Diplomsko delo - dk.fdv.uni-lj.sidk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kern-tadeja.pdf · Diplomsko delo z naslovom Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov, je

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Tadeja Kern

Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov

Diplomsko delo

Ljubljana, 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Tadeja Kern

Mentor: doc. dr. Darko Čuden Somentorica: doc. dr. Tina Lengar Verovnik


Diplomsko delo

Ljubljana, 2014

Diplomsko delo z naslovom Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov, je izdelano s soglasjem obeh fakultet in urejeno po pravilniku matične fakultete.


Predmet raziskave tega diplomskega dela so slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov ter njihova analiza. V teoretičnem delu obravnava jezikovna, stilna, frazeološka in novinarsko-tvorbna izhodišča, na osnovi katerih so v praktičnem delu obdelani konkretni primeri. Teoretični del je razdeljen na jezikovni oziroma frazeološki in poročevalski. Iz frazeologije kot relativno mlade jezikoslovne discipline predstavi najpomembnejše ugotovitve, ki so jih v času njenega obstoja izsledili vodilni slovenski ter nemški jezikoslovci s poudarkom na prispevku slovenskih jezikoslovcev. Posebej izpostavi zgradbo in osnovne lastnosti frazemov. V poročevalsko obarvanih poglavjih strne spoznanja o poročevalskem stilu, funkcijah novinarskega sporočila, funkcijah časopisnih naslovov in naslovnikovem pričakovanju. V praktičnem delu nato analizira zbrane slovenske in nemške naslove iz dnevnikov Delo in Süddeutsche Zeitung v obdobju od 1. 3. do 31. 10. 2013. Kriterij pri določitvi frazemov "smrti" so izrazi, ki z intenzivno čustveno obarvanimi stilnimi sredstvi izražajo metaforiko smrti, pogreba, krste, krvi, skalpa, pekla, zla, ran, usodnosti. Naloga v sklepnem delu nabor naslovov tudi primerja. Ključne besede: frazeologija, stilistika poročevalstva, časopisni naslovi. Slovenian and German phraseological units with the elements referring to "death" in headlines of sports articles This diploma thesis presents and analyses Slovenian and German phraseological units with the elements referring to "death" in headlines of sports articles. The theoretical part of the thesis focuses on linguistic, stylistic, phraseological and journalistic writing features, whereas the analytical part places the emphasis on concrete examples. The theoretical part is divided further into two parts; the first one focuses on the phraseological and the second on the journalistic aspect. The first part presents the most important findings of leading Slovenian and German linguists in the field of a relatively young linguistic discipline - phraseology, where the emphasis is placed on the contributions of Slovenian linguists. A special stress is placed on the structure and basic features of phraseological units. Moreover, the journalistic aspect presents findings on the style of writing, the role of the writers’ message and headlines as well as readers’ anticipations. The analytical part analyses headlines from newspapers Delo and Süddeutsche Zeitung in the period from March 1st to October 31st 2013. The criteria for defining phraseological units with elements referring to "death" are those expressions with intensive emotional stylistic features, which carry the metaphorical meaning of death, funereal, coffin, blood, scalp, hell, evil, wounds and faith. Comparison of selected headlines is provided in the conclusion. Key words: phraseology, reporting style, newspaper headlines.

5

Kazalo 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

2 Teoretični del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

2.1 Frazeologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

2.1.1 Poimenovanje in definicija frazeološke enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

2.1.2 Zgradba in osnovne lastnosti frazema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

2.1.3 Frazeologija v ožjem in širšem smislu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

2.1.4 Raba frazemov v različnih besedilnih zvrsteh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

2.1.5 Frazeološke prenovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

2.1.6 Obnovitve frazemov v časopisnih naslovih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

2.2 Poročevalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

2.2.1 Naslovi časopisnih poročevalskih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

2.2.2 Stil športnega poročevalstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2.2.3 Funkcije novinarskega sporočila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

2.2.4. Naslovnikovo pričakovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2.2.5 Vestičarka vrsta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2.3 Frazemi kot poročevalsko jezikovno sredstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3 Analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

3.1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

3.2 Analiza časopisnih naslovov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3.2.1 Analiza frazemov "smrti" iz dnevnika Delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3.2.2 Analiza frazemov "smrti" iz dnevnika Süddeutsche Zeitung . . . . . . . . . . . . . 48

3.2.3 Primerjava analiz obeh časopisov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

4 Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

5 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

6 Zusammenfassung . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

6.1 Phraseologie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

6.2 Pressesprache . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

6.3 Analyse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

6.4 Schlussbemerkungen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

7 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

8 Izjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

9 Erklärung . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

6

1 Uvod

Diplomsko delo obravnava slovenske in nemške frazeme "smrti" v naslovih športnih

člankov. Zasnovano je kot izdelek dvopredmetnega študija nemškega jezika na

Filozofki fakulteti in novinarstva na Fakulteti za družbene vede, zato se bodo vsebine

temu primerno prepletale.

V teoretičnem delu bo zbrano vse orodje, s katerim bodo v praktičnem delu obdelani

konkretni primeri. Obravnavane vsebine se bodo tako dotaknile jezikovnih, stilnih,

frazeoloških in novinarsko-tvorbnih izhodišč, potrebnih za obdelavo.

V praktičnem delu bodo zbrani iz analize pridobljeni primeri iz dveh dnevnikov:

slovenskega Dela in nemškega Süddeutsche Zeitung. Primeri bodo obdelani glede

na orodja, navedena v teoretičnem delu. Temu bo sledila še primerjava primerov

obeh časnikov.

Diplomsko delo je zastavljeno na temelju naslednjih tez:

1. Slovenskih primerov bo več kot nemških

Teza je postavljena na podlagi mojega opažanja med spremljanjem dnevnega

časopisja. Če bo slovenskih primerov res več kot nemških, pričakujem, da bom med

iskanjem le-teh našla odgovor, zakaj je temu tako.

2. Med primerjavo slovenskih in nemških primerov bo vsaj 20 odstotkov

identičnih glede na sestavino in izpeljavo

Teza temelji na dejstvu, da začetke slovenskega novinarstva beležimo v času Avstro-

Ogrske in da je nemški jezik zato močno zaznamoval slovenskega. Določeno težo

pripisujem tudi prevajanju, saj vesti iz dnevnega časopisja deloma temeljijo tudi na

poročanju tujih tiskovnih agencij.

3. Prevladujoča funkcija naslovov v zbranih konkretnih primerih bo

poimenovalno-informativna

Ker oba dnevnika označujemo za resna časopisa z informativnimi vsebinami,

pričakujem, da bo največ naslovov imelo poimenovalno-informativno funkcijo in ne

informativno-stališčne ali pozivno-pridobivalne.

4. V praktičnem delu bodo med zbranimi primeri pogoste frazeološke

prenovitve

Frazeološke prenovitve so izpeljave iz osnovne oblike frazema, s katero pisec ali

govorec ne krši jezikovne norme, temveč z uporabo teh stilnih sredstev želi pokazati

7

na svojo razgledanost, inovativnost in neredko hudomušnost. Pogostnost pričakujem

zato, ker je jezik v športnem poročevalstvu že sam po sebi za odtenek pestrejši kot v

drugih poročevalskih besedilih in si novinar lahko privošči več ustvarjalne svobode.

Ker je diplomsko delo interdisciplinarna naloga obeh fakultet, je pisano v slovenščini.

Mestoma se pojavljajo tudi nemški izrazi tam, kjer sva z se mentorjem dogovorila, da

je to smiselno. Povzetka sta na koncu dva, slovenski in daljši nemški, v katerem je

zajeto bistvo vsebine pričujočega diplomskega dela.

8

2 Teoretični del 2.1 Frazeologija Vnos iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika1 o frazeologiji pravi:

frazeologíja -e ž (i)

lingv. fraze v celoti: slovar bo v znatni meri upošteval tudi frazeologijo; ukvarja se s

frazeologijo / pisateljeva frazeologija je zelo bogata // besedni zaklad, izrazje:

pravniška frazeologija / poznal je strankino frazeologijo

Vnos v nemškem slovarju Duden2 je sledeč:

Phraseologie, die

Wortart: Substantiv, feminin

Gebrauch: Sprachwissenschaft

Bedeutungen:

a. Gesamtheit typischer Wortverbindungen, fester Fügungen, Wendungen,

Redensarten einer Sprache; Idiomatik (2b)

b. Darstellung, Zusammenstellung der Phraseologie (a) (besonders zu einem

Stichwort in einem Wörterbuch)

Med jezikoslovnimi definicijami pa velja omeniti definiciji slovenskih jezikoslovk Erike

Kržišnik in Nataše Jakop:

Frazeologija je zbir posebnih (tj. frazeoloških) enot. Frazeologija je tudi jezikoslovna

veda, ki te enote proučuje (Kržišnik, 1994: 91).

Frazeologija je samostojna jezikoslovna veda, ki proučuje jezikovne enote z

lastnostmi frazemov (Jakop, 2006: 63).

Sicer je beseda frazeologija grškega izvora: phrasis pomeni izraz oz. način izražanja

in logos govor oz. nauk.

1 Vir: elektronska izdaja na plošči CD-rom. 2 http://www.duden.de/rechtschreibung/Phraseologie (10. 10. 2013)

9

2.1.1 Poimenovanje in definicija frazeološke enote

Če začnemo od konca, lahko nedvomno trdimo, da poimenovanje frazeološke enote

ni enotno. To velja tako za primere iz slovenskega kot tudi iz nemškega jezikoslovja.

Različni avtorji razvijajo različne pristope k poimenovanju in določitvi obsega osnovne

enote. Vsekakor pa je dejstvo, da se za frazeološko enoto uporabljajo naslednji izrazi:

frazeologizem, frazeologem, frazem, idiom, stalna besedna zveza.

V preteklosti se je uveljavil tudi izraz fraza, vendar je neterminološki, ker ima

negativno konotacijo vsebinsko prazne tvorbe (Toporišič, 1973/74: 273)

V diplomskem delu uporabljam izraz frazem, ki se je tudi na slovenskih tleh v

zadnjem času najmočneje uveljavil.

Janez Keber v uvodu v Slovar slovenskih frazemov povzame, da so:

[…] frazeološke enote ali frazemi stalne besedne zveze, katerih pomen ni ali je

samo delno ugotovljiv iz pomenov njihovih sestavin in ki imajo praviloma stalno in

samo omejeno spremenljivo sestavo. V širšem smislu spadajo v frazeologijo vse

stalne besedne zveze, med njimi tudi terminološke, dalje frazemi s stavčno ali

večstavčno sestavo, kot so reki, pregovori in krilatice (Keber, 2011: 9).

2.1.2 Zgradba in osnovne lastnosti frazema

V tem poglavju se opiram na pregledno, jasno in strnjeno teorijo Erike Kržišnik

(Kržišnik, 1994: 91 ff.).

Avtorica obseg frazemov razvrsti:

A. Po obliki so frazemi nestavčni (besednozvezni) in stavčni.

Nestavčne frazeme lahko dalje razvrstimo vzporedno z besednimi vrstami na:

• samostalniške: mož beseda, figa mož, boljša polovica

• pridevniške: kot iz škatlice, odprte glave, zvit kot presta

• prislovne: na vse kriplje, ob svetem nikoli, iz vsega srca

• glagolske : pustiti na cedilu, skočiti si v lase, splavati/iti po vodi, živeti na veliki

nogi, kupiti mačka v žaklju, vreči puško v koruzo

10

Stavčne frazeme bi sicer lahko razvrstili v eno-, dvo- ali večstavčne, vendar je na tem

mestu zaradi tradicionalnega pojmovanja, da so stavčni frazemi vedno le pregovori,

reki itd., pomembneje navesti, da so lahko tudi "nepregovorni".

• primer za nepregovorni frazem: Ta je pa bosa. To je pa (že) višek. Saj ne gori

voda.

• primer za pregovorni frazem: Jabolko ne pade daleč od drevesa. Kjer se

prepirata dva, tretji dobiček ima.

B. Po pomenu

Nekateri frazeologi govorijo o frazeologiji v širšem in ožjem pomenu. Frazeologija v

širšem pomenu vključuje tudi enote, katerih edina lastnost je stalnost, npr.

večbesedni strokovni izrazi (povedkov prilastek). Tudi večbesedne izraze, katerih

pomena ni mogoče neposredno izpeljati iz pomena sestavin, je mogoče na podlagi

njihove ekspresivnosti oz. neekspresivnosti razdeliti na:

• jedrni del frazeologije (gl. zgornje zglede);

• obrobni (mejni) del: mačje oko, materina dušica; zbujati

pozornost/radovednost/poželenje; dati predlog/pobudo.

Kržišnikova za osnovne lastnosti frazema določi naslednje kriterije:

- večbesednost,

- stalnost (oblike in pomena),

- neizpeljivost pomena celote iz posameznih sestavin,

- ekspresivnost.

Večbesednost: frazem obsega vsaj dve besedi, npr. soliti pamet, cepiti dlako.

Enobesedna tvorjenka ni frazem npr. dlakocepiti. Kot frazem navede primer biti

zaljubljen do ušes, ne pa tudi sicer ekspresivne, vendar še vedno (ene) besede

zatreskati se. Pri frazemih, kot so npr. čez noč, hoditi za (kom: dekletom), lahko

namesto o večbesednosti govorimo o nadbesednosti.

V stalnost frazema Kržišnikova umesti predvsem nespremenljivost njegovih sestavin:

Besede znotraj frazeološke zveze nimajo enakih možnosti kakor zunaj frazema (kot

samostojne besede). Če to omejitev prestopimo, dobimo iz frazema navadne (proste)

11

besedne zveze. Stalen, čeprav včasih težje opisljiv je tudi pomen frazema. Pogosto

so omejena tudi zunanja (vezljivostna) dopolnila frazema.

Pri stalnosti Kržišnikova razlikuje med stalnostjo znotraj in zunaj frazema. Podrobneje

se posveti stalnosti znotraj frazema, ki jo nadalje razdeli na:

a) stalnost oblike:

oblikoslovna: rožice saditi – NE: *rožico posaditi (npr. Ves večer že rožice

sadi, namesto da bi povedal kako in kaj : *Rožico je posadil, zdaj pa misli, da

je vse urejeno);

besedotvorna: kot iz škatlice – NE: *kot iz škatle; pustiti na cedilu (koga) – NE:

*pustiti na cedilcu;

skladenjska:

o pretvorbna: hoditi po ovinkih – NE: *hoja po ovinku (npr. Ne hodi po

ovinkih, kar naravnost povej!) : Hoja po ovinkih je včasih boljša;

o besednoredna: noč in dan – NE: *dan in noč;

o sprememba skladenjske zgradbe: dati košarico (komu) – NE: *dati novo

košarico (komu); čez noč – NE: *čez celo noč;

sestavinska: obrati do obisti – NE: *obrati do ledvic (čeprav slovarsko obist =

ledvica), gledati kot tele v nova vrata, tudi gledati kot bik v nova vrata – NE:

*gledati kot krava v stara vrata;

b) stalnost pomena

Npr. gledati kot tele v nova vrata = 'gledati neumno ali začudeno; ne vedeti, za

kaj gre' – NE: npr. gledati presenečeno, biti presenečen (debelo gledati) ali

radovedno/radoveden (prodajati zijala).

O stalnosti zunaj frazema Kržišnikova pravi, da je to stalnost oz. relativna omejenost

zunanjih ("prostih") dopolnil: pustiti na cedilu koga (= človeka) – NE: pustiti na cedilu

kaj (predmet, npr. makarone); kaj (abstr., npr. načrt) splavati po vodi – NE: kdo (npr.

človek) splavati po vodi.

"Stalna" spremenljivost

Frazem seveda ni popolnoma nespremenljiv, sicer bi ga v besedilu morali uporabljati

samo kot citat, kar pa ne drži. Ne da bi se spremenil pomen frazema, se njegova

oblika lahko deloma spreminja glede na obliko rabe, obstajajo pa tudi frazeološke

12

različice (variante). Ne eno ne drugo pa ni poljubno, zato lahko v zvezi s

spreminjanjem frazema govorimo o "stalni" oz. omejeni spremenljivosti, ki obsega:

a) oblike za vključevanje v besedilo (raba):

- spregatvene: pustim, pustiš, pusti ... na cedilu, toda NE: splavam, splavaš po

vodi, ampak samo 3. os.;

- časovne: mlati, mlatil je ... prazno slamo;

- naklonske: pustiš, pusti, pustil bi na cedilu; toda samo pojdi, pojdite, naj se

gre ... solit, NE: (jaz) se grem solit;

- sklonske: boljša polovica, boljše polovice itd.;

b) frazemske (frazeološke) različice:

- oblikoslovne: imeti v časti/v časteh (koga), zabrenkati na drugo struno/na

druge strune, vreči/metati naprej, pihati na dušo (komu in popihati na dušo

(komu), toda NE: pihniti na dušo (komu);

- skladenjske:

pretvorbene: postaviti na glavo (kaj) → tukaj je vse na glavo postavljeno;

mlatiti prazno slamo → (to je samo) mlatenje prazne slame;

fakultativne (neobvezne) sestavine: garati kot živina/garati kot črna živina,

manjka eno kolesce/manjka eno kolesce v glavi;

- sestavinske: obrati do kosti/obisti, udariti/zabrenkati na druge strune, iti na

led/limance, na vse kriplje/pretege.

Kržišnikova nadalje pojasni, da neupoštevanje stalnosti frazema, vključno s stalno oz.

omejeno spremenljivostjo, ni samo kršitev ozko pojmovane knjižnojezikovne norme,

ampak lahko povzroči nesporazum in nerazumevanje. Napačna raba namreč

povzroča razpad pomena frazema, namesto frazeološkega pomena v besedilu

nastopa dobesedni pomen proste besedne zveze, kadar ta obstaja, ali pa pride do

nesmisla.

Naslednja avtorica, Nataša Jakop, v svoji monografiji Pragmatična frazeologija pri

lastnostih frazemov poudari, da je ena temeljnih nalog frazeologije oblikovati

ustrezna merila za ločevanje frazeoloških enot od nefrazeoloških in sicer na vseh

jezikovnih ravninah: leksikalni, skladenjski in besedilni (Jakop, 2006: 29 ff.).

Posamezne ravnine razdela podrobneje:

13

Leksikalna ravnina

Na tej ravnini ločuje frazeme:

- od besed > večbesednost: iti se slepe miši PROTI slepomišiti

- od stalnih besednih zvez > nemotiviranost pomena frazema iz pomenov

njegovih sestavin: boljša polovica 'žena' PROTI spalna srajca 'oblačilo',

namenjeno za spanje

- od terminoloških besednih zvez > konotativnost (ekspresivnost) : pog.

mačje oko 'svetlobni odbojnik' PROTI bot. mačje uho 'kukavica, katere cvet

ima žametasto dlakavo medeno ustno'.

Skladenjska ravnina

Na skladenjski ravnini po Jakopovi ločujejo frazeme od besednih zvez, stavkov,

povedi poleg stalne zgradbe in leksikaliziranosti s tema lastnostma povezan

frazeološki pomen, ki ni motiviran iz seštevka pomenov sestavin:

kislo vreme 'pusto, deževno, hladno vreme' PROTI kislo grozdje, kislo jabolko,

skisano mleko.

Besedilna ravnina

Na besedilni ravnini ločujeta frazeme od besedil ustaljena zgradba in frazeološki

pomen.

G1: Dober tek! 'izraža voščilo pri jedi' G2: Hvala enako! 'vljudnostni odziv na izraženo

voščilo pri jedi' PROTI G1: Vidim, da ste že začeli jesti. G2: Kar pridružite se nam.

Ravnine Jakopove lahko ponazorimo tudi grafično:

Vir: Jakop, 2006

14

Sicer pa Jakopova ugotavlja, da so sestavine pragmatičnega frazema 3 lahko

samostalniki, pridevniki, prislovi, glagoli, členki in medmeti. Tudi pri teh frazemih

lahko določimo jedro oziroma "jedrno sestavino". Frazeme razdeli v šest skupin:

1. pragmatični frazemi s samostalniško jedrno sestavino, npr. groza in

strah, raca na vodi, na zdravje, pa pika ...;

2. pragmatični frazemi s pridevniško jedrno sestavino, npr. tristo kosmatih,

tristo zelenih ...;

3. pragmatični frazemi z glagolsko sestavino, npr. kot rečeno, po pravici

povedano, med nama rečeno, hočeš nočeš, da bi te vrag ...;

4. pragmatični frazemi s prislovno sestavino, npr. prvič in zadnjič, toliko za

danes, gor ali dol, tako ali tako ...;

5. pragmatični frazemi z medmetno sestavino, npr. hokus pokus, joj prejoj,

beži no, daj daj, bla bla bla ...;

6. pragmatični frazemi s členkovno sestavino, npr. kje neki, ne še, kje pa,

kadarkoli že, ne ne, niti slučajno ...;

2.1.3 Frazeologija v ožjem in širšem smislu

Da je frazeologija resnično mlada jezikoslovna veda in da jo različni avtorji poskušajo

različno razmejiti, potrjuje tudi pričujoče poglavje. Kriteriji za razmejitev frazeologije v

ožjem in širšem smislu so pri različnih avtorjih različni. Odločila sem se za povzetek

slovenske avtorice Nataše Jakop in švedske jezikoslovke Chistine Palm, saj sta njuni

razdelitvi zelo različni in zato toliko bolj zanimivi.

Jakopova (Jakop, 2006: 17) poudari, da je obseg frazeologije v osnovi odvisen od

tega, kako opredelimo frazeologijo, torej ali zagovarjamo frazeologijo v ožjem ali v

širšem smislu (gl. Shema 2): Lastnosti frazemov v ožji in širši frazeologiji.

3 Pragmatični frazemi so leksikalizirane nestavčnočlenske besedne zveze z ustaljeno zgradbo in frazeološkim pomenom v smislu ustaljene in uslovarjene pragmatične funkcije (Jakop, 2006: 64).

15

Vir: Jakop, 2006

Frazeologijo v ožjem smislu opredeljujejo tri lastnosti: poleg večbesednosti in

ustaljenosti v zgradbi še frazeološki pomen v smislu nepredvidljivosti (nemotiviranosti)

pomena frazema iz pomenov njegovih sestavin. Avtorica še doda, da v tuji sodobni

frazeologiji (od 80. let dalje) sicer prevladuje širše pojmovanje frazeologije zaradi

pragmatičnega oz. komunikacijsko-funkcijskega vidika obravnavanja frazeologije, ki

proučuje zlasti rabo frazemov (v besedilih) in njihovo sporazumevalno vlogo (Jakop,

2006: 15).

Frazeologijo v širšem smislu po Jakopovi:

[…] sestavljajo vse tiste jezikovne enote, ki izkazujejo lastnosti večbesednosti in

stalnosti, torej so frazeološke tudi take jezikovne enote, pri katerih je pomen celote

enak vsoti pomenov posameznih sestavin oziroma pri katerih je pomen celote izpeljiv

iz pomena njenih sestavin, np. listnato testo 'testo iz tankih listov, plasti', spalna srajca

'oblačilo, namenjeno za spanje'. V frazeologiji v ožjem smislu pa so frazemi le tiste

jezikovne enote, ki imajo poleg večbesednosti in stalnosti še frazeološki pomen, ki

označuje nemotiviranost pomena večbesedne jezikovne enote iz njenih sestavin, npr.

knjižni molj 'kdor zelo veliko bere, študira', dati komu košarico 'zavrniti njegovo

ponudbo' (Jakop, 2006: 18).

16

Poudari še, da ostro ločevanje med frazeologijo v ožjem in širšem smislu na splošno

ni zaželeno, pri čemer se sklicuje na nemškega jezikoslovca Haralda Burgerja.

Švedska jezikoslovka Chistine Palm poleg kriterija stalnosti (Festgeprägheit), funkcije

stavka (Satzwertigkeit) in deloma tudi idiomatičnosti, ki so značilnosti frazeologije v

ožjem smislu, v frazeologijo v širšem smislu umesti še (Palm, 1995: 1 ff.):

• Pregovore in antipregovore (Sprichwörter und Antisprichwörter)

Pregovore praviloma citiramo kot stalne stavčne konstrukcije s poučno težnjo,

ironičnost pa dosežemo z antipregovori.

Primer: pregovor: Viele Wege fuhren nach Rom.

antipregovor: Ausnahmen bestätigen die Regel, sagte der Weg und führte an

Rom vorbei.

• Rekla ali velerizme4 (Sagwörter oder Wellerismen)

Pregovor je ironično prelomljen in umeščen v zanimivo pripovedno-teoretično

konstelacijo, na način, da bolj ali manj modificiran pregovor citira v besedilu

nastopajoča oseba v dobesednem navedku. Citat je umeščen kot komično-ironično

nasprotje načina delovanja te osebe, celoten prizor pa ubesedi anonimna

priča/pripovedovalec s svojega gledišča. Pregovorna modrost je večinoma

postavljena na laž.

Primer: Alter schützt vor Torheit nicht, sagte die Greisin, und ließ sich liften.

4 Ker je bil izraz velerizem zame novost, sem dodatno pojasnilo poiskala še na spletu. Zadetkov je izjemno malo, najboljšega sem našla v prispevku Josepha Paternosta Strukturalni in sociolingvistični komentar k aforizmom Žarka Petana in Iva Antiča. V Slavistična revija, letnik 44, številka 1, str. 34. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 1996. "Ko se pregovori ali reki razširijo ali predelajo v daljše konstrukcije, nastanejo t. i. velerizmi. Velerizem je poseben tip aforizma, »temelječ na neskladju, ki nastane z združitvijo bolj ali manj preproste govorčeve trditve z nepričakovano ali neustrezno situacijo«, nanj pa je mogoče gledati tudi kot na »šalo z zapoznelo reakcijo«. Pogosto ima trodelno zgradbo (trditev/izjava = A, govoreči = B, komentar, ki postavi izjavo ali navedek v novo luč ali (s tem) nezdružljivo okolje = C), npr. »Vem, da nič ne vem,« je rekel Sokrat. Torej je nekaj le vedel (A34) (A+ B + C). Obstaja pa tudi obsežna skupina velerizmov, v katerih je sestavina govorečega (= B) opuščena, npr. Laž ima kratke noge (= A), a vseeno povsod pride( - C) (A40); Ljubezen je slepa, zato se zaljubljenci radi otipavajo (P83)." Vir: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBXASN0/?query=%27keywords%3dJoseph+Paternost%27&pageSize=25 (1. 10. 2013)

17

• Privzete pregovore (Lehnsprichwörter)

Privzeti pregovori ne izvirajo iz poznega srednjega veka, temveč ima literarni izvor.

Prenesel se je predvsem iz literature grške in rimske antike kot tudi iz Svetega pisma.

Uveljavljeni so v originalu in v prevodu.

Primer: latinsko: Mens sana in corpore sano.

slovensko: Zdrav duh v zdravem telesu.

• Krilatice (geflügelte Worte)

Značilnost krilatic je dokazljivost izvora. Praviloma je to razširjen citat, tj. v domovini

razširjen in pogosto uporabljen izrek, izraz ali ime, vseeno v katerem jeziku, katerega

zgodovinski avtor oziroma poreklo je dokazljivo.

Uporabnik z navedbo krilatice zaznamuje podobno situacijo in jo s tem postavi v

kulturnozgodovinski kontekst. Pogoj za to je, da poslušalec ali bralec razume

referenco na tvorbo ter je sposoben prepoznati njeno pogosto duhovitost in poanto.

Primer: Carpe diem! (Horac, OdeI) – Izkoristi dan!

La dolce vita! (Fellini)

Čakajoč na Godota (Samuel Beckett)

2.1.4 Raba frazemov v različnih besedilnih zvrsteh

Čeprav so frazemi ekspresivna jezikovna sredstva, čeprav so večinoma "podobe"

(primere, metafore, metonimije), niso rezervirani za rabo v umetnostnih besedilih.

Reči je mogoče, da imajo ravno v umetnostnih besedilih od vseh različnih možnih

pomenskih prenosov (ustvarjalna metafora itd.) najnižjo ekspresivno vrednost. To pa

zato, ker so frazemi stalna, konvencionalna, "bivša" metafora (podoba) (Kržišnik,

1994: 97 f.).

Kržišnikova pojavnost frazemov kot znak živahnosti in razplastenosti umešča

predvsem v neumetnostna besedila, med katerimi so najpogostejša publicistična. Kot

sredstva za izražanje vrednotenja so izrabljani zlasti v ocenjevalnih publicističnih

besedilih (komentarji, glose ...). Pojavljajo pa se tudi v poljudnoznanstvenih besedilih.

Publicistiko in stil sem podrobneje opisala v poglavju 2.2.

18

2.1.5 Frazeološke prenovitve

Če je ena od osnovnih lastnosti frazema stalnost oblike in pomena, v praksi pa

pogosto zasledimo marsikatero inačico, s katero pisec ali govorec želi pokazati na

svojo razgledanost, inovativnost in neredko hudomušnost, si take prenovitve

poglejmo pobliže.

Erika Kržišnik frazeološke prenovitve opredeli kot:

Odstop od norme, ki ni njena kršitev, so dalje frazeološke prenovitve. To so

inovativne spremembe oblike in/ali pomena frazema, izpeljane v besedilu in v njem

prepoznavne, so namerne in (praviloma) enkratne. Posledica prenovitev je stilna

opaznost, pomenski prenosi, ki so v frazemu že bolj ali manj prikriti in otrdeli, so

ponovno postavljeni v razvidnost (Pogorelec 1976), kar prenovitev kot postopek

približuje ustvarjalni metafori. Primer: Živemu mu niso mogli do živega, zato mu zdaj

mrtvemu segajo do mrtvega. Da je prenovitev uspešna, mora vzpostavljati razvidno

razmerje do pomena (in oblike) izhodiščnega pomena, hkrati pa v besedilu prinašati

nove pomenske razsežnosti, tako da nastaja določena napetost med izhodiščnim in

novim pomenom. Če namerna spremenjena raba frazema te zahteve ne izpolnjuje,

gre za neuspešno prenovitev, ki ni nič drugega kot verbalizem. Primer: Zagotavljam

vam, da ne bo nikomur skrivljen las z glave zaradi tistega, kar je govoril tukaj. To je

neuspešno križanje dveh frazemov ne skriviti lasu (komu) in niti las ne pade z glave

(komu), ki je bilo izpeljano zaradi hotenja po večji ekspresivnosti, vendar niti v smislu

učinkovanja nove zveze z dvema pomenoma niti po učinku v širšem besedilu ne

dosega svojega cilja. S tega vidika je neuspešna prenovitev prav tako kršitev norme

(Kržišnik, 1996: 140 ff.).

V frazeologiji, ugotavlja Kržišnikova, zasledimo tri vrste odklonov od norme (Kržišnik,

1990: 401):

• napake, ki so posledica nepoznavanja norme;

• zgodovinsko pogojene spremembe, ki so posledica spreminjanja norme;

• ustvarjalne spremembe frazemov oz. frazeološke prenovitve.

Avtorica nadalje pojasni, da je za uspešno prenovitev treba izbrati tak izhodiščni

frazem, katerega pomenska zgradba v razmerju do oblikovne podobe dopušča vsaj

19

minimalno prepoznavanje pomenskih premikov pri frazeologizaciji oz. mora vsaj ena

sestavina razkrivati svojo udeleženost v pomenski zgradbi frazeologema.

Prenovitve, tako Kržišnikova, so lahko izpeljane različno na različne načine, oblika

frazema je v njih lahko spremenjena ali ne, vedno pa imajo dodatno oporo v

sobesedilu, ki jih kot prenovitve razkriva. Sicer ne bi šlo za prenovitev, ampak za

napako (Kržišnik, 1994: 98). Avtorica tudi poudari, da je za razumevanje prenovitve

treba poznati izhodiščno obliko in pomen frazema, sicer prenovitev ne more biti

prepoznavna in ne učinkuje. Kot ustvarjalna izraba frazemov prenovitve niso

omejene zgolj na umetnostna besedila. Pogosto jih je mogoče zaslediti tudi v

publicističnih.

Ker v diplomskem delu obravnavam frazeologijo v časopisnih naslovih, katerih

funkcija je tudi pritegnitev bralcev in posledično nakup določenega časopisa, se mi je

zdel zanimiv tudi članek Marinke Černetič Vloga in značilnosti frazemov v slovenskih

tiskanih oglasih. Avtorica o prenovitvah pravi naslednje:

Prenovitev frazema je v besedilih izpeljana namerno in praviloma enkratno, pomeni

pa ustvarjalno poseganje v pomen in/ali obliko frazema. Prenovljeni frazem je v

besedilu stilno opazen, pogosto bolj očitno kot stilna zaznamovanost frazema,

rabljenega v normativni obliki, prav tako pa med izhodiščnim in novim pomenom

obstaja določena napetost, ki je pogoj za učinkovito prenovitev. Prenovitev frazema

mora biti ustrezno vključena v kontekst. Frazeološka prenovitev je izvedena, če je

kršena katera od štirih zahtev, ki frazem ohranjajo v neokrnjeni obliki: sestavinska

zapolnitev (skupaj z vsemi variantami); skladenjska zgradba (s predvidenimi možnimi

pretvorbami); strukturno-pomenska povezovalnost; predvideno vključevanje frazema

v sobesedilo, ki omogoča prepoznavanje frazema kot takega (Černetič, 2007: 379).

Zdaj vemo, kaj prenovitve so in kaj ne. Pomembno je tudi poznati načine oz.

tipologije za izvedbo uspešne prenovitve.

Med tipologijami Kržišnikova razlikuje med zgradbeno-oblikovnimi in pomensko

funkcionalnimi prenovitvami (Kržišnik, 1990: 401). Pri prvih je kriterij to, kako

prenovitveni postopek posega v oblikovno zgradbo frazeologema. Ločuje med takimi,

katerih zgradba frazeologema je spremenjena, in med takimi brez oblikovnih

sprememb, ki jih pojmujemo kot sobesedilne prenovitve. Prve nato dalje deli v

20

oblikoslovne, besedne, skladenjske in sestavljene prenovitve (križanja) (Mlacek v

Kržišnik, 1990: 403).

Pomensko-funkcionalne tipologije vključujejo pomenske premike, ki jih v

frazeologemu povzroča prenovitveni postopek (ne glede na to, kateri del

frazeologema in kako je spremenjen), in vloge, ki jo imajo prenovljeni frazeologemi v

konkretnem besedilu. Nadalje ločuje stilistično-ekspresivne spremembe

frazeologema, besedno-slovnične ob ohranjenem pomenu in ohranjenih osnovnih

potezah zgradbe, učinkovanje določene besedne zveze v besedilu hkrati kot

frazeologema in proste besedne zveze (t. i. dvojna denotacija) (Šanskij, Molotkov v

Kržišnik, 1990: 403).

2.1.6 Obnovitve frazemov v časopisnih naslovih

V prejšnjem poglavju smo se dotaknili frazeoloških prenovitev s frazeološkega vidika.

Če spoznanja strnemo, lahko zapišemo, da s prenovitvami mislimo način modifikacije

frazema za doseganje večjega stilnega učinka. Izpeljane so lahko na različne načine,

oblika frazema je v njih lahko spremenjena ali ne, vedno pa imajo dodatno oporo v

sobesedilu, ki jih kot prenovitve razkriva. Za razumevanje prenovitve je treba poznati

izhodiščno obliko in pomen frazema, sicer prenovitev ne more biti prepoznavna in ne

učinkuje.

Prenovitev z novinarskega vidika se v monografiji Stilistika slovenskega

poročevalstva loti Tomo Korošec in uvede izraz obnovitve.

V časopisnih naslovih so obnovitve vrsta aktualizacije 5 in pomembna jezikovna

prvina časopisnega stila. Med aktualiziranimi naslovi so obnovitve nekoliko redkeje

zastopane od metafor in metonimij, po učinkovitosti v naslovu pa zlasti metaforo

daleč prekašajo. Najpogosteje jih najdemo v besedilih interpretativne zvrsti, redkeje

med informativnimi (Korošec, 1998: 124).

Z vidika izbire sestavin se obnovitve delijo na obnovitve klišejev in obnovitve vzorcev,

z vidika oblike oziroma podobnosti z virom, katerega obnovitev so, pa obstajata še

5 prim. Korošec (Korošec, 1998: 15): Aktualizacija pomeni novo, svežo, posebno, nenavadno uporabo jezikovnih

sredstev za dosego posebnega učinka.

21

podskupini: ponovitev klišejev in ponovitev vzorcev. S ponovitvijo Korošec označuje

samo vrsto obnovitve za rabo v časopisnem naslovu.

V naslovih obnovljeni klišeji so splošno znana rekla, rečenice, pregovori, frazemi,

obnovljeni vzorci pa znani reki, naslovi literarnih, filmskih in drugih del (Korošec, 1998:

124).

Vrsta: Obnovitev klišeja: Iz te moke ne bo kruha

Ponovitev klišeja: Riba pri glavi smrdi

Obnovitev vzorca: Somrak mitov

Ponovitev vzorca: Somrak bogov

Pri obnovitvah klišejev izhajamo iz najpomembnejše značilnosti frazeologemov, da

so kot sestavina besednega zaklada splošno znani. Beseda, tako Korošec,

predvsem pa zveza, ki v časopisnem naslovu nastopa kot obnovljeni vzorec, pa se

od frazeologema, ki je v naslovu obnovljeni kliše, bistveno loči po tem, da ni produkt

poimenovalnega procesa, ampak zgolj označevanje ene same (konkretne) okoliščine

in samo skupaj z njo ima svojo informativno vrednost. Nima značaja poimenovanja,

ampak je opis. Nobenega semantičnega razloga ni, da se v naslovu uporabi prav ta

in ne kak drug vzorec (Korošec, 1998: 125).

Nadalje Korošec poudarja, da je pri uporabi obnovljenega vzorca pomembno paziti

na pravilno izbiro, saj lahko izgubi učinkovitost pri tistem bralcu, ki prvotnega vzorca

ne pozna in se pri njem ne vzpostavi miselna povezava med prvotnim naslovom in

vsebino, ki jo naslavlja, kajti šele ta daje obnovljenemu vzorcu zaželeno stilno

učinkovitost.

Obnovljeni vzorec pa ima še eno pomembno značilnost: ker ne poimenuje, je res

uporabljen kot vzorec; evocira lahko samo znani naslov; med vsebino, ki jo je

naslavljal prvotno, in vsebino, ki jo naslavlja kot obnovljeni vzorec, pa ni podobnosti

oziroma sploh ni nujna (Korošec, 1998: 125).

Ponazorimo to še z zgledi.

Primer za obnovljeni kliše:

Človek obrača – dinar obrne

(obnovitev izhaja iz frazema človek obrača – bog obrne)

Kamen na kamen – sodna palača

(obnovitev izhaja iz frazema zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača)

22

V obeh primerih je ohranjen vzorec frazeologema, redundantne prvine pa niso

izpuščene, ampak so zamenjane z drugimi.

Primer za obnovljeni vzorec:

Pil, zbil, ušel

(obnovitev izhaja iz frazema Prišel, videl, zmagal.)

Krompir naš vsakdanji

(obnovitev izhaja iz biblizma, ki je del molitve 'naš vsakdanji kruh')

Pri primerih obnovljenih vzorcev gre za obnovitev znanih izrekov. Obnovitev lahko

izpeljemo tako, da iz oblike frazeologema zamenjamo eno enoto ali obnovimo obliko.

Ali so tudi v našem primeru analize časopisnih naslovov obnovitve pogoste, bo

razvidno v poglavju Analiza.

2.2 Poročevalstvo

Poročevalstvo je širok pojem. Ker se v praktičnem delu diplomske naloge

osredotočam na naslove športnih člankov, se bom v tem poglavju omejila zgolj na

športno poročevalstvo. Korošec o slednjem zapiše:

Športno poročevalstvo je tematsko in sporočanjsko specializirana dejavnost, ki ima s

splošnim poročevalstvom veliko skupnega. Glede na vlogo jezika ga tako kot splošno

poročevalstvo uvrščamo v publicistično funkcijsko zvrst. To pomeni, da se pred

javnostjo načeloma kaže v besedilih slovenskega knjižnega jezika. Tako kot splošno

tudi športno poročevalstvo potrebuje in ima dva prenosnika, saj so besedila pisana in

govorjena. Podobnost športnega s splošnim poročevalstvom je vidna tudi v prepletu

dveh semioloških vrst, in sicer jezika in slike. Stilistika se v poročevalstvu srečuje z

razmerjem jezik – slika, zato mora upoštevati tudi sporočilni vidik slike, čeprav ta

semiološka vrsta ni v domeni jezikoslovne stilistike (Korošec, 2005: 258 f.).

2.2.1 Naslovi časopisnih poročevalskih besedil

Naslovje je po Korošcu »najizrazitejša časopisna poročevalska kategorija« (Korošec,

1998: 50). Tvorijo jo nadnaslov, veliki naslov, podnaslov/i in sinopsis. Naslovje tvorita

23

vsaj dve od teh enot; to sta praviloma veliki naslov in podnaslov, v novejšem času

tudi nadnaslov in naslov.

Naslovje je tudi grafično najbolj izpostavljeni del prispevka s pomembno nalogo, da

bralcu sporoči dovolj informacij o vsebini besedila, na podlagi katerih se slednji odloči,

ali bo z branjem nadaljeval ali ne.

Med funkcijami časopisnih naslovov Korošec izpostavi tri (Korošec, 1998: 48 f.):

1. Poimenovalno-informativna funkcija

Naslov s to funkcijo besedilo označuje, poimenuje temo oz. vsebino besedila. V

večini naslovov s to funkcijo sta združeni poimenovalnost in informativnost, ena pa je

praviloma v ospredju.

2. Informativno-stališčna funkcija

Naslovi s to funkcijo sicer informirajo o vsebini besedila in ga tudi poimenujejo, toda

izrazito izstopa vrednotenje te vsebine, stališče avtorja. Naslov s to funkcijo je od

(podpisanega) avtorja, zato so informativno-stališčni naslovi žanrsko omejeni in se

kršitev tega pravila šteje za napako, če ni stališče, ki je od drugega, citatno jasno

nakazano. Naslovi s to funkcijo so lahko stilno povsem nezaznamovani, stališčni del

te funkcije pa zajema tudi zelo pretanjene stilne odtenke.

3. Pozivno-pridobivalna funkcija

Tudi naslovi s to prevladujočo funkcijo neredko vsebujejo prvine informativne funkcije,

prekriva jih stališčna, v njej pa se kaže še avtorjeva zahteva, poziv uredništva,

avtorjeva tudi v imenu 'širše družbe', naslovljena javnosti ali čisto določenemu

naslovniku. Ta funkcija je pogosto v pravem nasprotju z informativno, jo naravnost

zanika, tako da o vsebini ne pove nič in s tem skuša bralca pridobiti za branje

ostalega besedila.

Če povzamemo, je:

[…] časopisni naslov iz ene ali več besed in znakov tvorjeno stavčno ali nestavčno

sporočilo, ki napoveduje in se vsebinsko nanaša na praviloma eno, od drugih besedil

ločeno, vsaj iz ene stavčne povedi sestoječe besedilo ali besedilno enoto, tako da je

tudi sam grafično ločen od tega besedila, in ima poimenovalno-informativno, ali

informativno-stališčno, ali pozitivno-pridobivalno funkcijo (Korošec, 1998: 46):

24

Ne nezanemarljiva pa je stilna vrednost časopisnih naslovov, saj:

Tvorec naslova izpolnjuje svoj sporočanjski (komunikacijski, v tem primeru

poročevalski) namen tako, da izbira določena jezikovna sredstva, ki bodo ustrezala

temu namenu, tj. biti naslov (Korošec, 1998: 43).

V naslovju Korošec morebitne aktualizme omejuje na veliki naslov, medtem ko v

nadnaslovu, podnaslovu in sinopsisu obstaja zahteva po stilni nezaznamovanosti.

Podnaslov in sinopsis 6 , ki praviloma ne vsebujeta stilemov, slednje iz velikega

naslova navadno še pojasnita in nevtralizirata. Če stilem iz velikega naslova v

podnaslovu ni nevtraliziran, ampak ga ta povzema ali stopnjuje, prihaja do t. i.

intenzifikacije stilotvornega sredstva v naslovu, kar lahko vodi v stilno preobloženost

naslovja, ki postane hiperbolično (Korošec, 1998: 73).

2.2.2 Stil športnega poročevalstva

Po koncu 2. svetovne vojne in z razvojem industrializacije beležimo nove začetke tudi

v športu. Z raznovrstnimi tehničnimi izumi so ljudje nenadoma imeli več prostega

časa. Z vse večjim številom aktivnih športnikov pa je med ljudmi naraščalo zanimanje

zanj.

Jezik v tiskanih medijih označujemo z izrazi časopisni ali novinarski stil, časopisni

jezik, poročevalski stil. Gre za skupne značilnosti načina izražanja zaprte

socioprofesionalne skupine, novinarjev. Zaradi svojih stilnih značilnosti je bil

novinarski jezik pogost predmet jezikovnih kritik. Danes velja za pomemben dejavnik

v razvoju jezika in prispeva k spreminjanju jezikovnih norm (Bußmann, 1990: 607).

Med tipične stilne značilnosti športnega poročevalstva prištevamo (Křenková 2002:

39 ff.):

1. Težnjo po čustveni obarvanosti ubesedenega

Dosegamo jo z uporabo izrazov za vzbujanje napetosti, strahu, vznemirjenja,

senzacije in drugih izraznih načinov, denimo nagovora, vzklika, afektiranih izrazov in

slik, ki bralca čustveno nagovarjajo. Čustveni naboj vsebine ima lahko za posledico,

da je le-ta za bralca prej otežena kot omogočena. 6 Vsebinska strnitev novinarskega besedila.

25

2. Stopnjevano izrazje in izražanje v presežnikih

To sta sredstvi za doseganje učinka in blažitev monotonosti ter hkrati odločilna

dejavnika v športnem poročanju. Z njima v besedilu dosežemo izjemen čustven in

senzacionalističen učinek.

Prvi dve točki sta povezani s čaščenjem športnikov kot nacionalnih junakov. Mediji

njihove dosežke opisujejo v superlativih. Tak način poročanja pa redko najdemo v

poročanju o dosežkih tujih športnikov.

3. Uporabo pogovornih elementov

Uporaba pogovornih elementov je očiten dokaz, da novinarji iščejo povezave z

vsakdanjim jezikom, kar se odraža v izbiri besed in plastičnih ponazoritvah s ciljem

ponazoriti, čustveno obarvati in superlativizirati abstraktne pojme. Značilna je tudi

naklonjenost h grobemu, drastičnemu in ležernemu načinu izražanja.

Novinarji težijo tudi k dokazovanju svojih jezikovnih spretnosti, kar se odraža v

uporabi pregovorov, fraz, kratkih oblik in klišejev.

4. Uporabo retoričnih sredstev

S pomočjo retoričnih sredstev želi avtor vsebino ponazoriti nazorno in napeto ter

stopnjevati njen učinek. Najpogostejša so metafore in primerjave z različnih

življenjskih področij.

2.2.3 Funkcije novinarskega sporočila

Kljub temu, da v diplomskem delu obravnavam zgolj časopisne naslove, se želim na

kratko dotakniti funkcije novinarskega sporočila, saj menim, da imajo tudi funkcije

določen delež pri izbiri novinarjevih jezikovnih sredstev.

V funkciji sporočila se po Koširjevi (Košir, 1988: 40) kaže sporočevalčevo razmerje

do dejanskosti, do dogodka, in hkrati njegovo razmerje do naslovnika. »Ti dve

temeljni razmerji se izrazita v pomenski sestavi sleherne povedi, seveda ne

neodvisno druga od druge, temveč v medsebojni prepletenosti« (Kunst-Gnamuš

26

1984:7; Govorno dejanje, družbeno dejanje). Sporočevalec oblikuje besedilo tako, da

bi to vplivalo na naslovnika.

Tudi pri pisanju denimo kratke vesti, v kateri ne moremo razbrati vplivanjske funkcije,

se je treba zavedati, da jo na nek način ima. Zakaj je upovedan prav ta dogodek in

ne kak drug? Zakaj je v vesti rekonstruiran samo določen del dogodka, njegove

določene prvine in ne kakšne druge? Zakaj je, dalje, uredništvo to vest objavilo na

prvi strani, ne pa na drugi ali tretji? V tem smislu se lahko sprašujemo o vsakem

sporočilu in raziskujemo njegovo namenskost, njegovo (hoteno ali ne) vplivanjsko

funkcijo. Pojasnimo pa si lahko to funkcijo le iz okoliščin, ki sooblikujejo sporočilo

(Košir, 1988: 40).

2.2.4. Naslovnikovo pričakovanje

Na izbiro jezikovnih sredstev nedvomno vplivata tudi naslovnikovo pričakovanje oz.

bralna/ciljna publika določenega medija. Kajti, tako Koširjeva, »tudi po naslovnikovem

pričakovanju je izbrana in (re)konstruirana stvarnost, o kateri besedilo sporoča, ter

udejanjena funkcija novinarskega teksta« (Košir, 1988: 42).

Zato avtorica zavrača trditev mnogih urednikov, da je njihovo občilo namenjeno

povprečnemu bralcu, poslušalcu ali gledalcu:

"Teorija" o povprečnem slovenskem Janezu in Micki, ki jo razširjajo zlasti uredniki

zabavno razvedrilnega tiska in lahkotnejših radijskih in televizijskih programov, je po

našem mnenju zgolj izgovor za to, da v posameznih občilih počne, kar se in kakor se

to počne. Ko novinar izbira temo, ko zbira in selekcionira gradivo, ko temo obdeluje v

izbranem žanru, ne more misliti na povprečnega naslovnika, ker tega preprosto ni.

Komunicira z določenim naslovnikom (Košir, 1988: 43).

2.2.5 Vestičarka vrsta

V diplomskem delu sem v praktičnem delu raziskovala predvsem vestičarsko vrsto, v

katero umeščamo (Košir, 1988: 65):

- kratko vest,

- razširjeno vest,

- vest v nadaljevanju,

- naznanilo.

27

Nekateri zbrani primeri iz praktičnega dela se nanašajo na poročevalsko vrsto in

znotraj nje na komentatorsko ali reportersko poročilo. Obe novinarski vrsti pa

umeščamo v informativno zvrst.

Vesti vestičarske vrste najpogosteje poročajo o dogodkih, ki so se že zgodili. Po

klasifikaciji Koširjeve sledijo naznanila prihajajočih dogodkov. Značilnost vesti je tudi

ta, da upoveduje dogodke, pri katerih je informacijsko ozadje splošno znano in ga

zato ni treba navajati. Navesti je treba le dejstva, ki iz tega ozadja izstopajo tako, da

tvorijo določen dogodek, ki bralca zanima.

Ker v praktičnem delu sledi analiza zgolj časopisnih naslovov, na tem mestu dodajam

le še definicijo, kaj vestičarska vrsta je:

Vestičarska vrsta je vrsta novinarskega sporočanja informativne zvrsti, ki obvešča o

preteklih (redkeje o bodočih) predvidljivih ali ne nepredvidljivih, po obsegu ožjih in

samih po sebi razumljivih (redkeje o nepredvidljivih, širših in samih po sebi

nerazumljivih) dogodkih tako, da nujno odgovori na vprašanja kaj se je zgodilo, kje in

kdaj ter kdo je (so) nosilec(ci) dogajanja, s čimer podeli dogodku iz splošne

podatkovne sheme znake individualnosti in enkratnosti. Vest je najbolj šablonizirana

in avtomatizirana oblika novinarskega sporočanja, enostavno strukturirana in

upovedana v preprosti, enodelni shemi. Jezik je stvaren in jedrnat, avtor vesti v tekstu

ni prisoten, njegova drža je nevtralna (Košir, 1988: 72).

2.3 Frazemi kot poročevalsko jezikovno sredstvo

Resda so frazemi stilno zaznamovano jezikovno sredstvo, s katerimi opisujemo

subjektivno razmerje do predmetnosti in pojavnosti, vendar, kot ugotavlja Kržišnikova,

niso rezervirani le za rabo v umetnostnih besedilih (Kržišnik 1994: 97).

Poročevalski jezik mora namreč »neprestano vzpostavljati in ohranjati krhko

ravnotežje med jasnostjo, stvarnostjo in objektivnostjo ter barvitostjo, zabavnostjo in

lepoto (Červ, 2006: 52)«. Zato, tako Červ, so frazemi za doseganje razumljivosti

primernejši od ustvarjalnih metafor, ki zahtevajo od občinstva več intelektualnega

napora (Červ, 2006: 54).

Dober novinar ni le strokovno podkovan, temveč se njegova kvaliteta ravno v tiskanih

medijih odraža v izbiri stilnih jezikovnih sredstev. Za izražanje lastne individualnosti in

28

ustvarjalnosti, ugotavlja Červ, pa najpogosteje posega po aktualizmih. Ob tem

seveda ne sme pozabiti na informativno funkcijo ubesedenega in znotraj nje na

razumljivost, ki je ne sme ovirati »prekomerna uporaba lastno ustvarjenih besed,

metafor, popularnega in senzacionalnega besednega zaklada, ki umetno vzbuja

pozornost« (Erjavec v Červ, 2006: 55).

Poleg tega so frazemi v večni poročevalski časovni stiski vedno pri roki in še vedno

dovolj čustveno obarvani za doseganje dveh lastnosti dobrega stila, tj. razgibanosti in

razplastenosti (Kržišnik, 2001: 30). Kot vrednostenjsko jezikovno sredstvo naj bi bili v

skladu s profesionalno ideologijo objektivnosti rabljeni zlasti v besedilih s

prevladujočo interpretativno funkcijo (Kržišnik 1994: 97). Enako meni tudi Korošec,

saj zapiše, da aktualizme najpogosteje najdemo v besedilih interpretativne zvrsti,

redkeje pa med informativnimi (Korošec, 1998: 124).

Ali bo tudi v našem primeru tako, bo razvidno v naslednjem poglavju, analizi zbranih

časopisnih naslovov.

29

3 Analiza

3.1 Uvod

Z izborom teme Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov sem

želela poiskati take frazeme, ki z intenzivno čustveno obarvanimi stilnimi sredstvi

izražajo metaforiko smrti, pogreba, krste, krvi, skalpa, pekla, zla, ran, usodnosti ipd.

Analizirala sem naslove športnih člankov v slovenskem dnevniku Delo in nemškem

Süddeutsche Zeitung. Za časovni okvir obeh dnevnikov sem izbrala obdobje od 1. 3.

do 31.10. 2013.

Na tem mestu bi želela poudariti, da sem sprva ocenila, da bo obdobje za analizo

glede na pričakovano število dobljenih primerov krajše. Iz vsesplošne razširjenosti

senzacionalizma in opažanja, da je le-to prisotno tudi v časopisih, ki se označujejo za

"resne", sem namreč pričakovala precej več frazemov "smrti", kot je pozneje

pokazala dejanska analiza. Tovrstni frazemi so namreč precej 'sočno' in stilno

zaznamovano jezikovno sredstvo. Zato sem z veseljem razširila časovni okvir, saj me

navdušuje dejstvo, da omenjena dnevnika nista podlegla trendu rumenega tiska in

ohranjata svoje poslanstvo resnega časnika.

Časopis Delo, ki ga izdaja založniško podjetje Delo d.d. iz Ljubljane, je začelo izhajati

1. maja 19597. Po podatkih nacionalne raziskave branosti za leto 2012 je Delo tretji

najpogosteje brani časnik v Sloveniji z dnevno naklado 114.000 izvodov8.

Časopis izhaja vsak dan v tednu, od ponedeljka do petka kot Delo in ob nedeljah kot

Nedelo. Članki, obravnavani v analizi, so tako iz Dela kot iz Nedela. Analizo mi je

precej olajšala spletna dostopnost www.delo.si, ki ponuja tudi arhiv vseh prispevkov.

Nemški časnik Süddeutsche Zeitung izhaja od 6. oktobra 19459. Izdaja ga založba

Der Süddeutsche Verlag iz Münchna. Podjetje se je razvilo v eno večjih nemških

medijskih hiš. Po podatkih iz leta 2013 dosega dnevna naklada od ponedeljka do

sobote 418.170 izvodov10.

7 Vir: http://dd.delo.si/zgodovina (12. 12. 2013) 8 Vir: http://www.nrb.info/podatki/2012-2.html (12. 12. 2013) 9 Vir: http://www.sueddeutscher-verlag.de/assets/sv_geschichte/451006_sz_erstausgabe.pdf (6. 1. 2014) 10 Vir: http://sz-media.sueddeutsche.de/de/service/files/sz_preisliste.pdf (6. 1. 2014)

30

Pri pridobivanju materiala za analizo sem se oprla na spletno različico

www.sueddeutsche.de, ki prav tako ponuja arhiv prispevkov.

3.2 Analiza časopisnih naslovov

V tem poglavju podajam analizo zbranih velikih časopisnih naslovov (in podnaslovov,

kjer so bili) iz obeh dnevnikov. Najprej sem obdelala slovenske primere, nato še

nemške. Vrstni red je kronološki.

Pri vsakem primeru sem določila naslednje kriterije:

- izhodiščno obliko,

- pomen,

- funkcijo naslova,

- primerjavo s slovenskim korpusom Gigafida11 in z nemškim Cosmas II12.

Če za določen frazem ni bilo vnosa v Slovarju slovenskih frazemov, sem to ustrezno

označila.

V komentarju so vsakokrat zbrana pojasnila ali ugotovitve za določeni primer. Pri

nekaterih primerih je poleg naslova oz. podnaslova naveden še kontekst, saj je brez

njega onemogočeno razumevanje funkcije naslova.

Pred samo analizo pa še nekaj besed o obeh jezikovnih korpusih.

Korpusi so elektronske zbirke avtentičnih besedil, nastale po vnaprej določenih

merilih in z določenim ciljem ter opremljene z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje

jezikovnih podatkov.

Korpus Gigafida je obsežna zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, od

dnevnih časopisov, revij do knjižnih publikacij vseh vrst (leposlovje, učbeniki, stvarna

literatura), spletnih besedil, prepisov parlamentarnih govorov in podobno, vsebuje pa

skoraj 1,2 milijarde besed.

Gigafida vsebuje besedila, ki so izšla med letoma 1990 in 2011. Gre za tiskana

besedila in za besedila, pridobljena s spletnih strani. Tiskana besedila so izšla bodisi

11 http://www.gigafida.net/ 12 http://www.ids-mannheim.de/cosmas2/web-app/

31

kot knjige z leposlovno ali stvarno vsebino bodisi v periodični obliki kot revije ali

časopisi. Besedila s spleta so pridobljena z novičarskih portalov ter predstavitvenih

strani večjih slovenskih podjetij in pomembnejših državnih, pedagoških, raziskovalnih,

kulturnih ipd. ustanov.

V Gigafido je vključen skoraj celotni predhodni referenčni korpus slovenščine,

tj. korpus FidaPLUS (2006), in vse gradivo, pridobljeno na novo ter so zanj

pogodbeno urejena avtorskopravna razmerja.

Gigafida vsebuje tudi druge vrste informacij. Vsak posamezni dokument, od skupno

39.427, vsebuje informacijo o viru (npr. Mladina, Delo, Dnevnik), letu nastanka, vrsti

besedila (npr. leposlovje, revija), naslovu in avtorju, če je ta znan. Poleg tega je

Gigafida jezikoslovno označen korpus, kar pomeni, da sta prav vsaki besedi v

korpusu pripisana še dva podatka. Prvi je osnovna oblika besede ali lema (npr.

jagode, jagodi, jagodam = jagoda), drugi je t.i. oblikoskladenjska oznaka. Ta oznaka

opisuje, v katero besedno vrsto spada beseda (samostalnik, glagol, pridevnik itd.) in

kakšne so njene lastnosti (npr. spol, število, sklon). Ker gre za ogromne količine

besedil, je označevanje potekalo povsem avtomatsko s pomočjo statističnega

označevalnika Obeliks, ki je bil ravno tako izdelan v okviru projekta Sporazumevanje

v slovenskem jeziku.

Nemški korpus Cosmas II je izdelek Inštituta za nemški jezik (IDS) iz Mannheima. Je

zbirka besedil, namenjena za lingvistična raziskovanja različnih tekstovnih zbirk.

Kratica COSMAS II označuje Corpus Search, Management and Analysis System in

je naslednica sistema COSMAS I, prve tovrstne nemške jezikovne zbirke, delujoče v

letih od 1991 do 2003.

Nenehno rastoči korpus, v katerem je trenutno zbranih približno 3,2 milijarde besed,

uporablja gradiva iz časopisov, strokovnih publikacij in knjig z leposlovno ali stvarno

vsebino iz Nemčije, Avstrije in Švice od leta 1772 do danes. Vsak dokument vsebuje

informacijo o viru, letu nastanka, vrsti besedila, naslovu in avtorju, če je ta znan, kot

tudi kontekst.

32

3.2.1 Analiza frazemov "smrti" iz dnevnika Delo

Primer 1 / 27. 3. 2013

Luka Slabe: V Murski Soboti nas čaka pekel ACH Volley in Calcit Volleyball želita danes potrditi finalni vstopnici

besedilo: »V Murski Soboti nas čaka pekel,« pred današnjim povratnim polfinalnim obračunom odbojkarskega DP s Panvito Pomgradom opozarja trener ACH Volleyja Luka Slabe.

izhodiščna oblika: nekoga čaka pekel

pomen: zelo neugodne razmere, težek položaj

funkcija naslova: informativno-stališčna

primerjava s korpusom: 'čakati pekel' > 117 konkordanc 13 ; 73 v časopisih (27

Dnevnik, 23 Ekipa, 17 Delo)

Komentar:

Novinar je tu upošteval pravilo informativno-stališčne funkcije naslova, saj je stališče

drugega, v tem primeru Luke Slabeta, citatno nakazal. Sicer je pekel pogosto in

priljubljeno stilno sredstvo za opisovanje neugodnih razmer ne samo v novinarstvu,

ampak na sploh. Stopnjevan s sestavino pravi pomen velikega trpljenja, bolečine,

grozot in opisa zelo neugodnih razmer oz. težkega položaja še stopnjuje in razširja.

Primer 2 / 4. 4. 2013

Real odhaja v turški pekel s tremi goli zaloge Madridski velikan še učinkovitejši kot dan prej Bayern – Malaga in Borussia Dortmund brez golov

besedilo: Podobno kot nogometaši Bayerna dan prej si je tudi madridski Real že na prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov zagotovil lepo prednost pred povratnim dvobojem prihodnji teden, saj so v mreži Galatasaraya končale tri žoge, v Realovi pač nobena.

izhodiščna oblika: oditi v pekel


funkcija naslova: poimenovalno-informativna

13 Ujemanje z zadetki konkordančnika oz. programskega vmesnika jezikovnega korpusa.

33

primerjava s korpusom: 'iti v pekel' > 216 konkordanc; 63 v časopisih (25 Delo, 22

Dnevnik)

Komentar: V tem primeru turški pekel gre za prenovitev frazema, natančneje za

razširitev skladenjskega vzorca, pri kateri so med sestavine frazema vrinjene druge

polnopomenske besede iz sobesedila, ki pa se ne nanašajo na celoten frazem, kar

ohranja leksikalno in slovnično celovitost, ampak na njegove sestavine ter tako

razkrivajo njegove slovarske pomene.

Primer 3 / 4. 4. 2013

Štajerci dodali sol na boleče Olimpijine rane Messer vodil v Stožicah že s 17 točkami naskoka

izhodiščna oblika: dodati/vtreti/potresti/posuti sol na rane

pomen: poslabšati trenutni položaj


primerjava s korpusom: 'sol na rana' > 103 konkordance; 50 v časopisih (22 Delo, 12

Dnevnik, 11 Ekipa)

Komentar: Ne v Slovarju slovenskih frazemov (SSF) ne v SSKJ nisem našla vnosa

posuti/potresti/dodati sol na rano ali vtreti sol v rano. Nemščina in angleščina tovrstni

frazi poznata: jemandem Salz in die Wunde streuen/reiben oz. rub salt into the

wound/into wounds. Primer je hkrati tudi prenovitev frazema v smislu razširitve

skladenjskega vzorca v boleče Olimpijine rane.

Primer 4 / 29. 4. 2013

Dimicu Petkovškov skalp na bradlji Zmaga in 3. mesto najboljši slovenski uvrstitvi v dvorani Tivoli

besedilo: Slovenski junak je Sašo Bertoncelj, navdušil pa je tudi Alen Dimic, ki je s tretjim mestom na bradlji vzel skalp Mitji Petkovšku. izhodiščna oblika: vzeti/sneti skalp komu

pomen: premagati koga


34

primerjava s korpusom: 'vzeti skalp' > 375 konkordanc; 274 v časopisih (118 Ekipa,

70 Dnevnik, 56 Delo)

Komentar: V SSF sta za skalp vnosa dva: vzeti skalp komu in sneti skalp komu.

Nastala sta po prenosu njunega konkretnega pomena na druge življenjske položaje

in področja. Prvotni pomen teh besednih zvez je vzeti, sneti komu kožo z lasmi na

človeški glavi. Ta koža, odstranjena z glave sovražnika, imenovana skalp, je pri

Indijancih bojna trofeja.

Primer 5 / 17. 6. 2013

Bratovž po krvavem boju do nove zmage Domžalčan se je zelo namučil proti Poljaku Wawrzyniaku

besedilo: Bor Bratovž (na fotografiji levo), ta čas slovenska številka 1, kar zadeva mešane borilne športe (MMA), je sinoči slavil še osmo zmago /.../ A za zmago na 18. prireditvi WFC se je moral zelo potruditi, kajti 22-letni Poljak /.../ se je izkazal za žilavega nasprotnika. Za nameček je 31-letnega Domžalčana večkrat spravil v kočljiv položaj, iz katerega pa se je »Playbor« vselej rešil.

izhodiščna oblika: krvav boj

pomen: ki se pojavlja v močni obliki, z veliko napora


primerjava s korpusom: 'krvav boj' > 371 konkordanc; 161 v časopisih (75 Dnevnik,

54 Delo, 11 Večer)

Komentar: Izvor za 'krvavi boj' je najverjetneje iz Uvoda h Krstu pri Savici, kjer

Prešeren zapiše: Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero.

Število konkordanc kaže na pogosto uporabo te besedne zveze v novinarskih

prispevkih.

35

Primer 6 / 3. 6. 2013

Vinčič: Če bi se tekma končala drugače, bi se živega požrl Slovenci so po prvem uspehu v Dalmaciji le še eno zmago oddaljeni od septembrskega EP na Danskem in Poljskem

izhodiščna oblika: koga živega požreti

pomen: v SSF vnosa ni, je pa v SSKJ > ekspr. najraje bi jo živo požrli s pomenom

zelo so jezni nanjo


primerjava s korpusom: 'živ/o požreti' > 53 konkordanc; 6 v časopisih (4 Dnevnik, 2

Delo)

Komentar: Ugotovitev, da živega se požreti, ni naveden v nobenem od slovarjev, je

bilo zame sprva presenečenje. Iz vsakdanjih govornih komunikacij bi lahko trdila, da

je namreč precej pogost za izražanje velike jeze nad sabo. Najverjetneje je razlog, da

ga ni v priročnikih, ravno v tem, ker je izraz pogost v vsakodnevnih (zlasti neformalnih)

pogovorih, priročniki pa primarno popisujejo knjižno rabo.

Primer 7 / 22. 6. 2013

Federer v Londonu na peklensko pot Nadal v isti četrtini žreba kot sedemkratni zmagovalec

besedilo: Švicar, ki ima sicer zelo slabo statistiko v dvobojih z Nadalom, bo moral tako za ubranitev naslova in s tem rekordni osmi naslov več kot očitno skozi peklensko pot, saj je v istem delu turnirske razpredelnice tudi lanski finalist iz olimpijski prvak s tega prizorišča Andy Murray.

izhodiščna oblika: peklenska pot



primerjava s korpusom: 'peklenski'; 8.106 konkordanc; 4.472 v časopisih (1.792

Dnevnik, 1.430 Delo, 478 Ekipa)

'peklenska pot'; 9 konkordanc; 8 v časopisih (2 Delo, 1

Dnevnik)

36

Komentar: Pri tem primeru je zanimiva statistika konkordanc. Pridevnik peklenski se

v dobri polovici primerov pojavlja v časopisih, kar kaže na to, da je uveljavljen izraz

za opis težkih razmer v novinarskem jeziku. Za pomen frazema pekel glej komentar

pri Primeru 1.

Primer 8 / 14. 7. 2013

V Stožicah že iščejo izganjalca hudiča

izhodiščna oblika: izganjalec hudiča

pomen: v SSF vnosa ni, je pa v SSKJ > bibl. izganjati hudiča z belcebubom s

pomenom preganjati manjše zlo z večjim


primerjava s korpusom: 'izganjalec hudič' > 722 konkordanc; 289 v časopisih (119

Mladina, 94 Dnevnik, 78 Delo)

Komentar: V SSF sicer obstaja veliko frazemov, povezanih s samostalnikom hudič.

Nekateri pomensko precej odstopajo od norme razumevanja hudiča kot bitja, ki

pooseblja zlo, npr. biti od hudiča/vraga s pomenom doseči tudi kaj na videz

nemogočega, ali zgrabiti hudiča za roge s pomenom odločno se lotiti težkega,

zahtevnega dela. Torej hudič ni zgolj negativno zaznamovana beseda.

Izganjati hudiča oz. samostalniška oblika izganjalec hudiča je biblizem, zapisan kot

izganjati hudiča z belcebubom (poglavar hudobnih duhov) s pomenom preganjati

manjše zlo z večjim.

Primer 9 / 15. 7. 2013

Peklenski ritem za Keka na Reki besedilo: V četrtek ga [trenerja Matjaža Keka] namreč ob Kvarnerju čaka prva tekma 2. kola kvalifikacij za evropsko ligo s Prestatynom (Wales), konec tedna (nedelja, 21) zahtevno gostovanje pri Hajduku, 28. t. m. pa prihaja na Reko še Dinamo!

izhodiščna oblika: peklenski ritem



37

primerjava s korpusom: 'peklenski'; 8.106 konkordanc; 4.472 v časopisih (1.792

Dnevnik, 1.430 Delo, 478 Ekipa)

'peklenski ritem'; 242 konkordanc; 196 v časopisih (81

Delo, 59 Dnevnik, 41 Ekipa)

Komentar: V SSF je pri geslu peklenski samo pojasnilo peklenska raglja gl. matilda s

pomenom, da je nekoga vzela smrt. V izbranem naslovu je peklenski uporabljen za

opis ki se pojavlja v zelo visoki, stopnji, v močni obliki. Pomen bralec razume šele

potem, ko prebere celotno besedilo, iz katerega je razvidno, da gre za veliko število

tekem v kratkem času.

Primer 10 / 26. 7. 2013

Vettel zoper prekletstvo Hungaroringa VN Madžarske ena od redkih neosvojljivih trdnjav 26-letnega Nemca

besedilo: Sebastian Vettel se lahko v kraljevskem avtomobilističnem razredu pohvali že s tridesetimi zmagami, ki jih je slavil skorajda na vseh stezah formule 1. Njegovi edini neosvojljivi trdnjavi ostajata VN ZDA in VN Madžarske, na katero nov napad pripravlja v nedeljo, ko se bo ob 14. uri na Hungaroringu prižgala zelena luč za že deseto letošnjo dirko za SP.

izhodiščna oblika: zoper prekletstvo

pomen: v SSF vnosa ni, je pa v SSKJ > prekletstvo s pomenom stanje človeka, nad

katerim je bila izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča (npr. rad bi se rešil

tega prekletstva)


primerjava s korpusom: 'prekletstvo' > 4.800 konkordanc; 2.310 v časopisih (894

Dnevnik, 648 Delo, 179 Ekipa)

'prekiniti prekletstvo' > 27 konkordanc; 20 v časopisih (13

Ekipa, 4 Delo, 2 Dnevnik)

Komentar: Ker prekletstva v SSF ni, sem pomen poiskala v SSKJ. Vnosa sta dva: 1.

1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča in ekspr., navadno v

povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen. Naslov je

iz članka o formuli 1. Bralec mora precej dobro poznati trenutne razmere in nekaj

38

zgodovine, če hoče takoj razumeti naslov. Pomen je sicer razjasnjen potem, ko

prebere celoten članek.

Primer 11 / 8. 8. 2013

Črnogorske sanje gredo počasi k zlu Kandidati za zlato na EP po oceni Vladeta Divca ostali brez prvega asa

besedilo: »Težko je predvideti, kdo bi lahko letos postal evropski prvak. Osebno bi izpostavil Črno goro, ki bo imela v Sloveniji najbolj popolno reprezentanco,« je pred tedni ocenil Vlade Divac, nekdanji odlični košarkar in zdajšnji predsednik Olimpijskega komiteja Srbije. Toda tudi njegovi aduti so zašli v velike težave, saj so ostali brez prvega moža.

izhodiščna oblika: iti po zlu

pomen: propasti, iti narobe


primerjava s korpusom: 'iti po zlu' > 938 konkordanc; 616 v časopisih (286 Delo, 198

Dnevnik, 49 Ekipa)

Komentar: Iti k zlu je frazem, nastal s križanjem frazemov iti po zlu in iti h koncu. Med

konkordancami je visok odstotek zapisov v časopisnih prispevkih.

Primer 12 / 30. 8. 2013

Sladek skalp, a igra še šepa Slovenija na turnirju v Hočah odpravila Bolgarijo

besedilo: Slovenski odbojkarji so močan mednarodni turnir v Hočah, osrednji pripravljalni dogodek pred septembrskim EP na Danskem in Poljskem, začeli z odmevno zmago nad deveto reprezentanco sveta Bolgarijo. Vendar pa – tega se dobro zaveda tudi selektor Luka Slabe – igra še zdaleč ni na pričakovani ravni, rezerv pa je še veliko.

izhodiščna oblika: vzeti/sneti skalp komu





'sladek skalp' > 7 konkordanc; 7 v časopisih (4 Ekipa, 3 Delo)

39

Komentar: V tem primeru gre za križanje frazemov sladka zmaga, s pomenom

prijeten, dobrodejen, in vzeti komu skalp. Križanje označujem za uspešno, saj v

naslovu pri bralcu ne povzroča nerazumevanja. Za pomen in komentar frazema skalp

glej Primer 4.

Primer 13 / 5. 9. 2013

Za Red Bullov sedež bi tudi krvavel Daniel Ricciardo bo lahko dirkal z enakim bolidom kot Sebastian Vettel

besedilo: Daniel Ricciardo bi – kot se je pošalil v pogovoru za britanski časnik The Telegraph – raje izkrvavel, kot da bi se odpovedal sedežu v Red Bullovem moštvu formule 1. Tako je odgovoril na opazke zlobnih jezikov, da zaradi svojih širokih bokov sploh ne bo mogel sesti v ozek bolid. /... / Četudi je nekaj res na tem, da Newey dirkačem odmeri sila malo prostora za krmilom, to Ricciarda niti najmanj ne vznemirja. »Slišal sem, da Adrian izdeluje zelo ozke bolide, na kar seveda ne morem vplivati. /... / A brez skrbi: če bo treba, bom tako dolgo drgnil svojo kožo z bokov, da bom lahko normalno sedel v 'rdečem biku'. Zavedam se, da bi lahko zaradi tega tudi izkrvavel, vendar pa bi bilo vredno potrpeti,« je dal Ricciardo jasno vedeti, da ga pravzaprav nič ni moglo ustaviti na poti k Red Bullu.

izhodiščna oblika: krvaveti za nekaj

pomen: v SSF vnosa ni, je pa v SSKJ > krvaveti v primeru knjiž. srce ji je krvavelo od

bridkosti, trpljenja s pomenom zelo je trpela


primerjava s korpusom: 'krvaveti za' > 67 konkordanc; 41 v časopisih (17 Delo, 9

Dnevnik)

Komentar: Če izhajamo iz pomena v SSKJ zelo trpeti, lahko sklenemo, da glagol

krvaveti v naslovu bralca vsaj zmede, če ne že zavaja. Ker gre za daljši prispevek,

spisan v šestih odstavkih, novinar bralca v negotovosti pušča do približno sredine

prispevka, kjer pravi pomen razberemo. Takrat postane razvidno, da gre za

dobesedni pomen besede krvaveti, tj. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile in ne

za hudo trpljenje. Ker pomen glagola ni razviden niti iz podnaslova, naslov ocenjujem

kot zavajajoč.

Korošec v takih primerih govori o zastrtih naslovih (Korošec 1998: 149). Opredeli jih

kot neuspele naslove, ki so nastali zaradi napačne uporabe jezikovnih sredstev. To

se lahko pripeti hoteno ali ne, dejstvo pa je da tak naslov izstopa iz ustaljenih navad

pri branju časopisa in povzroči motnje pri sprejemanju časopisnega sporočila.

40

Zastrte naslove nadalje deli na prazne in hiperbolične. Značilnost praznih je v tem, da

med naslovom in besedilom ni nobene vsebinske povezave in smisla naslova ne

ugotovimo niti potem, ko smo besedilo prebrali. Pri hiperboličnih pa taka povezava ni

izgubljena, le izbira jezikovnih sredstev izkrivlja resničnost vsebine. Izbrana so takšna

jezikovna sredstva, ki večajo dejansko pomembnost sporočila ali enega dela

sporočila. V skladu s tem opisom je ta naslov hiperboličen.

Primer 14 / 12. 9. 2013

Italijani pripravljeni na 40 minut pekla Gigi Datome komaj čaka, da začuti »pravi eurobasket«

besedilo: »Posebej pa me je presenetila zrelost in stalnost naše igre. Borimo se za vsako žogo in vsak, ki nas bo hotel premagati, bo moral biti pripravljen na 40 minut neizprosne bitke.«

izhodiščna oblika: biti pripravljen na pekel



primerjava s korpusom: 'pripravljen na pekel' > 2 konkordanci; 2 v časopisih (2

Dnevnik)

Komentar: Ker se frazem ponavlja, glej Primer 1.

Primer 15 / 15. 9. 2013

Gogi preprečil mesarsko klanje besedilo: Zakaj je bil Dragićev [Goran Dragić] šov pomemben? Ker je bilo pričakovati, da bomo z Grki igrali na nož. Pred tekmo je bila živčnost na vrhuncu, Goran pa je s svojim naletom sprostil vso ekipo, ki je tri četrtine ohranjala zbranost na najvišji možni ravni. Prebil je led, potegnil voz naprej in vse drugo se je nekako razpletalo po košarkarski logiki. Onemogočil je, da bi Grki narekovali ritem in vsilili igro, podobno »mesarskemu klanju«. izhodiščna oblika: mesarsko klanje

pomen: hud, krvav boj z mnogo mrtvimi; hud boj, spopad za kaj sploh


41

primerjava s korpusom: 'mesarski klanje' > 385 konkordanc; 194 v časopisih (68


Komentar: Frazem ne boj, mesarsko klanje s skrajšano različico mesarsko klanje, je

pri nas nastal po Prešernovih verzih iz Krsta pri Savici. Prešernove verze bi lahko

primerjali s citatom iz Schillerjeve drame Jungfrau von Orleans (tj. Devica Orleanska)

»Ein Schlachten wars, nicht eine Schlacht zu nennen« (= to je bilo klanje, ne boj).

Primer 16 / 16. 9. 2013

»Suomijem« iztrgali srce Salin verjame v zmago nad Slovenijo

besedilo: Selektor finske reprezentance Henrik Dettmann je vzroke za padec v igri svojih košarkarjev, ki v Stožicah še niso okusili slasti zmage, pripisal poškodbi kapetana Hannoja Möttöläja. »Veste, on je v naši reprezentanci že od leta 1996, on je njeno srce. Ko ga iztrgaš, se zgodi, kar se je nam,« je 55-letni strokovnjak pojasnil, zakaj »Suomiji« niso sijajnih predstav iz Kopra, kjer so ugnali Turke, Švede, Ruse in Grke, prenesli še v Ljubljano.

izhodiščna oblika: iztrgati srce

pomen: : v SSF vnosa ni, so pa v SSKJ štirje >

– ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno

stališče

– ekspr. ne more je iztrgati iz srca s pomenom pozabiti nanjo; jo prenehati

ljubiti

– ekspr. srce bi si iztrgala zanj s pomenom vse bi žrtvovala za njegove koristi;

na vsak način si ga želi pridobiti

– ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom

koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi

funkcija naslova: pozivno-pridobivalna

primerjava s korpusom: 'iztrgati srce' > 78 konkordanc; 28 v časopisih (13 Delo, 5


Komentar: Kombinacija naslova in podnaslova ne razjasni pomena iztrgati srce. Tudi

pomeni vseh navedeni primerov z oznako ekspr. so si tako zelo različni, da pri tem

42

primeru lahko sklepam le na izjemno močno pozivno-pridobivalno funkcijo naslova,

katere značilnost je, da o vsebini ne pove nič in s tem skuša bralca pridobiti za branje

ostalega besedila.

Primer 17 / 21. 9. 2013

Zavrč bi lahko še posolil vijolične rane Veliki derbi 10. kola Prve Lige Telekom Slovenije bo jutri, mali danes

besedilo: Četudi imajo [Zavrčani] hrvaško pomoč, je dobrodošla, saj ima dodano vrednost. Naključje ali ne, prav Hrvatje na čelu z Josipom Golubarjem bi lahko zamajali stolček rojaku na vijolični klopi Anteju Čačiću. Maribor je, česar stanje na lestvici in osem zmag ne razkrivajo, na razpotju. Potrebuje sveže moči za nov zagon moštva, ki ga je zajelo malodušje. Pa čeprav se te ocene Zlatko Zahović in drugi otepajo kot hudič križa.

izhodiščna oblika: posoliti rane

pomen: poslabšati trenutni položaj


primerjava s korpusom: 'soliti rana' > 5 konkordanc; 1 v časopisih (1 Dnevnik)

Komentar: V tem primeru gre za dvostopenjsko prenovitev. Za razširitev

skladenjskega vzorca posoliti rane, ko je med sestavine frazema vrinjena beseda

vijolične. Poleg tega je to še primer križanja posoliti rane z metaforo Viole, s katero

opisujemo navijače mariborskega nogometnega kluba.

Za dodati/vtreti/potresti/posuti sol na rane glej Primer 3.

Primer 18 / 23. 9. 2013

Kljub srbskemu skalpu Slovenci hitro domov Odličen začetek in slab konec evropskega prvenstva za izbrance Luke Slabeta

besedilo: Kdo bi si mislil, da bodo slovenski odbojkarji na EP na Danskem in Poljskem po veličastni uvodni zmagi nad branilci naslova Srbi po najhitrejšem možnem postopku pospravili kovčke in se po zgolj treh tekmovalnih dneh predčasno vrnili v domovino?

izhodiščna oblika: vzeti komu skalp



43



Komentar: Frazem srbski skalp je prenovljen na ravni prenovitve skladenjskega

vzorca. Dodan je pridevnik srbski. Tovrstne prenovitve so priročne in v novinarstvu

pogoste, saj z njimi v eni besedi sporočimo veliko vsebine. Za pomen skalp glej

Primer 4.

Primer 19 / 28. 10. 2013

Vzeti Japoncu skalp je nekaj najlepšega Slovenski upi za konec peti na 18. MSP

besedilo: Z ekipnimi boji se je v Stožicah izteklo 18. MSP v judu, na katerem so Japonci z dvanajstimi posamičnimi kolajnami (tremi zlatimi) potrdili prevlado v »svojem« nacionalnem (borilnem) športu. izhodiščna oblika: vzeti komu skalp





Komentar: Naslov se nanaša na članek o judu, ki je japonski nacionalni šport. Če

bralec tega ne ve, naslov težko razume. Je pa to pojasnjeno takoj v prvem odstavku.

Sicer je to primer prenovitve na ravni razširitve skladenjskega vzorca: razširjen je z

vrivkom Japoncu, ki pa ne posega v temeljno skladenjsko zgradbo frazema.

Sestavine ohranjajo svojo izhodiščno vlogo in pomen. Za pomen skalp glej Primer 4.

Rezultati analize

V časovnem obdobju sedmih mesecev, natančneje od 1. 3. do 31.10. 2013, sem v

časniku Delo našla 19 frazemov "smrti". Med določanjem nabora sem večkrat obstala

pri posameznih naslovih, saj jih na prvo žogo nisem mogla uvrstiti med frazeme s

44

pomenom smrti. Ker so zanimivi in močno ekspresivno obarvani, bi jih lahko označila

kot pogojno primerne, ne pa kot rezultat analize teme diplomskega dela.

Zbrala sem naslednje:

Roland Garros naslednji na Đokovićevi muhi

Newyorčani so se opekli

Quick je bil prehiter za krvoločne Morske pse

Trepetali za stopničke

Slovenci do zadnjega trepetali za uvodno zmago na EP

Hrvati ne želijo vnovič klecniti kot zajci

Makedonci zmrznili v litijski savni

Golobič pokleknil

Medvedi pohrustali CSKA

Nedvomno so to primeri, vredni obravnave ob kakšni drugi priložnosti.

19 dobljenih primerov s pomenom "smrti" pa lahko glede na sestavino in izpeljavo

(npr. samostalnik pekel in pridevnik peklenski) razdelimo v naslednje skupine:

pekel:

Luka Slabe: V Murski Soboti nas čaka pekel

Real odhaja v turški pekel s tremi goli zaloge

Pripravljeni na 40 minut pekla

peklenski:

Federer v Londonu na peklensko pot

Peklenski ritem za Keka na Reki

skalp:

Dimicu Petkovškov skalp na bradlji

Sladek skalp, a igra še šepa

Kljub srbskemu skalpu Slovenci hitro domov

Vzeti Japoncu skalp je nekaj najlepšega

45

krvav:

Bratovž po krvavem boju do nove zmage

krvaveti:

Za Red Bullov sedež bi tudi krvavel

rana:

Štajerci dodali sol na boleče Olimpijine rane

Zavrč bi lahko še posolil vijolične rane

biblizmi:


nerazvrščeno:

»Suomijem« iztrgali srce

Gogi preprečil mesarsko klanje

Vinčič: Če bi se tekma končala drugače, bi se živega požrl

Črnogorske sanje gredo počasi k zlu

Vettel zoper prekletstvo Hungaroringa

Ponazorimo zdaj analizo še v odstotkih:

• glede na sestavino in izpeljavo besede, ki izraža "smrt"

besedna vrsta št. primerov v odstotkih %

glagol 3 16

samostalnik 13 68

pridevnik 3 16

prislov 0 0

Upoštevajoč sestavino in izpeljavo besede, ki izraža "smrt", ugotovimo, da

prevladujejo s skoraj 70 odstotki samostalniški frazemi. Glagolski in pridevniški so

enakovredno zastopani. Prislovnih frazemov v naslovih športnih člankov ni. Visok

odstotek samostalnikov je glede na stilistiko časopisnih naslovov pričakovan.

46

• glede na funkcijo naslova

funkcija naslova št. primerov v odstotkih %

poimenovalno-informativna 11 58

informativno-stališčna 7 37

pozivno-pridobivalna 1 5

Glede na funkcijo naslova ne preseneča ugotovitev, da je največ (58 %)

poimenovalno-informativnih. Izbrani časnik Delo velja za resen časopis, v katerem

pričakujemo članke s prevladujočo informativno vsebino.

Na drugem mestu so naslovi z informativno-stališčno funkcijo (37 %). Tudi ta podatek

ne preseneča, saj je značilnost te funkcije, da tovrstni naslovi sicer informirajo o

vsebini besedila in ga tudi poimenujejo, izstopa pa vrednotenje te vsebine ali stališče

avtorja. Če bi bil odstotek višji, bi glede na poslanstvo Dela to že bila rahlo

zaskrbljujoča ugotovitev. Tako pa je dobra tretjina teh naslovov povsem nevtralna.

Z enim samim primerom oziroma 5 % se med rezultati pojavlja tudi naslov s pozivno-

pridobivalno funkcijo. Taki naslovi o vsebini prispevka ne povedo nič in bralca le

skušajo pridobiti za branje ostalega besedila. Konkretni primer to potrjuje.

Z novinarskega vidika je omembe vredno še, da pojavlja en zastrti naslov. Take tipi

naslovov označujemo kot neuspele naslove, saj nastanejo zaradi napačne uporabe

jezikovnih sredstev. Lahko da je bil tak naslov ustvarjen namenoma, kar ni bistvena

njegova lastnost. Precej pomembnejše je dejstvo, da tak naslov povzroči motnje v

sprejemanju besedila pri bralcu. Ob omenjenem primeru je tudi moja izkušnja taka,

kot jo navaja teorija. Kot bralec se počutiš zaveden in opeharjen.

Zanimivi so tudi izsledki iz konkordanc jezikovnega korpusa Gigafida in možnosti

razvrstitve zadetkov ne samo na njihovo število v časopisih, temveč tudi na nadaljnjo

specifikacijo, v katerih. Praviloma so se med prvimi tremi vedno pojavljali Delo,

Dnevnik in Ekipa, edini slovenski športni dnevnik. V odstotke se tu ne bom spuščala,

kajti povsem zadovoljiv je podatek o prvih treh mestih zastopanosti omenjenih

dnevnikov, ki kaže na to, da so dobljeni primeri frazemov "smrti" v izrazoslovju

športnega novinarstva prisotni in pogosti.

47

S stilnega vidika je zabeleženih sedem frazeoloških prenovitev, kar znaša 37 %. 4 so

razširitve skladenjskega vzorca, 2 sta križanji in 1 dvostopenjska prenovitev:

razširitev skladenjskega vzorca in križanje.

Korošec v monografiji Stilistika slovenskega poročevalstva o značilnosti

poročevalskih besedil zapiše, da imajo jezikovna sredstva, ki v teh besedilih

nastopajo s posebno funkcijo, lahko stilno vrednost treh stopenj (Korošec, 1998: 14

f.):

- Prva stopnja je ničelna stilna vrednost oz. stilna indiferentnost jezikovnega

sredstva.

- Drugo stopnjo Korošec opredeli kot avtomatizacijo oz. »ustaljevanje

posameznih jezikovnih sredstev, da postanejo za opravljanje določene

naloge običajna in se utrdijo v konvenciji med tvorci in naslovniki« (Korošec

1998: 15). Mednje spadajo terminologizirane stavčne zveze in ustaljene

stavčne zveze na sploh. V poročevalskem besedilu so glede na prvo in

tretjo stopnjo zaznamovana le v smislu avtomatizacije, sicer so v

poročevalskem besedilu nevtralna.

- V tretjo stopnjo spada aktualizacija, »nova, sveža, posebna, nenavadna

uporaba jezikovnih sredstev za dosego posebnega učinka« (Korošec 1998:

15). O aktualizaciji govorimo tudi, če se avtomatizirano jezikovno sredstvo

prenese znotraj poročevalstva v kak drug žanr, v katerem ne deluje kot

avtomatizem.

Nadalje naslovje, v katerem nastopajo aktualizirane enote, imenuje aktualizirano in

aktualizme omeji na veliki naslov (1998: 54,61). Pri nadnaslovu, podnaslovu in

sinopsisu obstaja zahteva po stilni nezaznamovanosti. Podnaslov in sinopsis imata

poleg tega, da navadno ne vsebujeta stilemov, celo funkcijo razložiti in nevtralizirati

stileme iz velikega naslova. S tem obenem opravljata nevezovalno vlogo med deli

naslovja.

Naša analiza to teorijo lahko potrdi. Zabeleženi so trije primeri delne kršitve te norme;

predstavljeno v odstotkih je to 15 %:

Črnogorske sanje gredo počasi k zlu Kandidati za zlato na EP po oceni Vladeta Divca ostali brez prvega asa

48

Kljub srbskemu skalpu Slovenci hitro domov Odličen začetek in slab konec evropskega prvenstva za izbrance Luke Slabeta Vzeti Japoncu skalp je nekaj najlepšega Slovenski upi za konec peti na 18. MSP

V teh primerih v podnaslovih resda niso uporabljene stilno nenevtralne besede (as,

izbranci, slovenski upi), vendar so že izgubile svojo ekspresivnost. Za take primere

rečemo, da so stalne novinarske metafore.

3.2.2 Analiza frazemov "smrti" iz dnevnika Süddeutsche Zeitung

Frazeme iz nemškega dnevnika Süddeutsche Zeitung sem analizirala podobno kot

slovenske. Pri pomenu sem pustila nemško različico opisa, nisem ga prevajala.

Drugače obdelani so le podatki, pridobljeni s korpusom. Nemški korpus Cosmas II

ima namreč nekoliko drugačne možnosti razvrščanja kot slovenski Gigafida. Pri

podatkih o konkordancah so tako obdelani naslednji kriteriji: število zadetkov,

besedilna vrsta (kadar je največ nedefiniranih, je dodan še naslednji najvišji vpis),

število konkordanc športnih besedila in najpogostejših med njimi.

Primer 1 / 8. 3. 2013

Rückkehr zu EV Landshut "Die Beerdigung bleibt aus"

besedilo: Aber es ist ja niemand gestorben, demzufolge bleibt die Beerdigung aus. izhodiščna oblika: Beerdigung

pomen: in übertragener Bedeutung > (umgangssprachlich) dieses Thema können wir

gleich beerdigen (fallen lassen)


primerjava s korpusom: 'Beerdigung' za obdobje 1949 – 2013

> konkordance: 29.210

> besedilna vrsta: nedefinirano 23.255; poročila 2.740

> športna besedila: 517

> največ: nogomet 409

49

vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/rueckkehr-zu-ev-landshut-die-beerdigung-bleibt-aus-1.1619044

Komentar: Avtor besedila je s citatom v naslovu pravilno označil stališče drugega, kot

je to v pravilu za naslove z informativno-stališčno funkcijo. Sicer je članek komentar.

Gre za preneseni pomen besede pogreb (Beerdigung) oz. pokopati. Med športnimi

besedili je tu visok odstotek nogometnih člankov. Tudi analizirani članek je nogometni.

Primer 2 / 15. 3. 2013

Es wartet der Eingang zur Hölle

besedilo: Der FC Bayern kann dem Viertelfinal-Los Juventus Turin auch Gutes abgewinnen: Es hilft gegen den Schlendrian, der sich die vergangenen Wochen eingeschlichen hat. Die Italiener sind nach handfesten Krisen rehabilitiert - und verdammt hungrig auf Erfolge. izhodiščna oblika: Hölle

pomen: Ort, Zustand großer Qualen; etwas Schreckliches, urchteinflößendes,

Unerträgliches


primerjava s korpusom: 'Hölle'

> konkordance: 44.089 za obdobje 1772 – 2013

> besedilna vrsta: enciklopedični vnosi 7.927

> športna besedila: 4.525

> največ: nogomet 2.947

vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/champions-league-los-des-fc-bayern-es-

wartet-der-eingang-zur-hoelle-1.1625905

Komentar: Odločila sem se za informativno-stališčno funkcijo naslova, saj je potrebno

prebrati celoten članek, da bi razumeli, zakaj tak naslov. V tem primeru gre za opis

težkih razmer, v katerih se je znašel nogometni klub.

Pekel je tako kot v slovenskih primerih tudi v nemščini priljubljeno stilno sredstvo za

izražanje težkih, neznosnih razmer.

50

Primer 3 / 22. 3. 2013

Stürmer in der Nationalmannschaft Krise der Auftragskiller

besedilo: "In Topspielen brauchst du einen Killer, der den unbedingten Willen hat, Tore zu erzielen", argumentierte er. Dass sich Auftragskiller Gomez, der in den vergangenen Jahren für Bayern und die Nationalelf über 100 Tore geschossen hat, inzwischen um den Artenschutz in eigener Sache kümmern muss, zeigt aber nur, welche Ausmaße die Bedrohung für seine Berufssparte angenommen hat. izhodiščna oblika: Auftragskiller

pomen: jemand, der ohne Skrupel einen Auftragsmord begeht


primerjava s korpusom: 'Auftragskiller'


> besedilna vrsta: nedefinirano 836; enciklopedični vnosi 206



vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/stuermer-in-der-nationalmannschaft-krise-der-

auftragskiller-1.1630963

Komentar: Z besedilotvornega vidika je zanimiva sama tvorjenka Auftragskiller oz.

uporaba angleške besede killer za plačanega morilca. Konkordanc za besedo killer

za obdobje 1964–2013 je sicer vseh 15.578, od tega 537 v športnih besedilih, med

katerimi prevladujejo nogometna s 409 zadetki.

Primer 4 / 30. 3. 2013

Bundesliga 27. Spieltag Kießling schießt die Fortuna ab

besedilo: Auch ein Eigentor zum zwischenzeitlichen Ausgleich stoppt Bayer Leverkusen im Rheinderby gegen Fortuna Düsseldorf nicht - Kießling trifft beim 4:1 zwei Mal. Schalke stürzt Hoffenheim noch tiefer in den Abstiegskampf. izhodiščna oblika: abschießen

51

pomen: Glagol ima veliko pomenov. Osnovni pomen je losschießen, abfeuern

(ustreliti). Zaradi konteksta je tu mišljen pomen einen Ball wuchtig schießen (silovito

brcniti žogo), v prenesenem pomenu pa izgubiti.


primerjava s korpusom: 'abschießen'


> besedilna vrsta: nedefinirano 2.363, enciklopedični vnosi 396


> največ: nogomet 741; sicer mešano 21, zimski športi 19

vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/bundesliga-spieltag-kiessling-schiesst-die-

fortuna-ab-1.1636518

Komentar: Abschießen je glede na konkordance priljubljeno stilno sredstvo v

nogometnih člankih zato, ker je zelo domiseln in uporaben glagol. Predpona ab-

namreč pomeni stran, tako da je bil nogometni klub Fortuna (v naslovu) pravzaprav

zbrcan. V drugih kontekstih bi ga v pomenu izgubiti lahko prevajali tudi kot odstreliti,

vendar je ravno v nogometu precej slikovitejši prevod zbrcati s pomenom spraviti kaj

kam s suvanjem noge.

Primer 5 / 2. 5. 2013

"Bayern spielen eine mordsmäßig gute Saison"

besedilo:

FC Bayern, Guardialo: Fußballtrainer Per Guardiola lobt seinen künftigen Arbeitgeber. Die

Bayern "spielen eine mordsmäßig gute Saison", sagte er während eines Vortrages in Bogotá.

Von einer Wachablösung im europäischen Klubfußball wollte er angesichts des Final-Einzugs

des FC Bayern und von Borussia Dortmund in der Königsklasse aber nicht sprechen.

izhodiščna oblika: mordsmäßig

pomen: sehr, überaus


primerjava s korpusom: 'mordsmäßig'

> konkordance: 185 za obdobje 1986 – 2013

> besedilna vrsta: nedefinirano 157; poročila 16

52



vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/lob-von-pep-guardiola-bayern-spielen-eine-

mordsmaessig-gute-saison-1.1662727

Komentar: Pridevnik mordsmäßig nima prav nič opraviti z umorom (nem. der Mord =

umor, -mäßig = v skladu z). Nasprotno, njegov pomen je pozitiven, sploh pa še z

dodanim gut. V prevodu bi se lahko igrali z izjemno dobra sezona, kar bi bil

zadovoljiv, vendar suhoparen prevod. Če bi ostali v frazeološkem okviru, bi bil

ustreznejši prevod ubijalsko dobra sezona.

Ker me je zanimalo, koliko je konkordanc z zvezo mordsmäßig gut, sem jih poiskala.

Dodajam jih zgolj kot zanimivost.

mordsmäßig gut


> besedilna vrsta: nedefinirano 9; poročila 1; feljton 1

> športna besedila: 0. (Podatki so samo za obdobje 2002 – 2010.)

> izvoz primerov iz konkordančnika:

Amüsieren Sie sich mordsmäßig gut! Eifel – der ideale Schauplatz für eine mordsmäßig gute Geschichte und optimal für ein Berndorf besorgt`s mordsmäßig gut Das "Trio Kujon" war mordsmäßig gut drauf. um Autoren und Besuchern ein mordsmäßig gutes Programm zu bieten. Mordsmäßig gut! Zum mordsmäßig guten Dinner wird so manche Leiche Mischa Martini entdeckt zu einem mordsmäßig guten Dinner so manche Leiche. Tom Deininger und Arne Lehmann bieten mordsmäßig gute Unterhaltung, mit vergifteten Mordsmäßig gute Stimmung (Bild links) Mordsmäßig gut gelaunt

Primer 6 / 10. 5. 2013

Abstiegskampf in der Bundesliga Blicke in den Abgrund

besedilo: An der Spitze ist in der Liga vieles entschieden - unten geht es umso enger zu: Wer folgt Greuther Fürth in die 2. Liga? Die Kandidaten heißen Bremen, Düsseldorf, Augsburg und

53

Hoffenheim - sie alle zittern gehörig. Am Ende könnte es diejenigen erwischen, die an diesem 33. Spieltag nicht punkten. Ein Überblick.

izhodiščna oblika: Abgrund

pomen: Kluft ali Untergang


primerjava s korpusom: 'Abgrund'


> besedilna vrsta: nedefinirano 9.997; enciklopedični vnosi 1.582

> športna besedila: 1.349

> največ: nogomet 1.144

vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/abstiegskampf-in-der-bundesliga-bedrohliche-

blicke-in-den-abgrund-1.1669887

Komentar: V tem primeru je Abgrund krajšava idioma in den Abgrund stürzen s

prenesenim pomenom doživeti neuspeh. Besedilo ni iz vestičarske vrste, temveč je

oris moštev, ki jih grozi izpad iz lige. Med športnimi besedili je v tem primeru znova

veliko konkordanc (84 %) iz nogometa. Slovenska ustreznica bi bila pahniti nekoga v

prepad s pomenom velika mera česa hudega, neprijetnega.

Primer 7 / 26. 6. 2013

"Sie spielen mit unserem Leben" besedilo: Zeitfahr-Weltmeister Tony Martin hat die Organisatoren der Tour de France für die Streckenführung scharf kritisiert. Der zweimal zu bewältigende Anstieg zum Skiort Alpe d'Huez hinauf sei für die Zuschauer zwar "ein tolles Spektakel", die Abfahrt nach der ersten Kletterpartie aber "kriminell", sagte Radprofi Martin der Sport Bild: "Das ist absolut verantwortungslos von der Tour-Organisation. Sie spielen mit unserem Leben. Die Straße ist alt, schmal und huckelig. Man fährt fast wie auf Kopfsteinpflaster und hat sehr schlechte Kontrolle über sein Vorderrad. Es gibt keine Leitplanke, rechts geht es einen Steilhang von 30 bis 40 Metern hinunter. Wenn ein Fahrer eine Abzweigung verpasst, wird es das gewesen sein", monierte der Wahlschweizer. izhodiščna oblika: mit dem Leben spielen

pomen: etw. ist lebensgefährlich


primerjava s korpusom: 'mit (jdm.) Leben spielen'

54


> besedilna vrsta: nedefinirano 97; poročila 19


> največ: nogomet 2, kolesarjenje 2

vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/tony-martin-vor-der-tour-de-france-sie-spielen-mit-unserem-leben-1.1705991

Komentar: Idiom mit dem Leben spielen ima ustreznico tudi v slovenščini: igrati se z

življenjem. Pomena sta tako v slovenščini kot v nemščini enaka: življenjsko nevarno,

nepremišljeno, brezobzirno ravnanje.

Iz radovednosti, koliko je konkordanc v slovenščini, sem to preverila v Gigafidi.

Zadetkov je 10, od teh v časopisih 2.

Primer 8 / 26. 10. 2013

Bundesliga 10. Spieltag Hoffenheim zerlegt Hannover 96

besedilo: 1899 Hoffenheim ist nach der bitteren Heimniederlage gegen Bayer Leverkusen auswärts ein beeindruckender Befreiungsschlag gelungen. Das Team von Trainer Markus Gisdol gewann die hektische Bundesliga-Partie bei Hannover 96 deutlich mit 4:1 (2:0). izhodiščna oblika: zerlegen

pomen: in Teile schneiden; zerteilen


primerjava s korpusom: 'zerlegen'


> besedilna vrsta: nedefinirano 3.482; 729 enciklopedični vnosi



vir: http://www.sueddeutsche.de/sport/bundesliga-spieltag-hoffenheim-zerlegt-hannover-1.1804730

Komentar: Z glagolom zerlegen je tu izražena močna zmaga z rezultatom 4:1.

Slovensko ustreznico najlažje ponazorim s pogovornim sesuti.

55

Rezultati analize

V časovnem obdobju osmih mesecev, natančneje od 1. 3. do 31.10. 2013, sem v

časniku Süddeutsche Zeitung našla 8 frazemov "smrti". Enako kot pri slovenskih

primerih so se tudi med nemškimi znašli taki, ki jih ne moremo uvrstiti med tipične

frazeme s pomenom smrti, so pa močno ekspresivno obarvani. Navajam seznam:

An Schrecken eingebüßt

In Paris lauern die Dämonen

VfL Bochum dämpft Kölner Aufstiegshoffnung

Barcelona überrollt Levante

Zerschellt am Felsen Nadal

Schwarzer Abend für Schalke

Letzte Hoffnung der Abgeschlagenen

8 dobljenih primerov s pomenom "smrti" pa lahko glede sestavino in izpeljavo besede,

ki izraža "smrt", (npr. samostalnik Hölle in pridevnik höllisch) razdelimo v naslednje

skupine:

Hölle – pekel:


mordsmäßig – ubijalsko dober:

Bayern spielen eine mordsmäßig gute Saison

Beerdigung – pogreb:

Rückkehr zu EV Landshut "Die Beerdigung bleibt aus"

nerazvrščeno:

Blicke in den Abgrund

Erfolgreich in die Champions League gegruselt

"Sie spielen mit unserem Leben"

Kießling schießt die Fortuna ab

Hoffenheim zerlegt Hannover 96

56

Če izsledke ponazorimo še v odstotkih, je frazemov:

• glede na sestavino in izpeljavo besede, ki izraža "smrt"

besedna vrsta št. primerov v odstotkih %

glagol 3 37

samostalnik 4 50

pridevnik 1 13

prislov 0 0

Upoštevajoč sestavino in izpeljavo besede, ki izraža "smrt", ugotovimo, da je največ

(polovica) samostalniških frazemov. 13 odstotkov manj je glagolskih. Najmanj je

pridevniških, 13 odstotkov. Prislovnih frazemov v naslovih športnih člankov ni.

• glede na funkcijo naslova

funkcija naslova št. primerov v odstotkih %




Glede na funkcijo naslova so v enaki meri zastopani naslovi s poimenovalno-

informativno ter z informativno-stališčno funkcijo. Odstotek ne preseneča, saj je

izbrani časnik informativni časopis z resnimi vsebinami.

Informativno-stališčni naslovi informirajo o vsebini besedila in ga tudi poimenujejo,

izstopa pa vrednotenje te vsebine ali stališče avtorja. Naslovi so bodisi citati bodisi

niso iz vestičarske vrste, temveč iz komentatorske ali pa so reportersko poročilo.

Naslovov s pozivno-pridobivalno funkcijo ni.

Z besedotvornega vidika je zanimiva sestavljanka z angleško sestavino killer. V

nemškem jeziku v zadnjem desetletju beležimo velik porast anglicizmov, ki so se

pojavili predvsem zaradi hitrega razvoja digitalne tehnologije, informatike, in

računalništva. V nemščini je opazno množično prevzemanje angleških glagolov,

pridevnikov in samostalnikov z morfološko asimilacijo, tj. z dodajanjem člena,

slovničnih lastnosti in s prilagajanjem oblikovne podobe angleške besede nemškim

57

jezikovnim normam. Posledično postajajo podomačeni anglicizmi (npr. canceln)

sestavni del aktivnega besedišča nemškega jezika. Na tem mestu govorimo o

jezikovnem fenomenu izrazov, poimenovanih z »Denglisch«. Proti podomačevanju

angleških besed se borijo številni nemški jezikovni kritiki in puristi – zelo aktivno v

okviru društva Verein Deutsche Sprache. Kljub vsem prizadevanjem za ohranitev

»čistosti« nemškega jezika, postajajo prevzete besede (predvsem iz angleščine)

aktivna sestavina tako tiskanih in elektronskih medijev kot tudi radijskega in

televizijskega jezika. Prevzete besede se postopoma uveljavljajo tudi v strokovni oz.

referenčni literaturi, med katero štejemo tudi slovarje (Maček, 2006: 43 f.)

3.2.3 Primerjava analiz obeh časnikov

V istem časovnem obdobju sem našla 19 slovenskih in 8 nemških frazemov s

pomenom "smrti". Slovenskih je tako skoraj dvainpolkrat več.

Glede na besedno vrsto so si izsledki podobni: tako v slovenščini kot v nemščini

prevladujejo samostalniki, le da jih je v slovenščini za 18 odstotkov več. Čeprav

slovenščina v primerjavi z nemščino splošno velja za bolj glagolski jezik, je v

časopisnih naslovih to drugače. Zaradi omejitve s prostorom so zelo pogosti t. i.

izpustni14 naslovi, tvorjeni kot kratki neglagolski stavki ali pa je manjkajoči glagol

nominaliziran.

Glagoli v obeh jezikih zasedajo drugo mesto. V slovenščini s 16 in v nemščini s 37

odstotki. Delež pridevnikov je v obeh jezikih podoben, giblje se med 13 in 16 odstotki.

Primerjalne izsledke naslednjega kriterija – glede na funkcijo naslova – najprej

ponazorimo tabelarično:

funkcija naslova SLO v % NEM v %




14 prim. Korošec 1998: 139 ff.

58

Iz zgornje tabele je razvidno, da so si slovenske in nemške funkcije naslovov

podobne. Največ je naslovov s poimenovalno-informativno funkcijo. Osvežimo

spomin, kaj ta funkcija je:

Naslov s to funkcijo besedilo označuje, poimenuje temo oz. vsebino besedila. V večini

naslovov s to funkcijo sta združeni poimenovalnost in informativnost, ena pa je

praviloma v ospredju (Korošec, 1998: 48 f.).

Med nemškimi naslovi so sicer enakovredno zastopani naslovi s poimenovalno-

informativno ter informativno-stališčno funkcijo, obojih je polovica. Informativno-

stališčni naslovi so bodisi citati ali pa niso iz vestičarske vrste, temveč iz

komentatorske, lahko so tudi reportersko poročilo. Naslove s pozivno-pridobivalno

funkcijo zasledimo zgolj med slovenskimi primeri, med nemškimi jih ni.

Izsledki so glede na izbiro časnikov pričakovani. Tako Delo kot Süddeutsche Zeitung

sta dnevnika z resnimi vsebinami. Poleg tega lahko razloge za podobnost poiščemo

tudi v zgodovinskem razvoju slovenskega časnikarstva.

Prvi razvoj slovenskih časopisov beležimo v sredini in proti koncu 19. stoletja. Ker

Slovenci niso živeli v svoji državi, temveč so bili del Avstro-Ogrske monarhije, je bil

tudi razvoj časopisov pod močnim nemškim vplivom. Prvi slovenski časopisi so bili

pisani v nemščini, pozneje v nemščini in slovenščini. Sprva so temeljili na avstrijski

poročevalski tradiciji, ki je sledila razvoju zahodnoevropske poročevalske tradicije.

Slovensko poročevalstvo je svojo značilno obliko začelo dobivati od 90. let 20.

stoletja, ko se je otreslo tradicije, ki je izhajala iz nemških poročevalskih vzorcev

(Kalin Golob, 2003).

Tudi sicer v nemškem in slovenskem poročevalskem slogu, vsaj kar se naslovja tiče,

ne opazimo večjih razlik. Glavni naslovi, nad- in podnaslovi so si podobni po

sporočanjski vrednosti. Pri izbiri glede na sestavino in izpeljavo v obeh jezikih pa

najprej poglejmo, ali jih lahko uvrstimo v skupne kategorije:

59

Luka Slabe: V Murski Soboti nas čaka

pekel

Real odhaja v turški pekel s tremi goli

zaloge

Pripravljeni na 40 minut pekla

Federer v Londonu na peklensko pot

Peklenski ritem za Keka na Reki

Dimicu Petkovškov skalp na bradlji

Sladek skalp, a igra še šepa

Kljub srbskemu skalpu Slovenci hitro

domov

Vzeti Japoncu skalp je nekaj

najlepšega

Bratovž po krvavem boju do nove

zmage

Za Red Bullov sedež bi tudi krvavel

Štajerci dodali sol na boleče Olimpijine

rane

Zavrč bi lahko še posolil vijolične rane


»Suomijem« iztrgali srce

Gogi preprečil mesarsko klanje

Vinčič: Če bi se tekma končala

drugače, bi se živega požrl

Črnogorske sanje gredo počasi k zlu

Vettel zoper prekletstvo Hungaroringa


Bayern spielen eine mordsmäßig gute

Saison

Rückkehr zu EV Landshut "Die

Beerdigung bleibt aus"

Blicke in den Abgrund

Erfolgreich in die Champions League

gegruselt

"Sie spielen mit unserem Leben"

Kießling schießt die Fortuna ab

Hoffenheim zerlegt Hannover 96

60

Edini frazem, ki se ponovi v obeh jezikih, je pekel, kar predstavlja 15 % od skupno 27

zbranih primerov. Pekel je v enem primeru uporabljen celo z enakim glagolom čakati

= warten. Drugih istih kategorij analiza ni pokazala.

Med ponovitvami v slovenščini je najpogostejši skalp (21 %), sledita mu pekel s 15 %,

ter dodati sol na rane in pridevnik peklenski, oba z 10 %. Med nemškimi primeri

ponovitev ni.

Izhajajoč iz Koroščeve trditve o stilni vrednosti treh stopenj med jezikovnimi sredstvi s

posebno funkcijo torej lahko trdimo, da so dobljeni primeri aktualizacije, »nova, sveža,

posebna, nenavadna uporaba jezikovnih sredstev za dosego posebnega učinka«

(Korošec 1998: 15).

Pri izbiri leksike lahko ugotovimo tudi, da so slovenski primeri veliko bolj 'sočni,

strastni, usodni' in morbidnejši od nemških. O razlogih za to lahko samo sklepam.

Če sklepanje nekoliko razvijem in nakažem, na čem naj bi potrebna analiza, ki bi

morda dala odgovor na to vprašanje, lahko temeljila, je na tem mestu smotrno

omeniti knjigo Janka Muska Psihološki portret Slovencev15. Avtor navaja, da med

Slovenci vladajo trije močni avtostereotipi: o slovenski introvertnosti in depresivnosti,

o slovenski discipliniranosti, storilnostni naravnanosti in marljivosti ter o slovenski

neagresivnosti, ponižnosti in premajhni samozavesti ("hlapčevski" sindrom). Musek v

svoji komparativni analizi osebnostnih potez Slovencev in drugih narodov povsem

zavrne tretji avtostereotip o "ponižnosti" Slovencev. Iz njegovih podatkov in

ugotovitev namreč izhaja, da Slovenci/ke gojimo visoko stopnjo agresivnosti,

dominantnosti, uporništva, brezobzirnosti, sebičnosti, odpora zoper avtoritete, težnje

po neodvisnosti, pa tudi dogmatizma in avanturizma.

Razvijanje te teorije bi zahtevalo novo komparativno študijo o povezanosti

narodnostne in jezikovne zavesti pri obeh narodih.

Naj ta del sklenem z mislijo pokojnega Staneta Južniča, staroste slovenske socialne

in politične antropologije: »Vsak jezik odraza neko kulturo; v jeziku se izpričujejo

vrednote, ideologija, svetovni nazor, odnos do življenja idr., značilni za neko kulturo«

(Južnič v Mikolič Gomezel, 2000: 179).

15 Janek Musek: Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče 1994.

61

4 Sklep

Praktični del diplomskega dela temelji na analizi primerov, zbranih v slovenskem

dnevniku Delo in nemškem Süddeutsche Zeitung v obdobju osmih mesecev,

natančneje od 1. 3. do 31. 10. 2013. Oba časnika sta resna časopisa s poudarkom

na informativnih vsebinah.

S frazemom "smrti" sem želela poiskati take primere, ki z intenzivno čustveno

obarvanimi stilnimi sredstvi izražajo metaforiko smrti, pogreba, krste, krvi, skalpa,

pekla, zla, ran, usodnosti ipd. Zbranih primerov je 27, od tega 19 slovenskih in 8

nemških. V obeh jezikih so se med primeri znašli tudi taki, ki jih ne moremo uvrstiti

med tipične frazeme s pomenom smrti, so pa močno ekspresivno obarvani. Navedeni

so kot zanimivost in izhodišče za obdelavo ob kakšni drugi priložnosti.

Ker je slovenskih primerov skoraj dvainpolkrat več kot nemških, s tem lahko potrdimo

prvo postavljeno tezo. Teza je nastala na osnovi mojega spremljanja dnevnega

časopisja. Razlogi za tako veliko odstopanje v številu so zgolj nakazani, saj trdim, da

jih je smiselno poiskati v povezanosti narodnostne in jezikovne zavesti pri obeh

narodih. To bi zahtevalo posebno komparativno študijo, kar pa ni cilj tega

diplomskega dela.

Ob drugem kriteriju analize – identičnosti slovenskih in nemških primerov glede na

sestavino in izpeljavo – moramo postavljeno tezo, da bo vsaj 20 odstotkov enakih,

ovreči. Kljub temu, da smo Slovenci dolgo bili pod nemško oz. avstrijsko oblastjo in

da začetke novinarstva beležimo pod močnim vplivom nemško govorečega okolja, je

bilo identičnih primerov zgolj 14 odstotkov oziroma samo en frazem. Vsekakor so

med primeri taki, ki jih v prevodu sicer poznamo, vendar jih kot rezultat empiričnega

raziskovanja nismo zasledili. Konkretno je to nakazano v komentarjih pri posameznih

primerih.

Glede na funkcijo naslova so si slovenski in nemški časopisni naslovi podobni. V

obeh prevladujejo naslovi s poimenovalno-informativno funkcijo, kar smo tudi

pričakovali. Izbrana časnika podajata informativne vsebine. Kakršen koli drug

62

izsledek bi kazal odstop od usmerjenosti časopisa ali tendenco k senzacionalizmu.

To tezo torej lahko potrdimo.

Analiza prenovitev oziroma obnovitev je dala zanimive izsledke. V slovenščini smo

frazeoloških prenovitev našli manj od pričakovanih, v nemščini sploh ne. Obnovitev

klišejev ali vzorcev nismo našli. Je pa pri slovenskih primerih iz Dela zaslediti, da je

pri velikem naslovu z aktualiziranimi prvinami večinoma ohranjeno pravilo, da

podnaslov slednje pojasni in nevtralizira stileme iz velikega naslova ter tako ohranja

navezovalno vlogo med deli naslovja. Odstopanja so zgolj v 15 odstotkih, pa še

takrat zgolj z uporabo stilno nenevtralnih besed, ki so že izgubile svojo ekspresivnost.

63

5 Zaključek

Diplomsko delo z naslovom Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih

člankov v teoretičnem delu obravnava jezikovna, stilna, frazeološka in novinarsko-

tvorbna izhodišča, na osnovi katerih so v praktičnem delu obdelani konkretni primeri.

Teoretični del je razdeljen na jezikovni oz. frazeološki in poročevalski. Tako

navidezno ločeno, vendar hkrati prepletajoč se predstavi frazeologijo kot relativno

mlado jezikoslovno disciplino in najpomembnejše ugotovitve, ki so jih v času njenega

obstoja izsledili vodilni slovenski ter nemški jezikoslovci, ter v novinarsko obarvanih

poglavjih strne spoznanja o poročevalskem stilu, funkcijah novinarskega sporočila in

naslovnikovem pričakovanju, a le v tolikšni meri, da so postavljeni nastavki za

praktični del.

Praktični oz. empirični del naloge je usmerjen v analizo 27 konkretnih primerov,

zbranih iz enega nemškega in enega slovenskega dnevnika. Analizi sledi

komparativna obdelava in predstavitev najrelevantnejših ugotovitev.

Glavno sporočilo pričujočega diplomskega dela je, da dnevnika Delo ter

Süddeutsche Zeitung v veliki meri ohranjata ubrano pot v skladu s poslanstvom, ki

sta si ga zastavila. Jezikovno-stilno nakazujeta, da športni poročevalski jezik počasi

postaja nekakšna podzvrst poročevalskega jezika, ki bo vse bolj vplivala na

oblikovanje tudi knjižnega jezika. Stilno zaznamovane prvine v naslovju, metaforični

publicizmi, frazemi in nekatere konceptualne metafore torej, namreč niso le nekakšna

besedilna začimba, temveč jezikovno sredstvo, ki bo ob vse večji priljubljenosti

športa in posledično pogostejšem poročanju o njem odločilno zaznamoval

izrazoslovje prihodnjih rodov.

64

6 Zusammenfassung

Die vorliegende Diplomarbeit ist eine interdisziplinäre Arbeit, die aufgrund des

Studiums der Germanistik und Journalistik entstanden ist. Mit dem Titel Slowenische

und deutsche Phraseme "des Todes" in Sportschlagzeilen war die Absicht dieser

Arbeit im theoretischen Teil sprachliche, stilistische, phraseologische und

journalistische Ausgangspunkte auf die Art und Weise vorzustellen, dass im

praktischen Teil mit ihnen konkrete Beispiele aus der journalistischen Praxis

analysiert werden konnten.

6.1 Phraseologie

Im theoretischen Teil wird zunächst Phraseologie als eine sehr junge

sprachwissenschaftliche Disziplin näher erläutert. Bei der Benennung deren

Grundeinheit sind sich Sprachwissenschaftler nicht einig. Am häufigsten werden

Termini wie Phrasem, Phraseologismus, feste Wortverbindung oder phraseologische

Wortverbindung verwendet. Als äquivalente alltagssprachliche Bezeichnungen für

Phraseologismen gelten auch Redensart, Redewendung oder Sprichwort. In älteren

sprachwissenschaftlichen Werken gelten die Begriffe Sprichwort und sprichwörtliche

Redensart als Oberbegriffe. Bei der deutschsprachigen Phraseologieforschung

setzte sich in der letzten Zeit der Terminus Phraseologismus durch, im Slowenischen

der Phrasem.

Die Phraseologie aber ist sprachwissenschaftliche Teildisziplin, die sich mit der

Erforschung der Phraseologismen beschäftig oder Bestand (Inventar) von

Phraseologismen in einer bestimmten Einzelsprache (Fleischer 1982).

Phraseologismen werden von zwei Eigenschaften charakterisiert – sie bestehen

mindestens aus zwei Wörtern und sind nicht für nur einen einmaligen Gebrauch

zusammengestellt, sondern präsentieren zusammen eine Wortkombination, die

bekannt und festgelegt ist. Definitionskriterien für einen Phraseologismus sind also

folgende (Fleischer 1997):

– Polylexikalität bzw. Mehrgliedrigkeit, Gruppenstruktur:

Den Begriff Polylexikalität verstehen wir als Zusammenspiel von mindestens zwei

Wörtern, die als Untergrenze für die Zugehörigkeit zu Phraseologismen gelten.

65

Ausgegrenzt bleiben Wortverbindungen, die nur aus Dienst- und Hilfswörtern, wie die

korrelativen Konjunktionen (entweder–oder), Präpositionen (von–an) oder aus

Rektion der Verben (warten auf jmdn.), bestehen.

– Idiomatizität bzw. Bedeutungsübertragung, Bildlichkeit, Metaphorizität:

Die Gesamtbedeutung des Phraseologismus lässt sich nicht aus den Bedeutungen

der einzelnen Bestandteile ableiten.

– Festigkeit bzw. Festgeprägtheit, Stabilität:

Die Festigkeit bezieht sich auf den semantischen und morphosyntaktischen Aspekt.

Ferner unterscheidet Fleischer zwischen dem Zentrum und der Peripherie der

Phraseologie. Unter der Peripherie versteht er die Erfüllung von Kriterien der

Polylexikalität und Festigkeit. Wenn auch das Kriterium der Idiomatizität einbegriffen

wird, sprechen wir über das Zentrum der Phraseologie. Burger spricht diesbezüglich

von der Phraseologie im engeren und im weiteren Sinne (Burger 2003). Diese

Benennung gebrauchen in ihren Theorien auch slowenische

Sprachwissenschaftlerinnen Erika Kržišnik und Nataša Jakop.

Schwedische Sprachwissenschaftlerin Chistine Palm zählt zur Phraseologie im

weiteren Sinne auch (Palm, 1995: 1 ff.):

– Sprichwörter und Antisprichwörter: Ausnahmen bestätigen die Regel, sagte

der Weg und führte an Rom vorbei.

– Sagwörter oder Wellerismen: Alter schützt vor Torheit nicht, sagte die

Greisin, und ließ sich liften.

– Lehnsprichwörter: Mens sana in corpore sano.

– geflügelte Worte: Carpe diem!

Da meine Diplomarbeit eine interdisziplinäre Arbeit ist und in der Zusammenarbeit

mit der Fakultät für Geisteswissenschaften entstand, stützte ich im phraseologisch-

theoretischen Teil am meisten auf die Beiträge slowenischer Sprachwissenschaftlerin

Erika Kržišnik und nicht an die der deutschen Sprachwissenschaftlern. An der Stelle

folgt ein Überblick von Kržišniks Theorie.

Den Aufbau der Phraseologismen und ihre Grundeigenschaften erörtert die Autorin

folgenderweise (Kržišnik, 1994: 91 ff.):

66

A. Phraseologismen sind der Form nach Sätze oder keine Sätze (feste

Wortverbindungen)

Unter den Wortverbindungen unterscheiden wir ferner der Wortart nach:

• substantivische Phraseologismen, die meistens aus einem Substantiv und

einer Art des Attributs gebildet werden: z. B. offenes Geheimnis

• adjektivische Phraseologismen, die als Prädikativ oder als vorangestelltes

Attribut verwendbar sind: z. B. gut gepolstert (sein) – wohlbeleibt, mit Geld gut

ausgestattet

• adverbiale Phraseologismen, z. B. im großen und ganzen

• verbale Phraseologismen, die immer mit einem Verb und einer zweiten

Basiskomponente gebildet werden, z. B. die Flinte ins Korn werfen, auf

großem Fuß leben.

Phraseologismen in der Funktion eines Satzes, so Kržišnik, könnten eventuell in die

Bildungen aus einem, zwei oder mehreren Sätzen eingeteilt werden. Traditionell

gesehen sind sie Sprichwörter, Sprüche u. Ä., deswegen ist es wichtiger zu betonen,

dass sie nicht nur sprichwortartig gebildet werden.

• Beispiel für einen nicht sprichwortartigen Phraseologismus: Das ist völlig

daneben. Das ist wirklich das Letzte!

• Beispiel für einen sprichwortartigen Phraseologismus: Der Apfel fällt nicht weit

vom Stamm. Wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte.

B. Die Bedeutung der Phraseologismen

Kržišnik stimmt mit Burgers Theorie von der Phraseologie im engeren und im

weiteren Sinne überein. In die Phraseologie im weiteren Sinne sind auch solche

Einheiten inbegriffen, deren einzige Eigenschaft ihre Festigkeit (z. B. Mehr-Wort-

Fachausdrücke) ist. Unter Mehr-Wort-Ausdrücken, deren Bedeutung nicht

unmittelbar aus der Bedeutung ihrer Bestandteile abgeleitet werden kann, lassen

sich aufgrund ihrer Expressivität einteilen in:

• den Kernteil der Phraseologie (s. Beispiele oben)

• den Grenzteil der Phraseologie, z. B. Schraubenmutter, Hühnerauge,

Aufmerksamkeit erregen/fesseln/finden.

67

Laut Kržišnik sind Grundeigenschaften eines Phraseologismus:

- Polylexikalität,

- Festigkeit (in Form und Bedeutung),

- Bedeutung des Phraseologismus ist nicht aus den Bedeutungen seiner

Komponenten erschließbar,

- Motiviertheit.

Polylexikalität: jeder Phraseologismus ist mindestens aus zwei Wörtern

zusammengesetzt, z. B. schöne Worte machen – NICHT schönreden / bis über beide

Ohren verliebt sein – NICHT sich verknallen (obwohl stark expressiv).

Festigkeit versteht Kržišnik vor allem als Unveränderbarkeit der Komponenten: die

Wörter innerhalb einer phraseologischen Wortverbindung haben nicht die gleichen

Möglichkeiten wie außerhalb von ihr. Wenn diese Grenze überschritten wird,

entstehen aus Phraseologismen freie Wortverbindungen. Fest, obwohl manchmal

schwer beschreibbar, ist auch die Bedeutung des Phraseologismus.

Festigkeit bzw. Festgeprägtheit teilt Kržišnik weiter, und zwar unterscheidet sie

zwischen der Festigkeit innerhalb und außerhalb Phrasems. Noch näher erörtert wird

die Festigkeit innerhalb Phrasems:

a) Festigkeit der Form:

morphologische Festigkeit: schöne Worte machen – NICHT schöne Worte

streuen

Festigkeit in der Wortbildung: aus dem Häuschen sein – NICHT aus dem

Haus sein

syntaktische Festigkeit:

o in der Umformung: ins Schwarze treffen – NICHT das Treffen ins

Schwarze

o in der Wortfolge: Tag und Nacht – NICHT Nacht und Tag

o in der Unveränderlichkeit der syntaktischen Struktur: einen Korb geben

– NICHT einen neuen Korb (jemandem) geben

Festigkeit der Komponenten: vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm

Berg – NICHT vor (etwas) stehen wie die Kuh vorm Berg

68

b) Festigkeit der Bedeutung

Z. B. vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg = ratlos, in

Verlegenheit sein – NICHT z. B. überrascht sein

Die Festigkeit außerhalb des Phrasems sei laut Kržišnik Festigkeit bzw. relative

Begrenztheit in den "freien Ergänzungen": fürs jemanden durchs Feuer gehen (=

eine Person) – NICHT: für etwas durchs Feuer gehen (eine Sache).

"Feste" Veränderlichkeit

Phraseologismen sind natürlich nicht absolut fest, sonst ständen sie in den Texten

nur als Zitate, was aber nicht stimmt. Ohne die Bedeutung des Phraseologismus zu

ändern, kann seine Form sich teilweise je nach der Form beim Gebrauch ändern.

Weil diese Variationen nicht frei erzeugt werden dürfen, spricht man von einer

"festen" bzw. begrenzter Veränderlichkeit. Darin inbegriffen sind:

c) Formen für den Gebrauch im Text:

- konjugierte: ich lasse, du lässt ... jemanden im Stich, aber NICHT: du gehst

den Bach hinunter;

- zeitliche: er lebt auf großem Fuß, er hat auf großem Fuß gelebt

- im Modus: er lebt auf großem Fuß, er würde auf großem Fuß leben

- im Kasus: bessere Hälfte, besserer Hälfte;

d) phraseologische Varianten:

- morphologische: einen anderen Ton anschlagen/ andere Töne anschlagen

- syntaktische:

in der Umformung: auf den Kopf stellen (etwas) → hier ist alles auf den Kopf

gestellt;

fakultative (unverbindliche) Bestandteile: (gut) in Form sein; sich etwas (rot) im

Kalender anstreichen

- in den Bestandteilen: wie ein Esel / Ochs / Ochse am / vorm / vor dem Berg

stehen.

Kržišnik erläutert, dass Nichtbeachtung der Festigkeit eines Phraseologismus, sei es

mit fester oder begrenzter Variabilität, nicht nur Verstoß gegen die Norm ist, sondern

kann auch Missverständnisse oder Unverständnisse auslösen. Ein falscher

69

Gebrauch verursacht die Auflösung von der Bedeutung eines Phrasems, statt der

phraseologischer Bedeutung im Text taucht die wortwörtliche Bedeutung einer freien

Wortverbindung (wenn es sie gibt) oder es entsteht ein Unsinn.

Für alle Abweichungen von der Norm, die aber kein Übertreten davon sind, hat sich

der Ausdruck Modifikation durchgesetzt. Die Abgrenzung von der Variante ist

jedoch im Einzelfall nicht immer eindeutig und ist manchmal schwer definierbar.

Mit den modifizierten Phraseologismen deutet der Verfasser bzw. der Redner auf

seine Belesenheit, Erfindungsgabe und des Öfteren auf die Schalkhaftigkeit.

Für eine erfolgreiche Modifikation muss ein solcher Phraseologismus gewählt werden,

dessen Bedeutung im Vergleich zum Bild, das dadurch entsteht, eine minimale

Erkennung an Bedeutungsunterschieden aufweist bzw. muss mindestens eine seiner

Komponente darauf hinweisen, dass es sich um einen Phraseologismus handelt. Die

Bedeutung des modifizierten Phraseologismus ist manchmal erst aus dem Kontext

zu erschließen. Zu betonen ist, dass der Leser ein gewisses Vorwissen zum Thema

haben muss, sonst wird eine Modifikation als nicht effizient bezeichnet.

Aus der journalistischen Sicht ist es sinnvoll, an dieser Stelle zwei Ausdrücke zu

erwähnen, die Tomo Korošec in seiner Monografie Stilistika slovenskega

poročevalstva einführte. Das sind 'obnovitev' ('Erneuerung' 16 ) und 'aktualizacija'

('Aktualisierung' 17 ). Unter 'Aktualisierung' versteht er einen neuen, frischen,

besonderen oder ungewöhnlichen Gebrauch von Sprachmitteln, mit denen ein

besonderer Effekt erzielt wird. Modifikationen von Phraseologismen nennt er

'Erneuerungen'. Seine Monografie ist ein ausführliches Lehrbuch gerade für

Schlagzeilen.

Laut Korošec seien die 'Erneuerungen' eine Art Aktualismen und ein wichtiges

Sprachelement eines Zeitungsstils. In den aktualisierten Schlagzeilen sollten

'Erneuerungen' etwas seltener auftreten als z.B. Metaphern oder Metonymien, der

Effizienz gegenüber aber diese im großen Maße übertreffen. Am häufigsten sind sie

in den Texten interpretativer Gattungen zu finden, seltener aber in den informativen.

Ferner erklärt Korošec, dass Aktualismen in der Regel in den Schlagzeilen

vorkommen. Der Untertitel und der weitere Text haben die Aufgabe, sie zu erläutern.

16 Übersetzt von der Verfasserin. 17 Übersetzt von der Verfasserin.

70

Wenn diese Norm überschritten wird und das Stilelement aus der Schlagzeile im

Untertitel verstärkt wird, spricht man von hyperbolischen Titeln.

6.2 Pressesprache

Die Pressesprache gehört zu den wichtigsten Ausdrucksmitteln im Journalismus. Sie

wird mit Bezeichnungen wie Zeitungsstil oder journalistischer Stil beschrieben. Zu

den typischen Stilmerkmalen der Sportberichterstattung der Presse gehören laut

Křenková (2002: 39 ff.):

– das Streben nach der Emotionalisierung der Aussage

– gesteigerter Ausdruck und superlativische Ausdrucksweise

– Verwendung von umgangssprachlichen Elementen

– Einsatz von rhetorischen Mitteln.

Jede Kommunikation verläuft zweispurig, was auch für Zeitungsartikel zutrifft. Der

Journalist ist der Absender und der Leser der Empfänger. Und dabei darf nicht

vergessen werden, dass es keine universellen bzw. durchschnittlichen Leser gibt.

Der Journalist verfasst seinen Beitrag immer mit dem Bild eines bestimmten Lesers

vor seinen Augen. Das ist nämlich auch bei der Auswahl von (stilistischen)

Sprachmitteln relevant.

6.3 Analyse

Beispiele im praktischen Teil dieser Diplomarbeit wurden der slowenischen

Tageszeitung Delo und der deutschen Süddeutschen Zeitung im Zeitrahmen vom 1.

3. bis zum 31. 10. 2013 entnommen. In den beiden Zeitungen habe ich in den

Sportschlagzeilen nach stark emotionalen Stilelementen des Todes, Beerdigung,

Sarg, Blut, Skalp, Hölle, Wunde u. Ä. gesucht. Vor der Analyse habe ich folgende

Thesen gesetzt:

1. Es wird eine größere Anzahl slowenischer Beispiele geben. Wenn die Analyse

das bestätigt, erwarte ich auch, dass sich während der Forschungsarbeit auch

die Gründe dafür klar zeigen.

2. Unter slowenischen und deutschen Beispielen werden 20 Prozent identisch

sein.

3. Die Funktion der Schlagzeilen wird in meisten Fällen benennungs-informativ

sein.

71

4. Phraseologische Modifikationen werden häufig vertreten sein.

Schon beim Sammeln von Materialien erwies sich, dass ich den Zeitrahmen

erweitern musste, da ich nämlich nicht genug Beispiele für eine anständige Analyse

vorfand. Das tat ich gerne, denn mich begeisterte die Tatsache, dass diese beiden

Tageszeitungen ihre Bestimmung von einer ernsthaften Zeitung behielten und nicht

dem Sensationalismus zum Opfer fielen.

Das Sammeln von Materialien endete mit 29 Beispielen, davon 19 aus Delo und 10

aus der Süddeutschen Zeitung. Daraufhin wurden alle Beispiele anhand von

folgenden Kriterien weiteranalysiert:

– Nennform

– Bedeutung

– Funktion der Schlagzeile

– Anzahl der Konkordanzen: Vergleich mit dem slowenischen Textkorpus Gigafida.

Aus der Zeitung Delo habe ich folgende Beispiele gefunden. Sie stehen in der

wortwörtlichen Übersetzung:

Beispiel 1

Luka Slabe: V Murski Soboti nas čaka pekel Luka Slabe: In Murska Sobota erwartet uns die Hölle

Nennform: jemanden erwartet die Hölle

Bedeutung: eine sehr schwierige Lage

Funktion der Schlagzeile: informativer Standpunkt

Anzahl der Konkordanzen: 'erwarten Hölle' > 117; 73 Zeitungsartikel (27 Dnevnik18,

23 Ekipa19, 17 Delo)

Kommentar:

Der Journalist beachtete in diesem Beispiel die Regel bei der Funktion der

Schlagzeilen, weil er der Standpunkt eines anderen (nicht des Verfassers), im

18 Eine der größten slowenischen Tageszeitungen mit 50-jähriger Tradition. 19 Die einzige slowenische Tagessportzeitung.

72

konkreten Fall von Luka Slabe, als Zitat niederschrieb. Das ist charakteristisch für

Schlagzeilen, die einen informativen Standpunkt ausdrücken.

Sonst gilt die Hölle im Allgemeinen als ein häufiges und beliebtes Stilmittel.

Gesteigert mit der Komponente richtig (richtige Hölle) wird die Bedeutung vom

großen Leiden, Schmerz, Schrecken noch intensiviert und verbreitet.

Beispiel 2

Real odhaja v turški pekel s tremi goli zaloge Real auf dem Weg in die türkische Hölle mit drei Toren Reserve

Nennform: auf dem Weg in die Hölle


Funktion der Schlagzeile: benennungs-informativ

Anzahl der Konkordanzen: 'in die Hölle gehen' > 216; 63 Zeitungsartikel (25 Delo, 22

Dnevnik)

Kommentar: Das Beispiel türkische Hölle ist eine Art phraseologischer Modifikation,

bei der zwischen die Komponenten des Phraseologismus andere Wörter aus dem

Kontext eingeschoben werden. Diese eingeschobenen Komponenten beziehen sich

nicht auf den ganzen Phraseologismus, was seine lexikalische und grammatische

Stabilität nicht gefährdet, sondern nur an seine Bestandteile.

Beispiel 3

Štajerci dodali sol na boleče Olimpijine rane Steirer streuten Salz auf schmerzhaften Wunden von Olimpija

Nennform: jemandem Salz in/auf die Wunde reiben/ streuen

Bedeutung: Verschlimmerung der momentanen Lage


Anzahl der Konkordanzen: 'Salz auf Wunde' > 103; 50 Zeitungsartikel (22 Delo, 12

Dnevnik, 11 Ekipa)

73

Kommentar: Das Phrasem jemandem Salz in die Wunde streuen/reiben steht weder

im Wörterbuch der slowenischen Phraseme (SSF) noch im Wörterbuch der

slowenischen Standardsprache (SSKJ). Die englische Variante wäre rub salt into the

wound/into wounds. Das Beispiel schmerzhafte Olimpija-Wunden ist eine

Modifikation mit dem eingeschobenen Adjektiv.

Die substantivischen Phraseologismen werden meist aus einem Substantiv und einer

Art des Attributs gebildet, es sind z. B. folgende Verbindungen möglich:

adjektivisches Attribut + Substantiv, Substantiv + substantivisches Attribut im Genitiv,

Substantiv + präpositionales Attribut.

Beispiel 4

Dimicu Petkovškov skalp na bradlji Dimic skalpiert Petkovšek auf Barren

Nennform: jemanden den Skalp abziehen

Bedeutung: gewinnen


Anzahl der Konkordanzen: 'Skalp abziehen' > 375; 274 Zeitungsartikel (118 Ekipa,


Kommentar: Die Herkunft dieses Phraseologismus ist bei den Indianern

Nordamerikas zu finden. Der Skalp – abgezogene Kopfhaut (mit Haaren) des

(getöteten) Gegners – ist bei ihnen Siegestrophäe.

Petkovškov skalp bedeutet den Skalp vom bisherigen Sieger Namens Petkovšek und

vertritt die Form adjektivisches Attribut + Substantiv.

Beispiel 5

Bratovž po krvavem boju do nove zmage Nach blutigem Kampf neuer Sieg für Bratovž

Nennform: blutiger Kampf

Bedeutung: grausam, mörderisch


74

Anzahl der Konkordanzen: 'blutiger Kampf' > 371; 161 Zeitungsartikel (75 Dnevnik,

54 Delo, 11 Večer)

Kommentar: Die Herkunft dieses Phraseologismus ist wahrscheinlich in der Dichtung

Die Taufe an der Savica (Krst pri Savici) vom größten slowenischen Dichter France

Prešeren zu suchen.

Die Anzahl der Konkordanzen zeigt an einen verbreiteten Gebrauch dieser

Wortverbindung in journalistischer Sprache.

Beispiel 6

Vinčič: Če bi se tekma končala drugače, bi se živega požrl Vinčič: Wenn das Spiel anders endete, äße ich mich beim lebendigem Leibe auf

Nennform: jemanden bei lebendigem Leibe auffressen

Bedeutung: sehr böse sein auf sich selbst oder auf einen andern


Anzahl der Konkordanzen: 'bei lebendigem Leibe auffressen' > 53; 6 Zeitungsartikel

(4 Dnevnik, 2 Delo)

Kommentar: Dieses Phraseologismus ist weder im Wörterbuch der slowenischen

Phraseme (SSF) noch im Wörterbuch der slowenischen Standardsprache (SSKJ) zu

finden. Der Grund dafür liegt wahrscheinlich darin, dass es häufig in der alltäglichen

(unformellen) Kommunikation vertreten ist, Wörterbücher aber enthalten

schriftsprachliche Ausdrücke.

Beispiel 7

Federer v Londonu na peklensko pot Federer in London auf höllischem Weg

Nennform: höllischer Weg

Bedeutung: der Hölle und ihren Qualen und Schrecken vergleichbar


75

Anzahl der Konkordanzen: 'höllisch'; 8.106; 4.472 Zeitungsartikel (1.792 Dnevnik,

1.430 Delo, 478 Ekipa)

'höllisch Weg'; 9; 8 Zeitungsartikel (2 Delo, 1 Dnevnik)

Kommentar: Bei diesem Beispiel ist die Statistik der Konkordanzen interessant. Das

Adjektiv höllisch ist in einer guten Hälfte von allen Konkordanzen in den

Zeitungsartikeln zu finden. Das ist ein Beweis dafür, dass sich diese Wortverbindung

für den Ausdruck schwerer Verhältnisse in der Journalistik durchsetzte.

Beispiel 8

V Stožicah že iščejo izganjalca hudiča In Stožice wird bereits der Teufelsaustreiber gesucht

Nennform: der Teufelsaustreiber

Bedeutung: ein geringeres Übel mit einem größeren austreiben


Anzahl der Konkordanzen: 'Teufelsaustreiber' > 722; 289 Zeitungsartikel (119

Mladina, 94 Dnevnik, 78 Delo)

Kommentar: Im Wörterbuch SSF gibt es zwar viele Phraseologismen, die mit dem

Teufel verbunden sind. Der Teufelsaustreiber ist unter ihnen nicht zu finden. Einige

"teuflische" Phraseologismen weichen von der negativen Bedeutung sehr ab und

sind sogar positiv. Sonst ist der Teufelsaustreiber ein Biblizismus: den Teufel mit

dem Beelzebub austreiben.

Beispiel 9

Peklenski ritem za Keka na Reki Höllischer Rhythmus für Kek in Rijeka

Nennform: höllischer Rhythmus

Bedeutung: der Hölle und ihren Qualen und Schrecken vergleichbar


Anzahl der Konkordanzen: 'höllisch'; 8.106; 4.472 Zeitungsartikel (1.792 Dnevnik,

1.430 Delo, 478 Ekipa)

76

'höllischer Rhythmus'; 242; 196 Zeitungsartikel (81 Delo,

59 Dnevnik, 41 Ekipa)

Kommentar: In diesem Beispiel ist die Beutung von höllisch als sehr anstrengend zu

verstehen. Der Leser erkennt diese Bedeutung erst aus dem Kontext (konkret: sehr

viele Spiele in einer kurzen Zeit).

Beispiel 10

Vettel zoper prekletstvo Hungaroringa Vettel gegen Fluch von Hungaroring

Nennform: gegen den Fluch von

Bedeutung: Strafe, Unheil, Verderben


Anzahl der Konkordanzen: 'Fluch' > 4.800; 2.310 Zeitungsartikel (894 Dnevnik, 648

Delo, 179 Ekipa)

'einen Fluch brechen' > 27; 20 Zeitungsartikel (13 Ekipa, 4

Delo, 2 Dnevnik)

Kommentar: Bekannte Wortverbindungen sind einen Fluch aufheben und einen

Fluch beenden, beide mit der Bedeutung Ende eines Unheils. Wenn der Leser diese

Überschrift auf Anhieb verstehen möchte, muss er schon manches über Formel 1

wissen. Sonst ist die Bedeutung problemlos erschließbar, nachdem man den Artikel

zu Ende gelesen hat.

Beispiel 11

Črnogorske sanje gredo počasi k zlu Montenegrinische Träume trifft langsam das Übel

Nennform: das Übel trifft etwas

Bedeutung: schief gehen, zugrunde gehen


Anzahl der Konkordanzen: 'das Übel trifft etwas'> 938; 616 Zeitungsartikel (286 Delo,

198 Dnevnik, 49 Ekipa)

77

Kommentar: Im slowenischen ist das eine Modifikation aus zwei weit verbreiteten

Ausdrücken für Misserfolg (iti po zlu in iti h koncu).

Beispiel 12

Sladek skalp, a igra še šepa Süßer Skalp, doch das Spiel hinkt noch

Nennform: jemandem den Skalp abziehen

Bedeutung: gewinnen


Anzahl der Konkordanzen: 'den Skalp abziehen' > 375; 274 Zeitungsartikel (118

Ekipa, 70 Dnevnik, 56 Delo)

'süßer Skalp' > 7; 7 Zeitungsartikel (4 Ekipa, 3 Delo)

Kommentar: Süßer Skalp ist eine modifizierte phraseologische Wortverbindung, die

aus der Kreuzung vom Phraseologismen süßer Sieg und jemandem den Skalp

abziehen, entstand. Meines Erachtens ist der neue Phraseologismus erfolgreich, weil

er beim Leser keine Missverständnisse verursacht.

Beispiel 13

Za Red Bullov sedež bi tudi krvavel Für den Sitz beim Red Bull würde er auch bluten

Nennform: bluten für etwas

Bedeutung: Blut verlieren oder jemand ist von etwas schmerzlich berührt und voller

Mitleid (jemandem blutet das Herz)


Anzahl der Konkordanzen: 'bluten für etwas' > 67; 41 Zeitungsartikel (17 Delo, 9

Dnevnik)

Kommentar: Auf den ersten Blick ist die Bedeutung von bluten nicht ganz klar. Sie

könnte figurativ oder wortwörtlich sein. Diese Überschrift passt zu einem längeren

Artikel aus sechs Absätzen und der Leser wird bis zur Mitte des Artikels in der

Ungewissheit gelassen. Dann wird es klar, dass die Bedeutung wortwörtlich ist. Der

78

Rennfahrer der Formel 1 hat nämlich etwas breitere Hüften, was ein Problem für ihn

sein könnte. Sein Wunsch, im Bolid von Red Bull zu rennen, ist so stark, dass er

bereit ist, an seiner Haut an den Hüften so lange zu reiben, bis er in den Bolid passt.

Er sagt: "Ich weiß, ich könnte dadurch auch ausbluten, aber es wäre des Leidens

wert."

Die Schlagzeile verwirrt bzw. führt den Leser irre. Journalistisch-stilistisch gesehen

nennt man solche Schlagzeilen "verhüllt" (Korošec 1998: 149). Sie entstehen durch

den falschen Gebrauch von Sprachmitteln. Das kann absichtlich sein oder nicht, was

aber Störungen in der Rezeption des Inhalts nicht verhindert.

Verhüllte Schlagzeilen werden ferner in leere und hyperbolische eingeteilt. Bei den

leeren findet der Leser keine Verbindung zwischen dem Inhalt des Artikel und der

Schlagzeile. Hyperbolische auf der anderen Seite steigern die Bedeutung des Inhalts.

Diese konkrete Schlagzeile ist also hyperbolisch.

Beispiel 14

Italijani pripravljeni na 40 minut pekla Italiener bereit auf 40 Minuten Hölle

Nennform: auf Hölle bereit sein



Anzahl der Konkordanzen: 'auf Hölle vorbereitet sein' > 2; 2 Zeitungsartikel (2

Dnevnik)

Kommentar: Der Phraseologismus wurde schon beim Beispiel 1 analysiert.

Beispiel 15

Gogi preprečil mesarsko klanje Massaker durch Gogi verhindert

Nennform: Massaker

Bedeutung: um etwas stark kämpfen


79

Anzahl der Konkordanzen: 'Massaker' > 385; 194 Zeitungsartikel (68 Dnevnik, 45

Delo, 20 Ekipa)

Kommentar: Der slowenische Phraseologismus ne boj, mesarsko klanje in der

verkürzten Form mesarsko klanje, stammt auch aus der Dichtung Die Taufe an der

Savica (Krst pri Savici) von France Prešeren. Seine Verse können mit dem Zitat aus

Schillers Drama Jungfrau von Orleans verglichen werden: »Ein Schlachten wars,

nicht eine Schlacht zu nennen«.

Beispiel 16

»Suomijem« iztrgali srce Salin verjame v zmago nad Slovenijo »Suomis« Herz ausgerissen Salin glaubt an den Sieg Sloweniens

Nennform: jemandem das Herz ausreißen

Bedeutung: jemandes Wesen beseitigen

Funktion der Schlagzeile: Aufforderung-Erwerb

Anzahl der Konkordanzen: 'das Herz ausreißen' > 78; 28 Zeitungsartikel (13 Delo, 5


Kommentar: Bei diesem Beispiel habe ich noch den Untertitel gelassen. Die

Kombination von der Schlagzeile und dem Untertitel klärt die Bedeutung von das

Herz ausreißen nicht. Auch Verweise im Kontext sind zu schwach um den Inhalt

völlig zu verstehen. Deswegen vermute ich, dass die Schlagzeile eine starke

Erwerbsfunktion hat und schon dem Sensationalismus ähnelt.

Beispiel 17

Zavrč bi lahko še posolil vijolične rane Zavrč könnte noch Salz in violette Wunden streuen

Nennform: Wunden salzen

Bedeutung: Verschlimmerung der momentanen Lage


80

Anzahl der Konkordanzen: 'Wunde(n) salzen' > 5; 1 Zeitungsartikel (1 Dnevnik)

Kommentar: Das ist das Beispiel für zweistufige Modifikation. Salz in Wunden

streuen wird mit einem Adjektiv (violett) erweitert. Violett steht hier für den

Eigennamen Viole, Bezeichnung für Fans des Fußballclubs aus Maribor.

Beispiel 18

Kljub srbskemu skalpu Slovenci hitro domov Trotz serbischen Skalps Slowenen bald nach Hause


Bedeutung: gewinnen




Kommentar: Der Phraseologismus der serbische Skalp ist auch modifiziert mit dem

Adjektiv serbisch. Derartige Modifikationen sind in der Pressesprache praktisch und

häufig, weil nur mit einem Wort viel Inhalt beschrieben wird.

Skalp wurde auch schon im Beispiel 4 analysiert.

Beispiel 19

Vzeti Japoncu skalp je nekaj najlepšega Ein Japaner-Skalp ist das Schönste


Bedeutung: gewinnen




Kommentar: Das ist ein Artikel über Judo, den japanischen Nationalsport. Wenn der

Leser das nicht weiß, versteht er die Schlagzeile schwer. Diese Information wird

dann gleich im ersten Absatz bekanntgegeben.

81

Auch das ist ein Beispiel der Modifikation: der Phrasem wird um Japaner erweitert,

was aber keinen Einfluss auf seine syntaktische Struktur hat. Alle Komponenten

behalten ihre Rolle und Bedeutung.

Resultate der Analyse

Im Zeitrahmen von sieben Monaten bzw. vom 1. 3. bis zum 31.10. 2013 waren in der

Zeitung Delo 19 Phraseme "des Todes" zu finden. Beim Sammeln von Materialien

befand ich mich mehrmals im Zweifelsfall, weil ich manche Beispiele nicht ganz

dieser Gruppe einordnen konnte. Sie sind zwar interessant und expressiv, auf keinen

Fall aber als repräsentatives Resultat der Analyse zu verstehen:

Roland Garros naslednji na Đokovićevi muhi Auf Đokovićs Fadenkreuz folgt Roland Garros Newyorčani so se opekli Newyorker mit Verbrennungen davon Quick je bil prehiter za krvoločne Morske pse Quick zu schnell für blutrünstige Haie Trepetali za stopničke Zittern fürs Siegerpodest Slovenci do zadnjega trepetali za uvodno zmago na EP Slowenische Zitterpartie für EM Hrvati ne želijo vnovič klecniti kot zajci Kroaten wollen nicht erneut wie Hasen in die Knie gehen Makedonci zmrznili v litijski savni Mazedonier froren in Sauna von Litija Golobič pokleknil Golobič auf Knien Medvedi pohrustali CSKA Bären verschlangen CSKA

19 Beispiele können nach der Wortart der Komponente, die "den Tod" ausdrückt,

folgendermaßen einteilt werden:

82

Hölle:

Luka Slabe: In Murska Sobota erwartet uns die Hölle Real auf dem Weg in die türkische Hölle mit drei Toren Reserve Italiener bereit auf 40 Minuten Hölle

höllisch:

Federer in London auf höllischem Weg Höllischer Rhythmus für Kek in Rijeka

Skalp:

Dimic skalpiert Petkovšek auf Barren Süßer Skalp, doch das Spiel hinkt noch Trotz serbischen Skalps Slowenen bald nach Hause Ein Japaner-Skalp ist das Schönste

blutig:

Nach blutigem Kampf neuer Sieg für Bratovž

bluten:

Für den Sitz beim Red Bull würde er auch bluten

Wunde:

Steirer streuten Salz auf schmerzhaften Wunden von Olimpija Zavrč könnte noch Salz auf violette Wunden streuen

Biblizismen:

In Stožice wird bereits der Teufelsaustreiber gesucht

undefiniert:

»Suomis« Herz ausgerissen Massaker durch Gogi verhindert Vinčič: Wenn das Spiel anders endete, äße ich mich beim lebendigem Leibe auf Montenegrinische Träume trifft langsam das Übel Vettel gegen Fluch von Hungaroring

83

Die Ergebnisse, prozentual gesehen, sind:

• nach Wortart der Komponente, die "den Tod" ausdrückt

Wortart Beispiele %

verbal 3 16

substantivisch 13 68

adjektivisch 3 16

adverbial 0 0

Auf der ersten Stelle mit fast 70 Prozent sind Substantive. Verben und Adjektive sind

beide mit 16 Prozent vertreten. Adverbiale Phraseme hat die Analyse nicht ergeben.

Eine hohe Prozentzahl an Substantiven habe ich erwartet. Der Platz für Schlagzeilen

ist in einer Zeitung knapp bemessen, deswegen sind sie als kurze nonverbale Sätze

formuliert oder wird der fehlende Verb nominalisiert.

Die substantivischen Phraseologismen werden meistens aus einem Substantiv und

einer Art des Attributs gebildet, es sind z. B. folgende Verbindungen möglich:

adjektivisches Attribut + Substantiv, Substantiv + substantivisches Attribut im Genitiv,

Substantiv + präpositionales Attribut.

• nach der Funktion der Schlagzeile

Funktion Beispiele %

benennungs-informativ 11 58

informativer Standpunkt 7 37

Aufforderung-Erwerb 1 5

Dass die meisten Schlagzeilen (58 %) benennungs-informativ sind, ist keine

Überraschung. Die Zeitung Delo ist eine ernsthafte Zeitung, in der man Artikel mit

überwiegend informativem Inhalt erwartet.

Aus dem journalistischen Standpunkt ist es interessant, dass eine Schlagzeile

"verhüllt" war. Solche Schlagzeilen entstehen (absichtlich oder nicht) durch den

falschen Gebrauch von Sprachmitteln. Die Folge zeigt sich in Störungen bei der

Rezeption des Inhalts.

84

Bei dem slowenischen Sprachkorpus Gigafida kann man die Ergebnisse

(Konkordanzen) weiter einteilen. Für die Analyse waren die Zeitungen Delo und

Ekipa, die einzige slowenische Tagessportzeitung, relevant. Sie waren immer unter

den ersten drei, was genug relevant ist, um zu sagen, dass die Beispiele mit dem

Phrasem "des Todes" in der Sportberichterstattung vorhanden und häufig sind.

Die Analyse einzelner Phraseme hat 7 Modifikationen ergeben, in der Prozentzahl

37 %. 4 davon sind Erweiterungen der Basiseinheit, 2 sind Kreuzungen und 1 ist

zweistufige Modifikation.

Modifikationen, die journalistisch-stilistisch laut Korošec Aktualismen heißen, dürften

nur in der Schlagzeile verwendet werden. Der Untertitel und der Nachrichtenteil

haben die Aufgabe, sie zu erläutern und zu neutralisieren.

Die Analyse kann das bestätigen. In den Untertiteln wurden nur in 3 Beispielen (15 %)

Stilelemente gefunden, davon waren alle sogenannte feste journalistische Metaphern,

z. B. das erste Ass, die Erwählten, die slowenischen Hoffnungen.

6.4 Schlussbemerkungen

Die erste These dieser Diplomarbeit kann bestätigt werden, da die Analyse fast

doppelt mehr slowenische Beispiele aufwies. Leider fand ich anhand der Beispiele

keine Gründe dafür.

Bei der Auswahl der Lexik sind slowenische Beispiele wesentlich 'saftiger,

leidenschaftlicher, schicksalhafter' und morbider als die deutschen. Die Gründe dafür

könnte ich in einer national-sprachlichen Studie finden, was aber nicht das Ziel dieser

Arbeit war.

Bei der zweiten These, dass 20 Prozent der slowenischen und deutschen Beispiele

übereinstimmen werden, beliefen sich die Resultate auf 14 Prozent. Obwohl die

Anfänge des slowenischen Journalismus stark von der deutschen Sprache bewirkt

wurden, hat das heute keinen großen Einfluss mehr. Unter den Beispielen gibt es

zwar solche, die man aus der Übersetzung kennt, doch sie kamen nicht als

Ergebnisse der Analyse vor.

85

Der Funktion nach sind slowenische und deutsche Schlagzeilen ähnlich. Die meisten

Beispiele hatten benennungs-informative Funktion, was ich auch erwartet habe.

Am interessantesten waren die Ergebnisse bei den phraseologischen Modifikationen.

Unter den slowenischen Beispielen gibt es wenigere als erwartet, unter den

deutschen gar keine. Erfreulich ist aber die Tatsache, dass die Untertitel und der

weitere Text sie in 85 Prozent erläutern, was auch der journalistischen Norm

entspricht.

Die Hauptfeststellung dieser Arbeit könnte man ganz am Ende auf folgende Art und

Weise formulieren:

Die Tageszeitungen Delo und Süddeutsche Zeitung, als repräsentativste ernsthafte

Zeitungen in beiden Ländern bewahren in hohem Maße ihren eingeschlagenen Weg.

Sprachlich und stilistisch geben sie einen Hinweis darauf, dass sich die Sportsprache

langsam zu einer Untergattung der publizistischen Sprache entwickelt. Da die Leute

sich immer mehr für Sport interessieren und die Anzahl der Sportartikeln in den

Zeitungen wächst, wird gerade die Sportsprache einen großen Einfluss auf den

Wortschatz kommender Generationen haben.

86

7 Literatura Burger, Harald: Phraseologie: eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin: Erich Schmidt Verlag 2007. Burger, Harald: Sprache der Massenmedien. Berlin; New York: de Gruyter 1990. Bußmann, Hadumod: Lexikon der Sprachwissenschaft. Stuttgart: Kröner 1990. Cosmas II. Dostopno prek: http://www.ids-mannheim.de/cosmas2/web-app/. Černetič, Marinka: Vloga in značilnost frazemov v slovenskih tiskanih oglasih (str. 377–393). V Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko 2007. Červ, Gaja: Metafora v poročevalskih: diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 2006. Fleischer, Wolfgang: Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. 2., durchgesehene und ergänzte Auflage. Tübingen: Niemeyer 1997. Gigafida. Dostopno prek: http://www.gigafida.net/. Jakop, Nataša: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2006. Kalin Golob, Monika: H koreninam slovenskega poročevalnega stila. Ljubljana: Jutro 2003. Keber, Janez: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2011. Korošec, Tomo: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas 1998. Korošec Tomo: K stilu športnega poročevalstva (str. 257–273). V Uvod v novinarske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 2005. Košir, Manca: Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 1988.

Křenková, Dagmar: Phraseologismen in der deutschen Sportpublizistik: Inaugural-Dissertation. Brno, Masaryk-Univ., 2002. Dostopno prek http://miami.uni-muenster.de/servlets/DerivateServlet/Derivate-3260/diss_krenkova.pdf (15. 9. 2013). Kroppach, Hans Dieter: Die Sportberichterstattung der Presse: Inaugural-Dissertation. Marburg/Lahn 1970. Kržišnik, Erika: Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih proznih besedilih (str. 399–419). V Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 1990.

87

Kržišnik, Erika: Frazeologija kot izražanje v "podobah" (str. 91–140). V Pouk slovenščine malo drugače. Mengeš: Different, d. o. o. 1994. Kržišnik, Erika: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih (str. 133–154). V Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 1996. Kržišnik. Erika: Funkcija ekspresivnih jezikovnih sredstev v medijih. V Prvo slovensko-hrvaško slavistično srečanje. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 2011. Kuster, Helena: Kulturni transfer: vpliv nemškega jezikovno-kulturnega prostora na slovenski frazeološki sistem. V Jezik in slovstvo. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 2008. Maček, Aleksandra: Stalno spreminjanje nemškega jezika pogojuje tudi nastanek novih slovarjev (str. 43–44). V Schaurein : praxisorientierte Zeitschrift der slowenischen Deutschlehrer. Maribor : Slowenischer Deutschlehrerverband 2006. Mikolič Gomezel, Vesna: Povezanost narodne in jezikovne zavesti. V Jezik in slovstvo. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 2000. Palm, Christine: Phraseologie: eine Einführung. Tübingen: Gunter Narr Verlag 1995. Poler Kovačič, Melita (ur.)/Kalin Golob, Monika (ur.): Poti slovenskega novinarstva – danes in jutri. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 2004. Slovar slovenskega knjižnega jezika: elektronska izdaja na plošči CD-rom. Ljubljana: DZS 2005. Stramljič Breznik, Irena: Frazemi s pomenom 'umreti' v SSKJ (str. 264–279). V Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistično društvo 1999. Toporišič, Jože: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije (str. 273–279). V Jezik in slovstvo. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije 1973/74. Toporišič, Jože: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja 2000.

88

8 Izjava Podpisana izjavljam, da sem nalogo izdelala sama in le z navedenimi pripomočki ter da so vsa mesta v besedilu, ki druga dela citirajo dobesedno ali jih smiselno povzemajo, jasno označena kot prevzeta mesta z navedbo vira. Zavedam se, da je nasprotno ravnanje kršitev pravice do intelektualne lastnine. Filozofska fakulteta bo v takih primerih ustrezno ukrepala. 5. 1. 2014 Podpis: 9 Erklärung Hiermit erkläre ich, dass ich die Arbeit selbstständig und nur mit den angegebenen Hilfsmitteln angefertigt habe und dass alle Stellen, die dem Wortlaut oder dem Sinne nach anderen Werken entnommen sind, durch Angabe der Quelle als Entlehnung kenntlich gemacht worden sind. Ich bin mir bewusst, dass gegenteiliges Handeln einen Verstoß gegen das Recht auf geistiges Eigentum darstellt, was von der Philosophischen Fakultät sanktioniert wird. 5. 1. 2014 Unterschrift:

Documents

Diplomsko delo - dk.fdv.uni-lj.sidk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kern-tadeja.pdf · Diplomsko delo z naslovom Slovenski in nemški frazemi "smrti" v naslovih športnih člankov, je