Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Kandidatka: Barbara Mežič

Maribor, 2017

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

IZBRANE SLIKANICE BARBARE HANUŠ

Mentorica: red. prof. dr. Dragica Haramija Kandidatka: Barbara Mežič

Maribor, 2017

Lektorica in prevajalka: mag. Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slo.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, red. prof. dr. Dragici Haramija, ker je sprejela mentorstvo.

Zahvaljujem se za vse njene nasvete, za spodbudo, potrpežljivost ter usmerjanje in napotke pri

diplomskem delu.

Hvala mojim staršem, ki so me podpirali na moji poti in verjeli vame ter mi finančno

pomagali.

Hvala tudi sestri Anji za podporo.

Hvala prijateljici Petri, ker je verjela vame in me spodbujala. Saj veš – hvala, ker si.

Zahvaljujem se vzgojiteljici Janji in vzgojiteljici Heleni, ker sta mi omogočili izvajanje

praktičnega dela v vrtcu, prav tako pa tudi za vso podporo, spodbude in pomoč.

Zahvaljujem se tudi vodstvu in kolektivu vrtca, v katerem sem opravljala vse obveznosti,

za spodbudne besede in podporo.

Hvala!

Hvala vsem, ki ste verjeli vame.

Hvala!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Barbara Mežič, rojena 19. 12. 1991, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Izbrane slikanice

Barbare Hanuš pri mentorici, red. prof. dr. Dragici Haramija, avtorsko delo. V zaključnem delu

so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor,___________________ Podpis študentke:______________________

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Namen diplomskega dela je, da preučimo vire in zapišemo informacije o avtorici predstavimo

in analiziramo izbrane slikanice Barbare Hanuš ter te slikanice predstavimo otrokom v vrtcu ter

nato predstavimo rezultate dejavnosti v vrtcu oz. predstavimo odziv otrok. V ta namen sem si

zastavila predpostavke oz. hipoteze, ki sem jih glede na predstavitev v vrtcu in odziv otrok

potrdila ali ovrgla.

Avtorice Barbare Hanuš prej nisem poznala, zato sem se na različne načine in metode lotila

raziskovanja o njej in njenih delih ter nato izbrala slikanice, primerne za starostno skupino 2–4

let. V svojem diplomskem delu sem torej analizirala in predstavila sedem izbranih slikanic

Barbare Hanuš, in sicer: Mali morski ježek in mala morska deklica (1998), Kje živijo živali?

(2013), Različna sva, rada se imava (2013), Beti in Cej nakupujeta (2014) ter zbirko treh knjig

O Jakobu in muci Mici (Rojstni dan (2009), Novoletna smrečica (2010) in Maškare (2011)).

V teoretičnem delu sem predstavila avtorico Barbaro Hanuš in ilustratorje, ki so izbrane

slikanice ilustrirali (Bojano Dimitrovski, Ano Zavadlav, Petra Škerla in Mojco Cerjak) ter

preučila in zapisala nekaj dosedanjih virov in teoretičnih spoznanj o slikanici.

Slikanica je prva knjiga, s katero se otrok srečuje, in je (Haramija, Batič, 2013, str. 23):

»Slikanice so posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito celoto;

slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni odnos

med besedilom in ilustracijo.«

Praktični del sem izvajala v enem od posavskih vrtcev, in sicer v dveh skupinah: v

kombiniranem oddelku otrok, kjer je starost 2–4 let, ter v homogenem oddelku, kjer je starost

3–4 let. Analizo slikanic pa sem delno naredila po vzorcu Dragice Haramija in Janje Batič iz

knjige Poetika slikanice (2013).

Ključne besede: slikanica, Barbara Hanuš, analiza slikanic.

ABSTRACT AND KEYWORDS

The purpose of the diploma thesis has been to study the sources and write information about

the author, present and analyse the chosen picture books of Barbara Hanuš and present these

picture books to the children in the kindergarten and then the results of the activity in the

kindergarten and the reactions of the kindergarten children. I have stated assumptions or

hypothesis, which have been confirmed or declined.

I had not known the author Barbara Hanuš before; therefore, I started the research with different

methods and ways about her and her work. I chose the picture books, appropriate for the age

group of two to four year-olds. In the diploma thesis, I analysed and presented seven chosen

picture books of Barbara Hanuš: A little sea urchin and a little mermaid (1998), Where do

animals live? (2013), We are different, we like each other (2013), Beti and Cej are shopping

(2014) and a collection of three books About Jakob and a cat Mici (A birthday (2009), A

Christmas tree (2010) and Carnival figures (2011)).

In the theoretical part, I presented the author Barbara Hanuš and illustrators who illustrated the

chosen picture books (Bojana Dimitrovski, Ana Zavadlav, Peter Škerla, and Mojca Cerjak) and

studied and wrote some of the sources and theoretical findings about a picture book (Haramija,

Batič, 2013, p. 23): »Picture books are a special form of a book, which connects a text with

illustration in a union; therefore, a picture book has three important components: a text,

illustrations, and content-form relationship between the text and illustration.«

The practical part has been done in one of the Posavje region kindergartens in two groups: in a

combined group with children, aged two to four, and in a homogeneous group of children, aged

three to four. The analysis was partially done by the sample of Dragica Haramija and Janja

Batič from the book Poetics of a picture book (2013).

Keywords: a picture book, Barbara Hanuš, an analysis of some picture books.

Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................. 2

1.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................................. 2

2 METODOLOGIJA ............................................................................................................. 3

2.1 Raziskovalne metode ................................................................................................... 3

2.2 Uporabljeni viri ............................................................................................................ 3

3 O pisateljici Barbari Hanuš ................................................................................................ 4

4 SLIKANICA ...................................................................................................................... 6

5 O ilustratorjih ..................................................................................................................... 8

5.1 Bojana Dimitrovska ..................................................................................................... 8

5.2 Peter Škerl .................................................................................................................... 9

5.3 Mojca Cerjak ............................................................................................................. 10

5.4 Ana Zavadlav ............................................................................................................. 11

6 Praktični del ...................................................................................................................... 12

7 Predstavitev in analiza literarnih del ................................................................................ 13

7.1 Kje živijo živali? ........................................................................................................ 14

7.1.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 14

7.1.2 Predstavitev izbranega dela Kje živijo živali? v vrtcu ........................................ 16

7.2 Različna sva, rada se imava ....................................................................................... 17

7.2.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 17

7.2.2 Predstavitev izbranega dela Različna sva, rada se imava v vrtcu ...................... 19

7.3 Beti in Cej nakupujeta. .............................................................................................. 21

7.3.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 21

7.3.2 Predstavitev izbranega dela Beti in Cej nakupujeta v vrtcu ............................... 25

7.4 O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan ........................................................................ 26

7.4.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 27

7.4.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan v vrtcu ........ 28

7.5 O Jakobu in muci Mici – Maškare ............................................................................. 30

7.5.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 31

7.5.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici –Maškare v vrtcu ............. 32

7.6 O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica. ......................................................... 34

7.6.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 35

7.6.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica v vrtcu

37

7.7 Mali morski ježek in mala morska deklica. ............................................................... 38

7.7.1 Analiza slikanice ................................................................................................ 40

7.7.2 Predstavitev izbranega dela Mali morski ježek in mala morska deklica v vrtcu 42

8 SKLEP .............................................................................................................................. 44

9 VIRI .................................................................................................................................. 46

10 LITERATURA ................................................................................................................. 47

Kazalo tabel

Tabela 1: Besedilo in ilustracija v slikanici Kje živijo živali?. ................................................ 15

Tabela 2: Besedilo in ilustracija v slikanici Različna sva, rada se imava. ............................... 18

Tabela 3: Besedilo in ilustracija v slikanici Beti in Cej nakupujeta. ........................................ 22

Tabela 5: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan. ................ 27

Tabela 4: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici - Maškare. ..................... 43

Tabela 6: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica. ... 35

Tabela 7: Besedilo in ilustracija v slikanici Mali morski ježek in mala morska deklica. ........ 41

Kazalo slik

Slika 1: Barbara Hanuš ............................................................................................................... 4

Slika 2: Bojana Dimitrovski ....................................................................................................... 8

Slika 3: Peter Škerl ..................................................................................................................... 9

Slika 4: Mojca Cerjak ............................................................................................................... 10

Slika 5: Ana Zavadlav .............................................................................................................. 11

Slika 6: Naslovnica slikanice Kje živijo živali?. ..................................................................... 14

Slika 7: Naslovnica slikanice Različna sva, rada se imava. ..................................................... 17

Slika 8: Naslovnica slikanice Beti in Cej nakupujeta............................................................... 21

Slika 9: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Rojstni dan. ....................................... 26

Slika 10: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Maškare. ......................................... 30

Slika 11: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Novoletna smrečica. ....................... 34

Slika 12: Naslovnica slikanice Mali morski ježek in mala morska deklica. ............................ 38

1

1 UVOD

»Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov; knjige so steze, ki

vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!« (Poulsson, 1997, str. 39)

Kot pravi zgornji napis, ki visi v otroški čitalnici v Hopkingtonu v Massachusettsu, so knjige

naše najboljše prijateljice. Popeljejo nas v deželo sanj ter pripeljejo do novih znanj in spoznanj,

zato je pomembno, da otroku že od malih nog ponujamo knjige, seveda takšne, ki so primerne

njegovi starosti.

»Slikanica je posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito celoto;

slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni

odnos med besedilom in ilustracijo.« (Haramija, Batič, 2013, str. 23)

V diplomskem delu bom predstavila avtorico Barbaro Hanuš in sedem izbranih slikanic, ki sem

jih analizirala.

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu bom

predstavila avtorico Barbaro Hanuš in ilustratorje, ki so izbrane slikanice ilustrirali (Bojana

Dimitrovski, Ana Zavadlav, Peter Škerl in Mojca Cerjak), analizirala te izbrane slikanice po

vzorcu Dragice Haramija in Janje Batič iz knjige Poetika slikanice (2013) ter slikanice preučila,

zapisala nekaj dosedanjih virov in teoretičnih spoznanj o slikanici.

Praktični del sem izvajala v enem izmed posavskih vrtcev, in sicer v dveh skupinah. V

kombiniranem oddelku, kjer je starost od 2 do 4 let, ter v homogenem oddelku, kjer je starost

od 3 do 4 let.

2

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je, da preučimo in zapišemo informacije ter literaturo o avtorju,

predstavimo in analiziramo izbrane slikanice Barbare Hanuš, te slikanice predstavimo otrokom

v vrtcu ter predstavimo rezultate dejavnosti v vrtcu oz. predstavimo in zapišemo odziv otrok.

1.2 Raziskovalne hipoteze

V diplomskem delu se bomo ob teoretičnih izhodiščih o slikanici naslonili predvsem na

monografijo Poetika slikanice avtoric Haramija in Batič (2013) ter naredili multimodalno

analizo izbranih slikanic in jih preizkusili v vrtcu.

Ob tem smo si zastavili predpostavke oz. hipoteze:

- Otroci z navdušenjem spremljajo izbrane slikanice in postavljajo zanimiva vprašanja.

- V izbranih slikanicah prevladujejo motivi, ki so blizu otrokom.

- Izbrane slikanice so primerne za predšolskega otroka oz. za starostno obdobje od 2 do

4 let.

- Izbrane slikanice imajo pozitiven vpliv na otroka.

3

2 METODOLOGIJA

2.1 Raziskovalne metode

Pri pisanju zaključnega dela bomo uporabili:

- Deskriptivno metodo dela bomo uporabili pri predstavitvi avtorice Barbare Hanuš in

ilustratorjev ter pri preučevanju dosedanjih virov, torej virov in literature o izbrani temi

diplomskega dela.

- Metodo analize in metodo sinteze bomo uporabili pri podrobnem analiziranju slikanic

avtorice Barbare Hanuš. Multimodalna analiza izbranih slikanic bo narejena po vzorcu

monografije Poetika slikanice avtoric Haramija in Batič (2013).

- Metodo načrtovanja bomo uporabili pri predstavitvi izbranih del otrokom v vrtcu, pri

izvedbi dejavnosti pa bomo uporabili metodo praktičnega izvajanja dejavnosti.

- Metodo sinteze pa bomo uporabili v sklepu, kjer bomo zapisali svoja spoznanja in

sklepanja.

2.2 Uporabljeni viri

Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili primarne vire pri analizi izbranih slikanic.

Pri teoretičnem delu diplomskega dela bodo uporabljeni sekundarnimi viri različnih avtorjev

Janje Batič, Dragice Haramija, Marjane Kobe in Margarete Dolinšek – Bubnič.

4

3 O pisateljici Barbari Hanuš

Slika 1: Barbara Hanuš

(Edita Žugelj, 2016)

Barbara Hanuš je rojena leta 1960 v Ljubljani. Zaposlena je kot knjižničarka v Rakovi Jelši. Po

izobrazbi je profesorica slovenščine in pedagogike, višja knjižničarka ter zunanja urednica revij

Ciciban in Cicido, kjer redno objavlja.1

Barbara Hanuš že peto šolsko leto enkrat tedensko v popoldanskem času uči slovenščino v

Bosni in Hercegovini, in sicer v Banja Luki, Slatini, Tesliću in Prijedoru, kjer poučuje

slovenščino kot dopolnilni pouk, pri čemer je ta pouk slovenščine namenjen Slovencem oz.

potomcem Slovencev v BiH.2

Bibliografija:

- Mali morski ježek in mala morska deklica (1998),

- Modri medvedek opazuje (2005),

- Modri medvedek spoznava barve in oblike (2006),

- Modri medvedek piše (2006),

- Različna sva, rada se imava (2013),

- Kje živijo živali? (2013),

- O Jakobu in muci Mici Rojstni dan (2009),

- O Jakobu in muci Mici Novoletna smrečica (2010),

- O Jakobu in muci Mici Maškare (2011).

1 Barbara Hanuš (b. l.). Pridobljeno dne 21. 3. 2017 iz http://www.zalozbamis.com/avtor/barbara-hanus-2/. 2 Edita Žugelj (2016). Delo učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ustvarjalno in povezovalno.

Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://www.rodnagruda.si/zgodilo_se_je/2016042010384278/.

5

Strokovna monografija:

- Učiteljem na pot (1998),

- Besede za vsevede (1999),

- Poiščimo besede za vsevede (2000),

- Pozdravljen, svet (2000),

- Pozdravljene, besede (2000),

- Kako lep je svet (2000),

- Brihtna glav‘ca za cicibane (2012) (Barbara Hanuš, b. l). 1

6

4 SLIKANICA

»Kadar bereš otroku, kadar daš knjigo otroku v roke, mu prinašaš novico o neskončno

raznolični naravi življenja. Si nekakšen spodbujevalec!« (Fox, 1997, str. 39)

Slikanica je mnogo več kot knjiga, saj slika in beseda nista v nobeni drugi zvrsti knjige tako

neločljivo povezani in na svoj način izžarevata skupno estetsko sporočilo (Kobe, 1987, str. 33).

Slikanica je edinstveno umetniško delo in prav posebna oblika knjige, v kateri se likovni in

besedni del povežeta v nerazdružljivo celoto. Od drugih knjig se ne razlikuje po književnih

vrstah in zvrsteh, ki jih vsebuje, temveč po literarno-likovno-oblikovni ravni. V slikanici se

glede na ilustracije spreminjajo vse druge literarne prvine, le tema in snov ostajata isti na nivoju

besedila. Zato mora bralec zgodbo in ilustracije prebrati ter nato iz obeh delov razbrati in

doživeti zgodbo (Haramija, Batič, 2013).

Margareta Dolinšek - Bubnič (1999, str. 75) pravi:

»Otroška slikanica kot celota predstavlja vrhunsko umetniško delo, kjer se srečujeta

literarnost in likovnost, druga drugo podpirata, se dopolnjujeta ter vodita otroka v svet

domišljije in ustvarjalnega dialoga.«

V slikanici je več ilustracij kot besedila, najvišja meja besedila je 1800 besed oz. približno pet

strani strnjenega besedila A4 formata, razporejenega po vsej slikanici (Haramija, Batič, 2016,

str. 37).

Kobe Marjana (1987, str. 33) opredeljuje slikanico kot:

»Slikanica kot likovno tekstovna celota ni preprosto samo tanka ilustrirana knjiga, marveč

povsem samostojna knjižna celota s posebno logiko notranje urejenosti, ki sledi specifičnim

zakonitostim lastne, se pravi slikaniške zvrsti knjige.«

Oblikovanje slikanice

Slikanice so umetniško delo. Imajo svoje značilnosti, ki so povezane z oblikovanjem

naslovnice, veznih listov, izbiro formata in oblike, likovno tehniko in materialom, tipografijo

ter s postavitvijo slike in besedila (Haramija, Batič, 2013, str. 58–66).

7

Besedilo in ilustracije v slikanici

Slikanica ni sestavljena samo iz besed, knjižnih vrst in likovnega dela, gre za odnos med vsemi

elementi. Dejstvo pa je, da ilustrator izhaja iz besedila (Haramija, Batič, 2014, str. 7).

Ilustracija je sestavni element slikanice, ki ga otrok sprejema brez posrednika, kajti otrok skozi

sliko sprejme oz. prebere besedilo (Haramija, Batič, 2013, str. 51).

Ilustratorji posegajo po različnih likovnih materialih in tehnikah ter s svojo likovno govorico

prikažejo prizorišče in upodobijo dogajanje. Prikažejo nam literarne like in njihove značilnosti

ter s spreminjanjem zornih kotov ustvarjajo dinamiko in poudarjajo čustva književnih likov.

(Batič, 2015, str. 53).

Interakcija med besedilom in ilustracijo

V slikanici je pomembna interakcija med besedilom in ilustracijo, ki vpliva na njeno zunanjo

podobo, razumevanje besedila in ilustracije (Haramija, Batič, 2013, str. 29).

Odnos med besedilom in ilustracijo podrobneje razčlenjujemo na:

simetrično (gre za to, da se to, kar piše v besedilu, pojavi tudi v ilustraciji, isto

informacijo izvemo dvakrat),

komplementarno (slika z besedo med seboj ni povezana, sta pomanjkljivi),

stopnjevalno (besedilo presega ilustracijo ali obratno; razlika med sporočilnostjo slik in

besed ustvarja kompleksnejšo dinamiko) (Haramija, Batič, 2014).

Odnos med besedilom in ilustracijam ni le vsebinski, je tudi oblikoven. Besedilo je lahko

postavljeno v ilustracijo, lahko pa so ilustracije postavljene ločeno od besedila (Batič, 2015, str.

53).

8

5 O ilustratorjih

5.1 Bojana Dimitrovska

Slika 2: Bojana Dimitrovski

(Bojana Dimitrovski, b. l.) 3

Rojena je 21. marca 1974 v Beogradu, v družini obkrožena z umetnostjo. Sprva je nekaj časa

živela in ustvarjala v Kanadi, kjer se je srečala z računalniško animacijo in uporabno ilustracijo.

Nato pa je leta 2006 na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu diplomirala iz slikarstva.

Po akademiji se je vrnila k svoji strasti in se osredotočila na ilustracije. Sedaj intenzivno ustvarja

v Sloveniji ter redno ilustrira za različne slovenske otroške in mladinske knjige ter revije.

Izbrane nagrade:

nagrada za izvirno ilustracijo – »Applied Arts Magazine«, Kanada, 2011;

nagrada Politikinega Zabavnika, 45. zlato pero Beograda, 10. mednarodni bienale

ilustracije, 2009;

nagrada za najboljši tradicionalni strip, 7. mednarodni salon stripa v Beogradu, 2009.4

3 Bojana Dimitrovski (b. l. ). Pridobljeno dne 20. 5. 2017 http://www.bojanadimitrovski.com/bio/. 4 Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://licnahisa.com/3845.

9

5.2 Peter Škerl

Slika 3: Peter Škerl

(Peter Škerl b. l.)

Na ljubljanski univerzi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je končal študij

oblikovanja vizualnih komunikacij in ilustracije. Peter Škerl je od leta 2002 v razmerju

svobodnega poklica. Veliko izdaj njegovih del je v različnih in številnih učbenikih, revijah in

slikanicah, za katere je prispeval ilustracije. Za svoje ilustracije in dela je prejel veliko nagrad.

NAGRADE

priznanje Hinka Smrekarja za mladega ustvarjalca za ilustracije iz knjige Kako postati

deževnikar, 2002;

nagrado za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino, 2007;

nagrado za najlepšo izvirno slovensko slikanico za ilustracije iz knjige Klobuk gospoda

Konstantina, 2008;

nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije Močvirniki, 2012;

Levstikova nagrada 2013 za izvirne ilustracije iz knjige Močvirniki.

Uvrstitev ilustratorja na častno listo IBBY za knjigo Močvirniki,

Mexico City, 2014. 5

5 Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://www.peterskerl.com/zivljenjepis.

10

5.3 Mojca Cerjak

Slika 4: Mojca Cerjak

(Mojca Cerjak, b. l. ) 6

Rojena je bila 18. novembra 1959 v Mariboru. Ustvarja in živi v Slovenskih Konjicah. Po

maturi je končala študij oblikovanja in umetnosti v Ljubljani ter nato magistrirala na višji šoli

za umetnost na Dunaju. Od leta 1994 naprej je samozaposlena v kulturi na področju

oblikovanja. 7

Ukvarja se z ilustriranjem pravljic, proznih del in poezije, otroških in mladinskih slikanic ter

knjig, pa tudi beril in učbenikov za pouk književnosti. Poleg ilustriranja se ukvarja z grafičnim

oblikovanjem, likovno zasnovo lutkovnih predstav in knjižno opremo ter oblikuje ovitke plošč,

koledarje, plakate in razglednice.8

Nagrade

plaketa – Zlato pero v Beogradu (1981, 1988),

priznanje – Zlato pero v Beogradu (1984),

zahvala – Zlato pero v Beogradu (1984, 1985),

nagrada Radomir Stevič v Beogradu (1988). 6

6 Mojca Cerjak b. l. pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://www.bralnaznacka.si/upload/cerjak.jpg. 7 Pridobljeno dne 19. 5. 2017 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Mojca_Cerjak. 8 Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz https://www.mohorjeva.com/knjige_buecher/avtor_detajl/mojca-cerjak.

11

5.4 Ana Zavadlav

Slika 5: Ana Zavadlav

(Ana Zavadlav b. l. )

Rojena je 24. aprila 1974 v Šempetru pri Gorici. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani

je diplomirala iz slikarstva ter opravila študij specialke za grafiko. Izpopolnjevala se je na

oddelku za grafiko na Indiana University of Pennsylvania (ZDA) ter ustvarjala v Cite d'Art v

Parizu.

Po letu 2003 pa se posveča knjižni ilustraciji za predšolske otroke in mladino. Za svoja dela je

prejela študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado. Kot samostojna kulturna ustvarjalka

živi in dela v Solkanu.

Nagrade:

priznanje Hinka Smrekarja, 2006;

nominacija za nagrado izvirna slovenska slikanica za knjigo z naslovom Ravno prav

velik, 2007;

nominacija za izvirno slovensko slikanico z naslovom O Jakobu in muci Mici: Rojstni

dan in posebno pohvalo po izbiri člana žirije za nagrade Hinka Smrekarja, 2010;

nominacija za nagrado Kristine Brenkove za slikanico O miški, ki je zbirala pogum,

2013.9

9 Ana Zavadlav (b. l.) Pridobljeno dne 19. 5. 2017 iz http://www.zalozbamis.com/avtor/ana-zavadlav-2/.

12

6 Praktični del

Praktično delo je potekalo v enem od posavskih vrtcev. Izbrana dela sem izvajala in predstavila

v dveh različnih skupinah.

V skupini A je 19 otrok, in sicer 13 dečkov in 6 deklic. Oddelek oz. skupina je kombinirana,

saj so otroci v njej stari od 2 do 4 let.

Otroci v skupini so posebni in zanimivi vsak na svoj način, so nasmejani, včasih nagajivi in

tudi ubogljivi, včasih nemirni, predvsem pa željni novega znanja. Med seboj so prijatelji, ki pa

se kdaj pa kdaj tudi skregajo, vendar se imajo ne glede na vse radi.

V skupini B pa je prav tako 19 otrok, in sicer 11 dečkov in 8 deklic. Oddelek je homogen,

starost otrok v njej je od 3 do 4 let.

Tudi v tej skupini je 19 med seboj različnih in zanimivih sončkov, ki radi raziskujejo,

opazujejo… in so željni novih spoznanj. So veseli in polni energije ter včasih malo nagajivi.

13

7 Predstavitev in analiza literarnih del

Predstavila in analizirala sem sedem knjig avtorice Barbare Hanuš, in sicer:

Mali morski ježek in mala morska deklica,

O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan,

O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica,

O Jakobu in muci Mici – Maškare,

Različna sva, rada se imava,

Kje živijo živali?,

Beti in Cej nakupujeta.

V analizi sem se naslonila predvsem na monografijo Poetika slikanice avtoric Haramija in Batič

(2013) ter naredila multimodalno analizo izbranih slikanic. Vanjo sem vključila predstavitev

slikanice in analizo slikanice, v katero sem zapisala tabelo besedila in ilustracij v izbrani

slikanici, naslovnico, vezni list in notranjo naslovnico ter odnos med besedilom in ilustracijami.

Skozi analizo sem izbrana dela predstavila in jih preizkusila v vrtcu.

Izbrana dela sem predstavila v vrtcu tako, da sem v skupini A predstavila slikanice:

Kje živijo živali?,

Različna sva, rada se imava,

Beti in Cej nakupujeta.

V skupini B sem predstavila slikanice:

Mala morski ježek in mala morska deklica,

Zbirka O Jakobu in muci Mici:

- Rojstni dan,

- Novoletna smrečica,

- Maškare.

14

7.1 Kje živijo živali?

Barbara Hanuš, Peter Škerl: Kje živijo živali?. Ljubljana: Mladinska knjiga: 2013.

Slika 6: Naslovnica slikanice Kje živijo živali?.

Sama zgodba je bila prvič objavljena v reviji Ciciban, nato pa je leta 2013 izšla pri založbi

Mladinska knjiga. Slikanico Kje živijo živali? je ilustriral Peter Škerl. V slovenskem jeziku je

bila natisnjena na Kitajskem. Slikanica ima 17 strani, postavitev formata je pokončna (26 ×

20,5 cm), ilustracije pa so v okvirčkih (14,5 × 14,5 cm). Vezava je trda.

Zgodba pripoveduje o zajčku in muci, ki živita ob gozdu. Ob slikah izvemo, katere živali

srečujemo v gozdu in ob njem. Spoznamo mravljo, ptička, veverico, ježa, pajka in polža.

Na koncu je osem didaktičnih nalog, ob katerih otrok šteje, raziskuje, povezuje, opazuje in

pripoveduje ter ob tem razvija sposobnosti, ki vplivajo na opismenjevanje.

Za prve bralne korake pa je velika spodbuda, da je slikanica napisana z velikimi tiskanimi

črkami.

7.1.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Na naslovnici z velikimi črkami piše naslov slikanice, in sicer z rdečo barvo Kje živijo živali?.

Pod naslovom sta imeni pisateljice in ilustratorja, pod tem pa okvir 14 × 14, v katerem je

ilustracija muce in zajčka, ki na travniku opazujeta polža. Prevladujejo zelenomodri odtenki.

Muca je upodobljena v rdeči obleki, zajček pa v črtastem svetlo in temno modrem puloverju z

zelenim predpasnikom. Oba imata obute škornje. Opazujeta polža, ki se pomika naprej oziroma

proti desni. Ilustracij na zadnji strani ni.

Vezni listov in notranje naslovnice ni

15

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Veliko mravljišče so naredile pridne mravlje. V okvirčku 14,5 × 14,5 cm sta glavna lika muca in zajček,

ki gledata mravljišče. Na njem sta dve mravlji, ki nekaj

prenašata.

2. Ptička je spletla svoje gnezdo. V okvirčku14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri je veja

drevesa, na njem pa je gnezdo, v katerem sedi ptička z

vejico.

3. Veverica živi visoko na drevesu. V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je visoko drevo, po katerem

pleza veverica. Pod drevesom pa glavna lika opazujeta

visoko drevo in veverico.

4. Jež se skrije v listje. V okvirčku14,5 × 14,5 cm je ilustracija, v kateri zajček in

muca odkrijeta ježa pod listjem.

5. Pajek na mreži. Le kam gre pajek ponoči? Celoten okvirček 14,5 × 14,5 cm ilustracije prekriva na

zeleni podlagi pajek na mreži. V levem kotu ga opazujeta

muca in zajček.

6. Polž nosi hiško s seboj. V levem delu okvirčka 14,5 × 14,5 cm je zajček, ki

opazuje polža, ki leze iz desnega dela okvirčka. Polž leze

po zemlji, okoli pa opazimo zeleno travo.

7. Zajček in muca imata tudi svojo hiško. V okvirčku 14,5 × 14,5 cm ilustracije sta zajček z zelenim

nahrbtnikom in muca, ki čez hrib hodita do svoje hiške.

Desni del okvirčka je rdeče in modro obarvan, kar

nakazuje sončni zahod.

8. Doma jima je vedno lepo. V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, kjer za mizo,

pogrnjeno z rumenim prtom, vsak na svojem stolu sedita

muca in zajček. Na mizi je velika rdeča vaza, v kateri je

cvet ivanjščice, čajnik bele barve z modrimi detajli modre

barve in dve skodelice enakih barv in detajlov kot čajnik.

V skodelici je rjava tekočina – čaj ali kava. Tabela 1: Besedilo in ilustracija v slikanici Kje živijo živali?.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustrirani motivi so postavljeni na bež ozadje in so uokvirjeni s črnim robom oz. postavljeni v

okvir 14,5 × 14,5 cm. Besedilo pa je postavljeno pod ilustracije. Poleg besedila je z ilustracijo

muce ali zajčka nakazano, kdo govori. Ilustracije nakažejo besedilo, saj prikažejo tisto, kar piše

v besedilu oz. stavku. V slikanici prevladuje preprost in razumljiv jezik. Besedilo ne omenja

časovnega dogajanja, iz ilustracij pa lahko razberemo, da gre za svetli del dneva.

Snov: spoznavanje živali in njihovih domovanj

Tema: živali, kje živimo

Motivi: gozd, travnik – jasa ob gozdu, živali

Glavni knjižni liki: zajček in muca

Stranski knjižni liki: /

Književni čas: podnevi oz. dopoldan ali popoldan, kajti čas ni natančno opredeljen

Književni prostor: ob robu gozda, gozd, jedilnica

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: sintetična

16

7.1.2 Predstavitev izbranega dela Kje živijo živali? v vrtcu

Izbrano slikanico Barbare Hanuš sem prebrala v skupini A. Otroke sem povabila v kotiček, kjer

so se posedli v polkrog. Ogledali smo si naslovno stran, nato pa sem jim omenila ilustratorja

Petra Škerla. Nekdo me je vprašal, kaj je ilustrator, razložila sem jim, da je ilustrator tisti, ki

ilustrira oziroma nariše ilustracije oz. slike. Ogledali smo si ilustracije in se pogovarjali, o čem

bo govorila zgodba, otroci so pravilno sklepali, da bo zgodba govorila o živalih. Nato sem jim

povedala, da jim bom ob ilustracijah pripovedovala slikanico avtorice Barbare Hanuš z

naslovom Kje živijo živali?. Povabila sem jih k poslušanju. Otroci so pozorno poslušali moje

pripovedovanje. Po prebrani slikanici smo se pogovarjali o njeni vsebini, ilustracijah … Skozi

ilustracije smo obnovili in spoznali, kje živijo živali. V slikanici na str. 5 se pod ilustracijo muca

sprašuje: »Kam gre pajek, ko se znoči?« To vprašanje sem postavila tudi otrokom in otroci so

začeli pripovedovati. Deček je bil mnenja, da gre spat, nekateri so bili mnenja, da se skrije,

nekateri, da plete mrežo … Povedala sem jim, da gredo nekateri pajki ponoči na lov za

žuželkam. Otroke sem vprašala, kje živi polž. Eden od dečkov je rekel, da lahko živi vsepovsod,

ker ima svojo hiško s seboj.

Nato smo rešili 8 didaktičnih nalog tako, da sem otroke klicala k sebi in vsak je rešil en primer.

Nekateri so potrebovali nekaj spodbude, nekateri pa težav niso imeli. Najprej smo skupaj

poimenovali živali na sliki, nato pa sem poklicala otroke. Pokazali so pare, in sicer ilustracijo

živali in fotografijo živali. Nato so trije otroci pokazali in povezali, kje živi pajek, kje ptič in

kje mravlja. Naslednjo nalogo smo rešili skupaj tako, da smo ptice prešteli, nato pa sem

poklicala dva otroka, ki sta pokazala, katera je največja in katera najmanjša ptica. Pri četrti

nalogi smo skupaj prešteli in pokazali pravilno število iztegnjenih prstkov (1 – ptič, 2 –

pikapolonici, 3 – mravlje). Naslednjo nalogo smo rešili tako, da je otrok, ki sem ga poklicala, s

prstkom sledil poti, po kateri naj bi šel polž, da bi prilezel do svojega prijatelja. Pri šesti nalogi

smo se pogovarjali o živalih na sliki, nato pa so otroci povedali, katere živali bi zajček in muca

srečala na kmetiji.

Naslednja naloga je bila pravi mali izziv za otroke, saj so morali ilustracijo podrobno pogledati

in poiskati 5 razlik. Pri zadnji nalogi pa je poklicani otrok s prstkom prehodil pot po poljih, na

katerih je deteljica in tako je zajček prišel do muce.

17

7.2 Različna sva, rada se imava

Barbara Hanuš, Peter Škerl: Različna sva, rada se imava. Ljubljana: Mladinska knjiga: 2013.

Slika 7: Naslovnica slikanice Različna sva, rada se imava.

Prav tako kot zgodba Kje živijo živali? je bila tudi ta prvič objavljena v otroški reviji Ciciban.

Slikanica Različna sva, rada se imava je nato v prvi izdaji izšla leta 2013 v slovenščini, in sicer

pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Natisnjena je bila na Kitajskem. Slikanico je ilustriral

Peter Škerl. Slikanica ima 17 strani, postavitev formata je pokončna (26 × 20,5 cm), ilustracije

pa so v okvirčkih (14,5 × 14,5 cm).

Zgodba govori o muci in zajčku, ki sta ne glede na to, kako sta različna, kaj počneta, kaj imata

rada in si ob tem nista prav nič podobna, prijatelja, ki se imata neskončno rada. Ob zgodbi in

slikah spoznamo, da nas različnost bogati in povezuje.

Na koncu pa zgodbo dopolnjuje šest didaktičnih nalog, ob katerih otrok pripoveduje, primerja,

raziskuje, povezuje, sklepa in opazuje ter ob tem spodbuja otrokovo pozornost, zmožnost

sklepanja in prostorsko predstavljivost, kar pa vpliva na otrokovo pismenost.

Slikanica pa je napisana z velikimi tiskanimi črkami in je velika spodbuda za prve bralne

korake.

7.2.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Na naslovnici z velikimi črkami piše naslov slikanice, in sicer z oranžno barvo Različna sva

ter z rdečo rada se imava. Pod naslovom sta imeni pisateljice in ilustratorja, pod tem pa je

ilustracija v okvirju (14 × 14 cm ), v katerem je ilustracija muce in zajca, ki se držita za roke

ter hodita po travniku. Okvir je razdeljen na tri pasove: zelen (travnik), bel in moder (nebo) pas.

Muca je oblečena v roza obleko z belimi rokavi, zajček pa v rdeče hlače in zelen pulover.

18

Glavna junaka se držita za roke, zajček pa v levi roki stiska še igračo, in sicer plišastega zajčka

modre barve z rumenimi hlačami.

Veznih listov in notranje naslovnice ni.

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Zajček ima rad zelenjavo.

Muci pa je boljše sadje.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri za mizo

sedita zajec in muca. Muca ima v roki sadje, in sicer

hruško, zajec pa zelenjavo in sicer korenje. Miza je

pregrnjena z rumenim prtom, na katerem sta dva krožnika

ter velika rdeča vaza na belem podstavku. V vazi pa

opazimo rdeč cvet.

2. Muca ima rada modro barvo.

Zajčku pa je lepša rumena.

V okvirčku 14,5 × 14,5 je ilustracija, na kateri je skozi

celoten okvir narisana omara. Pred omaro v levem kotu

stoji muca v modri obleki, pred omaro pa stoji zajec, ki se

oblači v rumen pulover. V desnem koru pa na tleh leži

črtast sivo-zelen pulover in zelene hlače.

3. Zajček rad bere Cicibana.

Muca pa raje posluša pravljice.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri muca

in zajec sedita na sedežni garnituri. Muca ima na ušesih

slušalke, zajec pa ima v roki revijo. Iz desnega kota, kjer

ležita še dve reviji, lahko razberemo, da gre za revijo

Cicido. V desnem zgornjem kotu pa je svetilka, ki sveti

zajcu, da lahko bere revijo.

4. Muca rada igra na violino.

Zajček pa raje bobna.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri muca

igra violino, zajec pa bobne. Na tleh pa ležijo note.

5. Zajček rad skače.

Muca pa rada pleza.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri muca

pleza po plezalu, zajec pa skače v mivko.

6. Muca rada hodi po lužah.

Zajček pa se skrije pod dežnik, kadar dežuje.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri sta

muca in zajec na sprehodu med nevihto. Muca veselo

skače v lužo, zajec pa se skriva pod velikim rumenim

dežnikom.

7. Zajček ponoči spi.

Muca pa ponoči odide ven, ker je lepo.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri je v

levem kotu velika postelja, v kateri spi zajec. Pred posteljo

na preprogi pa opazimo lepo zložene copate. V levem

desnem zgornjem kotu sveti rumena svetilka, skozi okno

pa se vidi, da je tema oz. noč. Na steni opazimo sliko zajca

in muce v objemu. V levem zgornjem kotu je muca, ki

sredi noči odhaja skozi vrata iz sobe.

8. Joj, kako sva midva različna!

A se imava kljub vsemu zelo rada.

V okvirčku 14,5 × 14,5 cm je ilustracija, na kateri pred

hišo pri zelenih vratih na stopnici sedita objeta muca in

zajec. Tabela 2: Besedilo in ilustracija v slikanici Različna sva, rada se imava.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije so umeščene nad besedilom in so uokvirjene s črnim robom oz. postavljene v okvir

(14,5 × 14,5 cm). Poleg besedila je ilustracija muce ali zajčka in iz tega lahko razberemo, kaj

imata rada, kaj rada počneta … glavna lika. Ilustracije nakažejo besedilo, saj prikažejo tisto,

kar piše v besedilu. Besedilo le v sedmem prizoru omenja noč »Ponoči spim« in »Ponoči je

lepo oditi ven«, v ostalih prizorih pa ne omenja časovnega dogajanja, iz ilustracij pa lahko

sklepamo, da gre za dan. V prizoru, kjer igrata na instrumente, lahko iz ilustracije sklepamo, da

je noč, saj skozi okno vidimo modro, kar nakazuje temo.

Snov: različnost, drugačnost, prijateljstvo

19

Tema: različnost

Motivi: hrane, oblačil, glasbe, branja, igranja, počitka – spanja, prijateljstva

Glavni knjižni liki: zajček in muca

Stranski knjižni liki: /

Književni čas: dan (dopoldan ali popoldan), ponoči (večer)

Književni prostor: jedilnica, soba, igrišče, spalnica, pred hišo

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: sintetična

7.2.2 Predstavitev izbranega dela Različna sva, rada se imava v vrtcu

Izbrano delo sem predstavila v kombiniranem oddelku A. Otroke sem povabila v kotiček, da

jim preberem novo knjigo. Najprej sem jih pokazala naslovnico in prepoznali so glavna lika

muco in zajčka. Povedala sem jim, da jim bom prebrala slikanico avtorice Barbare Hanuš

Različna sva, rada se imava, ki jo ilustriral Peter Škerl. Eden od dečkov je ugotovil, da gre za

isto avtorico, nato pa so skupaj ugotovili, da je tudi ilustrator isti. Ker me je zanimalo, ali so si

otroci zapomnili, kdo je ilustrator, sem jih vprašala, kaj pomeni ilustrator in povedali so mi, da

je ilustrator tisti, ki nariše slike oz. ilustracije. Otrokom sem pripovedovala zgodbo slikanice,

nato pa smo jo s pomočjo ilustracij obnovili. Ugotovili smo, da sta muca in zajček zelo različna.

Pogovarjali smo se o tem, ali so njim všeč iste stvari in pri tem ugotovili, da so tudi oni različni

med seboj. Dala sem jim vedeti, da ne glede na to, kaj jim je všeč, kaj počnejo ali kaj imajo

radi, morajo biti med seboj prijatelji, ki se imajo radi. Otroci so se strinjali z menoj in povedali,

da so Ježki veliki prijatelji med seboj.

Nato smo rešili 6 didaktičnih nalog tako, da je otrok dvignil roko, jaz pa sem jih klicala k sebi

in tako je otrok rešil en primer.

Pri prvi nalogi smo se najprej pogovarjali, kaj ima raje muca in kaj zajček ter kaj imajo raje oni.

Ob tem so spoznali, da so različni med seboj tako kot muca in zajček. Nato sem izbrala dva

otroka; eden od otrok je bil zajček in je pokazal zelenjavo na sliki, drugi pa je bil muca in je

pokazal sadje, ostali otroci pa so z veseljem pomagali. Pri naslednji nalogi smo se pogovarjali

o barvah in spoznali, da so jim všeč različne barve, prav tako kot muci in zajčku. Spet sem med

dvignjenimi rokami izbrala dva otroka, muco in zajčka, ki sta pokazala, kaj je mucino in kaj

zajčkovo. Otroci so pokazali, da so med seboj pravi prijatelji, saj so si med seboj pomagali in

skupaj po barvi ločili oblačila. Pri tretji in četrti nalogi smo prepoznavali glasbila in jih opisali.

20

Izbrala sem dva otroka, in sicer deklico, ki je pokazala, kaj igra muca, in dečka, ki je pokazal,

kaj igra zajček. Pri četrti nalogi pa so trije izbrani otroci pokazali sence glasbila.

Peta naloga jim je bila najbolj zanimiva. Iz slikanice sem fotokopirala sliko in naredila

sestavljanko, da so imeli koščke sestavljank. Koščke so vlekli iz vreče in iskali manjkajoči del

v slikanici, dokler nismo našli pravega koščka. Preden smo našli pravi košček, so prišli na vrsto

skoraj vsi otroci. Pri zadnji nalogi pa so otroci po želji eden za drugim hodili in s prstkom

pokazali zajčku pravo pot do muce. Ob tem so uživali in pomagali ter usmerjali eden drugega.

21

7.3 Beti in Cej nakupujeta.

Barbara Hanuš, Bojana Dimitrovski: Beti in Cej nakupujeta. Ljubljana: Mladinska knjiga:

2014.

Slika 8: Naslovnica slikanice Beti in Cej nakupujeta.

Slikanica Beti in Cej nakupujeta je v 1. natisu izšla leta 2014 v sodelovanju z družbo BTC.

Izdala pa jo je ljubljanska založba Mladinska knjiga. Natisnjena je bila v Mariboru v Ma-tisku,

tiskana pa je na recikliranem papirju. Ilustracije je ilustrirala Bojana Dimitrovski. Slikanica ima

23 strani, format pa je kvadrat. Vezava slikanice je trda.

Zgodba govori o deklici Beti in dečku Ceju, ki gresta skupaj z mamo nakupovat. Na listek si

napišeta, kaj morata kupiti in se odpravita v nakupovalni center. Skozi zgodbo izvemo, kaj vse

se zgodi Beti in Ceju, ko gresta nakupovat. Spremlja ju nagajivi škrat, ki spreminja napise,

obenem pa nas uči in opozarja, kako moramo varovati naše okolje.

7.3.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Na naslovnici sta deček in deklica, ki vsak na eni strani držita nakupovalno torbo, v kateri

opazimo rdeč in rjav zavoj. Ilustracija na naslovni strani je povsem nov motiv, saj ga ne

najdemo v slikanici, torej ni motiv iz slikanice. Deček Cej v drugi roki drži modre copate,

deklica pa posodo hrušk. Na naslovnici prevladujejo svetlo in temno rumena ter oranžna barva.

Nad ilustracijo dečka in deklice na rumeno belem oblaku s pisanimi rdečimi črkami piše naslov

slikanice Beti in Cej nakupujeta. Na črki C sedi modri škrat. V spodnjem robu pod ilustracijo

piše ime pisateljice in ilustratorja.

Vezni listi so ilustrirani in so različni spredaj in zadaj. Listi so rumene barve, sprednji in zadnji

list pa se razlikujeta po zrcaljeni ilustraciji, kjer je na rumenem listu v kotu ilustracija svetlo

22

rumeno-oranžnega oblaka z modrim škratom. Na sprednjem veznem listu je oblak s škratom v

levem zgornjem kotu, pri zadnjem veznem listu pa je ilustracija v desnem zgornjem kotu.

Na notranji naslovnici z isto barvo in pisavo kot na naslovnici piše naslov slikanice Beti in Cej

nakupujeta. Na črki C sedi modri nagajivi škrat. Pod naslovom sta imeni avtorice in ilustratorke

ter simbol in napis Mladinska knjiga.

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Mama, Beti in Cej se odpravljajo

nakupovat. Zmanjkalo je mleka in sadja.

Cej potrebuje nove copate za šolo, saj so

stari strgani.

V levem spodnjem kotu je očka za štedilnikom, ki kuha

juho in lupi krompir. V desnem spodnjem kotu za mizo

sedi mama, ki piše na rumen list. Miza je pregrnjena s

prtom, na njej pa je skodelica čaja ali kave, posoda s

piškoti in denarnica. V ozadju pa na tleh sedita Cej, ki se

igra s papirjem in škarjami, in Beti, ki si obuva nogavice.

Za Beti in Cejem pa so v ravno črto postavljeni moder,

rumen in rdeč avtomobilček in žoga. Za žogo se skriva

majhen modri škrat.

2. Cej na nakupovalni listek dopiše zvezek,

vendar mu pri tem nagaja škrat in namesto

zvezek napiše zrezek.

Na sredini strani je ilustracija Ceja od pasu navzgor. Cej

ima v roki nakupovalni listek, za njim pa se skriva škrat.

V desnem zgornjem kotu je nakupovalni listek, na

katerem piše mleko, sadje, copati, Cej pa je z velikimi

črkami napisal ZREZEK.

3. Obujejo se in vzamejo nakupovalno torbo

in majhna nahrbtnika.

Če v naravo zavržemo plastične vrečke, se

počasi razgradijo in tam ostanejo do sto let.

Zato raje s seboj vzemimo torbo ali

nahrbtnik in tako ne bomo potrebovali

plastičnih vrečk.

Ilustracija je enostranska. V stripovske oblačke je

postavljen dialog. Mama v roki drži nakupovalno torbo in

Beti svoj zeleni nahrbtnik. Cej pa se obuva in si zaveže

vezalke.

Na spodnjem robu je rumen oblak, na katerem sedi modri

škrat in nas opozarja na uporabo plastičnih vrečk.

4. Odpravijo se.

Muca se veseli, ker se bo lahko igrala z

avtomobilčki in opazuje Cejeve copate, ki

so res strgani.

Iz otroške sobe vidimo odhajati mamo. Spodnji del

ilustracije je obarvan zeleno in nakazuje tla ali preprogo,

na kateri je cesta z lepo zloženimi avtomobilčki. Nad cesto

ležijo Cejevi strgani copati ter stoji bela muca v rdečem

predpasnika, za katero sklepamo, da je muca Copatarica.

5. Cejeva mama vozi počasi in tako varčuje z

gorivom. Kajti okolje manj onesnažujemo,

če ne pospešujemo prehitro.

Mama ve, da gori rdeča luč na semaforju,

zato ne prehiteva avtomobilov.

V desnem zgornjem kotu je rumen oblaček, na katerem je

modri škrat, ki nas opozarja na porabo goriva in

onesnaženje okolja.

Ilustracija je postavljena na belo ozadje, na katerega je iz

desnega kota v levi zgornji kot narisana cesta. Po cesti se

vozijo avtomobili in mestni avtobus. Dialog je postavljen

v stripovske oblačke in tako vemo, da se peljejo v

rumenem avtomobilu.

6. Tisti, ki živijo blizu nakupovalnih središč,

se lahko pripeljejo z avtobusom, lahko

pridejo peš ali pa se pripeljejo s kolesom.

Beti in Cej opazujeta Emo z očkom, ki se

pripeljeta s kolesom. Na glavi imata čeladi.

V rumenem oblački, ki je povezan s prejšnjim, nas škrat

opozarja, kako lahko poskrbimo za bolj čisto okolje.

Beti in Cej opazujeta Emo, ki ima lepo čelado (roza barve)

in se je pripeljala s kolesom.

7. Na oddelku za šolske potrebščine bodo

kupili zvezek.

Cej pa še opazi, da je škrat zamenjal črko.

Na belem ozadju je z vodoravno črto nakazana polica, na

kateri so šolske torbe. Nad torbami piše šolske torte. Za

šolskimi torbami pa se skriva modri škrat.

23

8. Beti je žejna, zato si v svojo stekleničko

natoči vodo.

Otroka imata vsak svojo stekleničko za

vodo, zato jo lahko natočita kjerkoli.

Imamo to srečo, da je voda pitna.

Cej v roki držo stekleničko, v ozadju pa je umivalnik, v

katerem si lahko natočimo vodo. Prav tako v roki

stekleničko drži mama.

V zgornjem desnem kotu je rumeni okvirček, v katerem

nas modri škrat opozarja na pomen pitne vode.

9. Na oddelku s copati Cej opazi, da je bil

zopet na delu škrat, saj piše lopati.

Na ilustraciji so tri vodoravne črte (police), na katerih so

različni copati. Nad policami je napis lopati, za katerim se

skriva moder nagajivi škrat.

10. Odpravijo se v samopostrežbo in beti na

poti opazuje gospo z invalidskim

vozičkom.

Da imajo invalidi dostop do vseh trgovin v

nakupovalnem središču, gredo z vozičkom

po klančini.

Ilustracija je postavljena na belo ozadje. Beti, Cej in mama

se odpravljajo v samopostrežbo po stopnicah, gospa pa po

klančini navzdol. Deklica jo opazuje, kar nakazuje smer

glave.

V ilustracijo natančneje na stopnice je narisan rumen

okvirček, v katerem je mali modri škrat, ki nam razloži

pomen klančine.

11. Škrat je ponagajal in zamenjal črke pri

napisih.

Mama, Beti in Cej iščejo sadje.

Iz ilustracije in zapise nad ilustracijo lahko razberemo, da

gre za hladilnik z mlekom (nad katerim piše mleto),

slovenski med (nad napisom piše slovenski led) in sadje

(nad katerim piše satje.)

V desnem zgornjem kotu je rumen oblaček, v katerem

nam škrat pove in nas spodbudi, da poiščemo zamenjane

črke.

12 Najbolj zdrava hrana je tista, ki je

pripotovala zelo malo kilometrov.

Kupijo jabolka, ananas in kilogram hrušk

iz bližnjih sadovnjakov.

V desnem zgornjem kotu je rumen oblaček, v katerem

nam škrat sporoča, katera hrana je zdrava.

Pod rumenim oblačkom na zeleni tabli piše slovensko

poreklo. Na sredini spodnjega roba je polkrog razdeljen

na štiri dele, v katerem je sadje. Mama stoji pri jabolkih,

kar nakazuje, da jih bo vzela. Beti pa v rokah drži ananas.

13 Cej vzame vrečko na kmetiji pridelanega

krompirja. Beti je lačna, zato si lahko

izbere jogurt.

Škrat opozarja in se smeji, da je spremenil

eno črko. Si namesto rib predstavljate rite,

ki plavajo po morju.

Ilustracija je dvostranska. Na levi strani stojita Cej in Beti.

Cej ima v roki vrečko, v kateri naj bi bil krompir, česar iz

ilustracije ne moremo razbrati. Beti pa je lačna, zato si

lahko izbere jogurt na desni strani ilustracije. Zraven

hladilnika z jogurti so ribe, kjer je škrat zamenjal črke in

piše rite.

14 Mama v zaboj, kjer se zbira hrana, položi

makarone in riž.

Beti in Cej pa ločujeta odpadke.

Cej zna ločevati odpadke in ve, da pravilno

ločene odpadke predelajo.

Ilustracija je dvostranska. Na levem delu slikanice oz.

ilustracije (hodnika) mama v zaboj, na katerem piše

Podarite hrano položi hrano, ki jo je v ta namen kupila.

Med tem časom pa na drugi strani hodnika Beti in Cej

stojita pri smetnjakih, kjer ločujeta odpadke (jogurtov

lonček), Cej v ilustraciji z roko nakazuje proti embalaži.

V desnem zgornjem kotu v rumenem oblačku škrat

opozarja na pravilno ločevanje in ravnanje z odpadki.

15 Na oddelku za igrače Cej mamo prosi za

vrtavko, vendar je ne dobi, ker se lahko z

njo igra pri Svitu.

Cej se pri Svitu lahko igra z vrtavkami, Svit

pa se pri Ceju igra monopoli. In oba sta

lahko vesela.

V barvni ilustraciji so na policah igrače, v stripovskem

okvirčku poteka dialog med mamo in Cejem. Z gibom

glave je nakazano, kam kdo gleda. Cej in Beti gledata

proti vrtavkam, mama pa gleda Ceja.

Mama ima v roki torbo, v kateri so jabolka in ananas,

drugih izdelkov pa ne vidimo.

V desnem zgornjem kotu je rumen oblaček, v katerem je

škrat, ki spodbuja otroke k izposoji igrač.

24

16 Očka je sporočil, da je zelenjavna

juha kuhana, palačinke pa bodo

kmalu pečene. Ker niso kupili

čokoladnega namaza, bodo jedli

palačinke s slivovo marmelado.

Na belem ozadju je ilustracija mame, Beti in Ceja. Mama v eni

roki drži torbo izdelkov, ki so jih kupili, v drugi roki pa drži

telefon, kar nakazuje, da je oče sporočil za večerjo. Med njimi

poteka stripovski dialog v modrih (Beti) in roza (mama) oblačkih.

V desnem zgornjem kotu pa je v rumenem oblačku škrat.

17 Očka ima že pripravljeno večerjo.

V otroški sobi pa je muca, ki se je

igrala z avtomobilčki ter zašila

Cejeve copate.

Na ilustraciji skozi vrata otroške sobe vidimo Beti, ki se

pogovarja z očkom. V otroški sobi pa se muca skriva pod

posteljo, škrat pa v predalu nočne omarice ob postelji. Cejevi

copati so zašiti, avtomobilčki pa niso več pospravljeni kot prej.

Na nočmi omarici je ura, ki kaže okoli 19.00 ali 20.00.

18 Cej se jezi, ker je nekdo prestavil

njegove avtomobilčke. Vendar očka

ni videl nikogar.

Na belem ozadju je ilustracija očka in dečka Ceja. Iz Cejevega

obraza lahko razberemo, da je začuden, zaskrbljen in jezen.

19 Sedijo za mizo in večerjajo.

Škrat pa je zopet ponagajal in

zamenjal črke.

Ilustracija je dvostranska. Na njej za mizo sedijo Cej, mama, Beti,

očka in modri škrat. Na mizi so pogrinjki, vsak pa ima pred seboj

krožnik juhe. Na sredini mize pa so lepo zložene palačinke z

marmelado in jušnik z juho. Cej v roki drži kozarec marmelade,

na kateri namesto slivova marmelada piše slonova marmelada,

saj sta črki i in v prečitani. Tabela 3: Besedilo in ilustracija v slikanici Beti in Cej nakupujeta.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije in ilustrirani motivi so postavljeni na belo ozadje ali na enovite barvne dele ali pa so

umeščeni znotraj ilustracije. Besedilo se nahaja znotraj rumenega oblačka (rumeni oblaček z

modrim škratom), v oblačku (dobesedni navedek – dialog) ali na sami strani. Ilustracije so

enostranske in dvostranske, dopolnjujejo celotno zgodbo ter razširijo besedilo. Črke so črne

barve ter rjave in bele barve, kadar so vnesene na embalažo, napisi pod določeno upodobitev…

Besedilo je intrakonično, saj se besede pojavljajo znotraj slike ter nasprotujejo primarni

verbalni pripovedi in jo komentirajo. Intrakonično besedilo je humorno (npr. rite namesto ribe),

gre pa tudi za poimenovanje predmetov, oddelka v nakupovalnem središču …, oblika pisave

pa je ročna (mleko, med …). Zapis je v oblačku in spominja na strip, ki ga dopolnjujejo poučni

zapisi modrega škrata. Oblački oz. stripovski oblački so rumene, roza, modre in bele barve.

Besedilo omenja čas pred večerjo in večerjo, ilustratorka pa je z uro na nočni omarici natančno

opredelila čas večerje (okoli 19.00 ali 20.00). Lahko rečem, da ilustracije zgodbo bogatijo,

dopolnjujejo in celo presegajo besedilo.

Snov: nakupovanje in spoznavanje okolja

Tema: nakupovanje in skrb za okolje

Motivi: nakupovalno središče, okolje, zdravo življenje,

Glavni knjižni liki: Cej in škrat

Stranski knjižni liki: Beti, mama in oče, Muca Copatarica, Ema in njen očka, gospa z vozičkom

Književni čas: popoldan – v času večerje, med 19. in 20. uro

Književni prostor: nakupovalno središče, cesta (do nakupovalnega središča), stanovanje

(Cejeva soba, kuhinja, jedilnica)

25

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: stopnjevalna

7.3.2 Predstavitev izbranega dela Beti in Cej nakupujeta v vrtcu

Slikanico Beti in Cej nakupujeta sem predstavila v skupini A, kjer je starost 2–4 let.

Usedla sem se na stol, otroci pa so posedli na tla tako, da so videli. Povedala sem jim, da jim

bom tudi danes prebrala knjigo, tokrat z naslovom Beti in Cej nakupujeta avtorice Barbare

Hanuš in ilustratorke Bojane Dimitrovski. Otroci so hitro ugotovili, da je avtorica enaka,

ilustratorka pa je ženska. Otroke sem povabila k poslušanju, udobno so se namestili in pozorno

poslušali. Otrokom je bilo všeč, kako je škrat nagajal Ceju, najbolj smešno jim je bilo, da je

škrat zamenjal črke pri oddelku za ribe in je namesto riba pisalo rita. »Tudi tu sem zamenjal eno

črko. Hi, hi, hi! Si predstavljate rite, ki plavajo po morju?!« (Hanuš, str. 14)

Po prebrani zgodbi smo si ogledali ilustracije Bojane Dimitrovski in ob njih obnovili zgodbo.

Pogovarjali smo se, kako skrbimo za naše okolje, kam odlagamo odpadke, kako jih ločujmo…

Skozi ilustracije smo ugotovili, da sta tudi Beti in Cej pravilno ločevala odpadke. Na vprašanje,

zakaj ločujejo odpadke, je deček odgovoril, da skrbimo za okolje in vsi so se strinjali z njim.

Povedala sem jim, da te odpadke nato predelamo in nekatere nato spet uporabimo. Eden takih

odpadkov je tudi papir, ki ga predelamo in iz njega dobimo reciklažni papir, pokazala sem jim

slikanico in jim povedala ter pokazala liste v njej, saj je slikanica natisnjena na reciklažni papir.

Pogovarjali smo se kako invalidi na invalidskem vozičku pridejo iz ene trgovine v drugo

trgovino. Eden od dečkov je z rokami nakazal, kako poganjajo kolesa invalidskega vozička,

drugi deček pa je rekel, da se peljejo iz trgovine v trgovino. Vprašala sem jih, kako pa pridejo

do trgovine, če so v nakupovalnem središču stopnice. Eden od dečkov je rekel, da gre po

stopnicah, vendar smo nato ugotovili, da to ni možno, nato je eden od dečkov rekel, da lahko

uporabi dvigalo, ugotovili smo, da je to ena od možnosti. Pokazala sem jim ilustracijo in eden

od dečkov je rekel, da gre po hribčku navzdol. Otrokom sem nato povedala, da temu »hribčku«

rečemo klančina ter jim razložila pomen besede klančina. Otroke sem vprašala, če tudi oni

nakupujejo in prav vsi so odgovorili pritrdilno. Ko sem jih vprašala kje, so odgovorili, da v

trgovini in jih naštevali. Pogovarjali smo se, s kom nakupujejo in začeli so pripovedovati, da

nakupujejo z mamico in očkom, dedki in babicami … Pogovarjali smo se, kaj kupijo v trgovini

in otroci so naštevali številne sladkarije in prigrizke ter različne igrače.

Knjiga je zelo poučna, saj se z njo lahko navežemo na različne dejavnosti.

26

7.4 O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan

Barbara Hanuš, Ana Zavadlav: O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan. Dob pri Domžalah: Miš:

2009.

Slika 9: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Rojstni dan.

Izšla je leta 2009 kot prva v zbirki O Jakobu in muci Mici. Slikanica z naslovom Rojstni dan je

izšla v prvi izdaji in natisu pri založbi Miš v Dobu pri Domžalah. Natisnjena je bila v Ljubljani

v podjetju Formatisk d. o. o.

Izšla je v dveh slikanicah z istim naslovom, le v različnih jezikih. Prva knjiga je Rojstni dan. =

Rođendan. = Rodenden. = Ulipnaskro dij torej v slovenskem, hrvaškem, makedonskem in

romskem jeziku. Druga slikanica pa v slovenskem, italijanskem, madžarskem in nemškem

jeziku, in sicer Rojstni dan. = Il compleanno. = A születésnap. = Der Geburtstag.

Slikanico je ilustrirala Ana Zavadlav, za prevode pa so poskrbeli Iva Kosmos v hrvaščino,

Darko Spasov v makedonščino, Romeo Horvat v romščino ter Sergio Sozi v italijanščino,

Magda Berden v madžarščino in Andrea Švab v nemščino. Vse skupaj je uredila Gaja Kos.

Slikanica ima 23 strani, postavitev formata je pokončna (26 × 20 cm). Vezava je trda.

Namenjena je bralcem začetnikom in tistim z bralnimi težavami, saj je tehnično urejena in

postavljena v skladu s potrebami otrok z disleksijo.

Pri Jakobu je veselo. Prišli so vsi sorodniki. Prinašajo darila, saj Jakob praznuje rojstni dan.

Muca Mica Jakobu pomaga pri odpiranju daril, kar je zabavno. Jakob je dobil nogometno žogo

in takoj jo skupaj z nonotom preizkusi. Nono tako močno brcne žogo, da odleti na sosedov vrt,

zato gre nono ponjo in za nastalo škodo v vrtu ljubeznivo povabi sosedo in sosedovih pet otrok

na torto. Na vrtni zabavi se vsi veselijo in sladkajo. Vendar nihče se ne spomni na muco Mico,

zato si postreže sama.

27

7.4.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Naslovnica je rumene barve, desni rob pa je zelene barve. Na naslovnici je ilustracija dečka, ki

sedi na travi z nogometno žogo v roki. Za njim stoji mačka črne barve. Ilustracija na naslovni

strani je povsem nov motiv, saj ga ne najdemo v slikanici, torej ni motiv iz slikanice. Nad

ilustracijo je z modro barvo napisano ime avtorice in ilustratorke ter manjši naslov zbirke – O

Jakobu in muci Mici ter z rdečo barvo in z velikimi črkami naslov knjige v slovenščini Rojstni

dan, pod tem pa so naslovi v tujih jezikih. Na zadnji strani naslovnice z rdečo bravo piše Pri

Jakobu je danes veselo ter nato pod ilustracijo v štirih različnih jezikih. Med slovenskim in

tujim besedilom je ilustracija muce Mice, ki se skriva za torto. Pod tujim besedilom je rumeno

zavito darilo z modro pentljo ter zapisom Miš založba.

Vezni listi so rumene barve. So neilustrirani ter identični spredaj in zadaj.

Na notranji naslovnici je ilustracija enaka kot na zadnji naslovnici, saj je na ilustraciji muca

Mica, ki se skriva za torto. Nad ilustracijo je napisano ime avtorja, naslov zbirke ter naslov

slikanice v slovenščini in tujih jezikih. Pod slikanico pa je ime ilustratorke.

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Pri Jakobu je veselo. Prišli so babica in

dedek, nona in nono ter stara mama in ata.

Ilustracija je dvostranska. Na vhodu vrta sta pred ograjo

nasmejana Jakob in muca Mica, ki gledata v smeri gostov.

Na drugi strani ograje na pločniku pa stojijo povabljenci

z darili, ki mahajo in gledajo Jakoba in muco Mico.

2. Izvemo, da je nono očkov očka, mamin očka

pa je dedek. Ker sta se mamina očka in mama

ločila, si je dedek izbral novo ženo, stara

mama pa novega moža. Tako ima Jakob

sedaj še ata. Vsi veselo klepetajo in se

veselijo na vrtu.

Prišla je tudi sestrična Lara z mamico in

očkom ter bratranec Vid z mamico. Vsi

prinašajo darila, kajti Jakob praznuje rojstni

dan.

Ilustracija je dvostranska. Na vrtu je velika miza, na kateri

je torta.

Vsi prinašajo darila in veselo klepetajo.

3. Jakob odpira darila, pri tem mu pomaga

radovedna muca Mica. Vrvice in pentlje

Jakob pusti Mici, da se z njimi igra, papir pod

muckinimi tačkami tako lepo šumi.

Ilustracija je dvostranska. V zgornjem desnem kotu gostje

sedijo za mizo in klepetajo. V levem spodnjem kotu pa

Jakob odpira darilo.

Muca Mica pa se igra z zavojem in pentlji. Ilustracija

muce je nakazana skozi tri slike spodnjega roba

ilustracije.

4. Jakob je dobil nogometno žogo, ki jo želi

takoj preizkusiti.

Ilustracija je enostranska. Ilustracija je sestavljena iz dveh

posameznih ilustracij. V zgornjem levem kotu je Jakob, ki

preizkuša žogo tako, da jo brca s kolenom, muca pa ga

opazuje. V drugi kot pa z roba slikanice prihaja muca

Mica, Jakob pa teče za žogo.

5. Nono je navdušen nogometaš, zato se

pridruži Jakobu. Tako močno brcne žogo, da

odleti na dvorišče sosednje hiše.

Ilustracija je enostranska. Na njej sta nono, Jakob in muca

Mica, ki gledajo v smeri žoge oz. v desno smer.

28

6. Nono gre k sosedom in jih lepo prosi, če

lahko z njihovega vrta vzame žogo.

Žoga je padla na gredico s solato, zato

soseda ni ravno navdušena. V opravičilo

jih nono povabi na torto.

Ilustracija je dvostranska. Na levi čez betonski zid gledajo

Jakob, muca Mica (s pokritimi tačkami čez oči) in nona. Na

levi strani je vrt in gredica solato, na njej pa je nogometna

žoga. Nono gleda v smeri vhodnih vrat, kjer stoji soseda, za

njo pa se skrivajo otroci. Po obrveh se vidi, da ni prav vesela,

da je žoga na gredici.

7. Pri sosedovih imajo pet otrok in

Jakobova torta je dovolj velika za vse

povabljene. Zdaj je na zabavi veselo in

zabavno.

Ilustracija je dvostranska. Za veliko mizo stojijo povabljenci

in čakajo na kos torte. Prišli so tudi soseda in njenih pet otrok.

Eden od dečkov se sklanja nad mizo, da bi poskusil torto.

Vidimo nasmejane obraze, po čemer lahko sklepamo, da se

zabavajo in se imajo lepo. V desnem spodnjem kotu pa se z

zelenim trakom igra muca Mica.

8. Vsi se sladkajo s torto in prav nihče se ne

spomni na muco Mico. Zato skoči na

mizo in si postreže sama. Dobro, da je

nihče ne vidi.

Ilustracija je dvostranska. Za veliko mizo se povabljenci

sladkajo, klepetajo in veselijo. V ozadju pa se otroci igrajo.

Na mizi pa je muca, ki si oblizuje gobček ter si s tačko

postreže torto.

9. Darilo, hiša, mama in miza – torej 4

besede v slovenščini in v različnih

jezikih.

Pod vsako besedo različnih jezikov in barv je ilustracija.

Rumeno darilo z zelenim trakom in pentljo, ilustracija hiše in

mize ter ilustracija mame.

10. Muca, soseda, torta in žoga – torej 4

besede v slovenščini in različnih jezikih.

Pod vsako besedo različnih jezikov in barv je ilustracija.

Črno-bele muce, ilustracija sosede s tremi otroki, ilustracija

torte in ilustracija nogometne žoge. Tabela 4: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije so dvostranske. Besedilo je postavljeno na barvno enovite dele in sicer nad

ilustracijo. Besedilo ne prekriva ilustracij. Črke so modre barve. Z vsebinskega dela ilustracije

zgodbo dopolnjujejo in bogatijo. Besedilo ne omenja časovnega dogajanja, iz ilustracije pa

lahko iz svetlih delov sklepamo, da gre za dan (mogoče dopoldan ali popoldan).

Snov: praznovanje, rojstvo – rojstni dan

Tema: Praznovanje rojstnega dne

Motivi: vrt, torta, darila, rojstni dan

Glavni knjižni liki: deček Jakob in muca Mica

Stranski knjižni liki: nona in nono, babica in dedek, stara mama in ata, bratranec Vid z mamico,

sestrična Lara z mamico in očkom, soseda in njenih pet otrok

Književni čas: dan (dopoldan ali popoldan)

Književni prostor: vrt, sosedov vrt (solatni vrt)

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: komplementarna

7.4.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan v vrtcu

Izbrano slikanico sem brala v skupini B, kjer je starost od 3 do 4 let.

Otroci so se posedli za mizo, se prijetno namestili in čakali, da jim preberem obljubljeno knjigo.

Otrokom sem pokazala knjigo, povedala sem jim, da jim bom prebrala knjigo O Jakobu in muci

29

Mici – Rojstni dan, avtorice Barbare Hanuš in ilustratorke Ane Zavadlav. Vprašala sem jih, če

vedo, kaj pomeni ilustrator oz. ilustrirati. Otroci so me začudeno gledali, nato sem jim razložila,

da je ilustrator tisti, ki ilustrira oz. nariše ilustracije. Povabila sem jih k poslušanju zgodbe.

Zgodbo sem jim najprej prebrala v hrvaškem jeziku. Otroci so pozorno poslušali in se smejali.

Vprašala sem jih, če so razumeli vsebino zgodbe in ena od deklic je rekla, da sem brala v

drugem jeziku, deček pa je rekel, da me ni razumel. Najprej sem jih vprašala, če mogoče vedo,

v katerem jeziku sem brala in oglasil se je deček ter rekel, da v nemščini, prav tako sta bili

takega mnenja deklici, nato so začeli ugibati, da mogoče pa v angleščini. Vprašala sem jih, če

jim je jezik znan, če so ga mogoče kdaj prej slišali, nekateri so začeli pritrdilno kimati, drugi so

bili tiho, nekateri so odkimavali. Vprašala sem jih, kdaj in kje, a odziva ni bilo. Povedala sem

jim, da so ta jezik že slišali in naj dobro razmislijo, kje so ga slišali. Nato se je deklica spomnila

in ugotovila, da se tako pogovarjajo na morju in tako smo ugotovili, da tako govorijo v nam

najbližji sosednji državi Hrvaški. Povedala sem jim, da sem brala v hrvaščini in da je bilo

besedilo zgodbe enako ne glede na jezik. Nato sem jim slikanico prebrala v slovenskem jeziku

in šele nato so razumeli besedilo zgodbe. Sicer so otroci vsebino zgodbe sklepali po ilustracijah.

Spoznali smo osem besed in ugotovili smo, da sta slovenščina in hrvaščina malo podobni, saj

sta besedi torta in mama enaki v obeh jezikih. Besede darilo – dar, hiša – kuća, muca – maca,

miza – stol, soseda – susjeda, žoga – lopta pa se med seboj razlikujejo. Zelo smešna jim je bila

beseda lopta. Ena od deklic je ugotovila, da se v hrvaškem jeziku mizi reče stol, kar jih je

presenetilo, saj ima ta beseda v slovenščini drugačen pomen.

30

7.5 O Jakobu in muci Mici – Maškare

Barbara Hanuš, Ana Zavadlav: O Jakobu in muci Mici – Maškare. Dob pri Domžalah: Miš:

2011.

Slika 10: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Maškare.

Slikanica O Jakobu in muci Mici je izšla leta 2011 kot tretja slikanica. Izšla je v prvi izdaji in

natisu pri založbi Miš, Dob pri Domžalah. Natisnjena je bila v Ljubljani v Formatisk d. o. o v

500 izvodih.

Izšla je v dveh variantah z istim naslovom v različnih jezikih. Prva knjiga je Maškare. =

Maskenbal. = Foušing. = Maska, torej v slovenskem, hrvaškem, makedonskem, romskem in

albanskem jeziku. Druga slikanica pa v slovenskem, italijanskem, madžarskem, nemškem in

angleškem, in sicer Maškare. = Maschere. = Maskarák. = Fasching. = Carnival costumes.

Slikanico je ilustrirala Ana Zavadlav, za prevode pa so poskrbeli Iva Kosmos v hrvaščino,

Darko Spasov v makedonščino, Romeo Horvat v romščino, Sonja Dolžan v albanščino ter

Sergio Sozi v italijanščino, Magda Berden v madžarščino, Andrea Potočnik v nemščino in

David Limon v angleščino. Vse skupaj je uredila Gaja Kos. Slikanica ima 23 strani, postavitev

formata je pokončna (27,5 × 21 cm). Vezava je trda.

Knjiga je namenjena bralcem začetnikom in tistim z bralnimi težavami, saj je tehnično

postavljena v skladu s potrebami otrok z disleksijo.

Zgodba govori o Jakobu in muci Mici. Danes muca Mica ni videla Jakoba, saj je iz kopalnice

stopil pek Mišmaš. Muca je bila začudena, ko se je kmalu vrnil iz šole in s seboj pripeljal viteza

Jurija in princesko. Nato se jim je pridružil še maček Muri, popoldan pa sta prišla še čarovnik

in klovn. Takrat je v hiši zadišalo po krofih in prijatelji so se sladkali. In tudi muca je dobila

slasten krof.

31

7.5.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Naslovnica je rahlo roza-rumene barve, desni rob pa je različnih barv. Na naslovnici je

ilustracija, na kateri je deček oblečen v kostum peka Mišmaša. V žepu delovne uniforme ima

miško s kuhalnico, v roki pa drži slastne krofe. Za njim pa hodi mačka črne barve. Ilustracija

na naslovni strani je povsem nov motiv, saj ga ne najdemo v slikanici, torej ni motiv iz slikanice.

Nad slikanico je z modro barvo napisano ime avtorice in ilustratorke ter manjši naslov zbirke

O Jakobu in muci Mici, z zeleno barvo in z velikimi črkami pa je napisan naslov knjige v

slovenščini Maškare, pod tem pa so naslovi v tujih jezik. Na zadnji strani pa z zeleno bravo

piše Le kje je Jakob? Ter nato še pod ilustracijo v štirih različnih jezikih. Med slovenskim in

tujim besedilom je ilustracija muce Mice, ki stoji za kuharsko kapo, kuhalnico in nosom z

brčicam maškare Mišmaša.

Vezni listi so modre barve. So neilustrirani ter identični spredaj in zadaj.

Notranja naslovnica je ilustrirana drugače kot zunanja ilustracija. Na tej ilustraciji je muca Mica

s krožnikom, na katerem so slastni krofi. Nad ilustracijo je napisano ime avtorja, naslov zbirke,

ter naslov slikanice v slovenščini in tujih jezikih. Pod slikanico pa je ime ilustratorke.

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Kje je danes deček Jakob? Ilustracija je dvostranska. Muca hodi po stanovanju in išče

dečka. V jedilnici je ura, ki kaže 7.15.

2. Za mizo je sedel pek Mišmaš.

Pek Mišmaš ni zajtrkoval rogljičkov, ampak

je pojedel kosmiče prelite z mlekom.

Ilustracija je dvostranska. Za mizo sedijo maškara pek

Mišmaš in mama, muca pa ju opazuje s stola. Na mizi je

mleko, kar nakazuje na to, da je pek Mišmaš jedel

kosmiče, prelite z mlekom. V ozadju je ura, ki kaže 7.30.

3. Pek Mišmaš se je kmalu vrnil iz šole, skupaj

z vitezom Jurijem in princesko z zlato krono.

Ilustracija je dvostranska. Skozi vhoda vrata v stanovanje

vstopijo pek Mišmaš, princeska z zlato krono in vitez Jurij

(s konjem v roki). Iz desnega kota pa jih opazuje muca

Mica.

4. Viteza se muca malo boji, princeska pa se ji

zdi lepa. Princeska jo boža in sanjari o gradu

in življenja v njem.

Ilustracija je dvostranska. V ozadju se Pek Mišmaš sablja

z vitezom Jurijem.

Na velikem zelenem kavču pa sedi princeska in boža

muco Mico. V desnem kotu spodaj je z majhnim belim in

roza obrobljenim oblačkom nakazano sanjarjenje muce,

kako leži v gradu s krono na glavi v roza postelji z

baldahinom.

5. Na vrata je pozvonilo in pred vrsti je stal črn

maček v modrem brezrokavniku. Maškare so

se mačka Murija razveselile, muca Mica pa se

je začela smukati okoli njega.

Ilustracija je dvostranska. Pek Mišmaš je odprl velika

modra vhodna vrata. Pred vrati je stala maškara mačka v

črnem kostumu in modrem brezrokavniku. Iz ilustracije

lahko razberemo, da je velik črni maček – maček Muri

mama peka Mišmaš (Jakobova mama).

32

6. Prišla sta še čarovnik in klovn.

V hiši pa je zadišalo po krofih. Prijatelji so se

sladkali in tudi muca je dobila svoj krof.

Ilustracija je dvostranska. Na zelenem kavču sedita vitez

Jurij in princeska, ki se sladkata s krofom, in maček Muri,

ki ima v naročju muco Mico. Na tabureju sedi čarovnik s

krožnikom na kolenih in krofom v roki. Pek Mišmaš in

klovn pa zabavata prijatelje.

7. Vitez, grad, klovn in princeska, torej 4 besede

v slovenščini in v različnih jezikih.

Pod vsako besedo različnih jezikov in barv je ilustracija

muce Mice. Muca Mica kot vitez s sabljo, čelado in ščitom

pred gradom. Muca Mica kot klovn s pisanim

metuljčkom, rdečim nosom, zeleno lasuljo in klobukom,

ki žonglira. Muca Mica kot princeska s krono in v roza

oblekici.

8. Krof, pek, zajtrk, čarovnik torej 4 besede v

slovenščini in v različnih jezikih.

Pod vsako besedo različnih jezikov in barv je ilustracija

muce Mice. Mica kot pek z belim predpasnikom in

kuharsko kapo in slastnimi krofi v roki. Ilustracija zajtrka.

Muca Mica kot čarovnik s čarovniško palico in klobukom

pred seboj. Tabela 5: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici - Maškare.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije so dvostranske. Besedilo postavljeno na barvno enovite dele ilustracij (na stene in

zidove v stanovanju) in sicer ob in nad ilustracijo. Besedilo ne prekriva ilustracij. Črke so modre

barve. Z vsebinskega dela ilustracije zgodbo dopolnjujejo in bogatijo. V besedilu je omenjen

čas zajtrka in zjutraj pred šolo oz. odhod v šolo. »Vzel je šolsko torbico in hitro zaprl vhodna

vrata« iz ilustracije pa lahko razberemo točno uro 7.15 ter 7.30 med zajtrkom. Iz besedila pa

izvemo, da se maškarada nadaljuje tudi popoldan, vendar iz ilustracij razberemo svetle dele in

tako sklepamo, da gre za dan (popoldne).

Snov: Jakob je oblečen v maškaro

Tema: Maškare

Motivi: pust, maškare,

Glavni knjižni liki: deček Jakob (maškara pek Mišmaš) in muca Mica

Stranski knjižni liki: mama, vitez, princeska, maček Muri, klovn, čarovnik,

Književni čas: zjutraj, popoldan

Književni prostor: stanovanje (kuhinja, vhodna vrata, dnevna soba)

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: komplementarna

7.5.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici –Maškare v vrtcu

Slikanico sem predstavila v skupini B.

Vsak otrok je prinesel stol in posedli smo se v polkrog. Najprej smo si ogledali naslovno stran

in otroci so ugotovili, da sta na sliki muca in deček v maski. Povedala sem jim, da jim bom

prebrala zgodbo O Jakobu in muci Mici – Maškare, avtorice Barbare Hanuš in ilustratorke Ane

33

Zavadlav. Ugotovili so, da sta avtorica in ilustratorka isti. Povabila sem jih k poslušanju

slikanice. Po prebranem smo zgodbo s pomočjo ilustracij obnovili ter se nato pogovarjali o

vsebini. Pogovarjali smo se o maškarah, kdaj se našemimo, kaj takrat jemo … Vprašala sem

jih, če se tudi oni našemijo kot Jakob v zgodbi in že so hiteli z razlago, kaj je kdo bil za pusta.

Nato sem otroke povabila k pozornemu poslušanju zgodbe. Otroci so me začudeno gledali. Po

prebrani zgodbi sem jih vprašala, če so opazili razliko. Otroci so ugotovili in pravilno sklepali,

da sem brala v drugem jeziku, vendar jezika niso poznali in razumeli. Povedala sem jim, da

sem brala v angleškem jeziku, ki ga razume večina ljudi po svetu.

Nato sem zgodbo prebrala še enkrat, tokrat v hrvaškem jeziku, otroci so se smejali. Ena od

deklic pa je prepoznala besedo krafne – krof, saj je to besedo slišala na plaži med počitnicami

na morju.

Spoznali smo osem besed. Spet smo ugotovili, da sta si slovenščina in hrvaščina malo podobni,

saj je beseda vitez enaka v slovenskem in angleškem jeziku. Angleščina pa je čisto drugačna in

ni podobna ne hrvaškemu in ne slovenskemu jeziku in tako je beseda v angleščini vitez – knight.

Prav tako se razlikujejo ostale besede med seboj grad – dvorac – castle, klovn – klaun – clown,

princeska – princeza – princess, pek – pekar – baker, krof – krafne – doughnut, zajtrk – doručak

– breakfast, čarovnik – čarobnjak – wizard. Deklica je ugotovila, da so črke pri besedi klovn –

klaun – clown podobne in ko besedo izgovorimo, zvenijo vse tri besede skoraj enako.

34

7.6 O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica.

Barbara Hanuš, Ana Zavadlav: O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica. Dob pri

Domžalah: Miš: 2010.

Slika 11: Naslovnica slikanice O Jakobu in muci Mici - Novoletna smrečica.

Izšla je leta 2010 kot druga knjiga v zbirki O Jakobu in muci Mici. Slikanica z naslovom

Novoletna smrečica je izšla v prvi izdaji in natisu pri založbi Miš v Dobu pri Domžalah.

Natisnjena je bila v Ljubljani v Formatisk d. o. o.

Izšla je v dveh variantah z istim naslovom, le v različnih jezikih. Prva knjiga Novoletna

smrečica. = Božićno drvce. = Novogodišna elka. = Neve beršeskro boroco. = Bredhi i vitit të

ri, torej v slovenskem, hrvaškem, makedonskem in romskem jeziku. Druga slikanica pa v

slovenskem, italijanskem, madžarskem in nemškem jeziku, in sicer Novoletna smrečica. =

L'albero di natale. = A karácsonyfa. = Der Weihnachtsbaum Slikanico je ilustrirala Ana

Zavadlav, za prevode pa so poskrbeli Iva Kosmos v hrvaščino, Darko Spasov v makedonščino,

Romeo Horvat v romščino ter Sergio Sozi v italijanščino, Magda Berden v madžarščino in

Andrea Švab v nemščino. Vse skupaj pa je uredila Gaja Kos. Slikanica ima 23 strani, postavitev

formata je pokončna (26 × 20 cm). Vezava je trda.

Zgodba govori o Jakobu in muci Mici, ki se rada igra. Nekega dne je mama v stanovanje

prinesla smrečico, bila sta zelo vesela. Jakob je smrečico okrasil z bleščečimi okraski, muca

Mica pa mu je nagajala. Mislila je, da ji je Jakob pripravil igračo, zato se je zabavala tako, da

je skakala in spravljala obeske z vej. Jakob pa se je jezil. Zvečer se je muca Mica spraševala,

zakaj je Jakob tako lepo okrasil dnevno sobo s čudovito smrečico, zvezdicami in venčkom.

Zjutraj, ko je zagledala zavoje z velikimi pentljami, pa je ugotovila, da je Jakob stanovanje

okrasil za skrivnostnega obiskovalca. Le kdo bi to bil? Ni vedela, vedela pa je, da so bili vsi

veseli in srečni. Tudi ona in papagaj sta bila vesela, kajti ta obiskovalec ni pozabil nanju.

35

7.6.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Naslovnica je rumeno modre barve, in sicer levi kot je rumene barve, desni zgornji pa modre

v sredini pa se te dve barvi prelivata. Desni rob je rdeče barve. Na naslovnici je ilustracija na

kateri je v levem kotu lepo okrašena smrečica, pod smrečico pa je škatla z okraski. Po smrečici

pleza muca Mica in se igra z okraski. Ilustracija na naslovni strani je povsem nov motiv, saj ga

ne najdemo v slikanici, torej ni motiv iz slikanice. Nad ilustracijo je z modro barvo napisano

ime avtorice in ilustratorke ter manjši naslov zbirke O Jakobu in muci Mici ter z zeleno barvo

in z velikimi črkami naslov knjige v slovenščini Novoletna smrečica, pod tem pa so naslovi

različnih barvah in jezikih. Na zadnji strani naslovnice pa z zeleno piše Kdo je pod smrečico

položil darila? ter nato pod ilustracijo v isto besedilo le v štirih različnih jezikih. Med besedilom

slovenskim in tujimi je ilustracija, na kateri je škatla, z okraski iz nje pa vidimo repek in tačko

muce Mice. Tudi ilustracija na zadnji naslovni strani je povsem nov motiv, saj ga ne najdemo

v slikanici, torej ni motiv iz slikanice.

Vezni listi so temno zelene barve kot smreka. Listi so neilustrirani ter identični spredaj in zadaj.

Na notranji naslovnici nad ilustracijo je napisano ime avtorja, naslov zbirke ter naslov slikanice

v slovenščini in tujih jezikih. Na ilustraciji je upodobljena škatla, na kateri piše okraski, pentlje,

zvezde in smrečice, okoli škatle pa je venček, lučke in okraski. Gre za povsem nov motiv, ki ga

v slikanici ni. Pod slikanico pa je ime ilustratorke.

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. Muca se rada igra. Ilustracija je dvostranska. V veliki dnevni sobi se v levem

spodnjem kotu muca Mica igra z vrvico vlakca. Za

predalnikom pa jo opazuje deček.

2. Jakobova mama je v sobo prinesla smrečico

in muca Mica je bila zelo vesela.

Jakob smrečico krasi in nanjo obeša bleščeče

okraske.

Muca pa se sprašuje, ali ji pripravlja novo

igračo, da se bo lahko igrala.

Ilustracija je dvostranska. Sredi velike dnevne sobe stoji

smrečica. V levem spodnjem kotu so tri škatle z okraski.

Jakob pa stoji na stolu in krasi smrečico.

Muca Mica sedi na preprogi in ga opazuje.

3. Muca Mica se igra tako, da obeske, ki so že

na smrečici, spravlja na tla.

Ilustracija je enostranska. Na njej je velika smrečica

okrašena z okraski. V desnem spodnjem kotu je muca

Mica, ki se igra z okraski, na tleh pa že ležita dva okraska.

Jakob jo opazuje.

4. Jakob se jezi, ko vidi Mico, ki skače proti

vejam.

Ni napravil tega zanjo, zato mu ni všeč, ker

mu nagaja in jih mora ponovno obešati.

Ilustracija je enostranska. Na njej je velika smrečica

okrašena z bleščečimi okraski. Na tleh pa leži veliko

obeskov. V levem spodnjem kotu Muca Mica stoji na

škatli in poskuša z veje spraviti še več obeskov.

Na desni strani smrečice pa stoji Jakob zamišljeno in

jezno gleda muco Mico.

36

5. Muca Mica se sprašuje, zakaj je Jakob

postavil smrečico in na okna nalepil srebrne

zvezdice, na vrata pa obesil venček ...

Ilustracija je dvostranska. Sredi velike dnevne sobe v temi

stoji lepo okrašena smrečica, v ozadju so na oknih srebrne

zvezdice, na velikih steklenih vratih pa visi venček.

Pred smrečico leži muca Mica.

6. Zjutraj je pod smrečico zagledala zavoje z

velikimi pentljami. Prepričana je bila, da je

Jakob okrasil stanovanje zaradi

skrivnostnega obiskovalca.

Ilustracija je dvostranska. Sredi velike dnevne sobe stoji

smrečica, pod njo pa je veliko daril v različnih zavojih s

pentljami. Na desni strani smrečice v košari sladko spi

muca Mica.

7. Jakob in njegova mama sta se razveselila

daril, muca Mica pa nikoli ni izvedela, kdo je

pod smrečico položil darila.

Ilustracija je dvostranska. Na sredini velike dnevne sobe

stoji lepo okrašena smrečica. Poleg smrečice sedita

nasmejana mama in Jakob, ki se igra z rdečim in modrim

avtomobilčkom.

V levem spodnjem kotu leži muca Mica in se igra s trakom

pentlje in zavoji od daril.

8. Skrivnosti obiskovalec pa ni pozabil na

Jakobovega papagaja in na muco Mico.

Čopko je dobil sipino kost, prevezano z

modrim trakcem, Muca Mica pa je dobila

okrogel zavoj, povezan z rdečim trakcem, ker

ga je skrila pod kavč ne vemo, kaj je dobila.+

Ilustracija je dvostranska. V desnem spodnjem kotu je

kavč, pred njim pa velika rdeča pentlja. Za kavčem pa se

skriva muca, saj vidimo le rep in del trupa. Nad kavčem

je kletka, v kateri je papagaj. V kljunčku ima darilo

prevezano z modrim trakcem.

Skozi okno in velika steklena vrata vidimo Jakoba in

mamo, ki se igrata na snegu.

9. Venček, stanovanje, vrata, stol, okno, soba,

papagaj in okrasek, torej 8 besed v

slovenščini in v različnih jezikih.

Ilustracija je dvostranska. Na sliki je del hiše ali

stanovanja. Jakob in muca Mica z veliko rdečo pentljo in

belimi pikami stojita pred vhodnimi vrati in nas povabita

v stanovanje. Na vhodnih vratih visi venček. Skozi okno

hiše vidimo sobo. Na okenski polici pa sedi moder

papagaj. Pod oknom pa stoji lepo okrašena smrečica z

bleščečimi okraski. Tabela 6: Besedilo in ilustracija v slikanici O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije so dvostranske in enostranske (na str. 6 in 7). Besedilo je postavljeno na barvno

enovite dele ilustracij (na stene in zidove v stanovanju), in sicer ob in nad ilustracijo. Besedilo

ne prekriva ilustracij. Črke so modre barve. Z vsebinskega dela ilustracije zgodbo dopolnjujejo

in bogatijo. Besedilo ne omenja časovnega dogajanja, iz ilustracij pa lahko razberemo, da gre

v prvih prizorih za dan, saj skozi okno vidimo svetlobo in dvorišče, ki nakazujejo dan, in v

petem prizoru lahko razberemo, da gre za noč, saj skozi okno vidimo modro svetlobo, ki

nakazuje temo. Šele v zadnjih treh prizorih iz besedila izvemo, da gre za jutro (zjutraj).

Ilustracije vsega ne nakažejo in razkrijejo, saj so določeni deli upodobljeni šele na naslednji

strani ali pa že na ilustraciji prej.

Snov: okraševanje smrečice

Tema: novoletna smrečica

Motivi: novoletna smrečica, okraski, darila

Glavni knjižni liki: deček Jakob in muca Mica

Stranski knjižni liki: mama, papagaj Čopko

Književni čas: dan in noč (večer)

Književni prostor: dnevna sob

37

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: komplementarna

7.6.2 Predstavitev izbranega dela O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica

v vrtcu

Slikanico iz zbirke O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica sem predstavila v skupini B.

Otroke sem povabila v polkrog, kjer so se dobro namestili. »Spet si prišla, kaj imaš danes za

nas, kaj boš prebrala?« Povedala sem jim, da imam tudi danes s seboj eno knjigo, in sicer

slikanico Barbare Hanuš z naslovom O Jakobu in muci Mici, Novoletna smrečica. Ogledali smo

si naslovnico ter ilustracije. Otroci so skozi ilustracije ugotovili, da zgodba govori o tem, kako

je Jakob krasil smrečico. Povedala sem jim, da je slikanico ilustrirala Ana Zavadlav ter

preverila, ali so si zapomnili, kdo je ilustrator. Deček je ogovori, da tisti, ki slika slike, deklica

pa ga je popravila, da je tisti, ki prebere knjigo in nato nariše sliko oz. ilustracijo. Otroke sem

povabila k poslušanju zgodbe. Med branjem me je deček popravil: »Ej, Barbara, ni smrečica,

smreka je.« Nato me je popravila še deklica, da je smreka. Ustavila sem se in jim razložila, da

je bolj pravilni izraz smreka, vendar je avtorica v slikanici zapisala smrečica, vendar sta oba

izraza pravilna. Zgodbo sem jim najprej prebrala v slovenskem jeziku in ugotovili so, da so

skozi ilustracije pravilno napovedali vsebino zgodbe. Zgodbo smo obnovili ter se pogovarjali.

Na vprašanje, ki je zastavljeno tudi na zadnji strani knjige Kdo je pod smrečico položil knjigo?,

so odgovorili, da ne vem, lahko je Dedek Mraz ali Božiček, lahko pa tudi Miklavž in prinese

darila.

Spoznali smo osem besed in ugotovili smo, da sta slovenščina in hrvaščina malo podobni, saj

sta besedi vrata in soba enaki v obeh jezikih. Besede venček - venčić, stanovanje – stan, okno

– prozor, okrasek – ukras pa se med seboj razlikujejo. Ugotovili smo, da pri besedah papagaj –

papiga, pentlja – mašna mi rečemo mašna in papiga (hrvaško), čeprav sta pentlja in papagaj

pravilni slovenski besedi. Razložila sem jim, da je to narečje in mi tako rečemo, ker živimo zelo

blizu hrvaške meje in smo nekatere besede prevzeli od njih.

38

7.7 Mali morski ježek in mala morska deklica.

Barbara Hanuš, Mojca Cerjak: Mali morski ježek in mala morska deklica. Ljubljana: DZS:

1998.

Slika 12: Naslovnica slikanice Mali morski ježek in mala morska deklica.

Slikanica Mali morski ježek in mala morska deklica je izšla s podporo Ministrstva za kulturo

Republike Slovenije. Izšla je leta 1998 pod Zbirko Vrtavka številka 21 ter v založbi DZS, d. d.,

natisnila pa jo je tiskarna Mladinska knjiga. Slikanico je ilustrirala Mojca Cerjak.

Slikanica ima 30 strani, format je pokončen (23 × 21 cm), vezava je trda.

Slikanica je razdeljena na poglavji o malem morske ježku in mali morski deklici. Mali morski

ježek ima štiri podpoglavja, in sicer Igraj se z mano, Modrin – bolj modre, bolj sončen, Kje je

ježkov dom in Najbolj skrite želje se izpolnijo. Obe poglavji in podpoglavja so med seboj

povezani in tvorijo celoto.

Mali morski ježek

Igraj se z mano

V zalivu Malega mesta med malimi in velikimi ribami, med rakovicami, med polži je

živel majhen morski ježek. Čeprav je sonce grelo vodo, je bil za ježka to dan kot vsi

drugi. Rad bi se igral, a ni imel prijateljev, saj se z njim ni nihče hotel igrati. Bil je

žalosten. On se ni znal skrivati, tudi teči ni znal in ni znal loviti kamenčkov, saj se je bal

za svoje bodice. Bil je ponosen na njih, a prav zaradi njih so se ga vsi bali. Hobotnici

je potožil, da nima prijateljev in je čisto sam. Bila je začudena, kajti vsi imamo

sorodnike, ježek pa teh izrazov ni poznal. Hobotnica je razmišljala, najbrž si v tem

zalivu po pomoti, bil je žalosten in nič več ni pripovedoval pravljic in nič več ni pel,

zato so se zbrali vsi prebivalci malega zaliva in sprejeli predlog, da ježku pomagajo priti

do zaliva, kjer je veliko ježkov. Na pomoč so poklicali malo morsko deklico ter se ob

tem zavedali, da so našli pravo rešitev

39

Modrin – bolj moder, bolj sončen

Hobotnica je dobila nalogo, da plava v tretji zaliv in poišče malo morsko deklico. Njen

dom je bil v tretjem zalivu, v skali, obdani z najlepšimi školjkami in z zlato travo v

postelji. Živela je sama, pri njej pa je bil vedno prostor za številne živali. Hobotnica je

mali morski deklici povedala zgodbo o malem morskem ježku in se odločila, da mu

pomaga. Pozdravila je vse prebivalce malega zaliva, nato je dvignila malega ježka v

naročje in ga odpeljala v Modrin, kjer bo imel ježek veliko prijateljev. Bil je presrečen,

ko je videl, koliko ježkov živi tu. Zahvalil se je morski deklici in bil presrečen ob

velikem kamnu v družbi ježkov, ki so ga lepo sprejeli. Počutil se je kot doma.

Pripovedovali so si zgodbe in tudi ježek jim je pripovedoval zgodbe o Malem zalivu.

V Modrin so v poletnih dneh so se prihajali kopat otroci ter zmotili mir zaliva. Vse živali

so se poskrile, ježki pa so ostali na morskem dnu in molče opazovali premikajoče noge

pred seboj. Ko je sonce utonilo, je v Modrinu zavladala tišina, a je bilo naslednji dan

zopet veselo. Voda ga je ponesla bliže obali, takrat pa ga je zabolelo in zlomil si je tri

bodice, ob tem pa zaslišal glasen jok dečka.

Kje je ježkov dom

Dečka je potolažila mamica, k ježku pa je prišla deklica, ga previdno vzela v roke in ga

božala, saj je vedela, da tudi njega boli. Otroci so opazovali ježka. Ježek se je vsem zdel

čudovit, zato je tudi mamica dovolila, da ga deklica Ana odnese domov. V banji mu bo

naredila dom iz peska, mivke, morske trave in kamenja. Tako je ježek dobil novi dom

v malem obmorskem mestu, v drugem nadstropju rumenega bloka. Deklica mu je

uredila čudovit dom in mu prinašala svežo vodo. Vsak popoldan po šoli se je

pogovarjala z njim ob banjici in ježek je čutil, da ima prijateljico. Čez čas je začel

pogrešati Modrin in to je opazila tudi Ana. Obljubila mu je, da ga spomladi odpelje

nazaj. Obljubo je držala in ježka vrnila v Modrin. Vsi so bili veseli, ko se je vrnil in

ježek jim je pripovedoval, kako živijo ljudje.

Najbolj skrite želje se izpolnijo

V Modrinu je spet vse teklo svojo pot, ježki so bili skupaj in bilo je glasno poletje. Za

malega morskega ježka je bil poseben dan, saj je živel v pričakovanju, da ga obišče Ana.

Čutila sta, da pričakujeta eden drugega in srečanje je bilo vedno nepozabno. Vsi otroci

so hodili v Modrin in uživali. Nekoč pa so otroci ujeli ribico, niso vedeli, kaj bi z njo,

Ana pa je predlagala, da jo vržejo nazaj v vodo in si nekaj zaželijo. Vsak si je nekaj

zaželel, ribica pa jim je pohala in odplavala.

40

Mala morska deklica

Po tistem, ko so si otroci nekaj zaželeli, se je Modrin spremenil, postal je zaliv najlepših

školjk. Otroci so bili veseli vsak dan novih školjk in bili so prepričani, da jih je takrat

obiskala mala morska deklica. In res v Modrin se je naselila mala morska deklica, v

hišico iz školjk, ki jih je pošiljala na obalo. Vendar videl je ni nihče. Nekega dne so

prihrumeli stroji, saj so želeli v Modrinu postaviti hotel z bazeni in tobogani. Delavci

so hiteli z deli in izkopali veliko jamo in ko so se zjutraj vrnili jame ni bilo več. Zato so

tisti dan izkopali še globljo jamo ter robove obložili s skalami, a naslednji dan jame ni

bilo več. Vsi so prišli pogledat, kaj se dogaja in odločili so se, da poskusijo še enkrat.

Jama je bila sedaj res globoka in močno utrjena, celo noč so opazovali. Videli so, kako

je morje naraslo in jama je izginila, delavci so bežali in se nikoli več niso vrnili.

Otroci so poznali odgovor, a ga nikomur niso zaupali. Mala morska deklica jim je

pomagala, saj nikoli ne bi dovolila, da bi otroci ostali brez Modrina. In še danes so tam

najlepši kamni in školjke, otroci pa se veselo igrajo.

7.7.1 Analiza slikanice

Naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica

Na naslovnici je na belo podlago z modro barvo narisana gladina morja. Prevladuje modra

barva. Na ilustraciji je mala morska deklica, ki v eni roki drži morskega ježka. Z drugo roko pa

se naslanja na veliko skalo. Na dnu morja so majhni in veliki kamni, morske zvezde, školjke,

alge, naokoli pa plavajo male ribe. Na vrhu piše ime avtorja, nato pa z velikimi rdečimi črkami

naslov Mali morski ježek in mala morska deklica, pod naslovom pa je ime ilustratorke.

Ilustracija na naslovni strani je povsem nov motiv, saj ga ne najdemo v slikanici, torej ni motiv

iz slikanice, prav tako sta na zadnji strani naslovnice dva delavca, ki bežita pred valom.

Ilustracija na zadnji naslovnici je nadaljevanje oz. druga stran Modrina (zadnje ilustracije v

slikanici).

Vezni listi so ilustrirani in identični spredaj in zadaj, saj je na beli podlagi ilustracija morja oz.

morske gladine, kjer so morski ježki, ribe in alge pri veliki skali.

Na notranji naslovnici prav tako najprej piše ime pisateljice, nato naslov slikanice, pod

naslovom pa ime ilustratorja. Pod besedilom pa je ilustracija, kjer na velikem kamnu ali skali

upodobljena deklica v zelenih kopalkah z ježkom v roki.

41

BESEDILO ILUSTRACIJA

1. V majhnem zalivu je bilo veliko prebivalcev,

a z ježkom se ni želel nihče igrati. Prosim,

igraj se z mano, je prosil ribico, ki ga je

zavrnila, češ, da bode. Tudi rakovica se mu

je previdno približala, ga pozdravila in odšla

stran. Njena najmlajša sestrica mu je igrivo

vrgla kamenček, a že naslednji hip zbežala.

Ilustracija je enostranska. V desnem zgornjem kotu je

osamljeni mali morski ježek. Ribica plava stran od njega.

Mala rakovica pa se skriva za veliko skalo v spodnjem

desnem kotu. Na morskem dnu so kamenčki, skala,

majhne ribice v ozadju, morska trava in školjke. Na veliki

skali so dve morski zvezdi. V ilustraciji prevladuje

modro-zelena barva. Dominanta ilustracije pa je riba, ki

izstopa iz slikanice ter beži stran od ježka.

2. Včasih pride na klepet hobotnica in ježek ji

potoži, kako je osamljen in čisto sam.

Na belo podlago je narisana mala ilustracija morske

gladine, kjer me algami, travo in kamenjem v levem

spodnjem kotu sameva mali morski ježek. Nad njim pa

plava hobotnica modre barve.

3. Zbrali so se prebivalci malega zaliva,

hobotnica pa je vodila posvet. Imeli so

okroglo mizo in vsak je predlagal svoj

predlog.

Na belo podlago je narisana ilustracija, kjer so v krogu

postavljeni kamni, na katerih sedijo rakovica, morska

zvezda, velika riba, školjka z biserom, meduza, morski

konjiček in majhna riba. Hobotnica vodi razgovor, z lovko

pa si podpira glavo, kot da razmišlja.

4. Dogovorijo se, da poiščejo malo morsko

deklico in ji povedo ježkovo zgodbo, kajti

bili so prepričani, da jim bo pomagala.

Hobotnica je bila tista, ki je deklico obiskala

v njenem domu za temi skalami, obdana s

školjkami.

Na belo podlago je z modro barvo narisana morska

gladina. Mala morska deklica sedi na eni od treh skal ter

je obdana s školjkami. V desnem zgornjem kotu na veliko

skalo prisede svetlo modra hobotnica.

Mala morska deklica gleda v smeri hobotnice, kar lahko

razumemo kot poslušanje zgodbe o ježku.

5. Ježka je prijela in ga odpeljala v čudoviti

zaliv, ki se je imenoval Modrin.

Ilustracija je enostranska. V desnem spodnjem kotu je

velika skala, na kateri sta dve zvezdi, okoli pa je obdana z

algami in travo.

Okoli skale so v polkrogu postavljeni manjši in veliki

kamni, ob njih pa prebivajo ježki. Na morski gladini so

ribe, polži in zvezde. Na ježku so vidne oči in nasmejana

usta. V levem robu ilustracije je mala morska deklica, ki

gleda v smeri ježka.

6. Ježek se je pomikal vedno bližje obali, takrat

pa ga je zabolelo, kajti nanj je stopil deček in

med tem časom, ko je deček jokal, je deklica

poiskala ježka in ga tolažila.

Na beli podlagi je majhna ilustracija mame, ki sedi na

skali pod drevesom z dečkom v naročju ter ga tolaži.

Deklica v zelenih kopalkah pa pleza po skalah in išče

malega morskega ježka.

7. Ježka je odnesla domov v drugo nadstropje

rumenega bloka in ga z nabrano mivko,

kamenčki, travo položila v banjico ter ga

vsak dan opazovala ter se z njim pogovarjala.

Na okenski polici je steklena banjica, v kateri je morski

ježek. Deklica in njen bratec stojita na stolih, se z njim

pogovarjata in ga opazujeta. Nagib glave pove, da gledata

v smeri ježka.

Skozi okno pa lahko vidimo rumeno pobarvan blok.

8. Deklica je ježka vrnila v morje in ga

obiskovala ter se z njim pogovarjala.

Na beli podlagi je majhna ilustracija v barvi sončnega

vzhoda ali zahoda. Deklica sedi na skali, v naročju pa ima

malega morskega ježka. S pogledom in nagibom glave je

ilustratorka nakazala smer, kamor gleda.

9. Nekoč so otroci ujeli malo ribico. Izpustili so

jo nazaj v morje ter si nekaj zaželeli.

Pod drevesom so skale in kamenje razporejeni je v krogu,

otroci sedijo na skalah v polkrogu in opazujejo deklico, ki

je izpustila malo rumeno ribico. Na dnu morja ob skali je

tudi ježek. Z nagibom glave vemo, da otroci gledajo

ribico.

10. V zalivu se je nekaj spremenilo, Modrin je

postal zaliv najlepših školjk in kamnov.

Otroci so se veselili vedno novih.

Na beli podlagi je mala ilustracija, na kateri imajo otroci

v rokah školjke. Na njihovih obrazih so sledi nasmeška.

Skale so postavljene ena zraven druge od največje do

najmanjše (kot stopnice.

42

11. Nekega dne so v Modrin prihrumeli stroji.

Zgraditi so hoteli hotel z bazenom in

tobogani.

V ozadju so zgroženi otroci (eden deček se drži za glavo,

drugi pa si pokriva oči).

Čez celotno ilustracijo je narisan velik stroj.

12. Naraslo je morje, dvignili so se valovi in

jame ni bilo več. In delavci se niso nikoli več

vrnili. Mala morska deklica je otrokom

pomagala, saj ni dovolila, da bi ostali brez

Modrina, školjk in kamenčkov.

Na beli podlagi je ilustracija, kjer morska deklica steguje

roke v zrak. S čimer je ilustratorka želela nakazati, da se

dvigne morje in naredi val.

Tabela 7: Besedilo in ilustracija v slikanici Mali morski ježek in mala morska deklica.

Odnos med besedilom in ilustracijo

Ilustracije so enostranske. Besedilo je postavljeno na bel list papirja, in sicer ločeno od

ilustracije. Slikanica ima več besedila in malo ilustracij. Lahko pa iz ilustracij razberemo večji

del zgodbe. Črke so črne barve. Z vsebinskega dela ilustracije zgodbo ne dopolnjujejo in je ne

bogatijo, saj zgodba v ilustraciji pripoveduje isto zgodbo. Ilustracij je malo, zato ne nakažejo

vsega. Zadnja ilustracija pa se nadaljuje na zadnji naslovnici, tako da vidimo drugo stran (ko

delavci bežijo pred valom).

Snov: Mali morski ježek nima prijateljev

Tema: prijateljstvo

Motivi: morje, prijateljstvo, dom, družina, pomoč

Glavni knjižni liki: mali morski ježek, mala morska deklica

Stranski knjižni liki: mama, bratec Jan, deklica Ana, otroci, velike in male ribe (oslič), ježki ,

polži, hobotnica, rakovica. delavci

Književni čas: dnevi in noč

Književni prostor: mali morski zaliv, Modrin, stanovanje v drugem nadstropju rumenega bloka,

gladina morje, zaliv za tremi skalami obdan s školjkami

Pripovedovalec: tretjeosebni

Zgradba zgodbe: simetrična

7.7.2 Predstavitev izbranega dela Mali morski ježek in mala morska deklica v

vrtcu

Slikanico O malem morskem ježki in mali morski deklici sem predstavila v skupini B, ker se mi

je zdela bolj težko razumljiva in bolj primerna za to starostno skupino.

Otroke sem povabila na blazino, kjer so se dobro namestili. »Spet si prišla, a boš tudi danes

brala o Jakobu in muci Mici, pa v » čudnih jezikih«.« Povedala sem jim, da imam sicer danes s

seboj eno slikanico Barbare Hanuš, vendar z naslovom Mali morski ježek in mala morska

deklica. Ogledali smo si naslovnico ter ugotovili, da bo nit zgodbe morje, morski ježek in

morska deklica. Povedala sem jim, da je slikanico ilustrirala Mojca Cerjak ter jih povabila k

43

poslušanju zgodbe. Med branjem so postajali otroci nemirni, proti koncu zgodbe me nekateri

niso več poslušali, zato sem jim postavila vprašanje, kaj mislite, da se bo zgodilo in jih tako

motivirala k poslušanju zgodbe. Po mojem mnenju je knjiga predolga za to starostno obdobje,

mogoče pa sem naredila napako in bi morala brati slikanico po poglavjih in podpoglavjih ter v

premorih in ne v celoti.

Po prebrani zgodbi smo skozi pogovor in ilustracije obnovili zgodbo. Ker so začeli govoriti

eden čez drugega, so nato na zastavljena vprašanja odgovarjali z dvigom rok. Nekateri otroci

so mi povedali, da so imeli tudi oni takšno izkušnjo z ježkom, da so stopili nanj.

Da morski ježki obstajajo in so navadno v skupini, smo spoznali, zato sem otroke vprašala, ali

morske deklice obstajajo. Mnenja so bila deljena, nekateri verjamejo v morske deklice, drugi

ne, spet drugi pa so mnenja, da gre samo za veliko ribo v morju.

Pogovarjali smo se o živalih v morju in kmalu je pogovor zašel v počitnice in morje, otroci so

pripovedovali, kam grejo med počitnicam, kaj bodo vzeli s seboj, kaj počnejo na morju …

44

8 SKLEP

Kod bodoča vzgojiteljica se zavedam pomembnosti književnosti v vrtcu. Menim, da otrok

skozi književnost in poleg spontane ter domišljijske igre ohranja otroške značilnosti, ki ga

oblikujejo, razvijajo in bogatijo. Prav tako pa ob književnosti otrok raziskuje, se uči, osvaja in

odkriva svet.

Ob tem pa se strinjam z različnimi teoretiki, da je slikanica prva knjiga, s katero se otrok sreča

in ob njej poleg oblike, tipa … prepozna ilustracijo. Menim, da je naloga vzgojitelja, da otrokom

omogoči čim več dejavnosti na področju mladinske književnosti ter nameni veliko časa

rokovanju s knjigami, primernimi njihovi starosti.

Vsaka slikanica pripoveduje dve zgodbi, in sicer likovno in literarno zgodba. Od vzgojiteljev,

staršev in drugih pa je odvisno, kako bodo otroku predstavili zgodbo. Zgodbo moramo znati

prebrati tako, da jo otrok z veseljem posluša in jo obenem doživlja, opazuje, raziskuje in pride

do novih znanj in spoznanj. Ob ilustracijah se otrok uči novih stvari in jih primerja s tistimi, ki

jih pozna.

V prvem delu diplomske naloge sem se posvetila teoretičnim spoznanjem o slikanici ter

predstavila avtorico Barbaro Hanuš ter ilustratorje Petra Škerla, Bojano Dimitrovski, Mojco

Cerjak in Ano Zavadlav.

V drugem delu pa sem sedem izbranih slikanic Barbare Hanuš analizirala ter jih nato predstavila

v vrtcu. Otrokom sem predstavila avtorico in ilustratorje ter prebrala zgodbo. Otroci so zgodbe

pozorno in z navdušenjem poslušali ter po prebrani zgodbi sodelovali z menoj.

Ob izbranih slikanicah Barbare Hanuš in praktičnem delu v vrtcu lahko zastavljene

predpostavke oz. hipoteze zavržem ali potrdim.

Predpostavka 1: V izbranih slikanicah prevladujejo motivi, ki so bližje otrokom.

Potrjujem to predpostavko, saj v izbranih slikanicah prevladujejo motivi, ki jih otroci poznajo,

razumejo in so jim blizu. Prevladujejo motivi, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju

(gozd, travnik, darila, torta, morje, dom, družina, prijateljstvo, zdravo življenje …).

45

Predpostavka 2: Izbrane slikanice so primerne za predšolskega otroka oz. za starostno obdobje

od 2 do 4 let.

Predpostavko delno potrjujem, saj je bila slikanica Mali morski ježek in mala morska deklica

predolga in so postali nekateri otroci nemirni, sem pa skozi pogovor ugotovila, da so kljub temu

razumeli vsebino zgodbe. Menim, da so vse ostale izbrane in predstavljene slikanice primerne

za predšolske otroke stare od 2 do 4 let tako besedilno kot preko ilustracij.

Predpostavka 3: Izbrane slikanice imajo pozitiven vpliv na otroka

Predpostavko potrjujem. Otroci so se ob slikanicah veliko naučili. Spoznali so pomen slikanice,

kako je pomemben odnos med ilustracijo in besedilom ter kako pomembna sta ilustracija in

besedilo. Naučili so se novih besed in obnovili besede, ki so jih že poznali. Ob slikanicah so

uživali, kar se je videlo na njihovih obrazih. To je edino pravilno, saj otroci potrebujejo pravljice

ne samo za to, da skozi njih spoznajo svet, se učijo, temveč je to dobro tudi za njihov razvoj.

Predpostavka 4: Otroci z navdušujem spremljajo izbrane slikanice in postavljajo zanimiva

vprašanja.

Tudi to predpostavko potrjujem. Otroci so me pozorno poslušali, si ogledovali ilustracije in se

smejali. Slikanice so poslušali z zanimanjem, saj sem se trudila, da sem slikanice predstavila

na zanimiv način. Otroci so z navdušenjem spremljali zgodbe, spraševali zanimiva vprašanja in

odgovarjali na moja vprašanja, zanimivo komentirali med branjem.

Tako kot sem bila jaz navdušena nad prebranimi slikanicami Barbare Hanuš, so bili nad njimi

navdušeni tudi otroci. Ves čas sem se trudila, da sem slikanice brala na njim zanimiv način ter

jih spodbujala k pozornemu poslušanju, opazovanju ilustracij in podrobnostim. Ob prebranih

delih smo uživali, se smejali ter se ob njim marsikaj naučili. Spoznali smo novo besede, obnovili

znanje in se naučili novih besed v tujih jezikih.

46

9 VIRI

Hanuš, B. (2014). Beti in Cej nakupujeta. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hanuš, B. (1998). Mali morski ježek in mala morska deklica. Ljubljana: DZS.

Hanuš, B. (2013). Različna sva, rada se imava. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hanuš, B. (2013). Kje živijo živali? Ljubljana: Maribor.

Hanuš B. (2010). O Jakobu in muci Mici – Novoletna smrečica. Dob pri Domžalah: Miš.

Hanuš, B. (2009). O Jakobu in muci Mici – Rojstni dan. Dob pri Domžalah: Miš.

Hanuš, B. (2011). O Jakobu in muci Mici – Maškare. Dob pri Domžalah: Miš.

47

10 LITERATURA

Ana Zavadlav (b. l.) Pridobljeno dne 19. 5. 2017 iz http://www.zalozbamis.com/avtor/ana-

zavadlav-2/.

Batič, J. (2015). Branje slikanice v funkciji razvijanja multimodalne pismenosti . Didakta,

št. 183 (letnik 25), str. 53–55.

Batič, J., Haramija, D. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga: revija za vprašanja

mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, št. 89

(letnik 41) str. 5–19.

Bojana Dimitrovski (b. l. ). Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz

http://www.bojanadimitrovski.com/bio/.

Dimitrovski Bojana (b. l.). Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://licnahisa.com/3845.

Dolinšek, Bublič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: strokovni priročnik z

nasveti za kreativno uporabo slikanic. Ljubljana: Epta.

Hanuš Barbara (b. l.) Pridobljeno 21. 3. 2017, iz http://www.zalozbamis.com/avtor/barbara-

hanus-2/.

Haramija, D., Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Podjetje za promocijo

kulture Franc – Franc.

Haramija, D., Batič, J. (2016). Pomen multimodalne pismenosti za branje slikanic. V

Zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov/Mednarodni posvet Partnerstvo

Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij 2016.

(str. 34–48). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga

Kobe, M. (2004). Uvodna beseda o slikanici. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske

književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev št. 59, str. 41–42.

Fox, P. (1997). Za ljubitelje knjig. V Konte, B. (Ur.) V dar in spomin. (str. 39) Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Poulsson, E. (1997). Za ljubitelje knjig. V Konte, B. (Ur.) V dar in spomin. (str. 39)

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Škerl Peter (b. l.). Pridobljeno dne 20. 5. 2017 iz http://www.peterskerl.com/zivljenjepis

Žugelj, E. (2016). Delo učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ustvarjalno

in povezovalno. Pridobljeno dne 19. 5. 2017 iz

http://www.rodnagruda.si/zgodilo_se_je/2016042010384278/.