge pokrajine?

10. Rezija se po pevskem, glasbenem in plesnem izročilu precej razlikuje od drugih pokrajin.

Je tudi pri bajeslovju tako?

11. Obstaja kakšna glasba, pesem ali ples, katerega izvor so pripisovali bajeslovnim bitjem?

12. Ali se razlikujejo bajeslovna bitja med primorskimi in gorskimi pokrajinami? Bi lahko

rekli, da so čisto drugačna?

13. Doma sem iz Zgornje Savinjske doline. Se bajeslovna bitja iz izročila naše doline bistveno

razlikujejo od bajeslovnih bitij iz izročila drugih pokrajin?

14. Da je izročilo bogato, pomeni, da je obstajalo veliko zapisovalcev, ki so zgodbe

zapisovali, ali je bilo enostavno več zgodb?

15. Lahko to prepletanje in podobnost izročila med dvema pokrajinama pripišemo temu, da so

določeni ljudje, na primer godci, vagabundi in podobni, veliko potovali in potem te

zgodbe pripovedovali, ali da se je kakšna ženska primožila v drugo pokrajino?

16. Katero bajeslovno bitje bi pa vi posebej izpostavili oz. vam je najbolj blizu in zakaj?

17. Imamo tudi na slovenskem etničnem ozemlju ljudske pravljice, podobne pravljicam o

Pepelki, Sneguljčici …?

18. Imajo katero od bajeslovnih bitij tudi posebne značilnosti (kar se tiče oblačil in zunanjega

izgleda)?


98

8. ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE

Primerjalna analiza doseže cilj:

K primerjalni literarni analizi desetih izbranih slovenskih bajeslovnih bitij dodati

vzporednice literarnih likov v slovenski mladinski književnosti skupaj z opisom,

orisom in tipično ilustracijo, pri čemer smo citirali literaturo in literarne like, kot so:

1. čarovnice (Kropej, 2008) in Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Rozman Roza,

1997a), Coprnica Zofka (Makarovič, 1987), Čarovnička Gajka iz Muc Langus &

Čarovnička Gajka (Möderndorfer, 2002) ter Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1938,

1953).

2. čarovniki (Kropej, 2008) in Čarovnik Fičifik v Vrtiljak (Bitenc, 2008) ter čarovnik

Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Brest, 1974).

3. duše mrtvih (Kropej, 2008) in deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka

(Brenk, 1972).

4. gozdni in divji možje (Kropej, 2008) in Gozdni mož v Lešniki, Lešniki (Štefan,

2000), Divji mož v knjigi Pomladna ladja (Župančič, 1901), Divji mož v knjigi

Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1958), Prisanek v Kekčeve zgodbe (Vandot, 1983)

ter Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Brest, 1985).

5. hudič (Kropej, 2008) in hudiček v Mali parkelj Malič (Makarovič, 1992b) ter

Peklenšček v zgodbi Peklenšček in Špela v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk,

1939, 1958).

6. povodni možje (Kropej, 2008) in Povodni mož (Prešeren, 1985), povodni mož v

Pravljici o povodnem možu v knjigi Ropotarna (Svetina, 2012).

7. škrati in palčki (Kropej, 2008) in Gal v Gal v galeriji (Makarovič, 1981), Kuzma v

Škrat Kuzma dobi nagrado (Makarovič, 1974, 2013) in Škrat Kuzma, trinajsti

škrat (Makarovič, 2014b), Cvilimožek (Levstik in Stritar, 1921), Škrat Dobrošin

(Kosovel, 1922, 1969) ter Škrat Sanjavec v Feri Lainšček in Škrat Sanjavec

(Lainšček, 1992).

8. velikani (Kropej, 2008) in Velikan Gorjan (Bitenc, 1985, 1992).

9. vile (Kropej, 2008) in Vila Malina (Makarovič, 1987, 2014a).

10. zmaji (Kropej, 2008) in Zmaj Direndaj (Kovič, 1981), Najzmaj (Zajc, 1978),

Zmajček Razgrajaček (Grafenauer, 1978) ter Zmaj Lakotaj z ljubljanskega gradu

(Bitenc, 1998).


99

Like, ki smo jih obravnavali skozi analizo, smo zapisali tudi v preglednico.

Preglednica 22: Literarni liki, ki smo jih obravnavali skozi analizo

LIKI LITERARNI LIK AVTOR KNJIŽEVNEGA BESEDILA

čarovnice

Coprnica Maramuda Andrej Rozman Roza Coprnica Zofka Svetlana Makarovič Čarovnica Čirimbara France Bevk Čarovnička Gajka Vinko Möderndorfer

čarovniki Fičifik Janez Bitenc Ujtata Vida Brest

duše mrtvih Deklica Delfina Kristina Brenk

gozdni in divji možje

Divji mož Oton Župančič Divji mož France Bevk Gozdni mož Anja Štefan Gozdni mož Vida Brest Gozdni mož Josip Vandot

hudič Mali parkelj Malič Svetlana Makarovič Peklenšček France Bevk

povodni možje Povodni mož France Prešeren Povodni mož Peter Svetina

škrati in palčki

Cvilimožek Fran Levstik Dobrošin Srečko Kosovel Gal Svetlana Makarovič Kuzma Svetlana Makarovič Sanjavec Feri Lainšček

velikani Velikan Gorjan Janez Bitenc vile Malina Svetlana Makarovič

zmaj

Direndaj Kajetan Kovič Lakotaj Janez Bitenc Najzmaj Dane Zajc Zmajček Razgrajaček Niko Grafenauer

Hipoteze:

V slovenskih ljudskih pravljicah je več bajeslovnih bitij ženskega spola kot

bajeslovnih bitij moškega spola.

Večina bajeslovnih bitij ženskega spola, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pravljicah,

ima pozitivno podobo.

Bajeslovna bitja – kače in kačoni so v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativna

pravljična bitja.

Bajeslovna bitja – čarovnice in coprnice imajo v slovenski ljudski pripovedi

praviloma negativno podobo, v slovenski mladinski literaturi pa praviloma pozitivno.

so potrjene.


100

Hipotezo, da so naslovni junaki Hribci kremeniti (Manček, 2011) v istoimenski slikanici

velikani, smo ovrgli. Hribci so praljudje.

Hipotezo, da so literarni liki Čofli (A. Rozman Roza) v istoimenskem literarnem delu škratje,

smo ovrgli. M. Kropej Telban v intervjuju pravi, da jih uvršča med pravljične živali.

Hipotezo, da je zlata ptica bajeslovno bitje, smo ovrgli. M. Kropej Telban je v intervjuju

povedala, da je pravljična žival.

Hipotezo, da imajo bajeslovna bitja – velikani v ljudskem slovstvu in literarni liki – velikani v

slovenski mladinski literaturi pozitivno podobo, smo delno ovrgli. M. Kropej Telban v

intervjuju pravi, da imajo bajeslovna bitja velikani v ljudski pripovedi praviloma negativno

podobo. Tekom branja in zapisovanja literarnih likov v preglednico smo ugotovili, da imajo

literarni liki velikani v slovenski mladinski književnosti praviloma pozitivno podobo. Npr.

Brkonja Čeljustnik, velikan Dorotej, velikan Gorjan, velikan Vekoslav.

Skozi primerjalno analizo smo ugotovili tudi, da so literarni liki po zunanjem izgledu

velikokrat podobni bajeslovnim bitjem, da pa imajo večinoma pozitivno podobo.


101

9. ZAKLJUČEK

Diplomsko delo v prvem delu predstavlja definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih

bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora po monografiji Od ajda do

zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (Kropej, 2008). Like, za katere smo pred začetkom

raziskovanja menili, da se v slovenski mladinski literaturi najpogosteje pojavljajo, to so

čarovnice in čarovniki, duše mrtvih, gozdni in divji možje, hudič, povodni možje, škrati in

palčki, velikani, vile in zmaji, smo v drugem delu podrobneje razdelali ter jih primerjali s

podobnimi bitji iz slovenske mladinske literature. Za lažjo primerjavo smo dodali tudi

ilustracije in slike.

Prav tako smo diplomskemu delu dodali seznam bajeslovnih bitij in njihova različna

poimenovanja ter nekatere ilustracije.

V prvem delu smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo literarnih likov v

sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica s posebnim

poudarkom na različici pravljice z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega

pravljičnega izročila. Na osnovi njene teorije smo diplomskemu delu dodali tudi seznam

literarnih likov, ki so podobna bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic.

Skozi raziskovanje literarnih likov in bajeslovnih bitij smo ugotovili, da imajo tako

bajeslovna bitja kot literarni liki, ki so jim podobni, večinoma bajeslovne sposobnosti. Bodisi

znajo komunicirati z živalskim in s človeškim svetom, bodisi imajo sposobnosti čaranja,

letenja, spreminjanja v druge oblike, prehajanja med svetovi, bodisi pa s svojimi posebnimi

sposobnostmi na kak drug način vplivajo na svet okoli sebe.

Marjana Kobe omenja, da se na področju sodobne domišljijske pripovedne proze, ki je

namenjena mladini, uveljavlja kategorija besedil, ki jo poimenujemo sodobna umetna

pravljica ali sodobna pravljica. Ljudska pravljica je predhodnica klasične umetne pravljice, ki

je avtorska pravljica, ki se bodisi neposredno naslanja na model ljudske pravljice bodisi

vztraja v tradiciji izvornega vzorca avtorske pravljice iz 19. stol. (1999–2000a). Nastanek

klasičnih umetnih pravljic je aktualen tudi v današnjem času, a ne v veliki meri, saj prevladuje

nastajanje tako imenovane sodobne pravljice, ki se dogaja v sodobnem času in kraju. Med

sodobne pravljice uvrščamo kratko sodobno pravljico in fantastično pripoved. Medtem ko

ima kratka sodobna pravljica praviloma 1,5–10 strani, ima fantastična pripoved tudi do 300

strani ali več (Kobe).


102

Ugotovili smo, da so pisatelji mladinske literature like v svojih delih pogosto poimenovali z

izvirnimi imeni (grdavšorodniki, grdavšovidka, Grduhinja, povodni mož Gromač, velikan

Grom, vila Zlatolaska, zmaji Zmajda, Zmilan, Zmajedar, Zmagda, Zmarička ...), jih uvrstili v

izmišljene dežele (Dežela pravljic, Huda hosta, Mlajeva poljana ...), poleg tega pa so

uporabljali ali si izmislili tudi druge besede in besedne zveze (grdavšobil, izmišljač, Super

rumenus plezantus čez vse brkatus in nežnus, se muzantus drnjohus v naročju Langus, tristo

zelenih zmajev, uzmovič, ženirati se ... ).

V kvalitativni raziskavi, ki temelji na primerjalni literarni analizi bajeslovnih bitij in literarnih

likov, nismo obravnavali vseh književnih besedil slovenske mladinske književnosti, ampak

samo izbrana literarna dela. Obravnava vseh književnih besedil slovenske mladinske

književnosti bi presegala cilje diplomskega dela, vendar bi bila primerna za nadaljnje

raziskovanje.


103

10. KLJUČNI VIRI IN LITERATURA

- Androjna, I. (2009). Začarano poletje. Ljubljana: Družba Piano.

- Bačič, T. (2010). Moj prijatelj zmaj. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Bauer, J. (2002). Izginjevalec čarovnic. Ljubljana: Vodnikova založba.

- Bauer, J. (2011). Groznovilca v Hudi hosti. Ljubljana: Sodobnost International.

- Bevc, C. (2009). Pesem za vilo. Ljubljana: Vodnikova založba.

- Bevk, F. (1938). Čarovnica Čirimbara. Gorizia: Unione editoriale Goriziana

- Bevk, F. (1953). Čarovnica Čirimbara. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Bevk, F. (1994). Čarovnica Čirimbara: pravljice. Lukovica: Libro – ČGP.

- Bitenc, J. (1992). Velikan Gorjan. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Bitenc, J. (1998). Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu. Ljubljana: Mladika.

- Bitenc, J. (2008). Vrtiljak. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Blažić, M. M. (2013). Jezik v sodobni slovenski mladinski književnosti: 1980–2010. V:

Zele, A. ur. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ljubljana:

Znanstvena založba Filozofske fakultete. 71–76. Pridobljeno 13. 3. 2016, s

http://pefprints.pef.uni-lj.si/2679/.

- Brest, V. (1974). Veliki čarovnik Ujtata. Ljubljana: Karantanija.

- Brest, V. (1985). Mala Marjetica in gozdni mož. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Brest, V. (2005). Veliki čarovnik Ujtata. Ljubljana: Karantanija.

- Brinar, J. (2012). Vodni mož Gestrin. Maribor: Založba Pivec.

- Dapit, R. in Kropej, M.(1999). Visoko v gorah, globoko v vodah: velikani, vile in

povodni možje. Radovljica: Didakta: ZRC SAZU.

- Dapit, R., Kropej Telban, M. in Čufer, A. (2002). V somraku kraljestva palčkov in

škratov : slovenske pripovedi o palčkih, škratih, skrivnostnih lučkah in drugih

prikaznih. Radovljica: Didakta: ZRC SAZU.

- Dekleva, M., (1985). Magnetni deček, Sanje o govoreči češnji. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Doneva, T. (2005). Jezerski Sam. Ljubljana: Karantanija.

- Emiliani, L. (2014a). Prišel je samorog. Jezero: Morfem.

- Emiliani, L. (2014b). Velikan Vekoslav. Jezero: Morfem.

- Filipčič, P. (1996). Zlatolaska in zmaj. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Fritz Kunc, Ž. (2009). Mali Drakula. Ljubljana: Pro ars.

- Germ, T. (2006). Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan.

http://pefprints.pef.uni-lj.si/2679/


104

- Grafenauer, N. (1978). Zmajček Razgrajaček. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Ivanuša, A. (2002a). Čudovita potovanja zajca Rona: četrto potovanje – Na vzhod.

Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak.

- Ivanuša, A. (2002b). Čudovita potovanja zajca Rona: drugo potovanje – Na sever.


- Ivanuša, A. (2002c). Čudovita potovanja zajca Rona: prvo potovanje – Na jug.


- Ivanuša, A. (2002č). Čudovita potovanja zajca Rona: tretje potovanje – Na zahod.


- Jamnik, T., Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (1999). Priporočilni seznam

mladinskih knjig iz leta 1998. Pridobljeno 18. 8. 2016 s

http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg.

- Jamnik, T., Lavrenčič, D., Mahkota, B. in Pogačar, T. (1998). Priporočilni seznam

mladinskih knjig: izbor iz let 1991–1997. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Jančar, I. (2008). Zmaji iz našega mesta. Ljubljana: Mladika.

- Jančič, M. (1996). O velikanu, ki je kradel letne čase. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Jemec Božič, M. (2001). Prodajamo za gumbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Kastelec, J. (2014). Kresnik. Ljubljana: Družina.

- Kemperle, K. idr. (ur.). (2011). Geneze – poti v bistroumne nesmisle:priročnik za

branje kakovostnih mladinskih knjig 2011: pregled knjižne produkcije za mladino iz

leta 2010. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Kemperle, K. idr. (ur.). (2012). Algoritem arene: priročnik za branje kakovostnih

mladinskih knjig 2012: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2011.

Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg.

- Kermauner, A. (2009). Zgodba o angelu in hudički. Jezero: Morfem.

- Kobal, D. (2005). Škrat Perkmandeljc. Dob pri Domžalah: Miš.

- Kobal, D. (2007). Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v srcu

Slovenije, Izgubljena deklica. Litija: Center za razvoj.

- Kobe, M. (1999–2000a). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja

mladinske književnosti in s knjigo povezanih medijev [revija], 26(47). Pridobljeno 13.

7. 2016, s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-

http://www.mklj.si/prirocnik/item/451





105

Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&pa

ge=2&pageSize=100.

- Kobe, M.(1999–2000b). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja




ge=2&pageSize=100.

- Kobe, M. (1999–2000c). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja




ge=2&pageSize=100.

- Kobe, M. (1999–2000č). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja




ge=2&pageSize=100.

- Kokalj, T. (2013). Češminka in naročje dežnikov. Dob pri Domžalah: Založba Brin.

- Koncut Kraljič, H. (2008). Mavrične kraljične in velikan Grom. Ljubljana: Morfem.

- Kos, G. (2010). Grdavši. Dob pri Domžalah: Miš.

- Kosovel, S. (1969). Naša bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Kosovel, S. (1981). Naša bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Kovač, P. (1996). Palčki na Smovskem griču. Ljubljana: Mladika.

- Kovač, P. (2009). Zelišča male čarovnice. 4., popravljeni natis. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Kovačič, L. (1974). Možiček med dimniki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Kovič, K. (2009). Zmaj Direndaj. 3. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Kraljič, H. (2014). Pismo za zobno vilo. Jezero: Morfem.

- Kravos, M. (2002). Zlati rog. Čedad: Zadruga Novi Matajur.

- Krempl, U. (2004). Čarovnica Mica in severna zvezda. Domžale: Studio Hieroglif.

- Kropej Telban, M. (2015). Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, pripovedk in

basni. Pridobljeno 14. 7. 2016, s

https://books.google.si/books?id=e1jyCwAAQBAJ&pg=PA14&lpg=PA14&dq=Tipni

+indeks+slovenskih+ljudskih+pravljic,+pripovedk+in+basni&source=bl&ots=cjb3J6e

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&page=2&pageSize=100













106

PJ-&sig=-

gDhaGYuFmnhNjEjnsweLHypNgU&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiwvLPF5_PNAh

WmO5oKHdB7CaIQ6AEIMjAC#v=onepage&q=Tipni%20indeks%20slovenskih%20

ljudskih%20pravljic%2C%20pripovedk%20in%20basni&f=false.

- Kropej, M. (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Celovec;

Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva.

- Kropej, M. (2012). Supernatural beings from slovenian myth and folktales.

Pridobljeno 14. 7. 2016, s http://sms.zrc-sazu.si/pdf/Kropej_2012_Supp_06.pdf.

- Kunčič, M. (1944). Triglavske pravljice. Zv. 2. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.

- Kuret, N. (1998). Praznično leto Slovencev; starosvetne šege in navade od pomladi do

zime. 3. izdaja. Ljubljana: Družina.

- Lah, K. in Inkret, A. (2002). Slovenski literarni junaki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Lainšček, F. (1992). Feri Lainšček in Škrat sanjavec: zbirka pesmic za otroke in

pobarvanka. Murska Sobota: Franc-Franc.

- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2006). Padci in igre: pregledni in

priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2005 po temah, zvrsteh in žanrih.

Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg

- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2007). O niču, odejah in koncu sveta:

pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2006 po temah, zvrsteh in

žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2008). Polet nad črtasto pižamo ali Pogum

iz ptičje perspektive: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po

temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2008). Polet nad črtasto pižamo ali Pogum

iz ptičje perspektive: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po

temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2009). Pogled na drugo stran: priročnik za




https://books.google.si/books?id=e1jyCwAAQBAJ&pg=PA14&lpg=PA14&dq=Tipni+indeks+slovenskih+ljudskih+pravljic,+pripovedk+in+basni&source=bl&ots=cjb3J6ePJ-&sig=-gDhaGYuFmnhNjEjnsweLHypNgU&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiwvLPF5_PNAhWmO5oKHdB7CaIQ6AEIMjAC






http://sms.zrc-sazu.si/pdf/Kropej_2012_Supp_06.pdf







107

- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2010). Ozvezdje Knjiga: priročnik za branje

kakovostnih mladinskih knjig 2010: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta

2009. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2013). Ekvilibristika branja: priročnik za




- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2014). ¿60:40?: priročnik za branje


2013. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2015). Človek, ne jezi se: priročnik za branje


2014. Ljubljana: Mestna knjižnica.

- Levstik, F. (1921). Izbrani spisi za mladino. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.

- Levstik, F. (1956). Najdihojca. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Levstik, F. (1972). Otroške pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Levstik, F. (1994). Cvilimožek. Ljubljana: Pegaz International.

- Levstik, F. (1997). Martin Krpan. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Levstik, F. (1999). Cvilimožek. Ljubljana. Mladinska knjiga.

- Levstik, F. (1999). Najdihojca. Ljubljana: Karantanija

- Levstik, F. in Stritar, J. (1999). Cvilimožek. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Magajna, B. (1981). Brkonja Čeljustnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Majhen, Z. (2006). Uspavanka za zmajčke. Domžale: Studio Hieroglif.

- Makarovič, S. (1974). Škrat Kuzma dobi nagrado. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Makarovič, S. (1981). Gal v Galeriji. [spletna stran] Dostopno na:

https://sl.wikisource.org/wiki/Gal_v_galeriji [9. 8. 2016].

- Makarovič, S. (1989). Coprnica Zofka. Radovljica: Knjigoveznica tiskarna.

- Makarovič, S. (1992a). Mačja preja. Ljubljana: Mladika.

- Makarovič, S. (1992b). Mali parkelj Malič. Ljubljana: Mladika

- Makarovič, S. (1993). Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

- Makarovič, S. (2005). Mali parkelj Malič. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Makarovič, S. (2007). Korenčkov palček. Ljubljana: Center za slovensko književnost.





108

- Makarovič, S. (2008). Coprniški muc. Dob pri Domžalah: Miš.

- Makarovič, S. (2010). Vila Malina. Dob pri Domžalah: Miš.

- Makarovič, S. (2011). Gal v galeriji. 2. ponatis. Ljubljana: Narodna galerija.

- Makarovič, S. (2013). Škrat Kuzma dobi nagrado. 3. natis. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Makarovič, S. (2014a). Kuzma, trinajsti škrat. 3. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Makarovič, S. (2014b). Zlata mačja preja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Manček, M. (2011). Hribci kremeniti. Ljubljana: Forum.

- Maté, M. (1986). Zmajčkov rojstni dan. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Maurer, N. (1999). Zvesti jazbec. Ljubljana: Karantanija.

- Maurer, N. (2001). Prstančica. Ljubljana: Karantanija.

- Mlakar, I. (2008). Ciper coper medenjaki. Murska Sobota: AJDA, IBO Gomboc.

- Mlakar, I. (2008). Čarmelada. Murska Sobota: AJDAD, IBO Gomboc.

- Mlakar, I. (ur.). (2002). Lov na klone in superjunake: na sledi popularnim knjižnim

zbirkam za mladino: izbor mladinskih knjig iz leta 2001 po temah, zvrsteh in žanrih.

Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg.

- Mlakar, I. (ur.). (2003). Kozmični poljubi vzporednih svetov: izbor mladinskih knjig iz

leta 2002 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Mlakar, I. (ur.). (2004). Pravljični vrtovi, seznami želja in druge dobre zgodbe:

pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2003 po temah, zvrsteh in

žanrih.

- Mlakar, I. (ur.). (2005). Klicarji zvezd: pregledni in priporočilni seznam mladinskih

knjig iz leta 2004 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Mlakar. I. (ur.). (2001). Med tabuji in fantastiko: izbor mladinskih knjig iz leta 2000

po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s


- Möderndorfer, V. (1941). Koroške narodne pripovedke. Celje: Družba Sv. Mohorja.

- Möderndorfer, V. (2002). Muc Langus & Čarovnička Gajka. Ljubljana: Mladika.

- Moškrič, M. (2001). Potovanje v nekoč. Ljubljana: Karantanija.

- Muck, D. (2009). Ko se želva izgubi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Muck, D. (2015). Škratovile in pasje srce. Ljubljana: Založba BP.

- Novak, B. (1995). Zaljubljeni vampir. Ljubljana: Mladinska knjiga.






109

- Orešnik, U. (2009). Čarobna pot drevesnice Amanne. Ljubljana: Star Elysium.

- Pavček, T. (1991). Besede za sladkosnede. Ljubljana: ZSK, Založba Mihelač.

- Pavček, T. (1992). Majhen dober dan. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska

založba.

- Pavček, T. (2004). Radobesednice. Ljubljana: Prešernova družba.

- Pavček, T. (2011). Nina: pesnitev za punčke. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

- Pavček, T. (2011). Svit, krilati konj: pesnitev za fante. Celje: Celjska Mohorjeva

družba.

- Peršolja, P. (2014). Tata zmaj. Maribor: Založba Pivec.

- Petek, M. (2005). Zgodbe Sinjega ptiča. Ljubljana: Karantanija.

- Petelin, R. L. (2005). Ukleti Kamurkam. Celje: Mohorjeva družba.

- Pirc, T. (2012). Moj prijatelj zmaj – priročnik po sledeh zmaja. Ljubljana: ALBA.

- Prešeren, F. (2012). Povodni mož. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Priporočilni seznam mladinskih knjig (Izbor iz leta 1999). (2000). Pridobljeno 18. 8.

2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg.

- Prunk-Utva, L. (1913). Pravljice. Celovec: Družba Sv. Mohorja.

- Prunk-Utva, L. (1951). Otroške pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Reba, M. (1990). Zmajček Bim. Ljubljana: Harlekin.

- Reba, M. (2000). Zmajček Bim in Bimbi. Kamnik: Reba.

- Reba, M. (2015). Skokomavh. Domžale: Studio Hieroglif.

- Rebić, A. (1972). Biblijska prapovijest: Ergzegetsko-teološka obrada prvih jedanaest

poglavlija Knjige postanka s uvodom u Mojsijevo Petoknjižje. 2. izdaja. Zagreb:

Kršćanska sadašnjost.

- Renčelj, M. (2014). Povodni mož. Ljubljana: M. Renčelj s skupino.

- Rozman Roza, A. (1997a). Coprnica Maramuda. Ciciban: revija za najmlajše, 5, 20–

21.

- Rozman Roza, A. (1997). Skrivnost špurkov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rozman Roza, A. (2008). Coprnica Maramuda. Kranj: Panika Records.

- Rozman Roza, A. (2010a). Izbrane rozine v akciji. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rozman Roza, A. (2010b). Urška. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rozman Roza, A. (2012). Čofli. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rozman Roza, A. (2013). Pesmi iz rimogojnice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Rozman Roza, A. (2013). Predpravljice in popovedke. Ljubljana: Mladinska knjiga.



110

- Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov - Wikipedija, prosta enciklopedija.

Pridobljeno 13. 7. 2016, s

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov.

- Slovenski etnološki leksikon. 2. ponatis. (2011). Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Staman, J. B. (2011). Razbojniška hči. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc.

- Stanonik, M. (1999). Od setve do žetve : interpretacija in konkordanca svetopisemskih

motivov v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Družina.

- Stepančič, D. (2001). O zmaju, ki je želel biti kralj. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Stržinar, J. (1999). Začarane rožice prijazne čarovnice. Ljubljana: samozaložba.

- Stržinar, J. (2000). Zaljubljeni zmaj. Grosuplje: Grafis Trade.

- Stržinar, J. (2004). Vilinka. Ljubljana: Mavrično gledališče.

- Stržinar, J. (2009). Povodni mož in Makov škrat. Ljubljana: Mavrično gledališče.

- Sturn, M. (2015). Žar ptica. Ljubljana: Karantanija.

- Suhodolčan, L. (1995). Velikan in pajac. Ljubljana: Karantanija.

- Svetina, P. (2000). Vidov angel. Velenje: Pozoj.

- Svetina, P. (2012). Ropotarna. Dob pri Domžalah: Miš.

- Šavli, J. in Korošak, B. J. (2008). Zlati cvet: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina

Karantanije. Bilje: Studio Ro - Humar.

- Šmitek, Z. in Simčič, D. (2003). Sledovi potujočih duš: vedomci, kresniki in sorodna

bajna bitja. Radovljica: Didakta.

- Štampe Žmavc, B. (1990). Čaroznanke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Štampe Žmavc, B. (1996). Ure kralja Mina. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Štampe Žmavc, B. (1997). Bajka o svetlobi. Ljubljana: EPTA.

- Štampe Žmavc, B. (1998). Pismonoša Hubert. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Štampe Žmavc, B. (2000). Princesa kamnitih besed. Grosuplje: Mondena

- Štampe Žmavc, B. (2001). Ukradene sanje. Grosuplje: Mondena.

- Štampe Žmavc, B. (2002). Škrat s prevelikimi ušesi. Ljubljana: Rokus.

- Štampe Žmavc, B. (2003). Pogašeni zmaj. Ljubljana: EPTA.

- Štampe Žmavc, B. (2007). Živa hiša. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

- Štampe Žmavc, B. (2009). Košastka Katka. Radovljica: Didakta.

- Štampe Žmavc, B. (2014). O-pravljica. Jezero: Morfem.

- Štefan, A. (2000). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Tomić, C. (1977). Prapovijest spasenja: Post 1-11. Zagreb: Provincijalat hrvatskih

franjevaca konventualaca.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov


111

- Trdina, J. (1981). Kresna noč. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Vandot, J. (1936). Pri Torklji Triborklji. Dostopno na:

file:///C:/Users/Janez/Downloads/Pri_URN-NBN-SI-DOC-WBT9ADXE.pdf [20. 8.

2016]

- Vandot, J. (1970). Kekec gre na pot. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Vandot, J. (1983). Kekčeve zgodbe. 5. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Vegri, S. (1978). Mama pravi, da v očkovi glavi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Vegri, S. (1991). Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Voglar, M. (1998). Miška, ki je rada takšna, kakršna je. Ljubljana: DZS.

- Vogrinc, J. (2013). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. [e-knjiga]

Dostopno na: http://www.biblos.si/lib/book/9789612531270 [17. 8. 2016].

- Zajc, D. (1968). Bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Zajc, D. (1978). Na papirnatih letalih. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Zajc, D. (1981). Ta roža je zate. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Zajc, D. (1985). Bridka Ludvikova bitka. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Zajc, D. (1990). Pesmi, pravljice in igre za otroke. Ljubljana: Založba Emonica.

- Zajc, D. (2003). Vrata. Ljubljana: Prešernova družba.

- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU,

Pridobljeno 11. 8. 2016.http://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/monika-kropej-sl#v.

- Žebre, Z. (1997). V čudežni svet in nazaj. Grosuplje: Mondena.

- Župančič, O. (1980). Pomladna ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

http://www.biblos.si/lib/book/9789612531270

http://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/monika-kropej-sl%23v


112

11. PRILOGE

Priloga 1: Slike naslovnic prvih virov raziskovanja slovenskega bajeslovja ter naslovnica

monografije Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja

V teoretičnem delu smo omenili, da smo dodali tudi slike naslovnic prvih virov, v katerih je

zapisano bajeslovje slovenskega etničnega področja, ter monografije M. Kropej, ki smo ji v

diplomskem delu dali velik poudarek. Dodali smo tudi naslovnico monografije Od ajda do

zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (Kropej, 2008). Razvrstili smo jih bo abecednem redu

priimkov avtorjev.

DELO NASLOVNICA VIR19

Brezovnik, A., Šaljivi Slovenec

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO

Hubad, F., Pripovedke za mladino, zvezek I.

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-K2CKKCWZ

Hubad, F., Pripovedke za mladino, zvezek III.

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-IQUZRVM0

19 Viri so pridobljeni 16. 8. 2016.


113

Krek, B., Slovenske narodne pravljice in pripovedke

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-TUDUKI0Z

Kropej, M., Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja

http://www.emka.si/od-ajda-do-zlatoroga-slovenska-bajeslovna-bitja/PR/31661

Linhart, A. T., Poskus zgodovine kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ

Nedeljko, F., Narodne pripovedke za mladino

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-RXOIVTP5

Valvazor, J. V., Slava vojvodine Kranjske

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-NQQSKQM6


114

Priloga 2: Slike naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del

Preglednico s slikami naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del smo razvrstili po

abecednem redu priimkov avtorjev in znotraj tega po abecednem redu naslovov književnih

besedil.

AVTOR IN NASLOV KNJIŽEVNEGA BESEDILA

SLIKA VIR20

Androjna, I., Začarano poletje

http://www.bukla.si/upload/book_media/5216/5216/5445_170x260.gif

Bauer, J., Izginjevalec čarovnic

http://17slon.com/blogs/slovoni/images/Septembrskobranje_108E4/image_3.png

Bauer, J., Groznovilca v Hudi hosti

http://www.bukla.si/upload/book_media/10811_10943.jpg

Bevc, C., Pesem za vilo

http://www.galarna.si/image.ashx?id=01927

Bevk, F., Čarovnica Čirimbara

http://racman.si/media/catalog/product/cache/1/image/9df78eab33525d08d6e5fb8d27136e95/c/a/carovnica_cimbara.jpg

20 Spletni viri so pridobljeni 22. 8. 2016.


115

Bevk, F., Plašné in psoglavci

Bevk, 1938

Bitenc, J., Čarovnik Fičifik v Vrtiljak

Bitenc, 2008, str. 12

Bitenc. J., Velikan Gorjan

http://mmc.bolha.com/0/image/115025/115469/VELIKAN-GORJAN_5001487320ead.jpg

Bitenc. J., Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu

http://mmc.bolha.com/2/image/191507/193373/Pravljica-Zmaj-Lakotaj-z-Ljubljanskega-gradu-za-otroke_5574641052202.jpg

Brest, V., Veliki čarovnik Ujtata

https://lh3.googleusercontent.com/n5Z-AY4sBKmJPwRioRcBRTLVT5--_lLF6wlI51Knb2Wp51XdfkMJKoej6yJRwPeZQ-lDsqlJDy50KQ=w175-h220

Brest, V., Mala Marjetica in gozdni mož

http://www.zelnik.net/Novicomat/Upload/Images/14768/marjetica1.JPG

Brinar, J., Vodni mož Gestrin

http://www.emka.si/img/product/19t_2012/vodni-moz-gestrin.jpg

Doneva, T., Jezerski Sam

http://www.zalozbakarantanija.si/wp-content/uploads/2015/11/JezerskiSam.jpg


116

Emiliani, L., Velikan Vekoslav

http://www.emka.si/img/product/20t_2014/294-velikan-vekoslav.jpg

Grafenauer, N., Zmajček Razgrajaček

http://www2.arnes.si/~osljsjtr/dogodki1011/03recital/02recital_files/image027.jpg

Jančič, M., O velikanu, ki je kradel letne čase

http://mmc.bolha.com/3/image/195504/195911/O-VELIKANU--KI-JE-KRADEL-LETNE-CASE-I--ANDROJNA-MK-1996_561a7424ac993.jpg

Jemec Božič, M., Prodajamo za gumbe

http://www.emka.si/img/product/23t_2015/prodajamo-za-gumbe-naslovka.jpg

Kermauner, A., Zgodba o angelu in hudički

http://www.bukla.si/upload/book_media/7797/8104/8259_170x260.jpg

Kobal, D., Škrat Perkmandeljc

http://mmc.bolha.com/1/image/155243/157544/SKRAT-PERKMANDELJC_5245a8b63523b.jpg

Kobal, D., Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v srcu Slovenije, Izgubljena deklica

Kobal, 2007

Kokalj, T., Češminka in naročje dežnikov

http://116533.winknj.si/naslovnice/KS/116533_8734_592.jpg


117

Koncut Kraljič, H., Mavrične kraljične in velikan Grom

http://www.bukla.si/upload/book_media/7821/8132/8286.jpg

Kos, G., Grdavši

http://www.zalozbamis.com/upload/velike/3d9baaa51b67599235fd9207b7ac19e4.jpg

Kosovel, S., Naša bela mačica

https://upload.wikimedia.org/wikibooks/sl/thumb/0/0b/Nasa_bela_macica_kosovel1.jpg/120px-Nasa_bela_macica_kosovel1.jpg

Kovač, P., Palčki na Smovskem griču

Kovač, 1996

Kovač, P., Zelišča male čarovnice

https://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2015/03/25/168328_e_carovnice_make.jpg

Kovačič, L., Možiček med dimniki

http://mmc.bolha.com/3/image/195504/196613/Mozicek-med-dimniki_564b67b4138fb.jpg

Kovič, K., Zmaj Direndaj

http://www.bukla.si/upload/book_media/6837/6999/7179.gif

Kraljič, H., Pismo za zobno vilo



118

Krempl, U., Čarovnica Mica in severna zvezda

http://knjigarna.enakupi.com/images/P/a-693.jpg

Lainšček, F., Feri Lainšček in Škrat sanjavec: zbirka pesmic za otroke in pobarvanka

http://mmc.bolha.com/1/image/195504/196393/Skrat-sanjavec--pravljica---pobarvanka-_563a508f2da01.jpg

Levstik, F., Cvilimožek

Levstik in Stritar, 1999, str. 2

Levstik, F., Martin Krpan

http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/15170/MAXIMUM/700?1285327816

Levstik, F., Martin Krpan v Izbrani spisi za mladino

Levstik, 1921

Levstik, F., Pedenjčlovek in Laketbrada, kako sta se metala

Levstik, 1956

Magajna, B., Brkonja Čeljustnik.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Brkonja_%C4%8Celjustnik

Majhen, Z., Uspavanka za zmajčke

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/a/a2/Naslovnica_knjige_Uspavanka_za_zmaj%C4%8Dke.jpg


119

Makarovič, S., Coprnica Zofka

http://www.svetknjige.si/coprnica.zofka.ai.13167.260.380.1..jpg

Makarovič, S., Mačja preja

http://www.xn--blijiknjigi-grc.si/Knjige/Ogled/5924-macja-preja

Makarovič, S., Zajčkovo leto

http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost-4-8-let/331609/9789616630498.jpg

Makarovič, S., Mali parkelj Malič

http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost-4-8-let/176687/9788611165578.gif

Makarovič, S., Korenčkov in palček

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/7/72/Img000001189_3.jpeg

Makarovič, S., Coprniški muc

http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost-4-8-let/339804/9789616630559.jpg

Makarovič, S., Vila Malina

http://img.enaa.com/oddelki/knjige/assets/product_images/najvecje/vila_malina_DIzi77.jpg

Makarovič, S., Gal v galeriji

http://mmc.bolha.com/1/image/201505/201607/SVETLANA-MAKAROVIC---Gal-v-galeriji_579b4a3a122ba.jpg


120

Makarovič, S., Škrat Kuzma dobi nagrado

http://www.emka.si/img/product/5t_2014/skrat-kuzma-dobi-nagrado.jpg

Makarovič, S., Kuzma, trinajsti škrat

http://www.sanje.si/images/dela/kuzma.jpg

Makarovič, S., Zlata mačja preja

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=22498

Manček, M., Hribci kremeniti


Maté, M., Zmajčkov rojstni dan

http://mmc.bolha.com/1/image/183500/183908/SLIKANICA---ZMAJCKOV-ROJSTNI-DAN_5474d5a4d24ae.jpg

Maurer, N., Zvesti jazbec

http://mmc.bolha.com/0/image/195504/195871/Zvesti-jazbec_561927e80df1e.jpg

Maurer, N., Prstančica

http://www.bolha.com/knjige-revije-stripi/mladinska-literatura/prstancica-n-maurer-karantanija-2001-1277223305.html

Mlakar, I., Ciper coper medenjaki

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/b/be/Img0171.jpg


121

Mlakar, I., Čarmelada

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/b/be/Img0161.jpg/220px-Img0161.jpg

Möderndorfer, V., Muc Langus & Čarovnička Gajka

http://www.bukla.si/upload/book_media/13808_13942_170x260.jpg

Moškrič, M., Potovanje v nekoč

http://mmc.bolha.com/1/image/199503/201423/Potovanje-v-nekoc_578f689bba57b.jpg

Muck, D., Škratovile in pasje srce

http://zalozbabp.si/wp-content/uploads/Skratovile.png

Muck, D., Ko se želva izgubi


Novak, B., Zaljubljeni vampir

http://www.bralnica.com/knjiga/zaljubljeni-vampir/

Pavček, T., Tolovaj iz Ajdovske jame

Pavček, 1992

Pavček, T., Majska vila

Pavček, 2004


122

Petek, M., Zgodbe Sinjega ptiča

http://www.bukla.si/upload/book_media/6038/6049/6232_170x260.jpg

Pirc, T., Moj prijatelj zmaj – priročnik po sledeh zmaja

http://www.emka.si/img/product/51t_2012/moj-prijatelj-zmaj.jpg

Prešeren, F., Povodni mož

Prešeren, 2012

Prunk – Utva, L. Ples gozdne vile

Prunk – Utva, 1913

Prunk – Utva, L., Starka burja


Prunk – Utva, L., Škratec nagajivček


Prunk – Utva, L., Cvet ljubezni


Reba, M., Zmajček Bim in Bimbi

http://mmc.bolha.com/1/image/197503/197609/Mateja-Reba--ZMAJCEK-BIM-IN-BIMBI_569621de34088.jpg


123

Reba, M., Skokomavh

http://103150.winknj.si/naslovnice/KS/103150_4326_104.jpg

Reba, M., Zmajček Bim

http://www.reba.si/reba1.jpg

Rozman Roza, A., Čofli


Rozman Roza, A., Vodna romanca

Rozman Roza, 2013

Rozman Roza, A., Zakaj se več ne sme

Rozman Roza, 2013

Rozman Roza, A., Grozobruh in Ognjeblisk

Rozman Roza, 2013

Rozman Roza, A., Prašiček in kozica v gledališču

Rozman Roza, 2013

Rozman Roza, A., Povodni mož v Predpravljice in Popovedke

Rozman Roza, 2013


124

Rozman Roza, A., Coprnica Maramuda

Rozman Roza, 1997, str. 21

Rozman Roza, A., Eleonora in povodni mož

Rozman Roza, 2013

Rozman Roza, A., Vodovodni gost

Rozman Roza, 2013

Staman, J. B., Razbojniška hči

Staman, 2011

Stepančič, D., O zmaju, ki je želel biti kralj

http://www.bukla.si/upload/book_media/14085_14231_170x260.jpg

Stržinar, J., Zaljubljeni zmaj

http://mmc.bolha.com/1/image/ab/78/_46aad0f814e4e.jpg

Stržinar, J., Začarane rožice prijazne čarovnice

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/01/Naslovnica_Zacarane_rozice_prijazne_carovnice.JPG

Stržinar, J., Vilinka

http://www.rabljene-knjige.si/media/catalog/product/cache/1/image/700x/88afe66b831260b6746cd33e4afc86e1/v/i/vilinka.jpg


125

Stržinar, J., Povodni mož in Makov škrat

http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC-PJPQDLZI

Svetina, P., Ropotarna

http://www.zalozbamis.com/upload/velike/cf67624b701b9f6404c96a457031107a.jpg

Štampe Žmavc, B., Ure kralja Mina

Štampe Žmavc, 1996

Štampe Žmavc, B., Bajka o svetlobi


Štampe Žmavc, B., Škrat s prevelikimi ušesi


Štampe Žmavc, B., Princesa kamnitih besed


Štampe Žmavc, B., Pogašeni zmaj


Štampe Žmavc, B., Abra in Kadabra



126

Štampe Žmavc, B., Petelin in zmaj


Štampe Žmavc, B., Duhec Luka in gregorčki


Štampe Žmavc, B., Čaroznanke


Štampe Žmavc, B., Čarovnik


Štefan, A., Lešniki, lešniki

http://ftpmirror.your.org/pub/wikimedia/images/wikipedia/sl/2/26/Le%C5%A1niki%2c_le%C5%A1niki.gif

Trdina, J., Kresna noč

http://www.rabljene-knjige.si/media/catalog/product/cache/1/image/700x/88afe66b831260b6746cd33e4afc86e1/k/r/kresna_no_.jpg

Vandot, J., Kekec gre na pot

http://mmc.bolha.com/3/image/193503/193651/JOSPI-VANDOT--KEKEC-GRE-NA-POT_5590c8a4651aa.jpg

Vandot, J., Kekčeve zgodbe

http://mmc.bolha.com/2/image/195504/196625/Kekceve-zgodbe-_564c409640ea4.jpg


127

Vandot, J., Pri Torklji Triborklji

file:///C:/Users/anja.rajter/Downloads/Pri_URN-NBN-SI-DOC-WBT9ADXE.pdf

Voglar, M., Miška, ki je rada takšna, kakršna je

https://www.dzs.si/artikel/8634120031++++++-1/miska-ki-je-rada-taksna-kakrsna-je-?folderId=10232299

Zajc, D., Najzmaj v Na papirnatih letalih

Zajc, 1978, str. 22

Zajc, D., Bridka Ludvikova bitka

Zajc, 1958

Zajc,. D., Pesmi, pravljice in igre za otroke

Zajc, 1990

Žebre, Z., V čudežni svet in nazaj

http://mmc.bolha.com/1/image/29134/29508/V-cudezni-svet-in-nazaj-Zdenka-Zebre--Mondena1997-Kamen-na-srcu---Zebre-Mondena1996-14x21cm-166stran_4b1b846973669.jpg

Župančič, O., Pomladna ladja

http://mmc.bolha.com/2/thumb2/197503/199187/Pomladna-ladja---Oton-Zupancic_56f8ecaf0af81.jpg


128

Priloga 3: Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban

Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban je tretji del empiričnega dela diplomske naloge. Opravili smo ga v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove "vse", kar je po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" ona in ga raziskujemo skozi diplomsko delo (Vogrinc, 2013, str. 108). Prvi del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in odgovore na prvih osem vprašanj pridobili preko elektronske pošte, drugi del intervjuja pa smo opravili ustno, v prostorih SAZU-ja. Neuradni del intervjuja sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu.

1. Kako je z bajeslovnimi bitji ženskega spola v slovenskih ljudskih pravljicah? Jih je več ali manj kot bajeslovnih bitij moškega spola? Imajo večinoma pozitivno podobo?

Bajnih bitij ženskega spola je v slovenskem izročilu kar dosti, predvsem v naravi so si ljudje predstavljali, da se pogosto pojavljajo (vile, žalik žene, divje žene, krivopete, fidinje, velikanke, perice, morske deklice ali vodne vile). Ženska bajeslovna bitja tudi prerokujejo usodo otrokom ob rojstvu (rojenice, sojenice). Kar nekaj je bajeslovnih likov, ki bdijo nad tem, da se ženska opravila – predvsem preja – opravljajo po predpisanih pravilih (ne predolgo v noč, ne na kvatrne dni ipd.). Takšna bitja so npr.: Torka, Četrtka, Petka, Kvatrnica. Z vetrovi je povezana Burja in »vetrova mamica«, ki odpira vrata votline, v kateri so počivali vetrovi. 'Ostanek višjih' bajeslovnih bitij je Pehtra baba ali Pehta, tudi Baba ali Zlata baba. Te so na svoj način nasledile slovansko boginjo Mokoš. Prinašajo rodovitnost, povzročajo dež pa tudi druge vremenske pojave, lahko pa so tudi nevarne, če jih ljudje srečajo ob nepravem času na nepravem mestu. Poleg teh pa so tudi strašljiva in demonska ženska bajeslovna bitja – to so predvsem: Smrt (ker je v slovenskem jeziku ženskega spola), Mora, Kuga in ženski strahovi: Preglavica, Teleba, Trnivka, Barbera, Polednica (iz poldan) in številni drugi. 2. Kako je z bajeslovnimi bitji kačami in kačoni? Imajo v slovenski ljudski pravljici praviloma pozitivno ali negativno podobo? Mislite, da je to povezano z biblijskim motivom kače? Kače in zmaji pa tudi drugi reptili in kuščarji (meglenščak, močerad, modras, malavar, bazilisk) imajo v slovenskem izročilu po navadi negativno vlogo: Zmaj ali večglava kača ogrožata mesto; zmaj ugrabi dekle, princeso; zmaju morajo prinašati teleta in drugo živino za hrano; kača ubije preganjalca kač; zmaj iz petelinjega jajca povzroča neurja in razdejanja. Vendar ima kača lahko tudi pozitivno vlogo: ščiti domačijo in otroke ter prinaša blaginjo (bela kača ali ož sta nekakšna zaščitnika domov: kača položi v skrinjo s pšenico svojo krono, da je vedno polna; čuva otroke, ki so prijazni z njo in ji dajo piti mleka); če pa jo preženejo ali ubijejo, domača sreča in blaginja izgineta, otroci umrejo, nastopi revščina. Kače tudi pomagajo človeku, ki pade v jamo, preživeti, tako da skupaj z njimi liže kamen, da ostane sit.


129

Negativni značaj kač in zmajev ne prihaja le iz krščanstva, že starejše religije (tudi slovanski osnovni mit) so temeljile na boju med junakom (Perunom) in zmajem (Velesom). Ta arhetip se ponavlja tudi v številnih pravljicah. Pozitivna stran teh živali izvira iz čaščenja kač, ki so lahko tudi poosebljale vladarje, mitske prednike in zaščitne duhove (hišni duh, duh prednikov). Njihova vloga je pomembna, saj npr. na zmaju oz. vodni kači (v Bibliji je to morski zmaj Lerviatan, v slov. izročilu riba Faronika) sloni svet. Predstavljajo silo, ki je latentno prisotna in lahko spremeni svet v kaos. 3. Kaj pa bajeslovna bitja čarovnice in coprnice? Imajo v slovenski ljudski pravljici večinoma negativno podobo? Čarovnice so v čarobnih pravljicah predvsem bajeslovna bitja, ki imajo večinoma negativno vlogo (Janko in Metka, Čarovnikova hči, Peteršiljka). V povedkah pa so čarovnice predvsem ženske (lahko tudi moški), ki imajo moč čaranja, vedeževanja in zdravljenja ali zavdajanja bolezni in povzročanja drugih nesreč (toče, neurja, kraje mleka živini, žita na poljih ipd.). V povedkah nimajo vedno negativne vloge, pogosto nastopajo kot vračice ali vrači, ki zdravijo in svetujejo ljudem, imajo jasnovidne sposobnosti, zagovarjajo bolezni, 'dvigujejo' zaklade ipd. Včasih se povedke tudi norčujejo iz njihovega šarlatanstva. So pa tudi številne povedke, ki pripovedujejo o njihovih negativnih dejanjih: zavdajo, uročijo, povzročijo, da se človek ponoči izgubi in tava v grmovju v krogu, s svojimi dejanji celo umorijo človeka ali povzročijo nesreče. Pogosto jih tudi povezujejo z vragom (črnim mačkom, škratom), s katerim so sklenile pakt in jim zato služi. V nekaterih pripovedih je čutiti vpliv inkvizicije in krščanskega pregona čarovnic (opisujejo čarovniške shode na sabat in letenje na goro, kjer je ples z vragi). Še danes na odmaknjenem podeželju ljudje pripovedujejo, kako jim je čarovnica povzročila, da so jim krave poginile ali da nimajo mleka, da je toča pobila pridelek, da so zboleli ipd. Po navadi obtožujejo tega sosede ali čudaške stare ljudi. Čarovnicam sorodne so v lokalnih izročilih farce in fidinje na Bovškem; štrige na Primorskem ipd. 4. Imajo bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu praviloma pozitivno podobo? Velikani nimajo le pozitivne vloge, celo večkrat kot ne so ljudem nevarni in jim tudi škodijo, včasih tudi nehote (Velikanova hči odnese v predpasniku ljudi in vprego s polja; velikan hodi ljudem krast hrano). Sicer pa so bolj nevtralni, živijo na gorah in si podajajo orodje, da zgradijo svoje palače. Pogosto so jih povezovali s starim prebivalstvom, ki se je pred prišleki umaknilo v hribe (Ajdi, Grki, Rimska deklica). Številne pravljice pripovedujejo o neumnem velikanu – ogru, ki ga človek pretenta, ali se mu z zvijačo izogne ali reši pred njim (Odisej in Kiklopi). 5. Kam uvrščate bajeslovno bitje Jutrmana? Kolikor mi je znano, Jutrmana omenja le en vir, in sicer Davorin Trstenjak leta 1859. Po tem opisu bi lahko sklepali, da pooseblja jutranjo prebujanje narave, v tem izročilu npr. jutranje rosenje. Torej bi lahko bil nekakšno poosebljeno bajeslovno bitje, kot je npr. Veter. Kelemina ga je sicer primerjal s Kombalom, ki je imel podobno vlogo kot Kresnik.


130

6. V sodobnih pravljicah se pojavljajo tudi literarni liki škratovke. V vaši monografiji ni navedeno, da bi obstajali tudi ženski liki škratov. Jih v ljudskem slovstvu ni bilo? Starejše slovenske ljudske pripovedi 'škratovk' res ne omenjajo izrecno, zato domnevam, da so škrate povezovali z iskanjem zakladov in kopanjem rud v rudnikih, pa tudi z drugimi hudomušnostmi, ki so jih povzročili človeku v gozdovih in na pašnikih ter močvirjih. Slovensko izročilo jih celo povezuje z zmajem in vragom. Zato so jih pri nas, tako kot vile, ljudje videli predvsem kot možočke. Drugače je s palčki (nineki), ki pa v slovenskih povedkah ne nastopajo pogosto, večkrat jih zasledimo v pravljicah. V tujem izročilu pa se pojavljajo tudi škratice, npr. pri skandinavskih trolih in anglosaksonskih škratih. 7. V sodobnih pravljicah smo zasledili poleg literarnih likov povodnih mož tudi povodne žene. V vaši monografiji so ženski liki bajeslovnih bitij povodnih mož opredeljeni kot morske deklice, bitja s človeškim trupom in ribjim spodnjim delom telesa. V mladinski literaturi so literarni liki povodne žene predstavljene tudi kot povodnim možem podobna bitja. Kako bi jih uvrstili vi? Tudi tukaj tradicionalno slovensko izročilo ločuje povodne može od vodnih vil (ni nujno, da imajo ribji rep) in morskih deklic ali rusalk. Te so bolj ženstvene in nežne kot pa povodni mož, ki je lahko cel hrust in podoben divjemu možu. Domnevam, da so tudi povodne žene v sodobnih pravljicah njemu podobne. 8. Med katera bajeslovna bitja bi uvrstili pošasti, ki se pojavljajo v sodobni slovenski mladinski literaturi? S tem mislim naslednje literarne like: Čofle, gorske bogove, Grdavše, kosovirje, mišjega strahca iz Sapramiške, Ščeperja in druge. Grdavši (Gaja Kos) so bitja, ki imajo grde razvade in obožujejo lepo vreme. "Njihova najljubša hrana so popražena mušja krilca s kosmato plesnivimi štrukeljci in z navadnim regratom, posipanim z nohtnimi opilki. Živijo ob robu odpadov. Večina ljudi lahko gleda v grdavša, a ga ne vidi." (Kos, 2010, 8)

Ščeper (v Svetlana Makarovič: Ščeper in Mba) je bitje z velikimi, okroglimi očmi. "Obrasel je bil s kratkim, mehkim puhom ... Večino dneva je prespal" (Makarovič, Zlata mačja preja, 2014, str. 279). Imel je veliko vrečo, napolnjeno s sanjami, ki mu zadostujejo za vse življenje. "Bitja njegove vrste lahko spijo samo v skalnih votlinah in nikjer drugje" (Makarovič, str. 289). Imel je tačice, krempeljce in drobna ramena. Hranil se je z robidnicami in pil roso. Tekom dogajanja v pravljici je njegov puh postajal gostejši in daljši. Kadar se je naščeperil, je bil videti precej večji.

Mba (v Svetlana Makarovič: Ščeper in Mba) je bitje, ki je malo podobno "črvu, malo pijavki, malo drobni kačici ... ni bila ne pijavka, ne kača, ne črv, ne kuščar, ne polž, ne stonoga, ne riba" (Makarovič, 2014, str. 290). Premikala se je tako, da se je zvila "v lok, se zravnala, se spet zvila v lok in se zravnala, in ves čas si je zadovoljno godla "mba mba" " (Makarovič, 2012, str 290).

Čofli (Andrej Rozman Roza):


131

"Čofli živijo v podzemlju pod Rožnikom." (Rozman Roza, 2012, str. 5) Njihova jama "ima tri izhode in jezero" (Rozman Roza, 2012, str. 6). "Pet jih je in hodijo ven le ponoči … . Radi imajo vse, … vendar iz nobene hiše nikoli ničesar ne odnesejo drugje kot v svojih želodčkih" (Rozman Roza, 2012, str. 5). Po telesih so kosmati kot medvedki (Rozman Roza, 2012, str. 6), njihove oči pa "imajo tako moč, da lahko hipnotizirajo in zazibajo v sanje kogar koli" (Rozman Roza, 2012, str. 5). Kadar so v nevarnosti, se vedno poslužujejo hipnotiziranja. "Igrajo se … tako, da se lovijo in skrivajo v podzemnih hodnikih in vodah. Pogovarjajo se s signali, ki potujejo po zraku podobno kot telefonski, le da so šibkejši in imajo veliko manjši domet" (Rozman Roza, 2012, str. 6) ter "razumejo vse, kar ljudje govorijo" (Rozman Roza, 2012, str. 41).

Kosovirji (v Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici) živijo v deželi Kosoviriji. Kosovirje delimo na radovedne in neradovedne. Imajo mehak črn kožuh in dolg košat rep. Prebivajo v letečih žlicah, na katerih rastejo paradižniki, ki so njihova glavna hrana.

Mišji strahec (v Svetlana Makarovič: Sapramiška, Korenčkov palček) lahko leti po zraku in straši do enih zjutraj. Je prijazen, ustrežljiv in včasih ukazovalen.

Tovrstna bitja iz sodobne mladinske literature se uvrščajo med fantazijske like, ki so pogosteje podobne živalicam in redkeje antropomorfnih oblik. S svojo dobrodušnostjo po navadi niso strahovi, pač pa nasprotno, otroku simpatični junaki, ki bi jih lahko imel za svoje igračke oz. prijatelje.

9. Ima kakšna pokrajina na slovenskem etničnem ozemlju kakšne posebnosti, na primer bolj nasilna bajeslovna bitja od bitij katere druge pokrajine?

Ne vem, če je vezano ravno na pokrajino. Res pa je, da recimo so pokrajine, kjer je veliko več pravljic oziroma jih je bilo vsaj nekoč in so tudi danes ohranjene v večjem številu. V drugih pokrajinah so prevladovale povedke; to so kratke zgodbice, bolj vezane tudi na neko resnično doživetje. Ljudje so jih pripovedovali kot nekaj, kar se je njim zgodilo. Na Koroškem so se ohranile predvsem povedke. Izročilo so vselej vezali na realno življenje in zato pravljice tam ne živijo tako zelo. Recimo koroška pravljica Mojca Pokrajculja je živalska pravljica in ne klasična čudežna pravljica. Nasprotno pa so se v Reziji ohranile številne pravljice in to najbolj klasične pravljice z antičnimi motivi, kot so Ojdip, Polifem, Amor in Psihe. V Reziji so s pravljicami živeli. Medtem ko so na Koroškem pripovedovali bolj realne stvari, npr. o Pehtri babi, ki je ohranjena tudi v šegah.

10. Rezija se po pevskem, glasbenem in plesnem izročilu precej razlikuje od drugih pokrajin. Je tudi pri bajeslovju tako?

Bajeslovni liki, ki se pojavljajo v Reziji, so precej podobni kot drugod, imajo pa drugačna imena. Posebnost Rezije je na primer Grdinica; to je v bistvu napol zmaj napol divja kozica; dalje velikan Dardaj in Kodkodeka, Divji možje, vodne deklice, čarovnice … imajo isti značaj kot drugod v slovenskem izročilu. Zanimivo je, da Rezijani nimajo tako zelo veliko bajeslovnih bitij, na primer poosebljenih bolezni, kot je pri nas recimo kuga ali pa netek ... Imajo tudi vile, škrate oz. škarifiče, o katerih pripovedujejo, da včasih hodijo ponoči k dekletom, od tod tudi nezakonski otroci.


132

11. Obstaja kakšna glasba, pesem ali ples, katerega izvor so pripisovali bajeslovnim bitjem?

Vile naj bi ljudi naučile peti in plesati. Tudi morske deklice naj bi naučile ljudi peti. Violino naj bi ljudi naučili igrati škratje ali divji možje. Znane so pravljice o tekmovanju v igranju na violine med pastirjem in hudičem.

12. Ali se razlikujejo bajeslovna bitja med primorskimi in gorskimi pokrajinami? Bi lahko rekli, da so čisto drugačna?

V bistvu čisto drugačni … To nikakor ne, ker podobnosti v bajeslovnih bitjih odkrivamo po celi Evropi. Tako germansko kot romansko izročilo imata zelo podobno motiviko. Jasno, da so specifike, ampak velikani, gorni možje, vile, škrati … Ti se pojavljajo povsod. So pa neke specifike. Primorci imajo recimo Krivopete, to so nekakšne divje žene, ki imajo zasukane noge ali pa roke, tega na Gorenjskem in drugod po Sloveniji ni. Poznajo pa na Koroškem na primer žalik žene, ki naj bi tudi imele kopita namesto nog. So razlike, na Primorskem je več morskih deklic, tudi vodnih vil, ki utopijo človeka ali pa mu z lasmi povežejo noge in ga potegnejo v vodo.

13. Doma sem iz Zgornje Savinjske doline. Se bajeslovna bitja iz izročila naše doline bistveno razlikujejo od bajeslovnih bitij iz izročila drugih pokrajin?

V Zgornji Savinjski dolini je ohranjenega veliko ljudskega izročila. O tem je veliko pisal Fran Kocbek. On ima precej teh zgodbic od divjih mož do zmajev. Ohranjenih je tudi veliko pravljic. Kolikor jaz vem, je v Zgornji Savinjski dolini to izročilo zelo bogato. Zelo se navezuje na alpsko izročilo in podobne elemente najdemo tudi v germanskem izročilu.

15. Lahko to prepletanje in podobnost izročila med dvema pokrajinama pripišemo temu, da so določeni ljudje, na primer godci, vagabundi in podobni, veliko potovali in potem te zgodbe pripovedovali ali da se je kakšna ženska primožila v drugo pokrajino?

Sigurno. Prenašanje je bilo zelo močan faktor pri poenotenju izročila. Sorodnosti najdemo v evropskem prostoru. Glede tega obstajajo različne teorije. Difuzionistična teorija zagovarja prenašanje preko ljudi, to, kar ste vi omenili, s potovanji, selitvami, ženitvami, pa tudi prek knjig. Knjige so močno pripomogle, da se je izročilo širilo po celem svetu. Pripovedi iz Pančatantre, pa Tisoč in ena noči, ki so sicer orientalskega izvora, so v Evropi zelo močno prisotne. Drugi zagovarjajo evolucijo in da se je izročilo razvijalo bolj lokalno. Ljudje imajo arhetipski način razmišljanja, zato po celem svetu govorijo o podobnih bitjih in značilnostih. Krivopeta se na primer pojavlja tudi v Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji.

16. Katero bajeslovno bitje bi pa vi posebej izpostavili oz. vam je najbolj blizu in zakaj?


133

(se nasmehne) Vile so mi dosti blizu, po drugi strani pa bi lahko rekla, da tudi škratje. Da bi imela prav neko bitje, ki bi mi bilo prav zelo pri srcu, to pa ne vem, težko rečem. Mislim, da bi to lažje rekla za literarne like, kot pa za bajeslovne. Na primer Sapramiška, Kosovirji in drugi liki Makarovičeve, ki so mi vsi zelo simpatični. Potem Grdavši od Gaje Kos. Recimo to.

Sledi neuradni del intervjuja, ki smo ga opravili ob sproščenem klepetu v kavarni.

Imamo tudi na slovenskem etničnem ozemlju ljudske pravljice, podobne pravljicam o

Pepelki, Sneguljčici …?

Ja, tudi mi smo imeli Sneguljčico, Pepelko, Rdečo kapico …, le da so bile malce

drugačne od pravljic, ki sta jih zapisala brata Grimm. To kaže na to, da se je naše

izročilo razvijalo ločeno od zapisov bratov Grimm. Sneguljčica v eni od slovenskih

različic ne pride k palčkom, ampak k razbojnikom. Pokopali so jo s tiktakajočo uro in

princ jo je našel po tiktakanju.

Veliko je tudi pravljic, ki imajo, kot npr. Rdeča kapica, v sebi simbolistiko prehoda iz

otroštva v odraslost, med njimi tudi Pepelka, Trnuljčica, Peteršiljka.

Ima katero od bajeslovnih bitij tudi posebne značilnosti (kar se tiče oblačil in zunanjega

izgleda)?

Vile imajo po navadi prosojna, čipkasta oblačila. Palčki in škrati so znani po tem, da so

oblečeni v modre hlače in rdečo kapo ter nosijo v rokah svetilke. Gozdni in gorni možje

pa so velikokrat oblečeni ali ogrnjeni v listje, kožuh ali mah.

Documents

DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3891/1/RAJTER,_Anja,_Diploma,_2._9._2016.pdf · Veliko zahvalo dolgujem svoji mentorici Mileni Milevi Blažić, ki