Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti
DIPLOMSKO DELO
Barbara Skuber
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti
Diplomsko delo
KULTURA GOVORA NA RADIU CENTER
Mentorica: doc. dr. Alenka Valh Lopert Kandidatka: Barbara Skuber
Somentorica: doc. dr. Melita Zemljak Jontes
Maribor, 2013
Lektorica:
Špela Drevenšek, dipl. sloven. (UN)
Prevajalec:
Aleš Šopinger, prof. ang. in uni. dipl. prev. in tol. za nem. jez.
Zahvala
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Alenki Valh Lopert
in somentorici doc. dr. Meliti Zemljak Jontes,
za strokovno svetovanje, spodbudo in potrpežljivost
pri nastajanju diplomskega dela.
Iz srca hvala moji družini,
ki ste me vsa ta leta podpirali in ste zmeraj verjeli vame,
mi stali ob strani in me vzpodbujali.
Hvala tebi Bojan,
da v vsakem trenutku verjameš vame,
me podpiraš ter mi vlivaš upanja in poguma.
FILOZOFSKA FAKULTETA
Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija
www.ff.um.si
IZJAVA
Podpisani-a Barbara Skuber, rojen-a 27. 6. 1988, študent-ka Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s knjiţevnostjo in Prevajanje in
tolmačenje nemščina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Kultura govora
na Radiu Center, pri mentorici doc. dr. Alenki Valh Lopert in somentorici doc. dr.
Meliti Zemljak Jontes, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Kraj, Maribor
Datum, 20. 9. 2013
__________________________
(podpis študenta-ke)
POVZETEK
Diplomsko delo Kultura govorna na Radiu Center predstavlja analizo govora na
komercialnem radiu, ki pokriva vso Slovenijo in je odvisen od dobičkonosnosti.
To pa doseţe le z visoko poslušanostjo, kar pa Radiu Center uspeva, saj ima po
Sloveniji kar 21 različnih frekvenc, s tem pa se prilagaja tudi v jeziku, saj jih
poslušalci poslušajo prav zaradi razgibanega, manj strogega jezika. S tem pa pride
do odstopanj od knjiţnega jezika. Ta odstopanja so lahko večja ali manjša, lahko
so le naključni govorni spodrsljaji pri hitrem posredovanju različnih informacij,
lahko pa so ta odstopanja ţe pri govorcu samem in so lahko narečno obarvana.
Diplomsko delo podrobneje predstavlja analizo glasoslovja in oblikoslovja
zbranega gradiva jutranjega programa Radia Center, v katerem zasledimo tako
poklicne in nepoklicne govorce.
Ključne besede: radio, komercialni radio, transkribiranje, mariborski pogovorni
jezik, glasoslovje, oblikoslovje.
ABSTRACT
The graduation thesis Speech Culture at Radio Center is a speech analysis of a
commercial radio which can be tuned into all over Slovenia and is depended of its
commercial income. This can only be achieved with high ratings, which are
achieved by Radio Center, because it uses 21 different radio frequencies. This
number of frequencies and range of the radio dictates the adaptation of language
and it is this adapted less official language that attracts most of the listeners. This
leads to deviations from the standard language. These deviations can be minor or
extensive, they can only be some speech lapses, because of a fast sharing of
different kinds of information, but on the other hand, these deviations can be
found by the speaker itself and can be dialect depended.
The graduation thesis presents the phonetic and morphology analysis of the
gathered materials from the morning show of the Radio Center, in which we can
find professional as well as amateur speakers.
Keywords: Radio, commercial radio, transcription, Maribor dialect, phonetics,
morphology.
Kazalo
1 UVOD .................................................................................................................. 1
2 NAMEN ............................................................................................................... 2
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ........................................................................... 3
4 METODOLOGIJA DELA ................................................................................... 4
4 TEORETIČNA IZHODIŠČA .............................................................................. 5
4.1 Zgodovina radia ................................................................................................ 5
4.1.1 Zgodovina radia v Sloveniji ....................................................................... 6
4.1.2 Komercialni radio v Sloveniji .................................................................... 7
4. 2 Radio Center..................................................................................................... 8
4.2.1 Zgodovina in obseg delovanja Radia Center .............................................. 8
4.2.2 Programska shema ...................................................................................... 9
4.2.3 Cilji in vizija Radia Center ....................................................................... 10
4.2.4 Skrb in vzgoja za raven radijske govorne kulture na Radiu Center ......... 11
4.3 Zvrsti slovenskega jezika ................................................................................ 12
4.3.1 Socialne zvrsti .......................................................................................... 12
4.3.2 Neknjiţni pokrajinski pogovorni jezik ..................................................... 14
4.4 Mariborski pogovorni jezik ............................................................................. 15
4.4.1 Glasoslovje ............................................................................................... 15
4.4.2 Naglas in jakost ........................................................................................ 15
4.4.3 Samoglasniški sistem ............................................................................... 16
4.5 Ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik ......................................................... 18
4.6 Prenosniški zvrsti ............................................................................................ 20
4.7 Radijski novinar .............................................................................................. 21
4.7.1 Izobrazba radijskega novinarja ................................................................. 22
4.7.2 Tehnike (radijskega) podajanja informacij ............................................... 22
4.7.3 Moderator in govor ................................................................................... 23
4.8 GOS – korpus govorjene slovenščine ............................................................. 26
4.9 Transkribiranje ................................................................................................ 26
5 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 30
5.1 Analiza ............................................................................................................ 30
5.1.1 Legenda za razumevanje govorcev .......................................................... 30
5.1.2 Glasoslovje ............................................................................................... 31
5.1.2.1 Samoglasniki – naglas in naglasno mesto ............................................. 31
5.1.2.2 Samoglasniški upad ............................................................................... 34
5.1.2.3 Soglasniki .............................................................................................. 38
5.1.2.4 Izgovor predloga v ................................................................................. 38
5.1.2.5 Izgovor fonema v ................................................................................... 39
5.1.2.6 Premene zaradi zvenečnosti .................................................................. 39
5.1.2.7 Povzetek ................................................................................................ 41
5.1.3 Oblikoslovje ............................................................................................. 43
5.1.3.1 Samostalnik ........................................................................................... 43
5.1.3.1.1 Sklanjanje samostalnika ..................................................................... 43
5.1.3.2 Pridevnik ............................................................................................... 44
5.1.3.3 Glagol .................................................................................................... 44
5.1.3.4 Prilastek ................................................................................................. 44
5.1.3.5 Predlog ................................................................................................... 44
5.1.3.6 Veznik ................................................................................................... 45
5.1.3.7 Členek .................................................................................................... 46
5.1.3.8 Medmet .................................................................................................. 53
5.1.3.9 Povzetek ................................................................................................ 54
5.2 Gradivo, zapisano po posnetkih ...................................................................... 56
5.2.2 Prosto govorjena besedila ......................................................................... 56
5.2.3 Brana besedila .......................................................................................... 75
6 Sklep ................................................................................................................... 91
7 Literatura ............................................................................................................ 93
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Šolska in umetniška govorna interpretacija .................................. 25
1
1 UVOD
Diplomsko delo predstavlja radijsko postajo Radio Center
(http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2. 2013)) v Mariboru, ki je nastala
leta 1999, sprva le kot hobi, kasneje pa se razvije v najbolj poslušan komercialni
radio v Sloveniji. S svojimi frekvencami pokriva celotno Slovenijo in s svojo
programsko shemo navdušuje pribliţno 100.000 poslušalcev
(http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2. 2013)). Programska shema ponuja
poslušalcu vse od glasbe do informativnih oddaj. Zasnovani so predvsem tako, da
poslušalcu zjutraj na poti v sluţbo in popoldan na poti iz sluţbe nudijo veliko
glasbe, novic, vremena in prometnih informacij. Da poslušalec vedno znova
preklopi na frekvenco Radia Center, je zasluţen tudi sam govor in način
govorjenja, ki se v veliki meri prilagaja poslušalcu, to pomeni, da ga pravopisna in
slovnična pravila ne vodijo tako strogo, govor je bolj sproščen. Prav govor je
jedro te diplomske seminarske, transkribirane in analizirane so tri ure, v katerih se
menjuje prosto govorjeno in brano besedilo. V diplomskem delu smo preučili
način govorjenja in odstopanja pri prosto govorjenem in branem besedilu na
glasoslovni in oblikoslovni ravni.
2
2 NAMEN
Diplomsko delo preučuje govor na Radiu Center predvsem z vidika glasoslovja in
oblikoslovja. Ker gre za komercialni radio, za katerega je značilno, da način
govora ni strogo knjiţen. Pokazati ţelimo razlike govora v primerjavi s knjiţnim
jezikom.
Namen diplomskega dela je analizirati, izpostaviti in preučiti govor poklicnih in
nepoklicnih govorcev na komercialnem radiu, ki je lahko prosto govorjeno ali
brano besedilo, pri tem se bomo osredotočili na glasoslovne in oblikoslovne
razlike.
Glede na to, da ima Radio Center središče svojega delovanja v Mariboru in v
Ljubljani, ţelimo ugotoviti, ali na govor v etru vpliva tudi narečje.
3
3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
S pomočjo teoretičnega dela ţelimo predstaviti kulturo govora na Radiu Center,
kar pomeni način govora v prosto govorjenih in branih besedilih.
Domnevamo, da pri govoru na komercialnem radiu prihaja do odstopanja od
knjiţnega jezika. Ugotoviti ţelimo, kje v jeziku nastanejo ta odstopanja in
natančneje, kakšna so odstopanja v glasoslovju in oblikoslovju.
Dokazati ţelimo, da so odstopanja od knjiţnega jezika pri nepoklicnih govorcih
večja kot pri poklicnih govorcih.
4
4 METODOLOGIJA DELA
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in
empiričnega dela. Uskladitev teh dveh delov je pomembna, zato je uporabljena
različna metodologija dela, ki se smiselno povezuje in dopolnjuje.
V teoretičnem delu bomo uporabili:
– metodo deskripcije (opisovanje teoretičnih konceptov),
– metodo klasifikacije (definiranje pojmov),
– metodo kompilacije (povzemanje spoznanj in stališč drugih avtorjev).
V empiričnem delu bomo uporabili:
– metodo analize in sinteze,
– komparativno metodo.
5
4 TEORETIČNA IZHODIŠČA
V teoretičnem delu bomo predstavili zgodovino in delovanje, programsko shemo
ter cilje in vizije Radia Center. Pogledali bomo začetke radia v Sloveniji in jih
primerjali z začetki v Nemčiji. Pojasnili bomo, kaj je komercialni radio in kako
deluje. Opredelili bomo zvrsti slovenskega jezika, mariborski pogovorni in
ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik. Ker diplomsko delo temelji na govoru
radijskih novinarjev in drugih zaposlenih na radiu, bomo pogledali, kakšno
izobrazbo naj bi imel radijski novinar in kakšne tehnike radijskega podajanja
informacij obstajajo. Ker je gradivo zapisano, bomo pojasnili kaj je transkribiranje
in kakšni so načini zapisovanja.
4.1 Zgodovina radia
Začetki radia segajo v 19. stoletje, ko je Heinrich Rudolph Hertz dokazal, da
lahko energijo (elektromagnetne valove) pošlje z ene na drugo točko, brez
prevodnikov (Črešnovar (2012: 16) povzema Pirc 2005).
Hertzovo delo preučuje Italijan Guglielmo Marconi ter pri tem uporablja teorijo
angleškega fizika J. C. Maxwella, ki je opisoval širjenje elektromagnetnih
valovanj. S tem je Marconi leta 1895 začel z ozemljeno oddajno anteno brezţično
prenašati signale, sprva le 1,6 km daleč, od leta 1902 pa mu je uspelo redno
prenašati sporočila prek Atlantika. Po prvi svetovni vojni, po iznajdbi elektronike
za ojačitev električnih signalov in proizvodnje visokofrekvenčnih nihanj, so v
Evropi in v ZDA začele nastajati prve radijske postaje (Golčar 2003: 11).
Prva radijska postaja na svetu je nastala v ZDA, imenovala se je KDKA in je kot
prva pripravila javno radijsko oddajo (Črešnovar (2012: 16) povzema Barnard
2000).
Leta 1922 je v Veliki Britaniji začela oddajati radijska postaja BBC (British
Broadcasting Company) (Črešnovar (2012: 17) povzema Crisell 1997). Leta 1995
so uvedli digitalno oddajanje, za katero je potreben poseben radijski sprejemnik
6
(Črešnovar (2012: 18) povzema Pirc 2005). Pri nas trenutno razpolaga s
frekvencami za eno digitalno radijsko omreţje samo RTV Slovenija.
Radio v Nemčiji pa obstaja od začetka prejšnjega stoletja in sluţi informiranju in
zabavi ljudi. Poskusi radia v Nemčiji segajo v 1. svetovno vojno, kjer sta Hans
Bredow in Alexander Meißner prenašala glasbo preko elektronskih oddajnikov in
sprejemnikov (http://www.uni-due.de/einladung/Vorlesungen/ausblick/rundfunk.h
tm (Pridobljeno: 7. 6. 2013)). Konec leta 1980 pride do razcveta nemškega radia.
Danes tako v dualnem sistemu obstaja 430 javnopravnih in zasebnih radijskih
postaj, ki so lokalno in regionalno usmerjena. (http://www.tatsachen-ueber-
deutschland.de/de/kultur-med ien/main-content-09/rundfunk.html (Pridobljeno: 7.
6. 2013)).
Študija, ki je bila objavljena 7. marca 2013, je pokazala, da je v Nemčiji 63
javnopravnih, ki se financirajo iz naročnin in oglaševanja, 226 zasebnih, ki se
financirajo le iz oglaševanja in 94 drugih radijskih postaj. Iz medijske analize »ma
2012« je razvidno, da kar 52 %, to je 12,34 milijonov ljudi v povprečju posluša
zasebne radijske postaje, medtem ko ostalih 48 % (11,4 milijonov) posluša
javnopravne radijske postaje. Najbolj poslušani zasebni in najbolj poslušani radio
nasploh v Nemčiji je NRW, s pribliţno 1,73 milijoni poslušalci
(http://www.vprt.de/thema/marktentwicklung/medienmessung/radio-messung/ma-
radio/ma-2012-ii/content/ma-2012-ii-gesamtausw (Pridobljeno: 7. 6. 2013)).
4.1.1 Zgodovina radia v Sloveniji
Začetki radia v Sloveniji segajo v leto 1923, ko je Mario Osman v laboratoriju za
radijsko tehniko, v poštni sluţbi v Ljubljani, sestavil prve radijske sprejemnike, tri
leta kasneje pa je potekal prvi prenos koncerta z amatersko radiooddajno postajo.
Vinko Zor je iz Holandije in Anglije leta 1925 prišel z zamislijo, da bi lahko v
Ljubljani postavili svojo radijsko postajo (Črešnovar (2012: 18) povzema Brojan
1999: 12).
7
Leta 1928 so v Ljubljani slovesno odprli radijsko oddajno postajo Radio
Ljubljana, ki bi naj sluţila predvsem kot izobraţevalna ustanova, pripravljali so
predavanja, jezikovne tečaje, otroške, mladinske, ţenske, šolske, nacionalne ure
ter radijske igre. Predvajan glasbeni program se je omejeval na slovensko ljudsko
glasbo, predvajali pa so tudi sodobnejšo slovensko glasbo. Prenašali so domače in
tuje glasbene prireditve, operne predstave, koncerte (Črešnovar (2012: 18)
povzema Pirc 2005).
4.1.2 Komercialni radio v Sloveniji
Komercialni radio je mogoče definirati kot medij, ki je finančno odvisen (od
lastnika ali oglaševanja) in bi naj bil politično neodvisen. (Zgrabljič Rotar 2007:
29). Tej finančni odvisnosti (Periz 2012: 9) so prilagojene programske sheme, ki
so sestavljene predvsem iz glasbene vsebine in kratkih informativnih blokov ter
oglaševalskih vsebin. Mediji ne le da vplivajo na to, kaj bomo kupili, delali ali ne,
ampak tudi na to, kaj naj mislimo in kako naj govorimo (Valh Lopert (2008: 59)
povzema Košir 1988). Po 85. členu Zakona o medijih (ZMed) mora program
komercialnega radia obsegati vsebine lastne produkcije najmanj trideset odstotkov
dnevnega oddajnega časa. Gre predvsem za podoben način dela in oddajanja,
vsebine so pripravljene s kar najmanjšimi finančnimi sredstvi, ob kar najmanjši
tehnični zahtevnosti, s kar najmanj ljudmi (Periz 2012: 9).
Zakon o medijih (ZMed)1 opredeljuje radijske in televizijske programe posebnega
pomena, to so:
– radijski programi RTV Slovenija (76. člen),
– lokalni radijski programi (do 10 % slovenskega prebivalstva) (77. člen),
– regionalni radijski programi (do 50 % slovenskega prebivalstva) (79.
člen),
– študentski radijski programi (80. člen),
1 ZMed - http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4666
(Pridobljeno: 7. 6. 2013)
8
– nepridobitni radijski programi. (81. člen).
Iz tega zakona je razvidno, da se komercialne radijske postaje uvršča v lastno
neformalno kategorijo. Glavni dejavnik te delitve je način financiranja. Edino
vodilo komercialnih radijskih postaj je dobičkonosnost, da se ta dobičkonosnost
doseţe, pa je merilo poslušanost (Šoba 2010: 8).
4. 2 Radio Center
4.2.1 Zgodovina in obseg delovanja Radia Center
Radio Center je nacionalni komercialni radio, to je radio, ki je finančno odvisen
od lastnika oglaševalca (Zgrabljič Rotar 2007: 29), in ga je leta 1999 ustanovil
Marko Kolbl. Sprva je Radio Center deloval kot hobi svojega ustanovitelja in je
bil omejen le na meje lokalne skupnosti Maribor, a se je leta 2004 začel širiti po
Sloveniji, najprej s frekvenco v Ljubljani, nato še v drugih večjih mestih po
Sloveniji in je danes prepoznaven kot urbana radijska postaja nacionalne
pokritosti. Tako Center posluša 100.000 poslušalcev (http://www.radiocenter.si/
(Pridobljeno 22. 2. 2013)) iz Maribora, Ljubljane, Celja, Kranja, Velenja, Kopra,
Nove Gorice, Novega mesta, Ptuja, Murske Sobote, Izole, Slovenj Gradca in
Krškega. Štiri leta zapored je bil Radio Center nagrajen z Viktorjem popularnosti
za najboljšo radijsko postajo (2007−2010). Zaposluje preko 40 usluţbencev in se
lahko pohvali s svojo inovativnostjo na področju radia v Sloveniji, saj je prvi v
svoje programske vsebine uvedel znanje ter izkušnje tujih svetovalcev in radijskih
postaj ter je prvi radio v Sloveniji, ki je uvedel nagradne programske vsebine za
poslušalce in je s tem dosegel še večjo poslušanost.
Radio Center pokriva celotno Slovenijo, tako imajo tudi v določenih mestih svoje
pisarne, centralna pisarna pa se nahaja v Mariboru. V Ljubljani je tako, na primer,
zaposlenih osem oseb, v Celju dve osebi, v Krškem dve osebi, v Kopru ena oseba,
v Trbovlju dve osebi in v Slovenj Gradcu ena oseba. Pisarne so med seboj tesno
povezane in dnevno sodelujejo, večinoma so v zunanjih zaposleni trţniki, v
9
manjšem obsegu pa novinarji (http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2.
2013)).
4.2.2 Programska shema
Pon−Pet Sob Ned
5.00–6.00 Jutranji program
6.00–7.00 Jutranji program
7.00–8.00 Nedeljsko jutro
8.00–9.00
9.00–10.00 Glasbeni maraton Glasbeni maraton
10.00–11.00 Dopoldanski
program
Vikend magazin
11.00–12.00
12.00–13.00 Opoldanski
program
Trend Report Opoldanski
program
13.00–14.00 Center mladih
14.00–15.00 Šport Šport
15.00–16.00 Popoldanski
program
Vikend magazin
Vikend magazin
16.00–17.00
17.00–18.00 Center Evrope
18.00–19.00 SI 20 – uradna
glasbena lestvica
Center kulture
19.00–20.00 Slovenija danes
20.00–21.00 Večerni program Večerni program
SI 20 – uradna
glasbena lestvica 21.00–22.00 Nova glasba za
Slovenijo
22.00–23.00 Nočni program
Nedeljsko jutro
23.00–00.00
00.00–2.00 Rush hour
2.00–5.00
10
Kot je razvidno iz sheme, je dnevni tedenski program razdeljen na posamezne
dele programa, med 5. in 9. uro zjutraj je na programu Jutranji program, kjer so
aktualne Novice iz Slovenije in sveta pet pred uro, ki jih bere Vida Valdhuber,
Promet takoj, ko se zgodi, s Štefkom Bratkovičem in aktualno vreme, Jutranji
program pa vodita Sašo Papp in Polona Poţgan. V posamezne dele programa so
vključene različne nagradne in radijske igre, kot na primer Bitka med spoloma,
Skrivnostni zvok, Papp ˈma vas rad, Polona Poţgan vam skrije smeh vsak dan.
Dopoldanski program se začne z Glasbenim maratonom, ki je brez kakršnih koli
prekinitev. Tanja Tiselj se s sogovorniki pogovarja v oddaji Slovenija danes.
Popoldanskemu sledi še Večerni program, ki se zaključi z oddajo Nova glasba za
Slovenijo. Vikend program je povsem drugačen kot program od ponedeljka do
petka, sem so vključeni Vikend magazin z nasveti, kako preţiveti prosti čas, kaj se
dogaja po Sloveniji na športnem, kulturnem in drugih področjih
(http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2. 2013)).
4.2.3 Cilji in vizija Radia Center
Cilji Radia Center so, da skrbijo za zabavo, dobro razpoloţenje in informiranost
svojih poslušalcev ter postati del njihovega vsakdana.
Postati ţelijo vodilni slovenski komercialni radio z največjim deleţem
poslušalcev, ki bo hkrati prvi izbor oglaševalcev med komercialnimi radijskimi
postajami v Sloveniji (http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2. 2013)).
Radio Center s svojimi frekvencami pokriva vso Slovenijo, skupno imajo 21
frekvenc:
– Ljubljana 102.4, 103.3
– Maribor 103.7
– Celje 88.7, 89.1
– Kranj 102.6
– Velenje 105.0
11
– Koper 106.4, 93.8
– Nova Gorica 104.9
– Novo Mesto 99.4
– Ptuj 103.7
– Murska Sobota 103.7
– Za 88.2
– Slovenj Gradec 103.2, 107.8
– Krško 89.3
– Ajdovščina 106.9
– Idrija 104.1
– Kranjska Gora 107.4
– MO 98.3
4.2.4 Skrb in vzgoja za raven radijske govorne kulture na Radiu
Center
Izobraţevanje znotraj Radia Center poteka za vse zaposlene dvakrat letno, na t. i.
internih radijskih konferencah. Izobraţujejo pa se tudi posamezni oddelki znotraj
radia, na razpolago jim je zunanji sodelavec iz Velike Britanije, ki jim je na voljo
v Sloveniji enkrat mesečno, po potrebi pa tudi po e-pošti in Skypeu.
Redno se udeleţujejo medijskih in oglaševalskih konferenc, v tem letu so se
udeleţili dveh takšnih konferenc v mesecu marcu, in sicer RadioDays v Berlinu in
SOF v Portoroţu.
Za koordiniranje konferenc in izobraţevanja nimajo zaposlenega nikogar, takšne
in podobne aktivnosti koordinirata glavni in odgovorni urednik, lahko pa tudi
posameznik, če si ţeli dodatnega izobraţevanja (http://www.radiocenter.si/
(Pridobljeno: 22. 2. 2013)).
12
4.3 Zvrsti slovenskega jezika
Izraz slovenski jezik (Toporišič 2000: 13) obsega vse oblike jezika, tako da ni
pomembno, ali se govori ali piše in ko se govori npr.: knjiţno ali v katerem
narečju, praktičnosporazumevalno ali strokovno, umetnostno, pogovorno,
slengovsko… Te oblike slovenskega jezika imenujemo zvrsti, ki jih ločimo na
socialne, kamor spadajo knjiţni jezik, narečja ter pokrajinski pogovorni jezik,
funkcijske, prenosniške, časovne ali zgodovinske in mernostne.
Skubic (Skubic 2005: 46) je mnenja, da v okviru tradicionalnega pojma knjiţnega
jezika učinkujeta dva pojma, standardni in kulturni jezik. Izraz standardni jezik
opira na pojem jezikovne standardizacije. Deloma se nanaša na pomen, predvsem
pa na standardizacijo jezikovnega izraza. Kulturni jezik (Skubic 2005: 47) se
deloma nanaša na izraz (npr. prestiţna izreka kot simbol spoštovanja do
priloţnosti, naslovnika ipd.), preteţno pa na vsebinske vidike kulturne
komunikacije.
4.3.1 Socialne zvrsti
Socialna zvrst se deli na dva dela (Toporišič 2000: 14), in sicer na knjiţni jezik,
ki je namenjen sporazumevanju in sploh sporočanju na vsem slovenskem ozemlju
in z vsenarodno ter narodnoreprezentativno vlogo in se deli na zbornega in
splošno- ali knjiţnopogovornega, in na neknjiţni jezik, ki se deli na t. i.
zemljepisna narečja in na pokrajinske pogovorne jezike, ki so nekaka nadnarečja
več zemljepisnih narečij.
Pri zbornem jeziku je nosilec zbornega jezika (Toporišič 2000: 15) jezikovno
šolani človek (vsaj do stopnje srednje šole): to je pisec strokovnih in znanstvenih
besedil; novinar in sodelavec dnevnih in drugih periodičnih tiskov; pisatelj,
esejist, pesnik; prevajalec vseh vrst; kdor v podjetjih in ustanovah skrbi za uradno
pisno obveščanje in za najraznovrstnejšo, posebno tudi tehnično dokumentacijo;
13
pisec privatnih pisem in dnevnikov. »Zborni jezik je torej na Slovenskem
predvsem in najprej pisni jezik.« (Toporišič 2000: 15).
Slušna (akustična) oblika zbornega jezika je zaradi tega večinoma branje,
recitiranje, deklamiranje, ki se pojavi v različnih medijih in ustanovah, od
gledališča, televizije, filmi, zlasti veliko pa se ga bere tudi na radiu. Slovenskega
zbornega jezika se človek ne nauči kot materni jezik, ampak se ga nauči z
zavestnim prisvajanjem v šolah pri pouku slovenskega jezika.
Manj stroga, pogovorna varianta zbornega jezika (Toporišič 2000: 16) je splošno-
ali knjiţnopogovorni jezik, ki se uporablja brez vnaprej pripravljenega in
izdelanega besedila, predvsem pred neformalnim zborom, večinoma
nemnoţičnem. Splošni- in knjiţnopogovorni jezik se opira na navadno vsakdanjo
občevalno govorico nenarečno govorečih ljudi na celotnem slovenskem ozemlju,
posebno pa v njegovem osredju, tj. v Ljubljani in njenem bolj ali manj
urbaniziranem širšem okolju, ni pa še v rabi po vsej Sloveniji. Nosilec
knjiţnopogovornega jezika je načeloma isti kot nosilec zbornega jezika, vendar v
drugačnem govornem poloţaju, to je razmerje govoreči – poslušalec, ki si vlogi
neprestano izmenjujeta. Knjiţnopogovorni jezik je v glavnem neuradni, pogosto
pa zasebni. Velikokrat se pri tem jezikovnem občevanju uporabljajo tudi
neverbalna, nejezikovna sredstva, kot so mimika obraza, kretnje, drţa telesa, saj
sta udeleţenca pogovora velikokrat v bliţini drug drugega. Kot ţe zgoraj
omenjeno, gre za govor brez vnaprej pripravljenega besedila, to pomeni, da je
spontano, prosto, navadno se samo govori. Kljub temu, da knjiţnopogovorni jezik
ni razširjen po vsej Sloveniji pa obstajajo značilnosti knjiţnega pogovornega
jezika, ki so širše sprejete (Toporišič 2000: 18). Glasoslovne značilnosti so
predvsem posledica samoglasniškega upada, npr.: kratki nedoločnik (delat, kosit,
dvignit, peč), mnoţinska oblika deleţnika na -l (smo délal, prosíl, smo méril),
izgovor prislova sem [səm] s polglasnikom, izgovor polglasnika ali e, kadar sta
kratka, v primerih kot vídet, védet, tegà, nekateri prislovi tipa gor, dol (za pomen
»gori«, »doli«), izgovor l namesto lj, kadar bi moral stati pred samoglasnikom in
hkrati za soglasnikom: kluč, grable, zaljublen. Avtor v Slovenski slovnici pri
naglasu opozarja predvsem na vse naglasne značilnosti kratkega nedoločnika
14
(nôsit, pêljat, króžit, písat, krênit, morít/morìt, sedét/sedèt), nepremični naglasni
tip namesto mešanega pri samostalnikih tipa gôra gôre, nepremični naglasni tip
pri nekaterih pridevnikih in zaimkih: tèmen tèmnega proti temnegà; tá téga proti
tegà. Pri oblikah so najbolj značilne oblike 3. osebe mnoţine jejo, vejo namesto
zbornih jedó, vedó, in oblike, ki so posledica glasovnih posebnosti, npr. izgovor
[reku] namesto [rékəu]. Skladenjsko je značilna predvsem preprostejša zgradba
stavka in povedi, več pa se uporablja sredstev za vzdrţevanje stika z naslovnikom.
Več je tudi pogovornih besed: a proti vprašalnemu ali, ja proti da (Toporišič
2000: 127).
4.3.2 Neknjižni pokrajinski pogovorni jezik
Neknjiţni pokrajinski pogovorni jezik nastaja kot zemljepisno nadnarečje za
opravljanje nalog, ki jih ima v vsenarodnem okviru knjiţni jezik. V Sloveniji
imamo kar nekaj pokrajinskih pogovornih jezikov (Toporišič 2000: 21), to so
osrednjeslovenski, juţnoštajerski, severnoštajerski (s središčem v Mariboru in z
vplivno močjo proti Ptuju in Ravnam), primorski, rovtarski in koroški. Vidna
značilnost pokrajinskega pogovornega jezika je predvsem raba izposojenk,
predvsem iz nemškega in romanskih jezikov, ki v knjiţni jezik niso sprejete.
Skladnja je preprostejša, značilen je upad kratkih samoglasnikov.
Prvine so lahko ali splošne ali pokrajinsko obarvane, izrazita pokrajinska
obarvanost se kaţe predvsem v naglaševanju in pri stavčni fonetiki. Neknjiţni
pogovorni jezik se uporablja v pogovoru v oţjem krogu, na cesti, v druţabnih
stikih, na delovnem mestu, v druţini. Ta jezik se predvsem govori, najdemo pa ga
lahko tudi zapisanega (Toporišič 2000: 21).
15
4.4 Mariborski pogovorni jezik
Mariborski pogovorni jezik spada med neknjiţne socialne zvrsti slovenskega
jezika. Tonemskih nasprotij v tem govoru ni. Samoglasniški sistem je sestavljen iz
dolgih naglašenih in nenaglašenih kratkih samoglasnikov. Prevladuje nepremični
naglasni tip na osnovi. V mariborskem pogovornem jeziku so opazni številni
germanizmi in kalki (Koletnik 2001: 245).
4.4.1 Glasoslovje
Glasoslovje je povzeto po Mihaeli Koletnik (2001: 247–249), ki je raziskave
izvedla v mestnem jedru na levem bregu Drave.
4.4.2 Naglas in jakost
Tonemskih nasprotij govor ne ločuje, naglas ni vezan na določeno mesto v besedi.
Kot ţe zgoraj omenjeno pozna govor dolge naglašene in nenaglašene kratke
samoglasnike. Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu, le zlogi, ki so bili
tam pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, so naglašeni: ('te:ta, 'me:gla). V
daljših tvorjenkah sta dva naglasa, ki spadata med posebnosti tega govora
'ča:so'pi:s, 'Ma:ri 'bọ:r,'ọ:t'pi:sali. Naglas se posploši na vse ali večino oblik iste
besede (p'rọ:so,p'rọ:sla,p'rọ:sli). V posameznih besedah je naglašen prvi besedni
zlog, do tega je prišlo zaradi naglasnega umika z zadnje cirkumflektirane dolţine
ali kračine zaradi predloga ali predpone (b'la:go, p're:več, 'u:xa, 'za:čne)
(Koletnik 2001: 247).
16
4.4.3 Samoglasniški sistem2
Dolgi naglašeni samoglasniki
i: u:
e: o:
e: (o:)
a:
Izvor:
i:
– iz stalno dolgega i (ˈsi:n),
– staroakutiranega i (ˈni:č),
– po mlajšem naglasnem umiku naglašenega i (ˈvi:ski),
– v imenih (ˈI:gor),
– v prevzetih besedah (maˈši:na).
u:
– iz stalno dolgega u (ˈlu:č),
– iz staroakutiranega u (ˈku:p),
– po mlajšem naglasnem umiku naglašenega (ˈxu:do),
– v imenih (Pˈtu:j),
– v prevzetih besedah (ˈpu:cam).
ẹ:
– iz stalno dolgega e (ˈšẹ:st),
2 Celotno poglavje 4. 4. 3 je povzeto po Koletnik (2001).
17
– iz umično naglašenega e (ˈtẹ:ta),
– iz novoakutiranega e (ˈsẹ:dem),
– iz stalno dolgega nosnega e (deˈvẹ:t),
– iz staroakutiranega nosnega e (sˈrẹ:ča),
– iz stalno dolgega jata (bˈrẹ:k),
– iz staroakutiranega jata (ˈdẹ:t),
– v imenih (ˈMẹ:lje),
– v prevzetih besedah (kˈnẹ:dli).
ọ:
– iz stalno dolgega o (ˈšọ:la),
– iz umično naglašenega o (ˈxọ:dim),
– iz novoakutiranega o (ˈnọ:š),
– iz stalno dolgega nosnega o (ˈzọ:p),
– iz staroakutiranega nosnega o (ˈtọ:ča),
– iz stalno dolgega samoglasniškega l skupaj z u (fiˈžọ ),
– iz staroakutiranega samoglasniškega l skupaj z u (ˈpọ ),
– po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o (ˈọ:trok),
– v imenih (ˈPọ:xorje),
– v prevzetih besedah (kˈnọ:f).
e:
– iz staroakutiranega nosnega e (ˈve:č),
– iz staroakutiranega jata (xˈre:n),
– iz novoakutiranega e v zadnjem ali edinem zlogu (kˈme:t),
– iz novoakutiranega ə v zadnjem ali edinem zlogu (ˈpe:s),
– iz umično naglašenega ə (ˈme:gla),
– iz e v prevzetih besedah (ˈge:rm),
– je fonetna varianta ozkega e v glasovni zvezi -e (ˈ ).
o: je alofon ozkega o v zlogih -lo-, -oj in ro- (čˈlo:vek, ˈvo:jna).
18
a:
– iz stalno dolgega a (dˈva:),
– iz storoakutiranega a (ˈja:s),
– iz stalno dolgega ə (ˈda:n),
– iz novoakutiranega ə (ˈma:ša),
– po mlajšem naglasnem umik naglašenega a (ˈsa:mo),
– iz a v imenih (ˈA:na),
– iz a v prevzetih besedah (ˈca:jtnge).
Samoglasniški r se izgovarja skupaj s polglasnikom (ˈbrf, posˈtrf).
Kratki nenaglašeni samoglasniki
Kratki nenaglašeni samoglasniki so i, u, e, o, a in ə in se bistveno na razlikujejo
od knjiţnega jezika (Koletnik 2001: 245−254).
4.5 Ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik
Ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik (Toporišič 2000: 18–19 – celotno
poglavje 4.5 povzeto po J. Toporišič) sodi med tiste jezike, ki v primerjavi z
zbornim jezikom izginejo glasovi v knjiţnopogovornem jeziku.
Izgubijo se:
– glagolska pripona i v nedoločniku in namenilniku (nost);
– v sedanjiku, kolikor se 1. in 2. oseba ednine ne izgovarjata kot polglasnik
(nosmo, noste, nosjo – nosəm, nosəš);
– končnici -i in -u se radi izgubita v dajalniku in mestniku ednine (k hiš, v
hiš); vendar v končnici -i in -u ostaneta pri predlogih, ki se veţejo z
mestnikom in toţilnikom (sem v avtobusu, grem v avtobus);
– -i ostane tudi tedaj, če mu sledi j (v Nemčiji);
19
– mnoţinski -i imenovalnika se rad izgubi pri pridevniških besedah v
prilastkovi vlogi (mlad fantje);
– glasova i in u se izgubljata v predponah in v osnovi (prpravta se, drgač);
– samo kot polglasnik se govorita i in u, kadar sta kratka in naglašena (sət,
krəh);
– -aj se govori samo -ej, zvezi əv ali al pa -ou (zdej, prov, žov).
V ljubljanskem pogovornem jeziku je posebnost to, da se nenaglašena končnica -o
pri samostalnikih srednjega spola izgublja (mlék, ôkn), s tem pa besede prehajajo
v moški spol, zaradi česar ima tudi pridevnik ob njih obliko moškega spola (dóber
mlék, visòk ôkn).
V posameznih primerih so za ljubljanski pogovorni jezik značilne tudi izgube
samoglasnikov, zlitja glasov in prevoji (clo, tuki, morš).
Soglasniški sklop (Toporišič 2000: 22) nj se izgovarja kot jn (sajne, kojna), na
začetku besede in za e ali i pa kot n (niva, svinak). Če j začenja pripono ali
končnico, se nj izgovarja kot jn (petelinji), lj se izgovarja kot lj praktično samo na
meji takih dveh morfemov (bivolji), sicer pa kot l (lubezen).
V oblikoslovju je značilna glagolska pripona -va- namesto -ova-/-eva-
(kupvat/kupčvat).
Ljubljanski pogovorni jezik ni isto kot ljubljansko narečje, obstajajo razločevalne
narečne značilnosti, kot so na primer: ukanje v prednaglasnem zlogu (kusi, utrok),
akanje v ponaglasnem zlogu (mama ena lepa hiša nam. Imamo eno lepo hišo),
končnica -am namesto -om (z bratam) (Toporišič 2000: 18–19).
20
4.6 Prenosniški zvrsti
Vrste govorjenega jezika
Poznamo več vrst govorjenega jezika (Toporišič 2000: 32), pri tem je najvaţnejša
razlika, ali je govorjeno besedilo slušna uresničitev ţe danega besedila ali pa je
neposredna izvirna slušna ubeseditev dane predmetnosti – najboljši primer take
oblike govorjenega besedila sta branje in spominska obnova besedila. Najteţje je
neposredno ubesedovalno (t. i. prosto) govorjenje. Tukaj se trpijo pojavi kot so
pretrganost, preskakovanje iz ene skladenjske oblike v drugo, delna nestrnjenost
in slabša povezanost posameznih delov besedila, njihova medsebojna slabša
usklajenost, ponovitve, negladkost – primer takšnega govorjenja je pogovor o
vsakdanjih rečeh ali pa poročilo. Vse te slabosti morajo pri reproduktivnem
govorjenju odpasti, ker negativno vpliva na stil. Pričakuje se točnost, večja
skladenjska doslednost, eleganca izvedbe v vsem.
Prenosniška zvrst je vsekakor tudi zapisano besedilo. Zapisana beseda (Toporišič
2000: 33) ima precej drugačne značilnosti kakor govorjena. Pismenemu človeku
omogoča daljšo dobo, v kateri skuša besedilo razumeti, zato jo je mogoče laţje,
zlasti pa natančneje dojemati in se je tudi naučiti povzemati ali celo reproducirati.
Najpomembnejša razlika med zapisanimi in govorjenimi besedami je, da se pri
zapisanih ločijo nekateri jezikovni pojavi, ki se pri govorjenih besedah ne ločijo.
Toporišič v Slovenski slovnici podaja primere kot so, da se ločijo lastna imena od
občnih, stroga je tudi delitev na povedi. Avtor podaja tudi prednosti pisane besede
pred govorjeno, predvsem ta, da je laţja iz vidika glasoslovja, v pisani besedi
namreč ne ločimo ozkih in širokih e-jev in o-jev, prav tako ni polglasnika,
izgovornih variant fonemov, zapletenih stavčnofonetičnih značilnosti ipd. Slabost
pisanega jezika je ta, da lahko pride do dvoumnosti. Pisani jezik (Toporišič 2000:
34) je glavna osnova za reprodukcijo govora.
21
4.7 Radijski novinar
Radijski novinar je ključ do pridobivanja in posredovanja informacij. Informacije
lahko pridobiva iz drugih medijev, ali pa sam določa temo pogovora in si išče
temu primerne sogovornike. Gre za poseben način posredovanja informacij,
predvsem z vidika poslušalca, saj se k slišani informaciji ne more vrniti, tako kot
se lahko recimo pri informaciji iz časopisa – prav zaradi tega mora biti vsebina
(Golčar 2003: 51), ki je podana poslušalcu jasna, v razumljivem jeziku, brez
odvečnih podatkov in doumnosti, ki bi lahko zmotila oziroma preusmerila
njegovo pozornost. Da je poslušalčevo sprejemanje in dojemanje učinkovitejše, je
priporočljiva uporaba pogovornega sloga, kar pomeni, da pri sestavljanju
novinarskega prispevka ni nujna stroga slovnična pravilnost. Pri podajanju in
razumevanju je moteča raba decimalnih številk in kratic. Za podajanje informacij
se mora radijski novinar naučiti (Golčar 2003: 52) pisati kratke, jedrnate in
razumljive stavke.
Za podajanje informacij obstajajo različne oblike (ţanri) novinarskega sporočanja:
– Vest – je kratko sporočilo o nekem dogodku, ki predstavi le osnovna
dejstva in podatke.
– Poročilo (reportaţa) – predstavi nek dogodek z več podatki, ki ga
podrobneje pojasnjujejo, skupaj z okoliščinami, v katerih se je dogodil in z
akterji, ki so bili udeleţeni. Pri tej obliki se lahko poroča neposredno iz
mesta dogajanja ali pa dogajanje zapiše za kasneje posredovan prispevek.
– Komentar – je novinarska zvrst, v kateri avtor, s ponavadi določeno
časovno distanco, analitično razmišlja o dogodku in razkriva njegovo
ozadje ter za razliko od vesti in poročila doda tudi subjektivno vrednostno
sodbo.
– Izjava – je (ponavadi kratek) zvočni insert, ki ga novinar vključi v svoj
prispevek v katerem določena oseba, ki predstavlja pomembnega akterja v
nekem dogodku, poda informacijo (Golčar 2003: 52–55).
22
4.7.1 Izobrazba radijskega novinarja
Izobraţevanje je ključni vidik vsake profesionalne dejavnosti (Erjavec 1998: 20),
v vsaki profesionalni dejavnosti bi radi zagotovljeno kakovost, ki pa se dobi
predvsem iz dobre izobrazbe, tako je tudi v novinarstvu. Marsikdo se je dandanes
učil novinarstva v praksi, predvsem je veliko takšnih, ki nikoli niso obiskovali
»novinarskih šol«, ampak so se z učenjem ob svojem poklicu »prekvalificirali«.
Izobrazba izboljša tudi kakovost novinarskega dela (Erjavec 1998: 21), saj je širše
zasnovana kot učenje v praksi, saj je pridobivanje znanja v praksi konkretno,
tehnično in omejeno. Se pravi, da se pouči samo o situacijah, ki nastanejo v tistem
določenem trenutku, ni pa širše zasnovano. Na radijskih postajah lahko imajo tudi
interna izobraţevanja (Sinkovič 2010: 75), kar pomeni, da sami organizirajo
predavanja, delavnice ipd., predvsem iz tega razloga, ker se v šolah bolj poudarja
pisna podoba jezika. Tako so televizijski in radijski govorci (Sinkovič 2010: 76)
prepuščeni svojemu občutku za jezik.
Radio Slovenija, ki je iz lastnih potreb ustanovila Center za kulturo govora3 pod
tedanjim vodstvom Ane Mlakar, skrbi za kulturo govora na Radiu Slovenija.
Usposabljanje je namenjeno predvsem mladim radijskim govorcem, novinarjem
in napovedovalcem. Predavanja potekajo v manjših skupinah (8 učencev) in
trajajo za novinarje dva semestra, za napovedovalce pa tri semestre.
Najobseţnejše področje fonetičnih vaj je namenjeno pravorečju, vaje so
zasnovane na napakah, ki jih slišimo v slovenščini v javni rabi.
4.7.2 Tehnike (radijskega) podajanja informacij
Tehnike (Golčar 2003: 55–61) podajanja informacij so načini, s katerimi se
podajajo zbrane informacije:
3 Povzeto po http://tvu.acs.si/priznanja/dobitniki/index.php?did=203&leto=2003 (Pridobljeno: 25.
8. 2013)
23
– Intervju – je standardna oblika radijskega delovanja, kjer novinar s
sogovornikom predstavi temo.
– Informativno blok – so kratki dnevni termini, v katerih so aktualne
informacije predstavljene z omejenim številom besed.
– Osrednja informativna oddaja – so časovno daljše in omogočajo bolj
poglobljeno podajanje informacij.
– Debatno oziroma diskusijsko omizje – gre za posredovanje informacij,
kjer se zbere nekaj ljudi (poznavalci oziroma neposredni akterji) v studiu
in spregovorijo o določeni tematiki.
– Nagradne igre – pripravlja jo radijska postaja skupaj s poslovnim
partnerjem, ki na tak način predstavljajo svoje storitve in izdelke.
4.7.3 Moderator in govor
Od moderatorjev (Golčar 2003: 62), imenovanih tudi spikerji, je v veliki meri
odvisna uspešnost posameznega radia, saj so vez med njim in poslušalcem.
Moderator se rodi in ne naredi, saj se marsikatere lastnosti, ki je potrebna za
dobrega moderatorja, enostavno ne more naučiti, sem sodijo posameznikove
naravne danosti in osebnostne lastnosti, kot so ustrezne glasovne karakteristike in
komunikativnost. Glavno orodje moderatorja je vsekakor govorni aparat, ki ga je
treba ohranjati v dobri kondiciji, kar pa se lahko doseţe samo z veliko vaje, kot je
glasno branje (Golčar 2003: 62).
Moderatorja predvsem zaznamuje izreka, to je izgovor, artikulacija, ki je
individualna (Marc, Torkar Papeţ 2006: 35). Govorni aparat so določeni organi,
ki sodelujejo pri tvorbi glasu, to so trebušna prepona, rebra in mišice prsnega
koša, oba reţnja pljuč, sapnici s sapnikom, grlo, stene ţrelnem ustne in nosne
votline, jezik, zobje in ustnice (Marc, Torkar Papeţ 2006: 34). Med tehnike
radijskega govora spada tudi pravilno branje, ki ima v tem primeru, za razliko od
»šolskega literarnega branja«, nekoliko drugačne zakonitosti glede intonacije,
upoštevanja ločil in naglaševanja. Intonacija je drugačna zaradi ločil, ki se ne
24
upoštevajo tako kot pri šolskem literarnem branju, pri radijskem branju se
intonacija ne spremeni ko je vejica ali pika, naredi se le kratek premor, v katerem
se vdihne in se nato z isto intonacijo nadaljuje, pri piki se tudi ne spremeni
intonacije, ampak se naredi malo daljši premor. Slovnična pravila so pomembna, a
pri sproščeni komunikaciji bi ga le omejevala. Kljub temu pa je potrebno
oblikovati slog, ki bo kljub pogovorni sproščenosti še zmeraj zagotavljal skrb za
ohranjanje slovenskega jezika (Golčar 2003: 62).
Katarina Podbevšek govori o dveh vrstah govorne interpretacije literarnega
besedila (Podbevšek 2006: 22–36), in sicer o govorni interpretacija šolskega in
umetniškega literarnega besedila. Interpretativno branje se v sodobni didaktiki
knjiţevnosti uporablja kot izraz, ki se izvaja pri pouku knjiţevnosti kot del šolske
interpretacije literarnega besedila. Učitelj literarno besedilo (Podbevšek 2006: 22)
največkrat interpretativno bere, lahko pa ga tudi interpretativno govori na pamet.
Učitelj ţeli z interpretativnim branjem vplivati na učenčevo doţivljanje.
Umetniška govorna interpretacija (Podbevšek 2006: 32) uporablja Katarina
Podbevšek za posebno igralčevo govorno dejavnost, ki jo v igralski praksi
navadno imenujejo umetniška beseda. Umetniško govorno interpretacijo
(Podbevšek 2006: 36) literarnega besedila izvaja igralec kot javni nastop pred
neposredno ali posredno prisotnim občinstvom, pri tem zavestno kaţe svoje
razumevanje in čustveni odnos do besedila. Šolska in umetniška govorna
interpretacija literarnih besedil (Podbevšek 2006: 49–50) sta si podobni v
interpretativnem branju poezije, interpretativnem govorjenju poezije na pamet ali
recitaciji, interpretativnem branju proze, razlikujeta pa se v tem, da gre pri šolski
govorni interpretaciji za interpretativno govorjenje (pripovedovanje) proze na
pamet, pri umetniški govorni interpretaciji pa za interpretativno govorjenje proze
na pamet ali umetniško pripovedovanje.
Pri šolski govorni interpretaciji gre za interpretativno branje dramskega besedila
ali (interpretativno) branje vlog, pri umetniški govorni interpretaciji pa za
interpretativno branje dramskega besedila ali (interpretativno) branje vlog ali za
koncertno izvedbo. Kljub podobnostim se govorni interpretaciji v marsičem tudi
razlikujeta. Osnovne značilnosti obeh govornih interpretacij so:
25
Preglednica 1: Šolska in umetniška govorna interpretacija
Šolska govorna interpretacija4
(interpretativno branje)
Umetniška govorna interpretacija
(umetniška beseda)
javni govor javni govor
del pedagoške dejavnosti del igralske umetnosti
del učne ure del nastopa
učitelj (učenec) igralec
šolske okoliščine odrske (radijske, televizijske …)
okoliščine
stalno, znano občinstvo naključno, neznano občinstvo
starostno, izobrazbeno enako starostno, izobrazbeno različno
neposredna prisotnost publike neposredna ali posredna (radio, tv, film
itd.) prisotnost publike
zahtevan besedni odziv nebesedni odziv (aplavz, ţviţgi itd.)
stalno število poslušalcev nestalno
literarno besedilo (vse zvrsti) literarno besedilo (vse zvrsti)
govorna sredstva govorna sredstva
branje, govorjenje na pamet (manj) branje, govorjenje na pamet
obvezna priprava obvezna priprava
spodbujanje estetskega doţivljanja pri
učencih
predstavljanje lastnega doţivetja in
spodbujanje estetskega doţivljanja pri
poslušalcih
vzgoja načelno ni del vzgoje
zunajbesedilne informacije za učence ni zunajbesedilnih informacij (razen
gledališki list)
učitelj izraţa svoje stališče do besedila igralec izraţa svoje stališče do
besedila, včasih ob pomoči reţiserja,
lektorja itd.
načelno ni ţelje po izvirnosti, po lastni
poetiki
ţelja po izvirnosti, inovativnosti, po
oblikovanju lastne poetike
4 Podbevšek, K., (2006): Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški praksi.
Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 51.
26
4.8 GOS – korpus govorjene slovenščine
GOS je korpus govorjene slovenščine, ki je začel nastajati v začetku leta 2009.
Slovenski jezikoslovci so v sodelovanju s tehnično stroko (Trojina, zavod za
uporabno slovenistiko, Amebis, d. o. o., Kamnik, Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v
Mariboru) prav zaradi razgibanosti slovenskega jezika, ki se kaţe v velikih
razlikah v tem, kako pišemo in kako govorimo, ter vpliv narečne razpršenosti na
govor, ter tudi zato, ker se zelo malo ve o tem, kako govorimo v vsakdanjem
ţivljenju, izdelali zbirko pogovorov v slovenščini, ki so jo poimenovali Korpus
govorjene slovenščine. Sem sodijo pogovori v slovenskem jeziku, zapisani in na
posnetkih, v najrazličnejših situacijah, radijske in televizijske oddaje, šolske ure,
zasebni pogovori itd. Zbirka je uravnoteţena, kar se tiče razmerja med temi
raznovrstnimi tipi pogovorov, tako da je reprezentativna za slovenščino
(http://www.korpus-gos.net/ (Pridobljeno: 13. 5. 2013)). V ta korpus je vključenih
pribliţno 120 ur posnetkov. Korpus GOS vsebuje:
– posnetke govora;
– pogovorni zapis govora, tj. zapis po načelu »zapiši, kot slišiš« (primer:
tko);
– standardizirani zapis govora, tj. zapis po načelu »zapiši, kot pišemo« (isti
primer: tako);
– standardiziranemu zapisu avtomatsko dodane podatke o osnovni obliki in
oblikoslovnih lastnostih besed;
– podatke o situaciji, kjer je bil narejen posnetek;
– podatke o govorcu (http://www.korpus-gos.net/ (Pridobljeno: 13. 5.
2013)).
4.9 Transkribiranje
27
Transkribiranje je zapisovanje govorjenih besedil, ki ga je v Sloveniji natančno
začela raziskovati Jana Zemljarič, ki je tudi vodilna raziskovalka na tem področju.
Skupnega standarda transkribiranja za slovenski prostor še ni (Zwitter Vitez,
Zemljarič Miklavčič, Stabej, Krek, 2009: 437–442).
Obstajajo pa različne prakse transkribiranja govorjenih besedil, ki jih lahko
zasledimo v treh usmeritvah:
1. V slovenski dialektologiji se običajno uporablja t. i. fonetična transkripcija
oz. fonetična transkripcija OLA (Slovenski lingvistični atlas) z dodanimi
različnimi diakritičnimi znaki (Zorko, 1995).
2. Ortografski zapis pogovornega jezika se uporablja predvsem v
besedilodlovnih in pragmatičnih raziskavah govorjene slovenščine, v
spletnih forumih, klepetalnicah, blogih in nekaterih literarnih delih.
Ortografski zapis ima zato naslednji značilnosti:
– raba slovenskega knjiţnega črkopisa brez dodanih posebnih znakov (npr.
za polglasnik),
– zapis ponazarja pojave moderne vokalne redukcije in druge pogovorne in
narečne prvine govorjene slovenščine (npr. maš čevle, to je zloml, jes
mam …).
3. V jezikovnotehnološki praksi (Ţgank idr., 2006, Zemljarič Miklavčič,
2007) se uporablja v glavnem poknjiţen zapis govorjenega jezika, iz
katerega niso več vidni pogovorni in narečni pojavi.
EAGLES (Expert Advisory Group on Language Engineering Standards5)
priporočajo tri ravni transkripcije in sodijo med mednarodne standarde za
referenčni govorni korpus:
S1 – ortografska predstavitev besedila v standardni (knjiţni) normi,
S2 – fonemska predstavitev besed v citatni obliki (tako kot so besede
izgovorjene),
S3 – fonetična transkripcija, ki predstavlja dejansko glasovno podobo izjave.
5 Povzeto po: http://www.ilc.cnr.it/EAGLES/home.html (Pridobljeno: 25. 8. 2013)
28
Skupina EAGLES se zavzema tudi za označevanje identitete govorca, menjavanje
govorcev in hkratnega govora, priporočajo tudi zapis glasovnih polleksikalnih
enot (eee, mhm, aha itd.) in neleksikalnih enot (smeh, kašljanje, jok itd.),
samopopravljanjm besednih fragmentov in nerazumljivih fragmentov. Na
prozodični ravni priporočajo tudi označevanje premorov (Zwitter Vitez, Zemljarič
Miklavčič, Stabenj, Krek, 2009: 437–442).
Kot lahko vidimo, obstaja več načinov transkribiranja. Mira Krajnc Ivič (2004:
475–498) se je pri prepisovanju oziroma transkribiranju zvočnih posnetkov sodnih
obravnav odločila za t. i. razširjeno ortografsko transkripcijo, kjer so replike
ločene. Z oglatimi oklepaji je označen del obravnave, v katerem sta udeleţenca
govorila hkrati, tj. prekrivanje govora, besede so zapisane standardno (knjiţno),
nedoločnik je zapisan brez končnega i-ja, ker je tako izgovorjen, zapisano je tako,
kot je bilo slišano. Razlike v transkribiranju so ţe pri sami uporabi velikih in
malih začetnic in ločil. Raziskave (Krajnc Ivič (2004: 475–498) povzema
Müllerová 1979: 16; Zemljarič Miklavčič 2008: 144–147) so pokazale, da govorni
jezik tvorijo z intonacijskega in semantičnega vidika zaključene enote, ki niso
nujno tudi skladenjsko zaključene, zato v transkribiranju raba simbolov za ločila
ne zajame načina, kako se besede dejansko kopičijo v govoru. Tako se pri
transkripciji opuščajo velika začetnica, kadar označuje začetek povedi, in ločila.
Ločila kot grafična znamenja zaznamujejo tonski potek, premore, vrste stavkov,
povedi, nedokončane skladenjske zgradbe, kot so preskoki, zamolki, omahovanja
in podobno (Krajnc Ivič 2004: 475–498). Kljub temu pa se iz povsem praktičnih
razlogov (Krajnc Ivič, 2004: 475–498) raba pike, klicaja in vprašaja kot končnih
ločil zdi smiselna in v transkripcijah sodnih obravnav nemoteča. Darinka
Verdonik (Valh Lopert (2008: 70–71) povzema Verdonik 2007) se je zapisovanja
besedila lotila skladno s knjiţnim standardom. Pogovorne, narečne izgovorjene
besede so zapisane tako, kot je predvideno po knjiţnem standardu in ne tako, kot
so v resnici izgovorjene. Podobnega načela se drţi tudi Jana Zemljarič Miklavčič,
odločila se je za zapisovanje zvočnega signala v t. i. ortografski transkripciji (Valh
Lopert (2008: 70–71) povzema Zemljarič Miklavčič 2004), kjer so besede
zapisane s pravopisno tradicijo, določi pa se lista besed, oblik in morfemov, ki se
29
pojavljajo v govorjenem jeziku, v standardnem zapisu pa jih ni (Valh Lopert
(2008: 70–71) povzema Zemljarič Miklavčič 2004).
V diplomski nalogi so pri transkripciji govora na Radiu Center uporabljena tako
končna ločila kot nekončna, saj je uporaba le-teh smiselna pri razumevanju
govorjenega. Pri samem zapisu govora smo se odločili za rabo velikih začetnic,
kot tudi čim bolj zvesto predstavljeno glasovno podobo govora, ki bi prikazala
tista mesta v besedah, kjer pride do odstopanja od knjiţnega jezika. Pri zapisu
smo se odločili za fonemsko transkripcijo (Zemljarič Miklavčič 2008: 135), ki je
prilagojen govorjenemu jeziku.
30
5 EMPIRIČNI DEL
5.1 Analiza
Vzorec analize po: Valh Lopert A., (2008): Kultura govora v mariborskih medijih
(nacionalni Radio Maribor in komercialni Radio City). Doktorska disertacija,
Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
5.1.1 Legenda za razumevanje govorcev
V zapisanem gradivu so imena šifrirana, izpisana so le v poročilih, branih
besedilih in so sestavni del novic:
Ng 1, Ng 2, Ng 3
– N – novinar (1−3), poklicni govorec;
g – prosto govorjeno besedilo;
Nb 4
– N – napovedovalec (4), poklicni govorec;
– b – brano besedilo;
G 1, G 2, G 3, G 4, G 5, G 6, G 7, G 8, G 9, G 10, G 11, G 12, G 13, G 14, G 15,
G 16
– G – (so)govorec (1−16), nepoklicni govorec (Valh Lopert 2005: 151).
[ ] – prekrivanje govora
{ } – glasbeni insert
*PG – analizirano pri prosto govorjenem besedilu
… – nedokončana misel
31
(glasba) – glasbeni vloţek
5.1.2 Glasoslovje
V nadaljevanju je najprej naveden primer, ki je zapisan tako, kot je izgovorjen
(levo), desno pa je njegova knjiţna podoba po Slovenskem pravopisu (2000).
5.1.2.1 Samoglasniki – naglas in naglasno mesto
Samoglasnik a:
(1) daljšanje naglašenega kratkega à v é:
Ng 1: kéj za kàj; séj za sàj.
G 4: kéj za kàj.
G 11: jés za jàz.
(2) polglasnik namesto à:
G 4: sə$j za sàj.
G 9: nə$s za nàs.
G 10: jə$s za jàz.
G 11: və$m za vàm.
G 14: sə$j za sàj; zdə$j za zdàj.
Samoglasnik e
32
(1) polglasnik namesto naglašenega knjiţnega é/è ali nenaglašenega e, razvit
zaradi samoglasniškega upada:
Ng 1: sevə$da za sevéda; álpskəm za álpskem; tə$m za tém; səm za sèm; vsə$h za
vsèh; vsə$m za vsèm.
Ng 2: ósəm za ósem; tə$ško za teţkó; sevə$da za sevéda.
Ng 3: ósəm.
Nb 4: kə$r za kèr.
G 4: sə$m za sèm.
G 10: sə$m; vərjéla za verjéla.
G 11: sə$m; teorétičən za teorétičen; práktičən za práktičen.
(2) é namesto knjiţnega ê
Ng 3: ókéj za ókêj.
Nb 4: séji za sêji; mnénju za mnênju.
(3) è namesto knjiţnega é
Ng 1: tèm za tém.
(4) è namesto knjiţnega ê
Ng 1: èna za êna.
(5) ê namesto knjiţnega è
Ng 1: ţêp za ţèp.
33
Ng 2: nêverjétno za nèverjétno; nê za né.
Nb 4: nêdolóčen za nèdolóčen; nêstránkarski za nèstránkarski.
Samoglasnik o
(1) ó namesto knjiţnega ô
Ng 1: dóbre za dôbre; svetó no za svetô no; dóbro za dôbro.
Ng 2: dó go za dô go.
Ng 3: svetó no; dóbro.
Nb 4: dóbro za dôbro.
G 1: pogóje za pogôje
G 2: dóbra za dôbro; dóber za dôber.
G 3: otróka za otrôka.
G 5: dóbro za dôbro.
Naglasno mesto v slovenskem jeziku ni določeno s posebnim preprostim
pravilom, saj je pogosto ţe v isti besedi naglasno mesto na različnih zlogih, ker je
določeno za vsako besedo posebej (Toporišič 2000: 66–71).
Analiza kaţe, da je za naglasno mesto pogosto značilen umik na levo, torej na
zlog proti začetku besede:
Nb 4: Bŕnik za Brník.
G 14: opázl za opazíli tudi opázili.
34
Sprememba naglasnega mesta pa je pogosta tudi pri števnikih:6
Ng 1: pétnajst za petnájst.
Ng 2: sédemnajst za sedemnájst; trínajst za trinájst; šésnajst za šestnájst.
G 16: štírinajst za štirinájst.
5.1.2.2 Samoglasniški upad
(a) V vzglasju:
Upad i:
Ng 2: má za imá.
Ng 3: má.
G 3: máta za imáta, májo za imájo.
G 6: májo.
G 14: májo.
(b) Sredi besede:
Upad i:
Ng 1: slíkco za slíkico.
Ng 3: smo blí za smo bilí; blí za bilí.
G 4: trúdm za trúdim.
6 Mediji so upoštevali prvo zapisano dvojnico v SSKJ (pétnajst/petnájst), vse do izida Slovenskega
pravopisa leta 2001. SP pa predpisuje samo naglas na drugem zlogu. Analiza pa potrjuje, da je v
rabi tudi naglas na prvem zlogu.
35
G 5: blà za bilà; stá la za stávila.
G 10: míslla za míslila.
G 11: posprávl za posprávili; vádl za vádili.
G 13 nósle za nosíle.
G 14: opázl za opazíli in opázili.
Upad e:
Ng 1: nardíu za naredíl; kázən za kázen; dóbər za dóber.
Ng 2: nardíli za naredíli.
Ng 3: nardíli za naredíli.
G 3: vídla za vídela.
G 4: vŕšt za vréči; cé ga za célega.
G 11: zló za zeló.
G 14: kérga za katérega.7
Upad a:
G 5: mórš za móraš.
G 7: mógo za móra .
G 10: zdə$j za zdàj.
G 11: kídu za kída ; zjútri za zjútraj; mórm za móram.
G 14: slíšu za slíšal; zdə$j za zdàj.
Upad sklopa -aj:
G 4: čéri za včéraj.
7 Pride tudi do upada sklopa -at-.
36
(c) V izglasju:
Upad i:
Ng 1: prášat za prášati.
Ng 2: tút za túdi.
Ng 3: tút za túdi.
G 2: izglasovál za izglasováli.
G 3: zarát za zarádi.
G 4: štír za štíri.
G 5: povédat za povédati.
G 9: pər za pri; a za ali.
G 11: tút za túdi; začél za začéli.
Upad o:
Ng 1: číst za čísto.
G 9: ottájal za odtájalo.
G 10: sám za samó.
G 11: mál za málo; velík za velíko; sám; grôzn za grôzno.
(č) pri nedoločniku
Ng 1: móra sem prášat za móra sem prášati; ne mára tút kídat za ne mára tudi
kídati; mórem slíko objávit za móram slíko objáviti.
Ng 3: naučím kídat za naučím kídati.
37
G 5: mórš še povédat za móraš še povédati.
G 7: nê bi mógo délat za nê bi móral délati.
G 11: mórm rêčt za móram rêči; ne zná kídat za ne zná kídati.
(č) delna redukcija samoglasnika v polglasnik in pojav polglasnika ob
zvočnikih (m, n, r, l)
Ng 1: kázən za kázen; álpskəm za álpskem; təm za tém; səm za sem; vsəm za
vsèm.
Ng 2: ósəm za ósem.
Ng 3: ósəm za ósem.
Nb 4: kər za ker.
G 4: səm za sèm.
G 10: səm.
G 11: teorétičən za teorétičen; práktičən za práktičen.
(d) v pred- in ponaglasni legi pri del. -l, kjer nenaglašeni samoglasniki
onemijo
Ng 2: réku za rékel; nardíli za naredíli.
Ng 3: smo blí za smo bilí; blí za bilí;nardíliza naredíli.
G 3: vídla za vídela.
G 5: blà za bilà; stá la za stávila.
G 10: míslla za míslila.
G 11: posprávl za posprávili; vádl za vádili;zló za zeló.
38
G 13 nósle za nosíle.
G 14: opázl za opazíli in opázili.
5.1.2.3 Soglasniki
(a) Izguba soglasnikov
Ng 1: komentári za kometárji; gorénski za gorénjski; (na) Gorénskem za
Gorénjskem; Trontel za Trontelj. Ng 1: ósemindevédeset za osemindevétdeset
Ng 2: mánkajo za mánjkajo; vidlívost za vidljívost, šésnajst za šestnájst.
Ng 3: sédeminpédeset za sédeminpétdeset.
Nb 4: odájo namesto oddájo; odálo namesto oddálo.8
G 10: zadovólna za zadovóljna.
G 15: zaj za zdàj.
G 16: pretsèm za predʍsèm.
(b) Izgovor del. -l kot -u
Ng 2: réku za rékel.
5.1.2.4 Izgovor predloga v
(a) S polglasnikom:
– namesto zveneče w variante pred zvenečimi nezvočniki:
8 Kadar bi v govorni verigi morala priti drug ob drugega dva enaka soglasnika (redko
tudi več), se zlijeta v enega daljšega; če sta zapornika ali zlitnika, se lahko izgovarjata
tudi vsak posebej (oddati v odati) (Toporišič 2000: 79).
39
G 7: və brême za w brême.
G 13: və rásti za w rásti.
5.1.2.5 Izgovor fonema v
(a) V vzglasju se fonem v realizira kot zobnoustnični v in kot fonem f.
1) kot zobnoustnični v
– namesto zveneče variante w pred zvenečimi nezvočniki v okolju za
soglasnikom:
Ng 1: Vrême za Wrême.
Ng 4: vrême za wrême.
– Namesto dvoustničnega za predhodno besedo, ki se končuje na
samoglasnik:
Ng 1: temperatúre, vrême; pri vrêmenu; bo vrême, gledé na vrême.
Nb 4: na čélu vláde za lade; nôvi vládi.
2) kot f
– namesto nezveneče variante ʍ pred nezvenečimi nezvočniki
G 7: fsebíno.
5.1.2.6 Premene zaradi zvenečnosti
V mariborskem pogovornem jeziku (Valh Lopert 2005:97) se zveneči nezvočniki,
tako kot v knjiţnem govorjenem jeziku, premenjujejo z zvenečimi variantami,
zveneči pa z nezvenečimi. Ker posebnosti ni, so navedeni samo ponazarjalni
40
primeri mest premen iz gradiva, ki so sicer izgovorljivi po normi (Slovenska
slovnica 2000 in SP 2001):
a) v vzglasju:
Ng 1: gdó za kdó.
Ng 2: gdó.
G 15: gdó.
b) sredi besede:
Ng 1: ósemindevédeset za osemindevétdeset; raspádom za razpádom; glázbenem
za glásbenem; opčutljíve za občutljíve; pretzádnje za predzádnje; brespláčno za
brezpláčno; Pottábor za Podtábor; rə$t za ràd.
Ng 2: šésnajst za šestnájst; vshòt za vzhòd; vshódni za vzhódni; glázbenem za
glásbenem; brespláčno.
Ng 3: sédeminpédeset za sédeminpétdeset; glázbenem za glásbenem; opčásno za
občásno.
Nb 4: pretsédnik, precédnik za predsédnik; pòtprecédnik za pòdpredsédnik;
mettém, metém za medtém; ljútska za ljúdska; ispolnjevála za izpolnjevála;
raspísne za razpísne; raspísano za razpísano; iskúšnjami za izkúšnjami; zvés za
zvéz; rasgôvor za razgôvor; opčásno za občásno; potpóro za podpóro; odájo za
oddájo; odálo za oddálo; pretsétstvo za predsédstvo; opčásno za občásno.
G 1: otstópali za odstópali, raspíso za razpíso .
G 2: potpŕli za podpŕli; pretčásnih za predčásnih; ispogája za izpogája.
G 8: prètšólskih za prèdšólskih
G 16: pretsèm za predʍsèm.
a) v izglasju:
41
Ng 1: pomlát za pomlád; víkent za víkend; ponekót za ponekód; pólek za póleg;
met za med; is za iz; déleš za déleţ; nagrát za nagrád.
Ng 2: izmet za izmed; vshòt za vzhòd; víkent, gospót za gospód; met; čés za čéz;
pret za pred.
Ng 3: gospót za gospód.
Nb 4: brès za brèz; op za ob;pret za pred.
G 1: čes za čez
G 3: zarat za zaradi.
G 7: jàs za jàz.
G 10: jə$s za jàz.
G 11: jés za jàz.
5.1.2.7 Povzetek
Analiza govora na Radiu Center je pokazala, da tipičnih, prevladujočih elementov
mariborskega pogovornega jezika ni, so se pa pri analizi štirih poklicnih govorcev
pokazale naslednje značilnosti izgovora: pojavlja se daljšanje naglašenega
kratkega à v é. Veliko je polglasnikov namesto naglašenega knjiţnega é/è ali
nenaglašenega e, razvit zaradi samoglasniškega upada, predvsem pri števnikih
(ósəm) ter pri členku sevəda, ki se pojavi pri polovici analiziranih poklicnih
govorcih (2/2). Prav tako se pri dveh pojavi é namesto knjiţnega ê, tako v prosto
govorjenih besedilih kot tudi v branih. Pri enem poklicnem govorcu je očitna raba
è namesto ê in é (pri primerih tèm, èni, èna). V besedah s predpono ne- kar trije od
štirih poklicnih govorcev uporabljajo dolgi široki ê namesto knjiţnega è
(nêdolóčen, nêverjétno). Skoraj v vsaki izgovorjeni besedi »dobro, -a, -i« kar trije
od štirih poklicnih govorcev uporabljajo ó namesto ô. Umik naglasnega mesta v
levo se pojavi le pri enem poklicnem govorcu, in sicer pri branem besedilu v
42
primeru Bŕnik za Brník. Pogosto se pojavi sprememba naglasnega mesta pri
navedbah številk (dva od štirih govorcev v več primerih). V spontanem govoru je
pri poklicnih govorcih na Radiu Center samoglasniški upad v vzglasju redek,
pojavi se le pri dveh poklicnih govorcih v isti situaciji, ko govorec za drugim
govorcem ponovi oziroma mu s podobnimi besedami odgovori. Upad i je še
posebej izrazit pri govorcu Ng 3 pri glagolu biti v mnoţini in pretekliku. Upad e je
pogost pri treh govorcih (Ng 1, Ng 2, Ng 3) pri prostem govoru, zanimivo je tudi,
da se pri vseh treh pojavi ista beseda naredil - nardiu. Upad a se ne pojavi, pri
nedoločnikih je v prostem govoru pri poklicnih govorcih upad redek. Izguba
samoglasnikov je prisotna pri vseh štirih govorcih, največ pri Ng 1, pri katerem je
bila analiza narejena iz dveh ur posnetkov, zato se pri njem pojavi tudi največ
primerov. Pogosta je tudi izguba j, kjer se j izgubi v sklopih -lj- ali -nj- (gorenski,
vidlivost). Samo v enem primeru se pojavi izgovor -l kot -u (deu). Predlog v se v
celoti izgovarja kot Premene zaradi zvenečnosti se, kot pričakovano pojavijo
pri vseh štirih poklicnih govorcih sredi besede kot tudi v izglasju.
Nepoklicnih govorcev je bilo analiziranih 16, pri tem je treba poudariti, da so bili
nekateri nepoklicni govorci bili zapisani v delu, kjer je besedilo brano, ampak so
analizirani kot prosto govorjeno besedilo, saj so v obliki intervjuja vključeni v
brano besedilo. Analiza je razkrila, da pet od šestnajstih nepoklicnih govorcev
namesto à uporablja polglasnik, in samo trije polglasnik ə namesto naglašenega
knjiţnega é in è. Samo trije so uporabili ó namesto ô. Naglasno mesto ne izkazuje
sprememb v primerjavi s knjiţnim jezikom. Tako se tudi samoglasniški upad v
vzglasju ne pojavi pogosto (3/16). Pogostejši je upad i sredi besede (6/16), sledi
upad a sredi besede (6/16), nato pa upad e, ki se pojavi le pri štirih nepoklicnih
govorcih. Upad samoglasnikov je pogost v izglasju (6/16), redkejši je upad o
(3/16). Redko se pri nepoklicnih govorcih upad pojavi v nedoločniku, kar je
presenetljivo. V v pred- in ponaglasni legi pri del. -l, kjer nenaglašeni
samoglasniki onemijo, se upad pojavi pri sedmih govorcih. Izgovor predloga v s
polglasnikom (və) se v analizi pojavi le pri nepoklicnih govorcih (2/16) in le pri
enem govorcu z zobnoustničnim f namesto nezveneče variante ʍ. V vseh ostalih
primerih je uporabljen dvoustnični . Premene zaradi zvenečnosti sredi besede se
v analizi pojavijo pri dveh nepoklicnih govorcih v branem delu besedila, ki pa so
43
vključeni v prosti govor in označeni s PG*, v izglasju pa se pojavijo le redko
(3/16).
5.1.3 Oblikoslovje
5.1.3.1 Samostalnik
– Narečno niţji izgovor nenaglašenega u v mestniku:
Ng 1: na Rádio Cénter za Rádiu.
Ng 2: na dopústo za na dopústu.
– Imenovalnik namesto rodilnika:
Ng 3: ena je rdéča bárva za ena je rdéče bárve.
– Število samostalnika – mnoţina namesto ednine:
Ng 2: prilagodíte vóţnje razméram na césti za vôţnjo razméram na césti.
5.1.3.1.1 Sklanjanje samostalnika
Daljšanje s t
S t se podaljšujejo samostalniki, katerih osnova se končuje na -e (če ta -e izraţa
ljubkovalnost, majhnost ali domače lastno ime): Tóne -ta; enako Náce, Stáne,
Tíne; fantè, Francè, Petrè, Permè itd.; tako še ôče -éta. (Neknjiţno se s t
podaljšujejo tudi osnove na -o, npr. Marko -ta, sinko -ta; neknjiţna ljudska je
podaljšava s t pri imenih na -a (Miha -ta) ipd.) (Toporišič 2000: 91).
Neknjiţno se je na primeru Ng 2 podaljšalo tuje lastno ime Django.
Ng 2: Djangota za Djanga.
44
5.1.3.2 Pridevnik
– Določna oblika namesto nedoločna:
Ng 1: ènem sámem fotografíranju; eni táki.
Ng 3: èn staréjši gospót; êno kávico.
G 3: êne soséde; ênga otróka.
5.1.3.3 Glagol
– Raba modalnega glagola moči namesto morati:
Ng 1: da mórem slíko objávit za da móram slíko objáviti; ne mórem vŕjet za ne
móram verjéti.
G 5: mórš še povédat za móraš še povédati.
G 11: mórm rêčt za móram rêči.
5.1.3.4 Prilastek
– Zaj za prislov časa zdaj:
G 15: zàj za zdàj.
G 10: takó da zàj se pač
5.1.3.5 Predlog
G 13: zə čájeu za s čájeu.
45
5.1.3.6 Veznik
– Pogovorni pa za in:
Ng 1: takó da še málo stísnemo zobé pa bo, ne; Massi da boš véde pa bo mír pri
bájti, ne; še pétek premágamo pa smo dvá dní prósti; káko z odvéčno hráno, pa je
nastálo tóle; da ne povém, pa prósim usmílite me se, ne s kákšnimi krútimi
komentári; krojíte nášo usódo pa sedíte tam parlaméntu; Pa priporóčam, da se
dánes ot.
Ng 2: pa no úpam; pa še otrôka má, ne; še málo pa bo sè jásno; Ja, ja, pa, pa
Fickota; Ja, pa rdéča tút ne mánjka.
Ng 3: Pa ne samó óskarja; Pa še dóma je, míslim; Pa moţá, míslim; Zalíjem te s
čŕnim pa zelénim čájem.
Nb 4: Pa še temperatúre; Dánes pa tam do nàjveč níč stopínj; pa tudi kot právi kǝr;
Pa še Máribor; nótranjosti Slovénije pa tudi na Primórskem.
G 3: No, móš pa ţêna sta pa ênga otróka máta.
G 4: tá mála dvá ne pojésta večérje, pa strán vŕţemo; Kéj nam zgníje, pa je tréba
strán vŕšt.
G 11: bomo mál posprávl, pa odnésl stvári na kosó ca; na mójem párkplacu pa od
ţêne párkplac; pa bomo šlí gôr do vikéndnice.
G 14: Pa gdó pregledúje te magistérije.
G 13: Pa práva čája sta.
– Ko, za primerjalni veznik kot:
G 13: zelénega préj pobérejo ko čŕnega.
46
5.1.3.7 Členek
– In, navezovalni členek :
Ng 1: In káj se dánes góvori za šánkom?;In na regionálni césti.
Ng 3: In nadáljevanju.
Ng 2: In kípəcza fílm léta je še (smeh) k fílmu Argo;In ţe…
G 11: In zló pozórno səm opazóvo
G 7: In drúga stvár je sevéda ta.
– Itak, presojevalni členek:
Ng 1: Ítak smo sì védeli.
G 4: kar je ítak gréh.
– Ja, knjiţevno pogovorni členek soglašanja:
Ng 1: Ja, tísti, ki smo ţe uspéli; ja pólek pomládi; Ja, svetó no prvénstvo
álpskəm smúčanju; ja ni ga bóljšega; ja, àmpak kljúb tému; Ja; Ja, véste, da
po préčju; Ja, káj pa bi lahkó drúgega; Ja, káj je blá stáva; Ja, aaa, bóljše, da ne
povém.
Ng 2: šésnajst minút čéz péto je in ja, dánes ponóči màrsikdó; Ja, kônec počítnic
je ali; Ja, sej ênega ţe imá; Ja; Ja kák? Ja, kérem?; Ja, ja, pa, pa Fickota; Ja, pa
rdéča tút; Ja, in ţe naslédnjih minútah.
Ng 3: Ja, Adele je dobíla; Ja má, ja; Haha, ja; smò in so kídali, ja; Ja; Ja, ja; Ah,
ja. Ja, ja, veš káj nísi še povéda .
Nb 4: Ja, dánes bo v nótranjosti.
G 5: Lógično, ja; Ja, káj pa če nebi; Ja, ja. Ja, ta bo prinèse pomlát; Ja, s
krátkimi krílci še ne.
47
G 11: Ja, jés mórm réčt; Ja, nàjprej teorétičən dé ,
G 12: Ja, ja, ni probléma. Aja, résno, ja. Ja;
G 13: Ja, súper.
G 14: Ja, səj si slíšu,; Ja, kérga fílma.
G 15: Ja gdó pa záj; Ja, snéma bo; Ja, Kékčeve; Ja báje Mojca.
– Mhm, členek soglašanja:
Ng 1: Mhm.
Ng 2: mhm.
Ng 3: Mhm nàjlépše.
– Ne, členek zanikanja v pomenu vprašalnega členka ali ne, kajne; deluje kot
mašilo:
Ng 1: pa bo, ne; to nas védno zaníma, ne; pa bo mír pri bájti, ne; z dôbro múziko,
ne; splòh ni vèč takó teţák, ne; kar prevéč kupíčimo tóle hráno, ne; drúgega
pričaková , ne; sǝm čéraj nardíu, ne!; ne mára tút kídat, ne; védeli, da bo snég,
ne; sevəda ga je nametálo, ne; na nàšem féjsbuku, ne; usmílite me se, ne.
Ng 2: pa še otrôka má, ne; izvírno idêjo, ne?; Daniel Dan Luiz, za sevəda
Lincolna, ne; je vizíja, ne; dóbro jútro, ne.
Ng 3: ahhh, je ţe to dovòlj, ne; katérem smò blí, ne…;zeléni pa ne, n; Čŕne
próge, ne; na primér, ne.
G 11: Ja, jés mórm réčt, da səm opazová fólk, k je kídu, ne…; môji garáţi, ne;
práktičən dé , ne.
G 5: Málo ti je dô gčas, ne.
48
– No, členek:
Ng 1: No, nàjboljša smúčarka; No, mordá bo Massi; No, na póti do slúţbe; No,
po préčni Slovénec; No, ékola; No, səm pa jásno tudi; No, môja kázən; No z
iménom skúpine so; No, səm, ki pa krojíte nášo; No, pri vreménu pa imam.
Ng 2: No, súper, súuuuper; No nek… takó nekáko pa se je; No, nàjboljša igrá ka
; No in če smo Adele slíšali; spíte dánes pa no úpam; No, Ljúbljani so bójda;
No, če smo ţe pri kostúmih; No pret sèm tíste; No na Ljúbljanski vshódni
obvózni.
Ng 3: No to je pa fílm, ki je tébi blázno; No na ták načín vas lahkó jàz;ne bo ne
vem kakó zéblo, no.
G 3: No, móš pa ţêna; No, kar je pomémbno je to.
G5; No, naslédnji téden pa naj bi.
– Okej, členek soglašanja – sleng:
Ng 3: ókéj.
– Pa, kot mašilo:
Ng 1: ţêp pa je posprávila; àmpak kljúb tému pa na léto vŕţemo; Sicèr pa
četŕtek je dánes; Imá pa četŕtek tudi êne; premágamo pa smo dvá; ali pa stó
kilográmo Kakó pa vi ra náte; sta pa ênga otróka máta; kakó pa je pri vas
domá; zató pa je odgovórno; do slúţbe pa si poţviţgávamo; Káj pa vi naredíte
recímo; səm pa jásno tudi Slona in Sadeţa; káj pa bi lahkó drúgega pričaková ;
káj pa sǝm čéraj nardíu; pač pa spódnjih hláčah;délih svéta pa je béseda; ki pa
krojíte nášo usódo; sicèr pa prevídnost; o sneţênju pa poróčate tudi; pri vreménu
pa imam dánes pomóč;číst mál pa ţe; Sicèr pa Ana; ali pa celó zasneţêna stékla;
čím pa.
49
Ng 2: trenútko pa grémo na céste; nekáko pa se je slíšalo; ali pa začétek; Če pa
lahkó spíte dánes pa no úpam; tókrat pa za Djangota; kakó pa bo zgléda ; vlógo
pa je préd nékaj; scenografíja pa sevəda Lincoln; Ja, ja, pa, pa Fickota; jàs pa
nagráde, kípce; pa poklíčite brespláčno; céste pa zaradi obílice snegá; Pomúrju
pa še məglà; Pomúrju pa še məglà zmanjšúje.
Ng 3: mi pa če imámo takó; to je pa fílm, ki je tébi; gre pa za ísti líst; zeléni pa
ne, n; imáta skúpnega pa Gregor Trebušak; je pa péla na otvorítvi; Kóper pa ţe
pét stopínj; nató pa se bo obláčnost; sicèr pa Ljúbljana in Rádlje ob Drávi; pred
nami pa délno jásen dán; čéz dán pa bomo iméli; Sicèr pa danášnje temperatúre
tákšne; čéz dán pa se bo prècej ogrélo; Bo pa opčásno ponekót še obláčno; sicèr
pa po večíni drţáve sónčno; Kaj pa naslédnje trí dní.
Nb 4: Postópek pa je téke na rasgôvor pa so povabíli; Tanka pa so zaposlíli;
Janša pa med tém; pa se móra umakníti; več pa novícah; pa do trí stopínje;
Kóper pa štíri stopínje; če pa tudi vi na póti; Šmihélu pa mínus dvé stopínji;
nedélje pa pričakújemo; se pa naj naslédnji téden; Kápe ter šále pa bomo lahkó
zaménjali; Dánes pa tam do nàjveč; njéj pa ne bo nekdánjega; zahtévajo pa tudi
popó n umík; mandatárko pa je zdàj začásna vódja; Med njimi pa je kljúb
števílnim protéstom; ostáli pa gredó bój; zvéz pa pét prét pól sédmo; Slovénie
pa tudi na Primórskem; na Primórskem pa do trí stopínje; Šušteršič pa je
napovéda vanjo pa ostája otstòp; pét prét sédmo pa tudi o tem; Temperatúre
zdàj pa so; Na to pa so se ţe; nôvo vládo pa je čéraj skóraj; grípe pa je doségla;
Grípa pa je; na Primórskem pa do trí stopínje; Temperatúre pa so; iz koalície pa
bo napóvet; pa bodo kmetíjski minístri povezáve; stránka pa se za zéma; Sicèr pa
je pred nami péster; o nôvi vládi pa bodo očítno; Ta téden pa se bodo na
smúčišča; uprávi pa znóva opozárjajo; Za odrásle pa je ta priporočljíva;
razséţnosti pa bodo dánes; pét prét pól sédmo pa odzí naše smúčarke.
G 2: Potém pa se bomo pogájali; sicèr pa grémo na pretčásne.
G3: po drúgi pa ga méčejo strán.
G 5: Zdàj pa mórš še povédat; káj pa če nebi; okólici Vránskega pa ţe sneţí;
nedélje pa pričakújemo; téden pa naj bi se.
50
G 9: tlèle pr nəs pa césta nesplúţena.
G 11: Pól pa vádl práktičən; pa bomo šlí gôr.
G 15: Ja gdó pa záj?; Pa dóbro.
G 16: pretsèm pa tudi gostóti smúčarje .
– Pač:9
Ng 1: ker ga pač ne mára; Ne kákršno kóli kídanje, pač pa spódnjih hláčah.
Ng 3: Pa moţá, míslim, pač pártnerja; ot téh kar sem pač jàs vídla do zdaj.
G 3: in sta zarat téga pač upravíčena.
G 7: Gledé na, pač, sebíno, ki jo zagovárjajo.
G 10: takó da zaj se pač te stvári záme še sám potrjújejo.
G 12: Po tékmah v smúčanju, pač prvénstvu.
G 13: aaaa, kdáj ga pač pobérejo dól.
.
– Saj, členek zadrţka:
G3: to, saj veste.
– Seveda, členek soglašanja:
Ng 1: stódvájset é ro hráne smetí, sevéda.; in sevəda ga je nametálo, ne; káj bi
sevəda lahkó narédili.
9 Pač kot členek v SP ne obstaja. V SSKJ je »pač« prislov, s kvalifikatorji narečni ekspresivni, ki
izraţa zadrţanost, precejšnjo verjetnost.
51
Ng 2: Daniel Dan Luiz, za sevəda Lincolna; Nàjboljša scenografíja pa sevəda
Lincoln; Haha, sevéda sprémljamo Óskarje.
G 7: In drúga stvár je sevéda ta, da ne ţelím.
– Sicer, navezovalni členek:
Ng 1: Sicèr pa Ana; Sicèr pa četŕtek je dánes.
– Torej, navezovalni členek:
Ng 1: Dvá léva torej, ráka in devíca; Čàs je torej za pŕvo jútranjo kávico;
Priprávite se torej na snég; pazíte torej na várnostno razdáljo; Priporóčam torej, da
nekóliko povéčate; torej nesréčo imámo na gorénski á tocésti; ot dóma dánes
torej otprávite nekóliko préj; vozíte torej razméram primérno.
Ng 2: nastopíla na Óskarjevi podelítvi, torej podelítvi Óskarje ; še zméraj potéka
torej podelíte Óskarje ; àmpak ni rés, Django brez okovo torej, za nàjboljšega
igrá ca stránski vlógi; torej diréktor fotografíje Pijevo ţivljenje; dánes torej
Óskarje ska nóč.
Ng 3: Adele je dobíla Óskarja torej za to pésem.
G 5: Ljubljáni torej mínus èna.
– Tut, tud, tudi za dodajalni členek:
Ng 1: bo tu kmálu tudi víkent, jútro; Tudi Marlon Roudette - The New Age; kot
recímo tudi podátki; je dobí tudi nàjvečji déleš; si lahkó umísli tudi kákšen;
Sǝm ga tudi sám recímo zádnjič; tudi zasneţèni á ti čákajo; temperatúr tudi
novíc še Labrinth; Kmálu nadaljújemo tudi z legendárno británsko rók skupíno;
Imá pa četŕtek tudi êne dóbre stráni; da tudi če je krúh stár èn dán; pa si
poţviţgávamo tudi tále komát;tudi četŕtkovem jútru,; uporabíte tudi kot
52
osveţílec; jásno tudi Slona in Sadeţa; dánes z máno tudi nàša producêntka; to je
bí tudi éden ot pogòje ,; o tém bomo tudi rékli kákšno danášnjem jútru; z
nami tudi Ellie Goulding; čákajo tudi poledenéla stè stéklaaa; če pa tudi vi na
póti naletíte; àmpak tudi na plóčnikih; ki so tudi danášnjem jútru; o sneţênju pa
poróčate tudi ţe is Primórskega kônca; sicèr pa če ste tudi vi na póti; na
Gorénskem, tudi Primórskem; Če pa tudi vi na póti; sǝj vas tudi na á tih
ponekót; če opázite kàr kóli tudi vi; Sneţí tudi ponekót na Primórskem; na céstah
Škófljica–Ljúbljana, tudi Medvóde–Ljúbljana.
Ng 2: Jàs bom tudi zdaj dlakocépi ; prevídno tudi na Ljúbljanski vshódni; Če pa
tudi vi kjé opazíte.
Nb 4: med njimi tudi nékaj tákih z dolgolétnimi iskúšnjami; pa se móra umakníti
tudi Jankovič; In Šušteršiča morebítni nôvi vládi tudi ne bo; in tudi na
Primórskem opčásno ráhlo sneţílo; Tudi do nedélje bo po drţávi; pa tudi kot
právi kǝr ne ţelí; zahtévajo pa tudi popó n umík Zorana Jankoviča; nótranjosti
Slovénie pa tudi na Primórskem; Tudi do nedélje bo; pét prét sédmo pa tudi o
tem; pa tudi o tem; naj bi tudi o morebítnem; zímske počítnice tudi za mláde
izahódnega; uresníčila tudi es el es,; je ségla tudi k nam; podáli tudi števílni
mládi; pretsèm pa tudi gostóti smúčarje našlí tudi tortelíne.
G 2: ki bo skládən tudi z nášim prográmom.
G 5: takó iméli tudi tísti šólarji; niţínah zapáde tudi do dvájset.
– Veš:10
Ng 3: Ja, ja, veš káj nísi še povéda
Ng 1: Četŕtek je ţe, sàj veš;Sicèr pa Ana, a veš da dóbro.
– Saj, členek zadrţka:
10
SSKJ: véš v medmetni rabi, v drugi osebi izraţa »obračanje na ogovorjenega«: veste stric, tole
sem vam prinesel; izraţa opozorilo na povedano: jaz sem kovač, veste.
53
G 3:…ki hódijo na Káritas po hráno, to saj véste.
5.1.3.8 Medmet
– Pozdravi:
Ng 1: Dôbro jútro Slovénija; jútro Slovénia; Jútro!; Roza is Koróške, dôbro jútro.;
Slovénia, dóbro jútro!; jútro Ana.
Ng 2: dóbro jútro; Jútro Slovénia; Dôbrodošli, dôbro jútro.; Jútro, jútro! Marko is
Máribora, dóbro jútro.
Ng 3: Jútro!; Jútrooo!
Nb 4: Dóbro jútro.
G 5: Dôbro jútro!
G 12: Dóbro jútro!
G 13: Dóbro jútro!
– Posnemovalni medmeti, ki posnemajo smeh, slušne vtise kretenj, giba:
Ng 1: Hhh; Mhm; aha, aha; aaa; uhh; ah; mmmm.
Ng 2: aa; Uuuu; Mhm; Hahaham; joj, joj.
Ng 3: ahhh; Haha, ja; haha; Aaaa; aha; ahh bejutiful; Huh; khhm; Ammmm;
hahaha; ah.
G 13: amm; aaaa; aaa; aha.
G 12 Ammmmm; aja; joj.
54
5.1.3.9 Povzetek
Analiza oblikoslovja transkribiranih besedil je pokazala, da se pri poklicnih
govorcih pojavlja uporaba narečno niţjega izgovora nenaglašenega u v mestniku
(2/4), imenovalnik namesto rodilnika (1/4) in število samostalnika – mnoţina
namesto ednine (2/4), pri skupno petih primerih se je to večinoma zgodilo v
prosto govorjenem besedilu. Analiza pridevnika je pokazala, da se določna oblika
namesto nedoločne oblike pojavlja samo v prosto govorjenih besedilih (2/4). Raba
modalnega glagola moči namesto morati pa je uporabil en poklicni govorec v
prosto govorjenem besedilu. Pogovorni pa za in so uporabili vsi štirje poklicni
govorci tako v prosto govorjenih besedilih kot v branih. Z največ primeri izstopa
govorec, ki je bil analiziran v dveh urah vsega gradiva (četrtek, 21. 2. 2013).
Navezovalni členek in se v prosto govorjenih besedilih pojavi pri treh poklicnih
govorcih. Ja, kot knjiţni pogovorni členek soglašanja, se pojavi pri vseh štirih
govorcih, členek mhm pa pri treh. Členka ne in no se v prosto govorjenih besedilih
pojavita pri treh govorcih. Členek soglašanja v slengu okej uporabi le en govorec.
Pričakovano veliko se je uporabljal členek pa kot mašilo v prosto govorjenih
besedilih, in sicer pri treh govorcih, zanimiv je tudi rezultat, da je v največjem
številu pa kot mašilo uporabljen v branih besedilih. Velikokrat se je uporabil
dodajalni členek tút, túd, túdi za túdi, in sicer pri vseh štirih poklicnih govorcih.
Pojavijo se tudi drugi členki, na primer: pač (2/4), seveda (2/4), sicer (1/4), torej
(3/4), veš (2/4). Pri medmetih v besedilu izstopajo pozdravi, predvsem pozdrav
»Dobrojutro!« v vseh svojih različicah, pojavlja se predvsem zato, ker je
analizirano besedilo del jutranjega programa, govorci pozdravljajo zelo pogosto,
skoraj pri vsakem vklopu v eter. Za besedilo so značilni tudi posnemovalni
medmeti, pogosti so mhm, aha in haha.
Pri nepoklicnih govorcih se pri analizi samostalnika ne pojavi nič nenavadnega,
tudi uporaba določne oblike namesto nedoločne pri pridevnikih se pojavi le pri
enem od šestnajstih govorcev. Prislov zaj, zdaj za zdaj sta uporabila le dva
nepoklicna govorca. Uporaba predlogov s/z in k/h je bila pravilna, izjema je le en
govorec. Pogovorni pa za in se je pojavil pri petih govorcih. Členek ko namesto
kot pa le pri enem govorcu. Pojavijo se členki in (2/16), itak (1/16), ja (6/16), ne
55
(2/16), no (2/16), pač (5/16), saj (1/16), seveda /1/16), torej (1/16), največkrat pa
se je uporabil členek pa kot mašilo, in sicer kar pri sedmih govorcih.
56
5.2 Gradivo, zapisano po posnetkih
Gradivo obsega besedila, zapisana po jutranjem programu Radia Center, posneta
februarja 2013, v katera so vključena:
– prosto govorjena besedila: pogovori med novinarji, napovedovalci,
pogovori po telefonu,
– brana besedila: novice, vreme, promet.
Gradivo obsega 548 povedi, to je pribliţno 7500 besed.
5.2.2 Prosto govorjena besedila
Ng 1/1 Dôbro jútro Slovénija, četŕtkovem jútru, ênaindvájsetəga fébruarja, pôl
šést je úra.
Ng 1/2 Dóbre trí minúte prá kar čés pôl šésto, dôbro jútro Slovénia.
Ng 1/3 Ja, tísti, ki smo ţe uspéli odpréti očí, opáţamo, da se prebújamo še êno
zímsko jútro, no, dvé tretjíni zíme je ţé za námi.
Ng 1/4 Natánko čéz mésec dní se začné pomlát, takó da (smeh) še málo stísnemo
zobé pa bo, ne.
Ng 1/5 Štefko Bratkovič se prebújam z vámi to četŕtkovo jútro, ênaindvájsetəga
fébruarja, ja pólek pomládi bo tu kmálu tudi víkent, jútro!
Ng 1/6 Za prijétno prebújanje četŕtkovo jútro, ênaindvájsetəga fébruarja.
Ng 1/7 Tudi Marlon RoudetteThe New Age, nàjbóljšem glázbenem míksu za
sò Slovénio na Rádiu Cénter, ítak.
Ng 1/8 Pét in ênainšítrideset minút, z vámi Štefko Bratkovič, jútro Slovénija.
57
Ng 1/9 Ja, svetó no prvénstvo álpskəm smúčanju je za námi in tém tédnu še
curljájo na pláno nekatére zanimíve podróbnosti, kot recímo tudi podátki, kóliko
je gdo zaslúţi , to nas védno zaníma, ne.
Ng 1/10 Nàjbolj uspéšni smúčar na létošnjem svetô nem prvénstvu
Schladmingu je Američán Ted Ligethy, s trémi zlátimi medáljami.
Ng 1/11 Američán je dobí tudi nàjvéčji déleš denárnih nagrát.
Ng 1/12 Skôraj ósemindevédesət tísoč é ro .
Ng 1/13 No, nàjboljša smúčarka svetó nega prvénstva je náša Tina Maze, z êno
zláto in dvéma srebŕnima medáljama.
Ng 1/14 ţêp pa je posprávila skôraj óseminsédemdesət tísočé ro na tém
prvénstvu.
Ng 1/15 No, mordá bo Massi zdèj sáj nékaj čása dá mír, zdàj si lahkó umísli
tudi kákšen svój wóki tóki.
Ng 1/16 Sǝm ga tudi sám recímo zádnjič kúpi za hčérki, Hoferju je rés fúl
pocéni, Massi da boš véde pa bo mír pri bájti, ne.
Ng 1/17 Pét in tríinštíridesət minút prá kar.
Ng 1/18 Devét minút do šêstih, četŕtkovem jútru, ja ni ga bóljšega kot dán začéti
z dôbro múziko, ne.
Ng 1/19 Če še védno kínkate, prevídno za volánom, céste so màrsikjé poledenéle,
tudi zasneţèni á ti čákajo ponekót.
Ng 1/20 Do aktuálnih prométnih informácij, vreména, temperatúr tudi novíc še
Labrinth in Emeli Sandé Beneath Your Beautiful.
Ng 1/21 Jútro!
Ng 1/22 Pét minút do šêstih, jútro Slovénija.
Ng 1/23 Kmálu nadaljújemo tudi z legendárno británsko rók skupíno, ki je nastála
z raspádom šólske skupíne Smile.
58
Ng 1/24 Njího zaščítni znák, znák ki ga je narísa Fredy pa sèbuje astrolóška
známenja sə$h štírih článo .
Ng 1/25 Dvá lêva torej, ráka in devíco.
Ng 1/26 To so jásno Queeni, You don't fool me.
Ng 1/27 Preslíšali ne boste niti téga gospóda, (glasba) imé mu je Pitbull, Back in
Time.
Ng 1/28 Minúta do šêstih četŕtkovem jútru, Slovéniji nímamo vèč za {burek,
burek}, ja, àmpak kljúb tému pa na léto vŕţemo skôraj stó kíl hráne smetí, si
míslite?
Ng 1/29 Več o tèm po Pitbull in Quinnih na Rádio Se Cénter.
Ng 1/30 Sicèr pa četŕtek je dánes kot réčeno, za velíko ljúdi nàjtéţji dán, ko smo
ţe utrújeni od célega tédna.
Ng 1/31 Imá pa četŕtek tudi êne dôbre stráni, še pétek premágamo pa smo dvá dní
prôsti in če nas po víkendu čákajo še zímske počítnice, kot čákajo naslédnji tédən
polovíco Slovénije, četŕtek splòh ni vèč takó teţák, ne.
Ng 1/32 Lépo jútro ţelím, Štefko Bratkovič.
Ng 1/33 Pitbull in Back in Time nàjboljšem glázbenem míksu za sò Slovénio
na Rádiu Cénter, četŕtkovem jútru, šést in ósəm minút prá kar úra.
Ng 1/34 Z vámi je Štefko Bratkovič, jútro Slovénia.
Ng 1/35 Če ste rá no pri zájtrku, dóbǝr ték, úpam, da boste sè pojédli in da ne
spádate tisk… tísto skupíno Slovénce , ki na léto zavŕţe za okrók stódvájsət
é ro hráne smetí, sevéda.
Ng 1/36 Po ankéti, ki je bilà préd krátkim narejêna, naj bi po préčni Slovénec na
léto zavŕge stó kilográmo hráne.
Ng 1/37 Grôza, če preračúnamo to ţivíla, je to stó kílskih štrúc krúha, stó
kilográmo pomaránč ali pa stó kilográmo móke.
59
Ng 1/38 Si samó pretstá ljate, na osébo, jásno.
Ng 1/39 Kakó pa vi ra náte s hráno?
Ng 1/40 Je kúpite rá no prà ?
Ng 1/41 Kaj storíte z na primér èn dán stárim krúhom?
Ng 1/42 Roza is Koróške, dôbro jútro.
G 3/43 Mam êne soséde tu v blóku…
Ng 1/44 Mhm.
G 3/ 45…ki hódijo na Káritas po hráno, to saj véste, tíste pakéte.
Ng 1/46 Ja.
G 3/47 No, móš pa ţêna sta pa ênga otróka máta.
G 3/48 Obá sta brés slúţbe, in sta zarat téga pač upravíčena do téga pakéta.
G 3/49 No, kar je pomémbno je to, da sma se zádnjič sréčali na hodníku, obé sma
nêsli smetí dôl in vídla sem, da je vŕgla v smetí polovíco krúha. Po êni stráni
nímajo za krúh, po drúgi pa ga mêčejo strán.
G 3/50 Míslim, téga ne délajo níti tísti, ko ga májo v izobílju.
Ng 1/51 (smeh) Hhh.
G 3/52 Srám naj jih bo.
Ng 1/53 Maja, kakó pa je pri vas domá?
G 4/54 Sə$j se trúdm, da nebi prevǝč strán vŕgla, àmpak védno je kéj, ne vém, tá
mála dvá ne pojésta večérje pa strán vŕţemo, ne pojésta kosíla, strán vŕţemo.
G 4/55 Kéj na tlà páde…
Ng 1/56 Mhm.
60
G 4/57 Kéj nam zgníje, pa je tréba strán vŕšt11
, jógurti nam pretêčejo.
G 4/58 Glíh čéri sə$m vstrán vŕgla ánanas, kar je ítak gréh, ker stáne štír é re in
sǝm cé ga strán zanêsla, na kompóst, [grôza].
Ng 1/59 [Ja].
Ng 1/60 Se mi zdí, da kar prevéč kopíčimo tóle hráno, ne, rés, grôza, zató pa je
odgovórno, da ţe nàše otrôke zgájamo dúhu, da tudi če je krúh stár èn dán, je
še védno za pojést.
Ng 1/61 Pètnajst minút čéz šésto, četŕtkovem jútru, jútro Slovénia!
Ng 1/62 In káj se dánes góvori za šánkom?
G14 /63 Pa kaj, a májo sì slovénski polítiki ponárejena spríčevala?
G 15/64 Ja gdó pa záj?
G 14/65 Ja, sə$j si slíšu, ta Kékəc s svôjim magistérijem.
G 15/66 Pa dóbro, za njêga ni pánike, véš, njêga zdəj vábijo v slovénski fílm.
G 14/67 A rés?
G 15/68 Ja, snéma bo nadaljevánje.
G 14/69 Ja, kêrga fílma?
G 15/70 Ja, Kékčeve ukáne.
G 14/71 [(smeh)].
G 15/72 [(smeh)].
G 14/73 [Pa gdó pregledúje] te magistérije, da so šéle zdə$j opázl?
G 15/74 Ja báje Mojca.
Ng 1/75 (smeh)
11
Pri G 4 gre za Ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik. Več o Ljubljanskem pokrajinskem
pogovornem jeziku na straneh 20–21.
61
Ng 1/76 Pogléjmo še na céste.
Ng 1/77 Šést in dévetnajst minút, jútro!
Ng 1/78 Štíri minúte do pól sêdmih, nadaljavánju četŕtkovega jútra na Rádiu
Cénter, skupína, ki je nastála pôznih sédemdesetih in je bilá za svôje délo do
dánes nagrajêna s kar dváindvájsetimi grémiji, (glasba) U2ji, jásno.
Ng 1/79 Pévec skúpine Bono, mímogredé vǝs čás nósi očála kot vémo, z
rázlogom, sàj imá očí izjémno opčutljíve na svetlóbo, še posébno désno okó, mu
nemúdoma zatéče ţe op ènem sámem fotografíranju.
Ng 1/80 No, na póti do slúţbe pa si poţviţgávamo tudi tále komát, bélgijski trío
Triggerfingers s prirédbo I follow rivers.
Ng 1/81 Minúto do pól sêdmih, Slovénia, dóbro jútro!
Ng 1/82 Če takó pomíslim večína níma níti vèč za {burek, burek}.
Ng 1/83 Ja, véste, da po préčju sák mét nami, pázi zdǝj, na léto smetí vŕţe
skóraj stó kilográmo hráne?
Ng 1/84 Človéka kàr spreléti, vèč vám povém po U2-jih in skupíni Trigerrfinger,
jútro Slovénia, Štefko Bratkovič se prebújam z vámi tóle pretzádnje délo no
jútro téga tédna.
Ng 1/85 Čàs je torej za pŕvo jútranjo kávico, ahhh, ţe samó njén vónj nas prijétno
pobóţa, prebudí in ogrêje.
Ng 1/86 Kéj?
Ng 1/87 Ja.
Ng 1/88 Splòh ogrêje.
Ng 1/89 Tóle bo še posebej dobrodóšlo gledé na vrême, ki nas čáka zúnej.
Ng 1/90 Priprávite se torej na snég in pravočásno ot dóma.
62
Ng 1/91 To je nàjboljši glázbeni míks za sò Slovénio na Rádiu Cénter, tudi
četŕtkovem jútru, ênaindvájsetəga fébruarja, ósem minút čéz pól sêdmo, prá kar.
Ng 1/92 Jútro Slovénia, z vámi Štefko Bratkovič.
Ng 1/93 Ste ţe zajtrkováli?
Ng 1/94 Jógurt?
Ng 1/95 Kosmíče?
Ng 1/96 Ali ste šlí pekárno?
Ng 1/97 Mordà po svéţ krúh?
Ng 1/98 No, po préčni Slovénec na léto smetí vŕţe skôraj stó kilográmo hráne.
Ng 1/99 Mêne je skôraj káp.
Ng 1/100 Grozljí podátek, káj?
Ng 1/101 Káj pa vi naredíte recímo s stáro pomaránčo?
Ng 1/102 Jo vŕţete smetí ali priprávite sók?
Ng 1/103 Lahkó jo uporabíte tudi kot osveţílec zráka, na primér.
Ng 1/104 Is stáre jábo ke lahkó priprávite čeţáno, stáre kosmíče lahkó zdrobíte in
jih uporábite za paníranje, recimó.
G 6/105 Sosédi májo pújse in vǝs krúh k nam ostáne, dámo, da ga pújsi pojéjo.
Ng 1/106 No, ékola, še êna od móţnosti.
Ng 1/107 Súper idêja, Maja.
Ng 1/108 No, səm pa jásno tudi Slona in Sadeţa móra səm prášat, če imáta
ônadva kák nasvèt, káko z odvêčno hráno, pa je nastálo tóle.
Ng 1/109 Ja, káj pa bi lahkó drúgega pričaková , ne? (smeh)
Ng 1/110 Enájst minút prá kar čés pól sédmo, jútro Slovénija.
63
Ng 1/111 Šést in dváinštíridesət minút prà kar úra, na Rádio Cénter ste,
četŕtkovem jútru, ênaindvájesetega fébruarja, z vámi Štefko Bratkovič in dánes z
máno tudi nàša producêntka Ana, jútro Ana.
G 5/112 Dôbro jútro!
Ng 1/113 Míslim, káj pa sǝm čéraj nardíu, ne!
Ng 1/114 [To] to kàr nikóli ne počnèm, stávi sèm.
G 5/115 [Káj?]
G 5/116 Tí sí stávi ?
Ng 1/117 Já.
G 5/118 Káj s stávi ?
G 5/119 S kóm?
Ng 1/120 Zaradi ţéne, da jo potoláţim, da ne bo snegá, ker ga pač ne mára in
nasplòh ne mára tút kídat, ne.
G 5/121 [Lógično, ja.]
Ng 1/122 [Ítak] smo sì védeli, da bo snég, ne.
Ng 1/123 Prà zapra , dišálo je po snégu.
Ng 1/124 Še pokójni Trontəl je rék , da bo tém tédnu snég, ne.
Ng 1/125 Àmpak, ne, jàs sèm jásno šè stávit s sosédom, da ga ne bo.
Ng 1/126 sè zaradi móje ljúbe ţêne in sevəda ga je nametálo, ne.
G 5/127 Zdàj pa mórš še povédat, káj, káj je blá stáva.
G 5/128 Za káj sta se [stá la?]
Ng 1/129 [Ja,] káj je blá stáva?
Ng 1/130 No, môja kázən, sosédu se je zdéla blázno sméšna, mímogredé, kídanje.
64
Ng 1/131 Ne kákršno kóli kídanje, pač pa spódnjih hláčah, škórnjih in êni táki,
lahkó rêčem, bosánski spódnji májici (smeh).
G 5/132 (smeh).
Ng 1/133 Mímogredé, na féjsbuku si lahkó poglédate [slíkco], to je bí tudi êden
ot pogôje , da mórem slíko objávit [na nášem féjsbuku, ne.]
G 5/134 [Ok], [aha, aha].
G 5/135 Ja, káj pa če nê bi?
Ng 1/136 Ja, [aaa], bóljše, da ne povém pa prósim usmílite me se, ne, s kákšnimi
krútimi komentári.
G 5/137 [Bi se ti tŕda prédla?]
Ng 1/138 Dvánajst minút do sêdmih četŕtkovem jútru.
Ng 1/139 Četŕtkovo jútro pét minút do sêdmih, dóbro jútro Slovénia.
Ng 1/140 Kdó nas še prebúja, čéz nékaj minút, (glasba) to bodo Toto Afrika.
Ng 1/141 No z iménom skúpine so fántje iméli kàr nékaj teţá kot so povédali.
Ng 1/142 Na japónskem je recímo Toto populárən proizvajálec straníšč.
Ng 1/143 mnógih délih svéta pa je béseda toto populáren izràz za ţénski spôlni
orgán.
Ng 1/144 Àmpak kljúb tému so ostáli Toto. (smeh).
Ng 1/145 Preslíšali ne boste níti Christine Perri in Jar of Hearts, kmálu celôti.
Ng 1/146 Minúto do sêdmih, prá kar, jútro Slovénija.
Ng 1/147 No, səm, ki pa krojíte nášo usódo pa sedíte tam parlaméntu bi vam
rət samó sporóči , da nímamo več za {burek, burek}.
Ng 1/148 Ste védeli mímogredé, da posámezni Slovénec po préčno na léto vŕţe
strán kar stó kíl hráne?
65
Ng 1/149 To je dvá kilógrama hráne na téden.
Ng 1/150 Jàs še védno kər ne mórem vŕjet.
Ng 1/151 Skúpaj z vami se tem jútru sprašújem, káj bi sevə#da lahkó narédili, da
tega ne bi več počéli.
Ng 1/152 Dóbro jútro Slovénia in dóbər ték, če ste pri zájtrku, z vámi Štefko
Bratkovič.
Ng 2/153 Kenny Loggins in Footloose, trínajst čés šésto, dôbro jútro, to je Rádio
Cénter.
Ng 2/154 To sem ţe povéda , da je to Rádio [Cénter]?
Ng 3/155 [Nísi], nísi Sašo, [súper si zdaj povéda ], takó kot si zdə$j povéda .
Ng 2/156 [Dôbro]
Ng 2/157 No, súper, súuuuper, Robbie Williams in Kristina Perry prihájata.
Ng 3/158 (smeh)
Ng 2/159 Čéz nékaj trenútko pa grémo na céste.
Ng 2/160 Mr. Big so bilí z nami, Wild World.
Ng 2/161 No nek… takó nekáko pa se je slíšalo na póti slúţbo pod môjimi
nogámi dánes zjútraj.
Ng 2/162 Prepríčan səm, da se bo tút pod vášimi.
Ng 2/163 Enájst čéz péto, dóbro jútro, to je Rádio Cénter.
Ng 2/164 Z nami je zdàj tísta, ki je préd priblíţno pó úre nastopíla na óskarjevi
podelítvi, torej podelítvi óskarje , vèč o tém nadaljevánju jútra na Rádiu Cénter,
Adele.
Ng 2/165 Adele in Someone like you, šésnajst minút čéz péto je in ja, dánes
ponôči màrsikdó ni spá , še zméraj potéka torej podelíte óskarje , o tém bomo
66
tudi rêkli kákšno danášnjem jútru, àmpak nàjpomémbnejše mordà nékaj
sekúndah.
Ng 2/166 Nàjboljši igrálec stránski vlógi Christopher Waltz, naš sôsed, Á strijc,
nekatéri právijo aa tút Slovénc, àmpak ni rés, Django brez okôvo torej, za
nàjboljšega igrá ca stránski vlógi.
Ng 2/167 Christopher Waltz je bí rés izjémən, če ste glédali ta fílm.
Ng 2/168 No, nàjboljša igrá ka stránski vlógi Anne Hathaway, nàjboljša
fotografíja, torej diréktor fotografíje Píjevo ţivljênje in takó napréj.
Ng 2/169 Zagotóvo bomo še kákšno rékli danášnjem jútru, da ne bomo zdàj
predô gi zgódaj zjútraj.
Ng 2/170 Pét in sédemnajst minút je, Tony Cetinski prihája in Zbogom odlazim,
ponedéljkovem jútru.
Ng 2/171 Ja, kônec počítnic je ali pa začétek, odvísno kjé ţivíte, na katérem
kôncu Slovénije.
Ng 2/172 Môčna kávica, če ste iméli dopúst in počítnice prêjšnji téden.
Ng 2/173 Če pa lahkó spíte dánes pa no úpam, da ste šlì sámo na straníšče op tèj
úri. (smeh).
Ng 2/174 Rádio Cénter, Tony Cetinski in Zbogom odlazim.
Ng 2/175 No in če smo Adele slíšali z êne izmet njénih uspéšnic préd nékaj
minútami (glasba) je tréba zavrtét zdàj tóle, óskarjevi nôči.
Ng 3/176 Ja, Adele je dobíla óskarja torej za to pésem, ki smo jo lahkó slíšali
zádnjem fílmu o Jamesu Bondu.
Ng 3/177 Pa ne samó óskarja, ne, Adele je zádnjem čásu pobrála prà sè
nagráde, kàr je biló móţno.
Ng 2/178 In to pri svôjih štíriindvájsetih, ne, grammyja, zláti glóbus in óskarja,
nêverjétno, pa še otrôka má, ne.
67
Ng 3/179 Ja má, ja.
Ng 3/180 [Pa še dóma je, míslim].
Ng 3/181 [Pa moţá], míslim, pač pártnerja.
Ng 2/182 (smeh)
Ng 3/183 (smeh) sè má, ni kàr ni, mi pa če imámo takó zgódaj zjútraj ţe êno
kávico, ahhh, je ţe to dovòlj, ne.
Ng 2/184 Ósəm minút mánjka do pól šêstih, dôbro jútro.
Ng 2/185 Brayn Adams Please Forgive me, do novíc čéz pét minút na Rádio
Cénter.
Ng 2/186 Jútro Slovénia, to je bí Brayn Adams in Please forgive me, trí minúte
mánkajo do pól šêstih.
Ng 3/187 In nadáljevanju nàjboljšem glázbenem míksu za sò Slovénijo z
námi tudi Ellie Goulding in Lights.
Ng 2/188 Pól šêstih je, dôbro jútro.
Ng 3/189 Jútro!
Ng 2/190 Préd dvéma, trémi minútami je jásno, gdó je dobí heh óskarja za
izvírni scenárij Quentin Tarantino za Django brez okôvo .
Ng 3/191 No to je pa [fílm], ki je tébi blázno šéč, Sašo.
Ng 2/192 [haha]
Ng 2/193 Ja, sej ênega ţe imá Quentin, za Šunt, tókrat pa za Djangota.
Ng 2/194 Dôbrodošli, dôbro jútro.
Ng 3/195 Jútro!
Ng 2/196 Rádio Cénter, dváindvájsət minút mánjka do šéstih, dôbro jútro
Slovénija.
68
Ng 3/197 Jútrooo!
Ng 2/198 Ste kaj kídali ta víkent?
Ng 3/199 Haha, ja.
Ng 2/200 (smeh)
Ng 3/201 Mí smò blí préjšnji téden met počítnicami Kránjski Gôri in je lástnik
hotéla, Brane, katérem smò blí, ne…
Ng 2/202 … Ja.
Ng 3/203 Povéda , da si èn staréjši gospót Kránjski Gôri…
Ng 2/204 … Ja.
Ng 3/205 … ţe desetlétja zapisúje sáko léto, kóliko je snegá Kránjski Gôri in
je povéda , da ga je biló létos nàjveč po létu sédeminpédesət.
Ng 2/206 Uuuu.
Ng 3/207 Takó da smò, smò in so [kídali, ja]
Ng 2/208 [(smeh)]
Ng 2/209 No, Ljúbljani so bójda ta víkent zaštártali prográm All You Can Kit.
Ng 2/210 Z nami je zdàj gospót Vasja, ki po Slovéniji organizíra tečáj kídanja
snegá.
Ng 2/211 Vasja, kakó ste prišlí na to míslim rés izvírno idêjo, ne?
G 11/212 Ja, jés mórm réčt, da səm opazová fólk, k je kídu, ne…
Ng 2/213 Mhm.
69
G 11/214 In zló pozórno səm opazóvo jih, lahkó povém, da sə$m bí na óknu ot
pétih zjútri do pétih popó dne in je grôzn, míslm fólk ne sám, da je lén in céle
dnéve sám sédi dóma, àmpak tút splòh ne zná kídat12
.
Ng 2/215 Ja.
G 11/216 Néki méčejo ta snég, naróbe drţíjo lopáte, naróbe so obléčeni, skrátka to
je obúp, vəm povém.
Ng 2/217 Aha, in [zdej boste] vi to poprávili, míslim kakó pa bo zgléda ta tečáj
kídanja?
Ng 3/218 [haha]
G 11/219 Ja, nàjprej teorétičən dé , môji garáţi, ne, kjèr bomo mál posprávl, pa
odnésl stvári na kosó ca.
Ng 2/220 Ja.
G 11/221 Pól pa vádl práktičən dé , ne.
G 11/222 Začél bomo na mójmu párkplacu pa od ţêne párkplac, pa bomo šlí gôr
do vikéndnice, skrátka velík déla do pétka.
Ng 3/223 Aaaa, súpər.
Ng 3/224 No, na ták načín vas lahkó jàz tút naučím kídat, se lahkó jútri kár na
môjem párkplacu dobímo.
Ng 2/225 Še dvájsət minút mánjka do šéstih, dánes torej óskarje ska nóč, še málo
pa bo sè jásno, nazádnje je postálo jásno, gdó je dobí óskarja za reţíjo, Ang Lee
za Píjevo ţivljênje.
Ng 2/226 Ţe imá ênega za Brokeback moutin, léta [dvá tísoč pét].
Ng 3/227 [Mhm]
Ng 3/228 Dvájset minút mánjka zdaj do šêstih, dóbro jútro, to je Rádio Cénter.
12
Pri G 11 gre za Ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik. Več o Ljubljanskem pokrajinskem
pogovornem jeziku na straneh 20–21.
70
Ng 2/229 Jútro, Slovénija!
Ng 2/230 Rádio Cénter enájst préd šésto in dogája se na rdéčem, nê parkétu,
àmpak rdéčem tépihu Zdrúţenih drţávah Amêrike.
Ng 2/231 Rá nokar podeljújejo óskarje in zdàj je jásno, nàjbóljša ţénska vlóga
gre Janifer [Lorenz], nàjbóljši óskar ozíroma za glá no móško vlógo pa je préd
nékaj trenútkami, trenútki postá jásen, Daniel Dan Luiz, [za sevəda] Lincolna,
ne.
Ng 3/232 [ítak] [aha]
Ng 3/233 Mhm, nàjlépše obléčeni ot téh kar sem pač jàs vídla do zdaj, Hell Berry
in Naomi Wats, obe srebŕnih svetléčih oblékah.
Ng 2/234 No, če smo ţe [pri kostúmih], hahaham, rés sta ble bjutiful, àmpak smo
pri kostúmih, nàjbóljša kostumografíja, óskar za Anno Karenino in Jacqueline
Durran.
Ng 3/235 [ahh bejutiful]
Ng 2/236 Nàjbóljša scenografíja pa sevəda Lincoln, še dvé katégoriji sta ostáli,
tísti nàjbolj vróči.
Ng 2/237 O tem naslédnjih minútah, ko bo kəj več jásno, prèd préd zaključítvijo
te dó go trajajóče óskarje ske podelítve dánes.
Ng 3/238 Andreja is Célja, dóbro jútro!
G 12/239 Dóbro jútro!
Ng 2/240 Jútro, jútro!
Ng 2/241 Marko is Máribora, dóbro jútro.
G 13/242 Dóbro jútro!
Ng 2/243 Treníra tékvando!
Ng 3/244 Huh.
71
G 13/245 [Tóčno takó]
Ng 2/246 [Zagovórnik] zdrávega načína ţi ljênja, [brávo, odlíčno]
Ng 3/247 [Ja.]
Ng 3/248˙[Súper].
Ng 3/249 Marko?
G 13/250 Ja.
Ng 3/251 Kákšna je razlíka kaj met čŕnim in zelénim čájem?
G 13/252 Razlíka je sámo, préj ga amm pobérejo zə čáje , və rásti, aaaa, kdáj ga
pač pobérejo dól, eni, aaa, zelénega préj pobérejo ko čŕnega.
Ng 3/253 (khhm)
Ng 2/254 Ja…
G 13/255 Pa práva [čája sta].
Ng 2/256 [ne vem] če je to zdaj míslila [tóčno].
Ng 3/257 [ne] čŕni čáj je farméntiran, zeléni pa ne, n.
Ng 3/258 Ja, gre pa za [ísti] líst čáje ca.
G 13/259 [Aha]
Ng 3/260 Ne dám ti píke, ókéj?
Ng 3/261 Posebej za to ne, kr si réke , da si zagovórnik zdrávega načína ţi ljênja.
Ng 2/262 Joj, dáj néhaj!
Ng 3/263 Jah, gléj.
Ng 2/264 Andreja?
G 12/265 Prósim?
72
Ng 2/266 Jàs bom tudi zdaj dlakocépi .
Ng 3/267 (smeh)
G 12/268 Ja, ja, ni probléma.
Ng 2/269 Kakó z drúgo bésedo še réčemo zvrátnemu ogledál a tomobíl ?
Ng 3/270 Ammmm.
G 12/271 Ammmmm.
Ng 3/272 Šššajbən bris (hahaha).
G 12/273 Ne, ne.
Ng 3/274 A…. spét.
G 12/275 Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, né bom védela to.
Ng 3/276 Vzvrátnik?
Ng 2/277 Rétrovízor.
G 12/278 Aja, résno, ja.
Ng 2/279 Rétro je [nazáj], [vízor], je vizíja, ne.
Ng 3/280 [Ja, ja]
Ng 3/281 [Daj, daj]
Ng 3/282 Êna, êna.
Ng 2/283 Vizár.
Ng 3/284 Ah, ja.
Ng 2/285 Vizío.
Ng 3/286 Marko, kaj imáta skúpnega pa Gregor Trebušak in Nuša Lesar?
G 13/287 Pójma nímam.
73
Ng 2/288 Ja kák?
Ng 3/289 Obá vódita Svét na Kanálu A.
Ng 2/290 Joj.
G 13/291 Ja, súper.
Ng 2/292 [Sàj sem réku – ekrán.]
Ng 3/293 [Dvé próti êna.]
Ng 2/294 (Smeh).
Ng 2/295 Andreja, povéj ti meni, zdaj, po čém so znána smúčarska sredíšča
Bormio, Wengen in Kitzbühel?
G 12/296 Po tékmah v smúčanju, pač [prvénstvu].
Ng 2/297 [Ja, kêrem?]
Ng 2/298 Ne, po nàjteţji smúkaških preiskúšnjah.
G 12/299 Joj.
Ng 2/300 Nàjteţje próge so to smúčanju.
G 12/301 Ja.
Ng 3/302 Čŕne próge, ne.
Ng 2/303 Čŕne. [Tékme čŕne.]
Ng 3/304 [Uefa má tám fifo], [to bi bí tút tám odgôvor, na primér, ne].
Ng 2/305 [Ja, ja, pa], pa Fickota.
Ng 2/306 Dáj ti meni Marko povéj, katéra svetô no znána pé ka je pa péla na
otvorítvi súperbóula?
G 13/307 Beyonce.
Ng 2/308 Kakó te je zlóţi zdaj (smeh), brávo legénda.
74
Ng 3/309 Zalíjem te s čŕnim pa zelênim čájem.
Ng 2/310 Trí minúte mánjkajo do svéţih novíc pét préd šêsto.
Ng 3/311 Jap, in fúl fájn je op pŕvi jútranji kávici glédat obléke, ki so jih nósle
igrá ke na ôóskarjih večína jih je srebŕnih, svetléčih, zlátih.
Ng 2/312 Ja, pa rdéča tút ne mánjka.
Ng 3/313 Êna je rdéča bárva.
Ng 2/314 Rádio Cénter je to, Vlado Kreslin Od višine se zvrti.
Ng 3/315 A ni ta rodíla prét trémi [dnévi]?
Ng 2/316 [Gdó?]
Ng 2/317 Haha, sevéda sprémljamo óskarje, Polona bístvu sprémlja bòlj obléke,
jàs pa nagráde, kípce.
Ng 2/318 In kípəc za fílm léta je še (smeh) k fílmu [Argo].
Ng 2/319 In ţe…
Ng 3/320 …aja, [Ben Affleck]
Ng 2/321 Ja, in ţe naslédnjih minútah [bo] aaa, jásno, ozíroma bomo nardíli ên
tak [preglét dogájanja danášnji nóči] (smeh).
Ng 3/322 [Ja, ja, veš káj nísi še povéda , da ţe naslédnjih minútah bomo to
nardíli.
Ng 2/323 Jútro Slovénia, šést je úra.
Ng 3/324 Dóbro jútro!
Ng 2/325 No pret sèm tíste pó Slovénie, ki ni na dopústo, dóbro jútro, ne.
Ng 3/326 Káj smo počítnikarji zamudíli ta téden?
Ng 3/327 Màrsikàj!
75
Ng 3/328 sè bo tréba obdélat in …
5.2.3 Brana besedila
Nb 4/329 Janša zdàj pot drobnoglèdom še zaradi hčérine zaposlítve.
Nb 4/330 Do nedélje bo bòlj ali mànj sneţílo.
Ng 1, PG/331 novícah z vámi Vida Valdhuber
Nb 4/332 Dóbro jútro.
Nb 4/333 Vódstvo podjétja Plinovód je po mnénju protikorupcíjske komisíje
ra nálakoruptívno, ko je zaposlílo Niko Janša in Tadeja Tanka, ne da bi
ispolnjevála raspísne pógoje.
Nb 4/334 Zaposlíte naj bi obá dobíla zaradi dôbrih povezá svôjih očéto .
Nb 4/335 Govorí Polona Osrajnik iz protikorupcíjske komisíje.
G 1, PG*/336 Oménjeni zaposlítvi sta bili izvedêni po objávi raspíso s pogóji, ki
so bístveno otstópali od pogóje izsistemizácije.
G 1, PG*/337 Postópek pa je téke ob diskrimínatorni obravnávi drúgih iská ce
zaposlítve.
Nb 4/338 Na raspísano délo no mésto se je takó denímo prijávilo sédem
kandidáto , med njimi tudi nékaj tákih z dolgolétnimi iskúšnjami, na razgôvor pa
so povabíli le Janševo hčí, ki je dobíla priprá ništvo in to za nêdoločen čàs.
Nb 4/339 Tanka pa so zaposlíli brès pravosódnega izpíta in dvélétnih délo nih
iskúšenj, ki jih zahtéva sistematizácija délo nega mésta.
Nb 4/340 Janša pa mettém še ostája na čélu vláde, a na vidíku je ţe nôvo imé, ki
bi ga lahkó tàm zaménjalo.
76
Nb 4/341 Govorí se o začásni vódji Pozíti ne Slovénie Alenki Bratušek, a njéna
stránka móţnosti, da Bratuškova postáne mandatárka še ni potrdíla.
Nb 4/342 Esde sicèr zahtéva, da morebítni nôvi vládi ne bi biló nekdánjega
minístra za finánce Šušteršiča, zagovórnika slábe bánke in drţá nega hóldinga.
Nb 4/343 Z vŕha Pozíti ne Slovénie ps pa se móra umakníti tudi Jankovič.
Nb 4/344 In Šušteršiča morebítni nôvi vládi tudi ne bo, to je zdáj ţe jásno po
čérajšnji séji svéta drţa ljánske líste, več pa novícah pét prét šésto.
Ng 1, PG*/345 Kakó je na céstah, tèm zgódnjem četŕtkovem jútru?
Ng 1/346 Zaradi búrje je na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni
Ájdo ščina–Podnános promèt prepovédan za vozíla s ponjavámi in hladílnike do
ôsmih tón.
Ng 1/347 Mǝglà, kot mi poróčate, ovíra vidlívost ponekót Pomúrju in na
Dolénskem, pazíte tórej na várnostno razdáljo.
Ng 1, PG*/348 Pa priporóčam, da se dánes ot domó otprávite nekóliko prèj, séj
vas na á tih čákajo tudi poledenéla stè stéklaaa, uhh zgódej je še, kjé je môja
káva?
Ng 1, PG*/349 Dóbro jútro!
Ng 1, PG*/350 Vida, temperatúre, vrême?
Nb 4/351 Ja, dánes bo v nótranjosti Slovénie in tudi na Primórskem opčásno ráhlo
sneţílo, dné ne temperatúre bodo málo pod níčlo, na Primórskem pa do trí
stopínje.
Nb 4/352 Tudi do nedélje bo po drţávi bòlj ali mànj ráhlo sneţílo.
Nb 4/353 Pa še temperatúre: Ljubljána mínus êna, Máribor mínus štíri, Cêlje
mínus dvé, Múrska Sóbota, mínus pét, Kóper, pa štíri stopínje.
Ng 1, PG/354 Takó je prá kar na slovénskih céstah.
77
Ng 1/355 Na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni césti Ájdo ščina–
Podnános je zaradi búrje promèt prepovédan za vozíla s ponjávami in hladílnike
do ôsmih tón.
Ng 1/356 Mǝglà zníţuje vidlívost ponekót Pomúrju in na Dolénskem.
Ng 1/357 Priporóčam, da nekóliko povéčate várnostno razdáljo, če pa tudi vi na
póti naletíte na kàrkóli kàr ovíra promèt, prósim poklíčite brespláčno
níčósemdesət ósemdesət óseminósemdesət, promèt takój ko se zgodí.
Ng 1/358 Prijétno in várno pót do cílja.
Nb 4/359 Vrême: Temperatúre, Ljubljáni na Víču prá kar mínus êna,
Máriboru mínus štíri, Nôvem méstu Šmihélu pa mínus dvé stopínji Célzija.
Nb 4/360 Préd nami je še nékaj zímskih dní, kot káţe, temperatúre bodo spét
pádle pod ledíšče.
Nb 4/361 Do nedélje pa pričakújemo kar nékaj centimétrov nôvozapádlega snegá.
Nb 4/362 Bi se pa naj naslédnji téden zgodí preobràt, ki bo prinése pomlát in
škórnje kot káţe.
Nb 4/363 Kápe ter šále pa bomo lahkó zaménjali s čim prijétnejšim.
Nb 4/364 Dánes pa tam, do nàjveč níč stopínj.
Nb 4/365 Virantovi se bodo pogájali o nôvi vládi, njej pa ne bo Šušteršiča,
opčásno bo ráhlo sneţílo.
Ng 1/366 Z vami je Vida Vadhuber, dôbro jútro!
Nb 4/367 Dôbro jútro!
Nb 4/368 O reševánju nastále polítične kríze je čéraj skôraj šést úr rasprá ljala
drţa ljánska lísta.
G 2, PG*/369 Izglasovál smo sklép, da bomo potpŕli konstruktí no nèzaúpnico, če
bo predlágana, ker je to edína pót do pretčásnih volíte .
78
G 2, PG*/370 Potém pa se bomo pogájali o vládi, če bo móţnost, da se z
izvóljenim mandatárjem ispogája dóbra vláda, dóber prográm, ki bo skládən tudi z
nášim prográmom.
G 2, PG*/371 Potém smo na to priprá ljeni, sicèr pa grémo na pretčásne volítve.
Nb 4/372 Je povéda Gregor Virant, ki je pridóbi mandát stránke, da se o nôvi
vládi pogája, njéj pa ne bo nekdánjega finánčnega minístra Janeza Šušteršiča.
Nb 4/373 In sicèr zató, ker gledé na sebíno, ki jo zagovárjajo nekatére drúge
stránke ne bi môge délati kot bi ţelé , pa tudi kot právi kǝr ne ţelí biti nikómur
napóto.
Nb 4/374 Da Šustersiča Šušteršiča, sicèr zagovórnika slábe bánke in drţá nega
hóldinga, nôvi vládi ne sme biti, je sicèr za sodelovánje njéj pogòj Lukšičevih
sociálnih demokrátov, zahtévajo pa tudi popó n umík Zorana Jankoviča z vŕha
Pozití ne Slovénie.
Nb 4/375 ígri za nôvo mandatárko pa je zdàj začásna vódja te stránke Alenka
Bratušek.
Nb 4/376 Pa še Máribor, kjér se je čéraj istéke rók za odájo ţupánskih
kandidatúr.
Nb 4/377 Odálo jo je enájst kandidáto .
Nb 4/378 Med njimi pa je kljúb števílnim protéstom in móčnemu glásu mnóţic le
èn nêstránkarski, to je Andrej Fištravec.
Nb 4/379 sì ostáli pa gredó bój za máriborskega ţupána s potpóro stránk.
Nb 4/380 Káj Janez Janša odgovárja na očítke protikorupcíjske komísije, da je
njegôva hčérka drúţbi Plinovódi dobíla slúţbo zaradi dôbrih zvéz pa pét prét pól
sédmo.
Ng 1/381 Na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni césti Ájdo ščina–
Podnános je zaradi búrje prepomèt (smeh) promèt prepovédan za vozíla s
ponjavámi in hladílnike do ôsmih tón.
79
Ng 1/382 Zaradi snegá na cestíšču je na reláciji Ájdo ščina–Cò –Čŕni vŕh–
Godovíč promèt prepovédan zapriklópnike in pólpriklópnike.
Ng 1/383 Mǝglà zmanjšúje vidlívost na Dolénskem.
Ng 1/384 Priporóčam, da nekóliko povéčate várnostno razdáljo, sicèr pa
prevídnost nikákor ne bo odvèč samó na céstah, àmpak tudi na plóčnikih, ki so
tudi danášnjem jútru poledenéli spó ski, zató pazljívo.
Ng 1/385 Vrême, temperatúre Vida?
Nb 4/386 Dánes bo nótranjosti Slovénie pa tudi na Primórskem opčásno ráhlo
sneţílo, dné ne temperatúre bodo málo pod níčlo, na Primórskem pa do trí
stopínje.
Nb 4/387 Tudi do nedélje bo po séj drţávi bòlj ali mànj ráhlo sneţílo.
Nb 4/388 Še temperatúre: Ljubljána mínus êna, Máribor mínus štíri, Célje mínus
dvé, Múrska Sóbota mínus pét in Kóper štíri stopínje.
Ng 1/389 Na Gorénskem kot mi poróčate ţe sneţí, o sneţênju pa poróčate tudi ţe
is Primórskega kônca, zató prevídno na póti.
Ng 1/390 Na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni césti Ájdo ščina–
Podnános je zaradi búrje promèt prepovédan za vozíla s ponjavámi in hladílnike
do ôsmih tón.
Ng 1/391 Mǝglà zníţuje vidlívost na Dolénskem in ponekót Pomúrju.
Ng 1/392 Priporóčam torej, da nekóliko povéčate várnostno razdáljo, sicèr pa če
ste tudi vi na póti in opazíte še kákšno posébnost, prósim poklíčite brespláčno
níčósemdesət ósemdesət óseminósemdesət, promèt takój ko se zgodí Rádia
Cénter.
Ng 1, PG*/393 No, pri vreménu pa imám dánes pomóč, dáme in gospódje, z máno
je nàša producêntka Ana, jútro!
G 5, PG*/394 Dóbro jútro!
80
G 5, PG*/395 Málo ti je dô gčas, ne, Štefko.
Ng 1, PG*/396 [Číst, číst mál pa ţe.]
G 5, PG*/397 [Ko ni Polone in Saša.] (smeh))
Ng 1, PG*/398 Četŕtek je ţe, sàj veš (smeh).
G 5, PG*/399 Ja, ja.
Ng 1, PG /400 Kákšno bo vrême, temperatúre?
G 5/401 Ljubljáni torej mínus èna, Máriboru mínus trí, Célju Téharju
mínus dvé stopínji.
G 5/402 Zíme s tóliko snegá nísmo iméli ţe kar nékaj čása in kot káţe, létos še ni
rékla zádnje.
G 5/403 Snegá boste več kot dovòlj takó iméli tudi tísti šólarji, ki s počítnicami
priš pričnéte naslédnji téden.
G 5/404 Do nedélje lahkó nàmreč niţínah zapáde tudi do dvájset centimétrov
snéga.
G 5/405 Dánǝs bo obláčno, s temperatúrami do nàjveč níč stopínj.
G 5/406 Sneţílo bo nònótranjosti drţáve in na Primórskem.
Ng 1, PG*/407 Sicèr pa Ana, a veš da dóbro, da ne sneţí a gústa.
G 5, PG*/408 (smeh) Ker?
Ng 1, PG*/409 Véš kakó bi se potíli! {Zašvicu ful}
G 5, PG*/410 (smeh)
Nb 4/411 Janševa hčí naj bi slúţbo dobíla zaradi dôbrih zvéz, Šušteršiča
morebítni nôvi vládi ne bo, opčásno bo ráhlo sneţílo.
Ng 1/412 Z vámi Vida Valdhuber, dóbro jútro!
Nb 4/413 Dôbro jútro.
81
Nb 4/414 Janez Janša je znôva pot drobnoglédom, tókrat zaradi hčérine zaposlítve
Plinovódih, kot ugotávlja protikorupcíjska komisíja, sta takó Nika Janša, kot sín
poslánca esdeesa Joţe Tanko Tadej Joţeta Tanka, Tadej Tanko, slúţbo tém
drţá nem podjétju dobíla zaradi dôbrih zvés svôjih očéto , čeprà nista
ispolnjevála pogóje .
Nb 4/415 Janša pa je pogôvoru za teve Slovénia déja , da bi, če bi kógarkóli ot
dvéh miljóno Slovénce kapeka obrá táko kot njêga, bi bì sák krí .
Nb 4/416 Dodá je še, da je o zaposlítvi hčérke ţe prét méseci písa Dnevnik in
da bi ga čudílo, če bi se stalíšče komisíje razlikóvalo ot stalíšča uredníštva
oménjenega časopísa.
Nb 4/417 Kakó se bodo pogájali pri oblikovánju nôve vláde pa so se čéraj vèč úr
rasprá ljali na séji svèta drţá ljanske líste.
Nb 4/418 Skleníli so, da bodo potpŕli konstruktí no nèzaúpnico, če bo ta loţêna.
Nb 4/419 Ta bi vodíla do pretčásnih volítev ali pa do dôbre vláde, je po séji
pojásni pretsédnik Gregor Virant.
Nb 4/420 Pòtprecédnik vláde Janez Šušteršič pa je napovéda , da op morebítni
nôvi vládi ne bo kandidát za finánčnega minístra.
G 7, PG*/421 Gledé na, pač, fsebíno, ki jo zagovárjajo nekatére drúge stránke, jàs
tej vládi verjétno nebi mógo délat takó kot bi ţelé .
G 7, PG*/422 In drúga stvár je sevéda ta, da ne ţelím bíti nikómur na póti, ne
ţelím bíti və bréme drţá ljanski lísti, ko se bo pogájala.
Nb 4/423 Virant imá mandát za pogôvore o nôvi vládi, éden ot pogôje za stòp
vanjo pa ostája otstòp Zorana Jankoviča z vŕha Pozití ne Slovénije.
Nb 4/424 novícah pét prét sêdmo pa tudi o tem, katéro imé je ígri za vódenje
nóve vláde, pa tudi o tem, da je sezóna grípe na vrhúncu.
Ng 1/425 Še posébej prevídno na Gorénskem, tudi Primórskem, kjér ţe sneţí, kot
mi poróčate.
82
Ng 1/426 Búrja ovíra promèt na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni
césti Ájdo ščina–Podnános.
Ng 1/427 Promèt je tàm za vozíla s ponjávami in hladílnike do ôsmih tón
prepovédan.
Ng 1/428 Zaradi mǝglè je ovírana vidlívost na Dolénskem in ponekót Pomúrju,
nekóliko véčja várnostna razdálja tórej nikákor ne bo otvèč.
Ng 1/429 Če pa tudi vi na póti opázite kákšno posébnost, poklíčite brespláčno
níčósemdesət ósemdesət óseminósemdesət, da na to opozorím še ostále vóznice in
vóznike.
Ng 1/430 Sréčno pót!
Ng 1/431 Vrême, temperatúre Vida?
Nb 4/432 Ja, dánes bo nótranjosti Slovénije pa tudi na Primórskem opčásno
ráhlo sneţílo.
Nb 4/433 Dné ne temperatúre bodo málo pot níčlo, na Primórskem pa do trí
stopínje.
Nb 4/434 Do nedélje bo po drţávi bòlj ali mànj ráhlo sneţílo.
Nb 4/435 Temperatúre zdàj pa so: Ljubljána mínus êna, Máribor mínus štíri, Cêlje
mínus dvé, Múrska Sóbota, mínus pét in Kóper, štíri stopínje.
Ng 1/436 Pogléjmo še na slovénske céste.
Ng 1/437 Nesréča se je zgodíla na gorénski á tocésti, met prikljúčkoma
Radôvljica in Brézje, tórej nesréčo imámo na gorénski á tocésti, met
prikljúčkoma Radôvljica in Brézje.
Ng 1/438 In na regionálni césti Trţìč–Pottábor vási Kóvor.
Ng 1/439 obéh primérih nastájajo zastòji, zato stŕpno.
83
Ng 1/440 Zaradi búrje je na hítri césti Nános–Ájdo ščina in na regionálni césti
Ájdo ščina–Podnános je promèt prepovédan za vozíla s ponjavámi in hladílnike
do ôsmih tón.
Ng 1/441 Mǝglà zmanjšúje vidlívost na Dolénskem in ponekót Pomúrju.
Ng 1/442 Priporóčam, da se ot dóma dánes tórej otprávite nekóliko préj, sǝj vəs
tudi na á tih ponekót po Slovéniji čákajo poledenéla ali pa celó zasneţêna stékla.
Ng 1/443 Sréčno pót, če opázite kàr kóli tudi vi, prósim, klíčite brespláčno,
níčósemdesət ósemdesət óseminósemdesət, promèt takój ko se zgodí.
Ng 1/444 Sréčno pót še napréj.
Ng 1/445 Ana, kákšno bo vrême, temperatúre?
G 5/446 Ljúbljani na Víču mínus êna, Máribor mínus trí, ú Nôvem méstu mínus
dvé.
G 5/447 Na Gorénskem, Primórskem in okólici Vránskega pa ţe sneţí.
G 5/448 Pret námi je še nékaj zímskih dní, temperatúre bodo spét pádle pod
ledíšče.
G 5/449 Do nedélje pa pričakújemo kàr nékaj centi centimétro nôvozapádlega
snegá.
G 5/450 No, naslédnji téden pa naj bi se zgodí preobràt.
Ng 1, PG*/451 Ah, celó?
G 5, PG*/452 Ja, ta bo prinèse pomlát in škórnje, kápe in šále bomo lahkó
zaménjali s čím prijétnejšim.
Ng 1, PG*/453 Mmmm, čím pa?
G 5, PG*/454 Ja, s krátkimi krílci še ne, Štefko.
Nb 4/455 Bo nôva mandatárka Bratuškova?
Nb 4/456 Sezóna grípe doségla vrhúnec.
84
Nb 4/457 Do nedélje bo še zeló zímsko.
Ng 1/458 novícah z vami Vida Valdhuber, dôbro jútro.
Nb 4/459 Dôbro jútro, dánes je pričakováti nadaljevánje pogovóro o oblikovánju
nôve vláde.
Nb 4/460 Popô dne se bo sestálo pretsétstvo es deja, ki bo sicèr začélo postópke
za pretčásne volítve.
Nb 4/461 A rasprá ljali naj bi tudi o morebítnem stóp nôvo vládo.
Nb 4/462 Lukšičevi ménijo, da móra mandatárja predlágati nàjvečja
parlamentárna stránka, to je Póziti na Slovénia.
Nb 4/463 Zádnje dní se sicèr govorí, da bi naj13
ta za mandatárko predlágala svôjo
začásno vódjo Alenko Bratušek.
Nb 4/464 Na to pa so se ţe odzváli vladajóči esdees z bésedami, da bo trájanje
njenéga vládanja prémosorazmérno do ţíni njenéga kríla.
Nb 4/465 O pogójih za stóp morebítno nôvo vládo pa je čéraj skóraj šést úr
rasprá ljala drţá ljanska lísta.
G 2, PG*/466 Izglasovál smo sklép, da bomo podpŕli konstruktí no nèzaúpnico,
če bo predlágana, ker je to edína pót do pretčásnih volíte .
G 2, PG*/467 Potém pa se bomo pogájali o vládi, če bo móţnost, da se z
izvóljenim mandatárjem ispogája dóbra vláda, dóber prográm, ki bo skláden tudi z
nášim prográmom.
G 2, PG*/468 Potém smo na to priprávljeni, sicèr pa grémo na pretčásne volítve.
Nb 4/469 Je povéda Gregor Virant.
Nb 4/470 Sezóna grípe pa je doségla vrhúnec.
13
Naslonski niz, ki je zmeraj v obliki naj bi. Spada k skladnji.
85
Nb 4/471 Metém ko šólskih klópeh ponekót sêdi kàr četrtína učênce mànj kot
navádno.
Nb 4/472 Pa je dôbra novíca sáj to, da števílo obolélih počási ţe upáda.
Nb 4/473 Okúţbe z grípo se létos méšajo z okúţbami dihál in drúgimi vírusi.
Ng 4/474 Grípa pa je, kot sáko léto šlá po svôji póti, právi Maja Sočan z Inštitúta
za várovanje zdrá ja.
G 8, PG*/475 Porást, ki je nàjprej pri prètšólskih, šólskih otrócih slédi povéčana
zbolé nost pri odráslih in nató pri nàjstarejših odráslih, kàr prò zaprò poméni
véčji pritísk na bolníšnice.
Nb 4/476 Nàjstarejši in nàjmlajši grípo nàmreč nàjteţje prenášajo.
Ng 1/477 Kjér kóli ste in še boste, vozníce in vozníki, nesréča se je zgodíla na
gorénski á tocésti met prikljúčkoma Radô ljica in Brézje, prevídno.
Ng 1/478 Še ostájamo na Gorénskem kôncu, z máno Joţe.
G 9, PG*/479 Nàši céstarji spét pánčkajo, a ne.
G 9, PG*/480 Čes Karavánke tunél na nášo strán Á striji sè čísto, tlèle pər nə$s
pa césta nèsplúţena in čákajo nəvəm k á, sónce, da bo ottájal?
G 9, PG*/481 A kəkó?
Ng 1/482 Hvála, Joţe (smeh).
Ng 1/483 Sneţí tudi ponekót na Primórskem in okólici Vránskega, vozíte tórej
razméram primérno, če ţe fántje ne ukrépajo, ozíroma so nekóliko zaspáli očítno.
Ng 1/484 Jútranja gnéča nastája na sta stándardnih relácijah, na céstah Škófljica–
Ljúbljana, tudi Medvóde–Ljúbljana.
Ng 1/485 Sréčno pót do cílja.
Ng 1/486 Kákšno bo vrême, Vida?
Ng 1/487 Temperatúre?
86
Nb 4/488 Ja, dánes bo nótranjosti Slovénije pa tudi na Primórskem opčásno
ráhlo sneţílo.
Nb 4/489 Dné ne temperatúre bodo málo pot níčlo, na Primórskem pa do trí
stopínje.
Nb 4/490 Do nedélje bo po drţávi opčásno bòlj ali mànj ráhlo sneţílo.
Nb 4/491 Temperatúre pa so: Ljúbljana mínus êna, Máribor mínus trí, Bŕnik
mínus dvé, Múrska Sóbota mínus šést in Kóper štíri stopínje.
Nb 4/492 Mazejeva kot pŕva Slovénka osvojíla velíki kristálni glóbus.
Nb 4/493 Koalícijo zapúšča še eseles.
Ng 3/494 rême dánes délno jásno.
Ng 2/495 Pret mikrofónom je Vida Valdhuber.
Nb 4/496 Dôbro jútro.
Nb 4/497 Tina Maze je postávila še èn mejník Slovénskem smúčanju po
čérajšnji zmági súperkombináciji Meribensu si je Črnjánka ţe zagotovíla
Velíki kristálni glóbus.
Nb 4/498 To ji je uspélo ţe devét tékem prét kóncem sezóne.
G 10, PG*/499 Jə$s səm to stvár vərjéla ot začétka sezóne, takó da zaj se pač te
stvári záme še sám potrjújejo, mogóče za drúge zdəj zgléda da səm osvojíla nékaj
nèmogóčega, àmpak če bi mísla, da je nèmogóče téga nebi osvojíla.
G 10, PG*/500 Takó da, ponósna səm, veséla, zadovólna, da so se móji cílji aaam
uresníčli.
Nb 4/501 Tina imá zdaj pret drúgouvrščéno Mario Höffel Riesch ţe né
nèdosegljívih devétstósemonpédesət tóčk prédnosti.
Nb 4/502 Dánes se začénjajo zímske počítnice tudi za mláde iz zahódnega déla
drţáve, metém ko se Pomúrski, Štájerski, Koróški in Savínski šólarji, ter tísti is
déla júgo zhódne Slovénije vráčajo šólske klopí.
87
Nb 4/503 Túdi ta téden je za počítnikarje priprá ljena vŕsta brespláčnih aktí nosti.
Nb 4/504 Po othódu drţá ljanske líste in desusa iz koalície pa bo napóvet dánes
uresníčila tudi es el es, ssvôjih poloţáje bosta otstopíla minístra Franc Bogovič
in Radovan Ţerjav.
Nb 4/505 Te dní sicèr potékajo túdi pogôvori s-stránko sestávi nôve vláde.
Nb 4/506 Po aféri s kónjskim mêsom, ki se bliskovíto šíri po E rópi in je ségla
tudi k nam, pa bodo kmetíjski minístri povezáve dánes govoríli o tém, kakó
ukrépati.
Nb 4/507 Novíce pét prét šésto.
Ng 2/508 Céste po drţávi so môkre, ponekót še védno zasneţêne, takó da vózite
prevídno in prilágodite vóţnje razméram na césti.
Ng 2/509 Prevídno túdi hódite péš, ne.
Ng 2/510 okólici Ljúbljane, ponekót na Dolénskem in Pomúrju še məglà
zmánjšuje vidljívost.
Ng 2/511 Sréčno na póti.
Ng 2/512 Za sè posébnosti, ki jih opázite, pa poklíčite brespláčno na
níčósəmdesət ósəmdesət ósəminósemdesət, promèt takój ko se zgodí.
Ng 3/513 Ljúbljana in Cêlje dánes zjútraj níč stopínj, Máribor êna, Kóper pa ţe
pét stopínj.
Ng 3/514 Délno jásno z opčásno zmérno obláčnostjo.
Ng 3/515 Dánes naj nè bi nèpretírano deţeválo in ne sneţílo, čeprà člôvek
zádnjih dnéh nikóli ne ve.
Ng 3/516 Dné ne temperatúre visôke dánes: ot trí do ósəm stopínj.
Ng 3/517 Jútri zjútraj jásno, nató pa se bo obláčnost spét povéčala, pojá ljale se
bodo ráhle padavíne, déloma bo deţeválo, déloma sneţílo.
88
Ng 3/518 srédo in četŕtek večínoma suhó14
.
Ng 2/519 Šésnajst minút mánjka do šéstih, céste po drţávi so môkre, števílne
regionálne in lokálne céste pa zaradi obílice snegá ostájajo təškó prevózne, zató
prilagodíte vôţnjo razméram na césti.
Ng 2/520 Zaradi nevárnosti próţenja snéţnih plazô je zapŕta glá na césta
Rádeče–Podkràj–Hrástnik, obvòz je čés Márno, prevídno.
Ng 2/521 okólici Ljúbljane, ponekót na Dolénskem, Štájerskem in Pomúrju
pa še məglà zmánjšuje vidlívost, prá zaprá skôraj po sèj drţávi tórej.
Ng 2/522 No, na Ljúbljanski vshódni obvóznici na izvôzu Ljúbljana – vshòt is
smerí Zadobrove je zaradi okváre tovórnega vózila ovíran promèt.
Ng 2/523 Če ste tudi vi še kaj opazíli še kákšen rádar, zastòj ali ovíro, poklíčite
brespláčno na telefónsko števílko níčósəmdesət ósəmdesət ósəminósemdesət,
sréčno pót.
Ng 3/524 Ni mrzló dánes zjútraj, zúnej je še posebej ne, če ste na obáli, tàm je pét
stopínj, sicèr pa Ljúbljana in Rádlje ob Drávi níč stopínj, Máribor, na Ptújski je
izmérjena êna stopínja.
Ng 3/525 Pret námi pa délno jásen dán, opčásno bo ponekót še nékaj obláko , čéz
dán pa bomo iméli víšje temperatúre kot minúlih dnéh, dánes met trí in ósəm
stopínj, ja snég se bo stopí .
Nb 4/526 Koalícijo dánes zapúšča še eseles, naj bo počítniška smúka várna.
Ng 3/527 rême dánes zmérno jásno in topló.
Ng 2/528 Trí minúte mánjkajo do šêstih, stúdiu je Vida Valthuber.
Nb 4/529 Dôbro jútro, koalícijo dánes zapúšča še slovénska ljútska stránka, kot je
povéda Franc Bogovič s tem sledíjo sklépom orgáno stránke, stránka pa se
za zéma za pretčásne volítve.
14
SP: Súho tudi suhó načinovni prislov.
89
Ng 4/530 Sicèr pa je pred nami péster polítičen téden, srédo naj bi Slovénija
dobíla mandatárko Alenko Bratušek, pogájanja o nôvi vládi pa bodo očítno
nàjtr…, očítno nàjtrša op prašánjih holdinga in slábe bánke.
Ng 4/531 Ta téden pa se bodo na smúčišča skúpaj s-stárši podáli tudi števílni
mládi iz zahódnega déla Slovénije.
Nb 4/532 Na generálni policíjski uprávi pa znóva opozárjajo na prevídno smúko,
da se počítnice ne bi sprévrgle nesréčo.
Nb 4/533 Boris Rojs zató smúčarjem polága na srcé.
G 16, PG*/534 Naj smúčarji prilagodíjo hitróst in na načín smúčanja svôjemo
znánju terénskim in vrêmenskim razméram, pretsèm pa tudi gostóti smúčarje na
prógi, kdaj je tréba izbírati stíl smúčanja takó, da se ne ogróţa drúgih smúčarje ,
da jim dámo prédnost.
G 16, PG*/535 Če ste mlájši ot štírinajst lét, uporábljajte smúčarsko čeládo,
obvézno.
Nb 4/536 Za odrásle pa je ta priporočljíva.
Nb 4/537 O afêri s kónjskim mêsom, ki sè bòlj káţe izjémne razséţnosti pa bodo
dánes govoríli kmetíjski minístri povézave.
Nb 4/538 Razmíšlja se nàmreč o zaostrítvi pravíl za označevánje sestá ljenih
mêsnih izdélko .
Nb 4/539 Minúli kónec tédna so inšpéktorji Slovéniji potrdíli še èn spórni
izdélek, po lazánji so na náših prodájnih polícah našlí tudi tortelíne, ki so bilí
pô njeni s kónjskim mêsom.
Nb 4/540 novícah pét prét pól sédmo pa odzí naše smúčarke smúčarske
šampijónke, ki si je čéraj ţe zagotovíla velíki kristálni glóbus.
Ng 2/541 Céste po drţávi so môkre, jásno, števílne regionálne in lokálne céste
zaradi obílice snegá ostájajo še napréj təškó prevózne, zató prilagodíte vôţnje
razméram na césti.
90
Ng 2/542 okólici Ljúbljane ponekót na Dolénskem, Štájerskem in Prekmúrju
pa še məglà zmanjšúje vidlívost, prevídno tudi na Ljúbljanski vshódni obvóznici
na izvózu Ljúbljana shòt is smerí Zadobrove, kjér je zaradi okváre tovórnega
vózila ovíran promèt, sréčno pót.
Ng 2/543 Če pa tudi vi kjé opazíte še kákšno posébnost, klíčite brespláčno na
števílko níčósəmdesət ósəmdesət ósəminósemdesət.
Ng 3/544 Sicèr pa danášnje temperatúre tákšne, da vas po mójem ne bo ne vem
kakó zéblo, no.
Ng 3/545 Ljúbljana na Dúnajski zdaj sicèr níč stopínj, Máribor êna, Postójna na
Jámski césti mínus štíri, àmpak čéz dán pa se bo prècej ogrélo in do ósem, na
Primórskem celó do enájst stopínj bo.
Ng 3/546 Bo pa opčásno ponekót še obláčno, sicèr pa po večíni drţáve sónčno.
Ng 3/547 Kaj pa naslédnje trí dní?
Ng 3/548 Jútri se bo obláčnost spét povéčala, le na Primórskem bo ostálo suhó,
drugót bo čés dán začélo deţeváti ozíroma sneţíti in podóbno rême bomo iméli
še srédo, četŕtek ponô no brès padavín.
91
6 Sklep
Radio Center je največji komercialni radio v Sloveniji, ki s svojimi frekvencami
pokriva celotno Slovenijo, s svojo raznolikostjo programa in predvsem govora je
primeren tudi za analizo govora. Zapisane oz. transkribirane so tri ure jutranjega
programa, in sicer v četrtek, 21. februarja, dve uri ter v ponedeljek, 25. februarja,
ena ura. Ţelela sem analizirati vse tri ključne poklicne govorce na Radiu Center.
Tako je zapisanih 548 povedi, kar je pribliţno 7500 besed. Besedila so razdeljena
na prosto govorjena in brana besedila. Označeni so tudi govorci, ki so poklicni ali
nepoklicni. Analiza je razkrila, da tipičnih, prevladujočih elementov mariborskega
pogovornega jezika ni, kljub temu da je središče Radia Center postavljeno v
Maribor. Tako se je z analizo pokazalo, da so v govoru na Radiu Center
odstopanja od knjiţnega jezika, tako v glasoslovju kot v oblikoslovju, vendar
kljub temu ta odstopanja niso tako velika. Analizirani so bili štirje poklicni
govorci in šestnajst nepoklicnih. V glasoslovju pri poklicnih govorcih so
odstopanja opazna predvsem pri naglasu in tudi pri naglasnem mestu, čeprav ne
tako močno, tako se pri dveh pojavi é namesto knjiţnega ê, tako v prosto
govorjenih besedilih kot tudi v branih. Pri enem poklicnem govorcu je očitna raba
è namesto ê in é (pri primerih tèm, èni, èna). V besedah s predpono ne- kar trije od
štirih govorcev uporabljajo dolgi široki ê namesto knjiţnega è (nêdolóčen,
nêverjétno). Skoraj v vsaki obliki pridevnika »dobro, -a, -i« kar trije od štirih
govorcev uporabljajo ó namesto ô. Umik naglasnega mesta v levo se pojavi le pri
enem poklicnem govorcu, in sicer pri branem besedilu na primeru Bŕnik za Brník.
Pogost je samoglasniški upad v vzglasju, na sredini besede in tudi v izglasju.
Premene zaradi zvenečnosti se, kot pričakovano pojavijo pri vseh štirih poklicnih
govorcih sredi besede kot tudi v izglasju. Analiza je razkrila, da pet od šestnajstih
nepoklicnih govorcev namesto à uporablja polglasnik in samo trije polglasnik ə
namesto naglašenega knjiţnega é in è. Samo trije nepoklicni govorci so uporabili
ó namesto ô. Pri naglasnem mestu pa ni prišlo do odstopanj. Upad samoglasnikov
je pogost v izglasju. Presenetljivo je, da se pri nepoklicnih govorcih upad pri
nedoločnikih pojavi redko. Izgovor predloga v s polglasnikom (və) se v analizi
pojavi le pri nepoklicnih govorcih in le pri enem govorcu z zobnoustnim f
92
namesto nezveneče različice ʍ. Pri oblikoslovju je analiza pokazala, da se v
velikem številu pojavljajo členki in mašila, ki sicer ne sodijo neposredno k
oblikoslovju, so pa nepregibne besede, ki nimajo nobene sporočilne vrednosti in
so zato zajeta v kategorijo oblikoslovja. Analiza samostalnikov, pridevnikov,
glagolov, prilastkov in predlogov pa ni razkrila posebnih odstopanj od knjiţne
norme.
93
7 Literatura
1. Črešnovar, M., (2012): Govor v kontaktnih oddajah Radia Celje.
Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
2. Erjavec, K., (1998): Koraki do kakovostnega novinarskega prispevka.
Ljubljana: Jutro.
3. Golčar, B., (2003): Radio: Prvi koraki v radijsko ustvarjanje. Maribor:
Mariborski radio Študent – MARŠ.
4. Koletnik, M., (2001): Mariborski pogovorni jezik. Časopis za zgodovino
in narodopisje. Maribor, 245−254.
5. Korošec, T., (1998): Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana:
Kmečki glas.
6. Marc, D.; Torkar Papeţ, K., (2006): Kultura govorjene in zapisane besede
ali retorika za današnjo rabo. Ljubljana: DZS.
7. Krajnc Ivič, M.,(2004): Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene
besede (na gradivu mariborščine), v: Slavistična revija, 52 (2004), 4, str.
475–498.
8. Periz, A., (2012): Delovanje komercialne radijske postaje. Diplomsko
delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko.
9. Podbevšek, K., (2006): Govorna interpretacija literarnih besedil v
pedagoški in umetniški praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije
10. Sinkovič, N., (2010): Smernice za kulturo radijskega govora (na primeru
Radia Slovenija. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Mariboru,
Filozofska fakulteta.
11. Skubic, E., A., (2005): Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska zaloţba.
12. Šoba, M., (2010): Primerjava informativnih vsebin na nacionalnem in
komercialnem radiu. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za druţbene vede.
13. Toporišič, J., (2003): Slovenski pravopis. Ljubljana: Zaloţba ZRC.
14. Toporišič, J., (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Zaloţba Obzorja.
94
15. Valh Lopert A., (2008): Kultura govora v mariborskih medijih (nacionalni
Radio Maribor in komercialni Radio City). Doktorska disertacija, Maribor:
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
16. Valh Lopert, A., (2005): Kultura govora na Radiu Maribor. Maribor:
Slavistično društvo Maribor.
17. Zgrabljič Rotar, N., (2007): Radio: Mit i informacija, dijalog i
demokracija. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga.
18. Zemljarič Miklavčič, J.,(2008): Govorni korpusi. Ljubljana,Znanstvena
zaloţba Filozofske fakultete, Oddelek zaprevodoslovje.
19. Zemljarič Miklavčič, J., (2007): Načela oblikovanja govornega korpusa za
slovenščino. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
20. Zorko, Z., (1995): Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni
forum.
21. Zwitter Vitez A., Zemljarič Miklavčič J., Stabej M., Krek S., (2009):
Načela transkribiranja in označevanja posnetkov v referenčnem govornem
korpusu slovenščine. Simpozij Obdobja 28, Ljubljana.
22. Ţgank, A., Rotovnik, T., Grašič, M., Kos, M., Vlaj, D., Kačič, Z., (2006):
Slovenska govorna baza parlamentarnih razprav za avtomatsko
razpoznavanje govora. Erjavec, Tomaţ, Ţganec Gros, Jerneja (ur.):
Informacijska druţba IS’2006: Jezikovne tehnologije. Ljubljana: Institut
Joţef Stefan. 115–118.
VIRI
1. http://www.radiocenter.si/ (Pridobljeno: 22. 2. 2013).
2. http://www.korpus-gos.net/ (Pridobljeno: 13. 5. 2013).
3. http://www.tatsachen-ueber-deutschland.de/de/kultur-medien/main-
content-09/rundfunk.html (Pridobljeno: 7. 6. 2013).
4. http://www.uni-due.de/einladung/Vorlesungen/ausblick/rundfunk.htm
(Pridobljeno: 7. 6. 2013).
95
5. http://www.vprt.de/thema/marktentwicklung/medienmessung/radio-
messung/ma-radio/ma-2012-ii/content/ma-2012-ii-gesamtausw
(Pridobljeno: 7. 6. 2013).
6. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4666
(Pridobljeno: 7. 6. 2013).
7. http://tvu.acs.si/priznanja/dobitniki/index.php?did=203&leto=2003
(Pridobljeno: 25. 8. 2013).
8. http://www.ilc.cnr.it/EAGLES/home.html (Pridobljeno: 25. 8. 2013).
