DIPLOMSKO DELO -POPRAVEK -LEKTORIRANJE · V moški športni gimnastiki se tekmuje na šestih orodjih (parter, konj z ro čaji, krogi, preskok, bradlja in drog) ekipno, v mnogoboju

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za izobraževanje trenerjev

DIPLOMSKO DELO

DANIJEL ŠTRAUS

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za izobraževanje trenerjev

Diplomsko delo

MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA

Mentor: Doc. dr. Edvard Kolar Kandidat: Danijel Štraus

Somentor: Sebastijan Piletič, prof. ŠVZ

Maribor, 2009

Lektorica:

Nina Polanec, prof. slovenščine

Prevajalka:

Saša Majcenič, prof. angleščine

UNIVERZA V MARIBORU


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc.dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu

Piletiču, prof. ŠVZ, za nasvete in kritične pripombe pri nastajanju moje diplomske

naloge.

Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske

naloge.

Posebna zahvala gre moji družini, ki me je ves čas študija spodbujala.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisani Danijel Štraus, rojen 25.03.1961, študent Pedagoške fakultete Univerze

v Mariboru, smer Trener izbrane športne panoge – Športna gimnastika, izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Moška športna gimnastika pri mentorju docentu

dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu Piletiču, prof. ŠVZ, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso

prepisani brez navedbe avtorja.

Podpis študenta:

____________________

Maribor, ________________

POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom Moška športna gimnastika sem nalogo razdelil na

več sklopov, ki zajemajo kratek zgodovinski pregled, organizacijo v

mednarodnem in domačem prostoru, značilnosti moške športne gimnastike,

pravila za ocenjevanje in kriterij za uvrstitev na olimpijske igre ter tekmovalne

uspehe slovenskih telovadcev.

Gimnastiko so poznala že ljudstva starih civilizacij in šele na prehodu iz 18. v 19.

stoletje je pričela dobivati podobo moderne športne gimnastike. Najbolj zaslužen

za to je nemški pedagog Friedrich Ludwig Jahn (1778-1852), ki velja za očeta

sodobne športne gimnastike. Večina telovadnega orodja je narejena po njegovih

zamislih. Na Slovenskem se je športna gimnastika pričela organizirano razvijati

proti koncu 19. stoletja, predvsem po zaslugi Viktorja Murnika.

V mednarodnem prostoru je za športno gimnastiko zadolžena mednarodna

gimnastična zveza (FIG-a), ki skrbi za izvedbo največjih gimnastičnih tekmovanj

(udeležba na olimpijskih igrah, svetovna prvenstva, finale svetovnega pokala) in

pomaga pri organizaciji ostalih mednarodnih tekmovanj. Za delovanje in razvoj

športne gimnastike v Sloveniji je zadolžena Gimnastična zveza Slovenije, ki je

tudi članica FIG-e.

V moški športni gimnastiki se tekmuje na šestih orodjih (parter, konj z ročaji,

krogi, preskok, bradlja in drog) ekipno, v mnogoboju in po posameznih orodjih.

Uspešnost vsakega posameznega tekmovalca se določi z ocenjevanjem, ki mora

biti v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje mednarodne gimnastične zveze (FIG).

Posebna pravila veljajo za uvrstitev na olimpijske igre.

Slovenski telovadci veljajo za najuspešnejše športnike v Sloveniji, kar dokazuje

število osvojenih zlatih, srebrnih in bronastih odličij z največjih tekmovanj

(olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, evropskih prvenstev in tekem za svetovni

pokal).

KLJUČNE BESEDE: moška športna gimnastika, značilnosti gimnastičnega

orodja, medalje slovenskih telovadcev.

ABSTRACT My diploma paper deals with Men's artistic gymnastics. The diploma is divided

in more chapters, which deal with historical review, organization on international

and national range, characteristics of Men's Artistic gymnastics and the rules for

judging and the criteria for placing on the Olympic Games. The last chapter is

focused on the Slovene gymnasts' achievements.

The nations of old civilizations knew gymnastics, but only in the late eighteenth

and early nineteenth centuries Friedrich Ludwig Jahn (1778–1852) created

exercises for men on apparatus that ultimately led to what is considered modern

gymnastics. In particular, Jahn crafted early models of the men’s apparatus.

At the end of the nineteenth century started to develop modern gymnastics in

Slovenia, especially because of Viktor Murnik.

The International Federation of Gymnastics (FIG) is the governing body of

competitive gymnastics. It takes care for participation on Olympic Games, World

Gymnastics Championships and Gymnastic World Cup. FIG also helps to

organize other international competitions. For operation and development of

Artistic Gymnastics in Slovenia is responsible Slovene Gymnastics Federation,

which is also a member of FIG.

Men compete on six different apparatus –events (Floor Exercise, Pommel Horse,

Still Rings, Vaults, Parallel Bars and High Bar). They can compete on individual

apparatus or on all six apparatus. The FIG draws up the rules, known as the Code

of Points, which regulate how gymnast's performance is evaluated. There are

special rules for participation on the Olympic Games.

Slovene gymnasts are considered to be the best sportsmen in Slovenia. The proof

of this are many gold, silver and bronze medals from the greatest competitions,

like Olympic Games, World and Europe Gymnastics Championship and World

Cup.

KEY WORDS: Men’s Artistic Gymnastics, characteristics of gymnastics

apparatus, medals Slovene gymnasts.

Danijel Štraus: Moška športna gimnastika

1

KAZALO Stran

1. UVOD ..................................................................................................................3 2. ZGODOVINA MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE...........................................5

2.1 Gimnastika starodavnih civilizacij ................................................................5 2.2 Gimnastika moderne dobe.............................................................................5 2.3 Gimnastika na Slovenskem .........................................................................6

2.3.1 Pred prvo svetovno vojno ....................................................................6 2.3.2 Med obema vojnama............................................................................7 2.3.3 Po drugi svetovni vojni........................................................................8 2.3.4 V samostojni Sloveniji.........................................................................8

2.4 Moška športna gimnastika na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih ..9 2.4.1 MŠG na olimpijskih igrah ...................................................................9 2.4.2 MŠG na svetovnih prvenstvih ...........................................................10

3. ORGANIZIRANOST MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE PO SVETU IN V SLOVENIJI............................................................................................................10

3.1 Organiziranost MŠG v mednarodnem prostoru .........................................10 3.1.1 Športne panoge znotraj FIG-e............................................................12 3.1.2 Kategorije tekmovanj MŠG v mednarodnem prostoru......................12 3.1.3 Pravica udeležbe tekmovalcev na posameznih tekmovanjih...............13 3.1.4 Vrste tekmovanj .................................................................................14 3.1.5 Model ekipnega tekmovanja.............................................................15 3.1.6 Tekmovalni sistem MŠG v mednarodnem prostoru ..........................16

3.2 Organiziranost MŠG v Sloveniji: ..............................................................17 3.2.1 Športne panoge GZS:...........................................................................17 3.2.2 Tekmovalni sistem MŠG v Sloveniji ...................................................18

4 ZNAČILNOSTI MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE.....................................19 4.1 Parter .........................................................................................................20

4.1.1 Zgodovinski razvoj parterja...............................................................20 4.1.2 Tehnične značilnosti parterja .............................................................22 4.1.3 Dimenzije in postavitev parterja........................................................23 4.1.4 Trenažni (vadbeni) pripomočki..........................................................23 4.1.5 Strukturne skupine prvin na parterju .................................................24 4.1.6 Značilnosti sestave na parterju..........................................................26

4.2 Konj z ročaji ..............................................................................................27 4.2.1 Zgodovinski razvoj konja z ročaji .....................................................27 4.2.2 Tehnične značilnosti konja z ročaji....................................................29 4.2.3 Dimenzije in postavitev konja z ročaji ..............................................29 4.2.4 Trenažni (vadbeni) pripomočki..........................................................30 4.2.5 Strukturne skupine prvin na konju z ročaji........................................31 4.2.6 Značilnosti sestave na konju z ročaji .................................................33

4.3 Krogi ........................................................................................................35 4.3.1 Zgodovinski razvoj krogov................................................................35 4.3.2 Tehnične značilnosti krogov ..............................................................36 4.3.3 Dimenzije in postavitev krogov.........................................................37 4.3.4 Trenažni (vadbeni) pripomočki..........................................................38 4.3.5 Strukturne skupine prvin na krogih ...................................................39 4.3.6 Značilnosti sestave na krogih.............................................................41

4.4 Preskok ......................................................................................................42 4.4.1 Zgodovinski razvoj preskoka.............................................................42 4.4.2 Tehnične značilnosti preskoka ...........................................................43 4.4.3 Dimenzije in postavitev preskoka......................................................44


2

4.4.4 Trenažni pripomočki..........................................................................45 4.4.5 Strukturne skupine prvin na preskoku ...............................................45 4.4.6 Značilnosti sestave na preskoku ........................................................47

4.5 Bradlja .......................................................................................................49 4.5.1 Zgodovinski razvoj bradlje ................................................................49 4.5.2 Tehnične značilnosti bradlje ..............................................................51 4.5.3 Dimenzije in postavitev bradlje .........................................................52 4.5.4 Trenažni pripomočki..........................................................................52 4.5.5 Strukturne skupine prvin na bradlji ...................................................53 4.5.6 Značilnosti sestave na bradlji.............................................................55

4.6 Drog...........................................................................................................56 4.6.1 Zgodovinski razvoj droga ..................................................................56 4.6.2 Tehnične značilnosti droga ................................................................58 4.6.3 Dimenzije in postavitev droga ...........................................................59 4.6.4 Trenažni (vadbeni) pripomočki..........................................................59 4.6.5 Strukturne skupine prvin na drogu ....................................................60 4.6.6 Značilnosti sestave na drogu..............................................................63

5. PRAVILA ZA OCENJEVANJE.........................................................................64 5.1. Pravila za udeležence tekmovanj ...............................................................65

5.1.1 Pravila za tekmovalce ..........................................................................65 5.1.2 Pravila za trenerje ................................................................................66 5.1.3 Pravila za sodnike ................................................................................66 5.1.4 Organizacija sodniške komisije na orodju...........................................67

5.2 Pravila za ocenjevanje .................................................................................69 5.2.1 Splošna pravila za izračun končne ocene ............................................69 5.2.2 Pravila za dovoljen odklon med srednjimi ocenami E sodnikov:........70 5.2.3 Pravila za težavnost, posebne zahteve seskok in direktne povezave..71 5.2.4 Pravila za ponavljanje.........................................................................73 5.2.5 Pravila za predstavitev.........................................................................74

6. USPEHI SLOVENSKIH TELOVADCEV NA VELIKIH.................................76 6.1. Medalje na Olimpijskih igrah.....................................................................76 6.2. Medalje na Svetovnih prvenstvih ...............................................................77 6.3. Medalje na Evropskih prvenstvih...............................................................78 6.4. Medalje na tekmah za Svetovni pokal........................................................79

7. ZAKLJUČEK.....................................................................................................84 8. LITERATURA ...................................................................................................85 9. SEZNAM SLIK .................................................................................................87 10. SEZNAM TABEL............................................................................................88 11. SEZNAM ILUSTRACIJ ..................................................................................88


3

1. UVOD

Moška športna gimnastika je športna panoga. Vsebina športne gimnastike je

izvajanje vaj na orodjih: na parterju, na konju z ročaji, na krogih, na preskoku, na

bradlji in na drogu.

Je tekmovalna športna panoga vključena v Mednarodno gimnastično zvezo –

Federation Internationale de Gimnastique (FIG).

Vseh šest gimnastičnih orodij omogoča izvajanje telovadnih prvin oz. gibanj okoli

vseh osi: čelne ali frontalne osi (slika 1), dolžinske ali vertikalne osi (slika 2) in

globinske ali sagitalne osi (slika 3), v različnih smereh (premih smereh – naprej

in nazaj, levo in desno, navzgor in navzdol ter v prečnih smereh – gor, dol, not in

ven) ter v različnih ravninah (čelni ali frontalni ravnini, ki poteka skozi čelno in

dolžinsko os, vodoravni ali horizontalni ravnini, ki poteka skozi globinsko in

čelno os in bočni ali sagitalni ravnini, ki poteka skozi globinsko in dolžinsko os).

(Vir : Medmrežje 5).

Značilnost moške športne gimnastike so raznolikost in zapletenost gibalnih

struktur, poudarjena dinamičnost izvedb, povezave z velikimi amplitudami ter

iskanje novih, težkih, izvirnih in atraktivnih prvin in povezav. Zahtevne naloge, ki

se kažejo predvsem v tehniki, težavnosti in estetiki, lahko uspešno izvajajo zgolj

tekmovalci, katerih psihosomatski status je prilagojen velikim in posebnim

naporom.

Športna gimnastika pomembno vpliva na razvoj splošne usklajenosti

(koordinacije) gibanja.

Gibalne sposobnosti, ki pomembno vplivajo na uspeh v športni gimnastiki so:

koordinacija, ravnotežje, gibljivost in moč.

Slika 2: Preval naprej

Slika 1: premet v stran (kolo)

Slika 3: Mačji skok z obr. za 360 st.

Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA

4

Koordinacija je sposobnost kar najbolj usklajenega gibanja nasploh, posebej pa v

nenaučenih, nepredvidljivih in zahtevnih gibalnih nalogah. (Ušaj, 1996:94).

Za uspešno izvedbo posameznih elementov je potrebna natančna mišična

aktivnost z določeno intenzivnostjo v določenem času in prostoru (timing), ker se

položaj telesa neprestano menja, je potrebna orientacija v prostoru.

Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (dopolnilnih,

nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar

je le-ta porušen. Je sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti

kompenzacijskih gibov, s katerimi se ohranja ali vzpostavlja stabilen položaj

telesa v prostoru. (Pistotnik, 1990, str.112).

Gibljivost je sposobnost izvajanja gibov z največjo možno amplitudo v enem ali

več funkcionalno povezanih sklepih. (Bravničar-Lasan, 1996, str. 173).

Moč je sposobnost učinkovitega izkoriščanja sile mišic pri premagovanju

zunanjih ovir različnih vrst, ki se pojavljajo v zvezi z gibanjem ali zadrževanjem

položaja lastnega telesa, drugih teles ali predmetov (Šturm, 1975). Za športno

gimnastiko je pomembna relativna moč kot eksplozivna moč (odrivna moč rok in

nog na parterju in preskoku) in kot statična moč (na krogih).

Veliko akrobatskih in drugih prvin na orodju zahteva določeno tveganje, zato je

pri vadbi potreben pogum, odločnost, motivacija, samokontrola in premagovanje

strahu.

V splošnem spada športna gimnastika med individualne športne panoge, kjer je

rezultat odvisen od vsakega posameznega športnika.

Na podlagi strukturne kompleksnosti gibanj, kot jih je v svoji študiji opredelil

Matweev (1977), pa jo uvrščamo med polistrukturne1 in konvencionalne2 športne

panoge.

1 Pomeni, da športno gimnastiko oblikuje veliko število različnih struktur gibanj. 2 V športni gimnastiki se rezultat meri z ocenjevanjem. Vsako gibanje v smislu estetike in

tehnike pa mora biti izvedeno z naprej dogovorjenimi določili, ki so zbrana v Pravilniku za ocenjevanje.


5

2. ZGODOVINA MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE

2.1 Gimnastika starodavnih civilizacij

Gimnastika je stalna spremljevalka človeka že od samega začetka njegovega

obstoja. Človek se je telesno razvijal ob vsakdanjem delu, igri, plesu in lovu ter

bojevanju s sovražniki. Organizirane telesne vzgoje ni bilo, a je življenjska nuja

ljudi sama prisilila, da so se izurili v nekaterih telesnih vajah.

Med starodavnimi civilizacijami imajo Kitajci med vsemi ljudstvi najstarejšo

tradicijo na področju telesne kulture. Prvotno je bila kitajska gimnastika v rokah

svečenikov – ljudskih zdravnikov. Imela je značaj magične terapije. Leta 2699

pr.n.št. naj bi jo bil utemeljil cesar Hoang Ti. Izvajali so predvsem telesne vaje na

tleh (danes temu pravimo talna gimnastika); vaje v klečečem, sedečem in ležečem

položaju pa so bile primerne za uravnavanje prebave, zdravje notranjih organov in

premagovanje nespečnosti. Pomembno mesto pa je imela gimnastika tudi v

drugih starodavnih civilizacijah (v Indiji, Egiptu, v Kretsko-Minojski civilizaciji,

v Antiki…) (Šugman, 1991).

V stari Gčiji je bila telesna sposobnost visoko cenjena. Gimnastika je bila sestavni

del vzgoje vojščakov ter priprava športnikov. Beseda »gimnastika« namreč izvira

iz grške besede »gymnos« - gol. V takratnem času je mladina vadila gola.

(Bolkovič, idr., 2002).

2.2 Gimnastika moderne dobe

S propadom takratne grške civilizacije je tudi gimnastika izgubila svoj pomen.

Ponovno je v Evropi oživela šele v 18. in 19. stoletju z nastankom gimnastičnih

in telovadnih sistemov (Lingov na Švedskem, Jahnov v Nemčiji ter Tyršev na

Češkem).

Fridrih Ludwig Jahn (1778-1852), ki velja za očeta sodobne športne gimnastike,

je v nemško turnerstvo vključil 24 vrst gibanj, med najpomembnejše sodijo

preskoki, vaje ravnotežja na gredeh in stebrih, vaje na drogu, vaje na bradlji, skoki


6

s pomočjo odrivnih sredstev in akrobatika. Večina današnjega orodja je narejena

po njegovih zamislih. Nemški gimnastični sistem je dokončno oblikoval A. Spiess

in gimnastiko uvedel v šolo kot obvezni šolski predmet. (Šugman, 1991).

Za nadaljnjo rast gimnastike, tudi na Slovenskem, je pomembno sokolsko gibanje

na Češkem. Leta 1862 je M. Tyrš v Pragi ustanovil prvo Sokolsko organizacijo, ki

se je imenovalo „Sokol Prazsky“. Sokoli so dajali velik pomen pri izvajanju vaj

estetiki gibanja, ki je ena od najpomembnejših sestavin današnje športne

gimnastike. (Športno društvo Center Maribor, 2007).

2.3 Gimnastika na Slovenskem

2.3.1 Pred prvo svetovno vojno

Telovadba, iz katere se je oblikovala današnja moška in kasneje tudi ženska

športna gimnastika, se je začela razvijati sredi 19. stoletja. Zgodovina telovadbe

na Slovenskem pa je tesno povezana z razvojem sokolstva in orlovstva.

Prvo telovadno društvo na Slovenskem je bil Južni Sokol, danes ŠD Narodni dom,

ki je ob nemškem Turnvereinu od 1863 deloval v Ljubljani. Društvo je imelo

posebna gimnastična pravila, s pomočjo katerih so skrbeli za red na telovadiščih.

Bolj sistematično telovadno delo je v Ljubljanski Sokol vnesel konec 19. stoletja

Viktor Murnik. Z reorganizacijo društva je omogočil prednost telovadnega

delovanja s tem, da je uveljavil vaditeljski zbor in s tem zmanjšal vpliv

društvenega odbora. Sestavljal je zahtevne proste vaje za javne nastope in zlete,

načrtno je razvijal športno telovadbo in utemeljil telovadbo žensk.

Telovadna organizacija Orel je bila ustanovljena 1905 leta bolj kot protiutež

Sokolu in je združevala krščansko mladino. Imela je splošno kulturni značaj.

Leta 1905 je bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza, ki je povezala Sokolska

društva, dve leti kasneje je bila sprejeta v Mednarodno telovadno zvezo (FIG),

leta 1913 pa je že štela 113 društev.

Slovenski Sokoli so se dogovorili za enoten kroj po češkem zgledu, uvedli bolj

poenoten vadbeni sistem, pripravljali tekmovanja v Sloveniji in skrbeli za nastope


7

na mednarodnih sokolskih zletih in tekmovanjih. Prvi slovenski sokolski zlet so

organizirali 1888 v Ljubljani ob 25. obletnici ustanovitve Južnega Sokola, drugi

zlet je bil 1904 prav tako v Ljubljani, kjer so Slovenci nastopili z novimi,

izvirnimi Murnikovimi vajami. Leta 1920 so zvezo preimenovali v Jugoslovansko

sokolsko zvezo.

2.3.2 Med obema vojnama

Ljubljana je leta 1922 organizirala svetovno prvenstvo v moški športni gimnastiki,

sedmo po vrsti. Leta 1924 so se slovenski telovadci v sestavi Vidmar, Derganc,

Šumi, Primožič, Porenta, Oswald, Hlasten, Poljšak ter Leon Štukelj, ki še danes

velja za najuspešnejšega slovenskega telovadca, (7 olimpijskih medalj, od tega 3

zlate), prvič udeležili olimpijskih iger v Parizu in osvojili dve zlati medalji (na

drogu in v mnogoboju jih je osvojil Leon Štukelj).

Naslednje olimpijske igre v Amsterdamu, leta 1928, so bile enako uspešne kot

predhodne, zlata, srebrna in dve bronasti medalji. Zadnja osvojena medalja v tem

obdobju je bila na olimpijskih igrah v Berlinu 1936, ko je Leon Štukelj, pri 38

letih osvojil srebro na krogih.

Poleg svetovnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani so bili slovenski telovadci

udeleženi še na štirih mednarodnih tekmovanjih, ki štejejo za svetovna prvenstva:

Lyon, 1926, Luxemburg, 19303, Pariz, 1931 (tekma posameznikov za svetovno

prvenstvo ob 50 letnici Mednarodne telovadne zveze) in Praga, 1938. (Štukelj,

1989).

Do leta 1949, ko je Mednarodna telovadna zveza sprejela sklep, da lahko na

tekmah uporabljajo le tista telovadna orodja, ki so potrjena od tehničnega

komiteja Mednarodne telovadne zveze, so lahko reprezentance tekmovale na

lastnem orodju, ki so si ga pripeljale od doma. (Vazzaz, 1984).

3 Mednarodna tekma v Luxemburgu leta 1930 se je tragično končala za slovenskega telovadca

Antona Maleja, ki si je pri seskoku z krogov tako hudo poškodoval vratna vretenca, da je kasneje v bolnišnici umrl. V njegov spomin vsako leto od 1970 naprej prireja športno društvo Tabor Malejev memorial v Športni gimnastiki za deklice.


8

2.3.3 Po drugi svetovni vojni

Leta 1945 je bila ustanovljena Fizkulturna zveza Slovenije, ki pa se je leta 1953

preimenovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan, ki je skrbela predvsem za

množično telesno kulturo. Društva so povezovali predpisani skupni programi za

tekmovanja v orodni telovadbi od pionirskih do članskih skupin. Iz teh so izšli

tekmovalci evropske in svetovne ravni, kot so: Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš

Vratič, Marlenka Kovač ter Miroslav Cerar, drugi najuspešnejši slovenski

telovadec (3 olimpijske medalje, od tega 2 zlati).

Leta 1962 je bila v Ljubljani ustanovljena Gimnastična zveza Slovenije. V tem

obdobju je velike uspehe dosegal Cerar in ostali telovadci, zaradi tega je tudi

mednarodna gimnastična zveza izvedbo SP 1970 zaupala Jugoslaviji, organizacijo

pa je dobila Ljubljana, kjer je slavil Cerar na konju z ročaji. Po tem obdobju je

prišlo do menjave generacij.

2.3.4 V samostojni Sloveniji

Po letu 1990 se je pričelo novo zlato obdobje slovenske moške športne

gimnastike, ki ga zaznamujeta Mitja Petkovšek (dvakratni svetovni prvak,

svetovni podprvak, trikratni evropski prvak ter večkratni zmagovalec svetovnega

pokala) ter Aljaže Pegan (svetovni prvak, dvakratni svetovni podprvak, dvakratni

evropski prvak ter večkratni zmagovalec svetovnega pokala) in traja še danes.

V letu 2005, na svetovnem prvenstvu v Melbournu, je slovenska gimnastika

dobila dva svetovna prvaka, s čimer se je Slovenija uvrstila na prvo mesto po

uspešnosti na tekmovanju med vsemi državami na svetu.

Po številu osvojenih medalj na največjih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi

igrami, je moška športna gimnastika najuspešnejša športna panoga v Sloveniji.


9

2.4 Moška športna gimnastika na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih

2.4.1 MŠG na olimpijskih igrah

Ob atletiki, plavanju in sabljanju je edina športna panoga, ki je bila udeležena na

vseh olimpijskih igrah moderne dobe (Atene 1896 – Peking 2008).

Od prvih olimpijskih iger v Atenah, leta 1896 do olimpijskih iger v Los Angelesu,

leta 1932, je bila moška športna gimnastika udeležena na igrah v različnih

disciplinah. Poleg orodne telovadbe so bile v gimnastiko vključene tudi discipline

drugih športnih panog (npr. atletike).

•••• OI Atene, 1896: bradlja - posamezniki; bradlja - ekipa; preskok; drog -

posamezniki; drog - ekipa; krogi; konj z ročaji in plezanje.

•••• OI Pariz, 1900: mnogoboj.

•••• OI St. Louis, 1904: mnogoboj; vrste; bradlja; preskok; konj z ročaji;

drog; krogi; plezanje; kiji; sedmeroboj na orodjih; gim. deveteroboj in

atletski troboj.

•••• OI London, 1908: mnogoboj in vrste.

•••• OI Stockholm, 1912: mnogoboj; vrste; švedska telovadba in prosti

sistemi.

•••• OI Antwerpen, 1920: mnogoboj; vrste; švedska telovadba in prosti

sistem.

•••• OI Pariz, 1924: mnogoboj; vrste; bradlja; preskok; drog; krogi; konj;

preskok čez konja počez in plezanje.

Na vseh naslednjih olimpijskih igrah je bila moška športna gimnastika udeležena

v enakih disciplinah: vrsta/ekipa; mnogoboj; parter; konj z ročaji; krogi; preskok;

bradlja in drog. (Kruse, 1996).


10

2.4.2 MŠG na svetovnih prvenstvih

Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1903 v Antwerpnu. Tekmovali

so v mnogoboju, na konju z ročaji, na krogih, na bradlji in na drogu. Te discipline

so bile na programu svetovnih gimnastičnih prvenstev vse do svetovnega

prvenstva v Luksemburgu, leta 1930, ko so prvič tekmovali na parterju, v

Budimpešti, leta 1934, pa so v tekmovanje vključili še preskok.

Leta 1979 so prvič v zgodovini svetovnih prvenstev tekmovanje v MŠG

organizirali izven meja Evrope in to v ameriškem mestu Fort Worth.

3. ORGANIZIRANOST MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE PO SVETU IN V SLOVENIJI

3.1 Organiziranost MŠG v mednarodnem prostoru

�� Krovna mednarodna gimnastična zveza, s sedežem v švicarskem mestu

Lausanne, FIG-a, je bila ustanovljena leta 1881 v belgijskem Liegu.

Najprej kot zveza štirih držav oz. gimnastičnih zvez (francoske, belgijske,

flamske in valonske gimnastične zveze) pod vodstvom Nikolaja Cupresa

in z imenom Evropska gimnastična zveza (Federation european gimnastics

/ FEG).

�� V Mednarodno gimnastično zvezo (FIG) se je preimenovala šele z

vstopom gimnastične zveze ZDA leta 1921.

�� Preko petih kontinentalnih gimnastičnih zvez: UEG-a (Evropska

gimnastična zveza), PAGU (Panameriška gimnastična zveza), AGU

(Azijska gimnastična zveza), UAG (Afriška gimnastična zveza) in OGA

(Gimnastična zveza Oceanije), je v FIG-o vključenih 129 nacionalnih

gimnastičnih zvez, med njimi tudi Gimnastična zveza Slovenije.

(Vir : Medmrežje 1)


11

�� Naloge Mednarodne gimnastične zveze so :

•••• Zadolžena je za organizacijo in brezhibno izvedbo največjih

tekmovanj, ki so pod njenim okriljem - gimnastičnih tekmovanj na

olimpijskih igrah, svetovnih prvenstev in finale svetovnega

pokala.

•••• Skrbi za organizacijo svetovne gimnastične prireditve –

Gimnaestrade.

•••• Posredno pomaga pri izvedbi ostalih mednarodnih gimnastičnih

tekmovanj, preko kontinentalnih gimnastičnih zvez (izvedba

evropskega prvenstva, sredozemskih iger ali drugih kontinentalnih

in medkontinentalnih prvenstev) ter preko nacionalnih

gimnastičnih zvez pri organizaciji svetovnih pokalov.

•••• Skrbi za sestavo mednarodnega koledarja gimnastičnih tekmovanj.

•••• Zadolžena je za pravočasno pripravo in natančno vsebino

pravilnika za ocenjevanje in njegovo pravilno izvajanje.

•••• Določa kriterije za uvrstitev tekmovalcev na OI.

•••• Skrbi za strokovno usposabljanje trenerjev in sodnikov.

•••• Odloča o dimenzijah in tehničnih značilnostih gimnastičnega

orodja, ki se uporablja na uradnih tekmovanjih FIG-e.

Proizvajalcem gimnastičnega orodja podeljuje certifikat ustreznosti

njihovim proizvodom.

•••• Vodi rang listo4 tekmovalcev po posameznih orodjih.

•••• Vodi register vseh tekmovalcev, ki so v preteklosti tekmovali na

uradnih tekmovanjih FIG-e in drugih največjih mednarodnih

tekmovanjih (vsi doseženi rezultati).

•••• Vodi natančen seznam vseh sodnikov, ki imajo priznano sodniško

licenco za določeno kategorijo.

(Vir: Medmrežje 1)

4 Rang lista se vodi za obdobje enega olimpijskega ciklusa za posamezno orodje. Največ točk

tekmovalci dobijo za olimpijske igre, najmanj pa za Svetovni pokal B serije. Z vsakim pričetkom novega leta se skupno število točk zniža za 30%.


12

3.1.1 Športne panoge znotraj FIG-e

Športne panoge:

- Moška športna gimnastika

- Ženska športna gimnastika

- Ritmična gimnastika

- Akrobatika

- Skoki na veliki prožni ponjavi

- Aerobika

Netekmovalna disciplina:

−−−− Gimnastika za vse

Tekmovalne kategorije moške športne gimnastike:

mladinska kategorija : 14 let – 18 let

članska kategorija: 16 let in več

3.1.2 Kategorije tekmovanj MŠG v mednarodnem prostoru

Tekmovanja5 so glede na pomembnost in velikost razdeljena v osem kategorij:

�� I. kategorija – Olimpijske igre (Olympic games – OG);

�� II. kategorija – Svetovna prvenstva (World Championships – WCh);

�� III. kategorija – Kontinentalna prvenstva (Continental Championships –

CCh);

�� IV. kategorija – Svetovni pokali (World Cup – Wcup);

5 Tekmovanje je prireditev oz. dejanje, katerega namen je najti zmagovalca na določenem

področju. Zmagovalec je največkrat oseba, ki zmore doseči določen cilj najhitreje, najkvalitetnejše, najbolje... Poteka med dvema ali več tekmovalci ali tekmovalnimi skupinami.

(Vir: Medmrežje 12)


13

�� V. kategorija – Mednarodna tekmovanja (International Tournament – IT);

�� VI. kategorija – Grand Prix;

�� VII. kategorija – Nacionalna / državna prvenstva (National

Championships);

�� VIII. kategorije – Mednarodna tekmovanja za mladince (Intern. Juniors).

(Medmrežje 2)

Tekmovanja pod okriljem FIG-e:

�� Olimpijske igre (vsake štiri leta).

�� Svetovna prvenstva (vsako leto razen olimpijskega leta).

�� Finale svetovnega pokala (vsake dve leti). Zadnjič je bilo leta 2008 v

Madridu.

Tekmovanja pod okriljem kontinentalnih gimnastičnih zvez:

�� UEG-a (Evropska gimnastična zveza) – evropsko prvenstvo.

�� PAGU (Panameriška gimnastična zveza) – panameriške igre.

�� AGU (Azijska gimnastična zveza) – azijske igre; azijsko prvenstvo.

�� UAG (Afriška gimnastična zveza) – afriško prvenstvo.

3.1.3 Pravica udeležbe tekmovalcev na posameznih tekmovanjih

Število udeleženih ekip oz. posameznikov je omejeno glede na kategorijo

tekmovanja.

�� Olimpijske igre:

Na olimpijske igre se tekmovalci uvrstijo na zadnjem svetovnem

prvenstvu v olimpijskem ciklusu (skupno 98 tekmovalcev). Pravico

nastopa ima 12 ekip (8 ekip iz prvih kvalifikacij in 4 ekipe iz drugih

kvalifikacij. Posamezna ekipa šteje največ 5 tekmovalcev. Posamezniki se

uvrstijo na olimpijske igre v finalu mnogoboja in v finalu na posameznem

orodju. Posebno povabilo mednarodne gimnastične zveze (wild card),


14

prejme 1 tekmovalec.

�� Svetovno prvenstvo – ekipno:

Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (6 tekmovalcev, če je ekipa oz.

največ 3 tekmovalci iz ostalih držav, ki nimajo ekipe) vseh gimnastičnih

zvez, ki so članice FIG-e.

�� Svetovno prvenstvo – posamezno:

Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (največ trije iz iste države v

posamezni disciplini) vseh gimnastičnih zvez, ki so članice FIG-e.

�� Evropsko prvenstvo – ekipno (za člane in mladince):

Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (5 tekmovalcev, če je ekipa oz.

največ 2 tekmovalca iz držav, ki nimajo ekipe) vseh gimnastičnih zvez, ki

so članice UEG-a.

�� Evropsko prvenstvo – posamezno:

Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (največ dva iz iste države v

posamezni disciplini), vseh gimnastičnih zvez, ki so članice UEG-a.

Kontinentalne gimnastične zveze same določijo kriterij udeležbe na

kontinentalnem prvenstvu, za katero so pristojne.

(Vir: Medmrežje 1)

3.1.4 Vrste tekmovanj

Zaporedje tekmovanj od kvalifikacij do finala v posameznih disciplinah

(mnogoboj, finale na posameznih orodjih, finale ekip).

�� CI. - Kvalifikacije - vsi tekmovalci tekmujejo v kvalifikacijah in samo

najboljši se uvrstijo v finale ekip, mnogoboja in na posameznih orodjih.

�� CII. - Finale mnogoboja - v finale mnogoboja se uvrsti 24 najbolje

uvrščenih posameznikov iz kvalifikacij (maksimalno 2 iz ene države).

�� CIII. - Finali na posameznih orodjih - v finale se uvrsti 8 najbolje

uvrščenih tekmovalcev iz kvalifikacij na vsakem orodju (maksimalno 2 iz

ene države).


15

�� CIV. - Finala ekip - v finale se uvrsti 8 najbolje uvrščenih ekip iz

kvalifikacij.

OI – Olimpijske igre C I – C II – C III – C IV

SP – Svetovno prvenstvo – ekipno C I – C II – C III – C IV

SP – Svetovno prvenstvo – posamezno C I – C II – C III

EP – Evropsko prvenstvo – ekipno C I – C II – C III – C IV

EP – Evropsko prvenstvo - posamezno CI – C II – C III

SPok – Svetovni pokal C I – C III

Tabela 1: Posamezne faze tekmovanj na posameznem tekmovanju.

3.1.5 Model ekipnega tekmovanja

Kvalifikacije Finale

Olimpijske igre CI : 5 – 5 – 4 CIV : 5 – 3 – 3

Svetovno prvenstvo CI : 6 – 5 – 4 CIV : 6 – 3 – 3

Evropsko prvenstvo CI : 5 – 3 – 3 CIV : 5 – 3 – 3

Mladinsko evropsko prvenstvo CI : 5 – 4 – 3 CIV : 5 – 4 – 3

Tabela 2: Prikazuje max. število tekmovalcev v ekipi, max. število nastopajočih po orodju in

število najboljših ocen, ki se štejejo za končni ekipni rezultat.


16

Primer:

6 – 5 – 4

Maks.število tekmovalcev

v ekipi ene države.

Število tekmovalcev, ki

lahko tekmuje za ekipo na

posameznem orodju.

Število najboljših

rezultatov, ki se štejejo za

končni ekipni rezultat.

3.1.6 Tekmovalni sistem MŠG v mednarodnem prostoru

OLIMPIJSKI CIKLUS

Vrsta

tekmovanja

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto Pod

okriljem

OI OI FIG

SP C-I., II., III.,

Posamezno

C - I., II.,

III., IV.

Polni

program.

ekipno+pos.

C-I., II., III.,

IV.

ekipno (24)

+ posamezno

(3 iz države)

FIG

EP C-I., II., III.,

IV.

ekipno +

posamezno

C-I., II., III.

posamezno

C-I., II., III.,

IV.

ekipno +

posamezno

C-I., II., III.

posamezno

UEG

SPokal-A

ali

SPokal-B

C-I., III.

min.3 tekme-

max 8 tekem

C-I., III.

min.3tekme-

max 8 tekem

C-I., III.

min.3 tekme-

max 8 tekem

C-I., III.

min.3 tekme-

max 8 tekem

NGZ

Tabela 3: Zaporedje tekmovanj v olimpijskem ciklusu.

Legenda: NGZ – Nacionalna gimnastična zveza


17

Polni program pomeni, da se lahko tekmovanja udeležijo ekipe iz vseh držav

(max. 6 tekmovalcev na ekipo), ki so članice Mednarodne gimnastične zveze

(FIG). Tekmovalci tekmujejo ekipno, v mnogoboju in na posameznih orodjih.

Na Svetovnem prvenstvu leto pred OI lahko sodeluje 24 najbolje uvrščenih ekip

in največ trije posamezniki iz ostalih ekip, ki so se uvrstile na 25. mesto in nižje

na predhodnem svetovnem prvenstvu ekip in posameznikov, ki je leto po OI.


3.2 Organiziranost MŠG v Sloveniji:

Za razvoj športne gimnastike v Sloveniji je zadolžena Gimnastična zveza

Slovenije (GZS) s sedežem v Ljubljani.

GZS je bila ustanovljena 16.12.1962 v Ljubljani, v mednarodno gimnastično

zvezo pa je vključena od leta 1907, ko je bila Slovenska Sokolska zveza

(predhodnica GZS) sprejeta v Evropsko gimnastično zvezo (FEG).

Gimnastična zveza Slovenije je slovenska nacionalna panožna športna zveza, je

zveza športnih društev, ustanovljena skladno z 11. členom Zakona o društvih

(1995). V GZS so prostovoljno vključena društva, klubi in druge organizacije, ki

se ukvarjajo z gimnastiko (Kolar&Piletič, 2006, str. 88).

3.2.1 Športne panoge GZS:

•••• moška športna gimnastika;

•••• ženska športna gimnastika;

•••• ritmična gimnastika;

•••• aerobika;

•••• splošna gimnastika.


18

Kot polnopravna članica Mednarodne gimnastične zveze (FIG) in Evropske

gimnastične zveze (UEG) pa lahko GZS izvaja tudi aktivnosti na področju ostalih

športnih panog:

•••• akrobatike na akrobatski stezi in

•••• trampolininga (velika in mala prožna ponjava).

3.2.2 Tekmovalni sistem MŠG v Sloveniji

a.) MŠG – A program:

Obvezne vaje (tekmuje se po pravilniku Gimnastične zveze Slovenije)

•••• OV I. 6-8 let.

•••• OV II. 9-10 let.

•••• OV III. 11-12 let.

•••• OV IV. 13-14 let (obvezne vaje s poljubnimi prvinami).

Poljubne vaje (tekmuje se po pravilniku Mednarodne gimnastične zveze-FIG)

•••• Kadeti: 15 – 16 let (prilagojen pravilnik).

•••• Mladinci: 17 - 18 let (prilagojen pravilnik).

•••• Člani: 19 let in več.

b.) MŠG – C program:

•••• Tekmuje se pod okriljem SO ŠG.

•••• Kategorije so razdeljene po šolskih letih.

•••• Tekmovalni program se ne dopolnjuje z A programom.

(Vir : Piletič, 2007)


19

4 ZNAČILNOSTI MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE

Moška športna gimnastika obsega šest različnih orodij, ki so razvrščena po

naslednjem olimpijskem vrstnem redu: parter, konj z ročaji, krogi, preskok,

bradlja, drog.

Vseh šest orodij omogoča raznolikost gibanja telesa v različnih položajih:

akrobatske prvine naprej, nazaj, v stran (parter, preskok), prvine moči (parter,

krogi, bradlja), prvine v ali skozi oporo (parter, konj za ročaji, bradlja) in prvine v

ali skozi veso (krogi, bradlja, drog).

Športna gimnastika vsebuje vse elemente temeljne motorike:

INFORMATIVNI SKLOP

(motorična inteligenca)

MOTORIČNIH

SPOSOBNOSTI

KOORDINACIJA - koordinacija celega telesa

- koordinacija rok, nog

- sposobnost za ritem

- fina koordinacija

- sposobnost za natančno izvajanje

gibalnih nalog

- sposobnost za hitro učenje gib. nalog

- hitrostna koordinacija

HITROST - hitrost celega telesa

- hitrost frekvence gibov

RAVNOTEŽJE - z zaprtimi in odprtimi očmi

GIBLJIVOST - velika amplituda gibov v

posameznih sklepih, tudi hrbtenici

ENERGETSKI SKLOP

MOTORIČNIH

SPOSOBNOSTI

DINAMIČNA MOČ - eksplozivna moč (nožnih, ročnih in

trupnih mišic)

- repetitivna moč (vztrajnostna

sposobnost)

STATIČNA MOČ - moč mišic, nog in trupa

(Vauhnik J., (1998), str.7)


20

4.1 Parter

4.1.1 Zgodovinski razvoj parterja

Talna telovadba (tudi akrobatika) je verjetno najstarejša oblika gimnastike. Zapisi

o vadbi na tleh segajo v 3. tisočletje pr.n.št., kar dokazujejo staroegipčanski vklesi

na kamnih v Beni Hasanu, ki prikazujejo akrobatiko kot glumaštvo in cirkuštvo.

Starokitajska ljudstva so gimnastiko, ki je bila v rokah svečenikov, uporabljala za

magične terapije in v zdravstvu.

Archangel Tuccaro (1536-1616) je s svojimi akrobatskimi spretnostmi na dvorih

navduševal kralje in prince. Leta 1599 je v Parizu izšla njegova knjižica, ki na

400 straneh opisuje in z ilustracijami prikazuje različne akrobatske in

neakrobatske prvine na tleh (slika 4).

Slika 4 : Iz Tuccarove knjižice „Arial Jumps“

Na prvih mednarodnih tekmovanjih so bile na programu le proste vaje (zletne

vaje) tiste telovadne zveze, ki je organizirala tekmovanje. Vaje so izvajali na travi

in skupinsko (vsi hkrati), vsak tekmovalec pa je imel svojega sodnika (slika 5).

Slika 5: Nemški gimnastični festival v Minhnu leta 1923 / Skupinske vaje na travi

Šele na OI v Amsterdamu, leta 1928, je lahko vsaka ekipa posamezne države

izvajala svojo prosto vajo, ki pa so jo še vedno izvajali skupinsko. Za tekmovalni

prostor so prvič uporabili posebej postavljen lesen oder.

Na naslednji mednarodni tekmi v Luksemburgu, leta 1930, so tekmovalci prvič

tekmovali posamezno v poljubni vaji in v vnaprej predpisani obvezni vaji.


21

Slovenski telovadec Josip Primožič

(Jugoslavija) je na Svetovnem prvenstvu

leta 1930 v Luksemburgu postal prvi

svetovni prvak na parterju (slika 6).

Slika 6: Josip Primožič

Prvič v zgodovini OI je bila vaja na parterju priznana kot samostojna gimnastična

disciplina leta 1932 v Los Angelesu.

Leta 1927 se je po zamisli profesorja Heckerja pojavil prvi zibni pod, ki so ga

kasneje strokovnjaki v različnih državah izpopolnjevali.

Nemec Richard Reuter je eden najbolj znanih izdelovalcev gimnastičnega orodja.

Leta 1951 je predstavil svoj dvojnozibni pod sistema „Reuther“, ki je že imel

podobne tehnične lastnosti, kot jo imajo današnji parterji.

Mednarodna gimnastična zveza je leta 1956 prvič določila konstrukcijske

normative za parter:

•••• Za vajo na tleh priporočamo prožen, z dvojno mehko prevleko prevlečen

pod.

•••• Dokler ne bo več izkušenj, naj da prireditelj polsteno blazino 12 x 12 m

veliko in 5-10 mm debelo. Če je potrebno, naj blazino pregrnejo s

ponjavo. Polstena blazina naj bo na zunanjih robovih obdana z gumijasto

podlago, ki preprečuje drsenje sem in tja.

•••• Za vajo na tleh mora biti na razpolago tekmovalni podij velik najmanj 14 x

14 metrov, na katerem je pravi tekmovalni prostor velikosti 12 x 12

metrov razločno omejen (Zapisano v normski knjižici iz leta 1956).

Vzporedno s konstrukcijskim razvojem orodja se je spreminjala tudi sama sestava

vaje, ki je vsebovala vedno več akrobatike. Spreminjala se je tudi tehnika

izvajanja prvin na parterju, ki je omogočala izvajanje koordinacijsko in tehnično

zelo zahtevnih akrobatskih skokov, tudi z več obrati okoli vzdolžne, prečne in

globinske osi.


22

4.1.2 Tehnične značilnosti parterja

�� Orodje je sestavljeno iz posameznih plošč iz vezanega lesa (125 x 250

cm), ki so položene na mehko podlago iz umetne pene in prekrite z

osnovno preprogo (slika 7 in 8).

Slika 7: več plasti parterja Slika 8: plošče so položene na mehko podlago

�� Na to preprogo je položeno 7 preprog iz umetne mase dim. 200 x 1400 cm

in debeline 3.5 cm, ki so med seboj povezane s trakovi.

�� Mehki sloj in površinski material morata biti enovito povezana med sabo

in spodnjo leseno konstrukcijo. Spodnja stran preproge mora biti taka, da

onemogoča drsenje.

�� Vsi materiali morajo biti postavljeni in med seboj povezani tako, da

omogočajo na vsaki točki svoje površine enako prožnost ki omogoča

dobro odrivno moč.

�� Zagotavljati mora prosto in varno gibanje med izvajanjem vaje, še posebej

pri doskokih.

�� Med izvajanjem vaje se površina parterja ne sme poškodovati.

�� Zunanje meje tekmovalnega prostora morajo biti razločno označene, barva

tekmovalne površine vključno z obrobo parterja (14 x 14 m) pa mora biti

drugačne barve od varovalnega prostora, ki je 2 m od obrobe parterja.


23

4.1.3 Dimenzije in postavitev parterja

�� Tekmovalna površina parterja meri 12 x 12 m in mora biti označena;

�� Obroba okrog parterja mora biti široka 1 m.

�� Varovalni prostor mora biti širok najmanj 2 m. (Vir : Medmrežje 1)

4.1.4 Trenažni (vadbeni) pripomočki

−−−− Gimnastična jama - Mala in velika prožna ponjava

−−−− Polivalentne blazine za učenje premetov naprej in nazaj


24

4.1.5 Strukturne skupine prvin na parterju

�� I. Neakrobatske prvine:

- prvine moči (drže in tezne prvine);

- enostavne prvine, skoki in obrati;

- odbočna kolesa in helikopterji.

�� II. Akrobatske prvine naprej:

- prevali naprej letno (medvedke);

- premeti, sklopke in salte.

Ilustracija 1: Prvine I. Strukturne skupine (Neakrobatske prvine)

Ilustracija 2: Prvine II. strukturne skupine (Akrobatske prvine naprej)


25

�� III. Akrobatske prvine nazaj:

- premeti;

- salte.

�� IV. Akrobatske prvine bočno in akrobatske prvine z obrati v prvi fazi

leta.

�� V. Seskoki:

To strukturno skupino tvorijo vse akrobatske prvine iz II., III. in IV.

strukturne skupine, ki se končajo z doskokom na obe stopali in so

Ilustracija 3: Prvine III. strukturne skupine (Akrobatske prvine nazaj)

Ilustracija 4: Prvine IV. strukturne skupine (Akrobatske prvine bočno in akrobatske prvine z obrati v prvi fazi leta)


26

izvedene na koncu vaje. Prvine, ki so končane v preval in prvine, ki so že

bile predhodno izvedene v vaji, se ne priznajo za V. strukturno skupino.

(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)

4.1.6 Značilnosti sestave na parterju

Glavno vsebino sestave predstavljajo akrobatski skoki, ki v kombinaciji s

prvinami moči in ravnotežja, prvinami gibljivosti in koreografijo tvorijo

harmonično celoto sestave.

�� Sestava mora biti izvedena znotraj prostora parterja dimenzije 12m x 12m.

Tekmovalec mora uporabiti obe diagonali in stranice kvadrata tako, da je

vsaj enkrat v vsakem vogalu parterja. Isto diagonalo v direktni povezavi

lahko uporabi samo dvakrat.

�� Trajanje sestave na parterju je omejeno na 70 sekund in se prične meriti od

prvega premika tekmovalčevih stopal do doskoka, ki se mora končati v

stojo spetno.

�� Predstavitev sestave na parterju:

�� Začetni položaj tekmovalca je stoja spetno znotraj prostora parterja.

�� Sestava se začne v trenutku, ko tekmovalec dobi znak sodniške komisije

ter z dvigom roke najavi začetek, ocenjevanje sestave pa se prične s prvim

premikom tekmovalčevih stopal.

�� Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih zna in jih

lahko izvede varno.

�� Zastoji 2 sekundi ali več (razen pri držah / 2 sek.) pred izvajanjem

posameznih prvin ali akrobatskih nizov niso dovoljeni.

�� Salto v preval morajo biti izvedene v trenutno oporo na obe dlani. Prvine

izvedene brez trenutne opore ali s trenutno oporo hrbta dlani, niso

dovoljene.

�� Salto v preval so v mladinski kategoriji prepovedane.

�� Vsaka akrobatska prvina ali niz akrobatskih prvin se mora končati z vidno


27

nadzorovanim doskokom, preden tekmovalec nadaljuje z neakrobatskimi

prvinami.

�� Drže (stoja, sed raznožno, razovka...) morajo biti zadržane 2 sekundi, če je

navedeno v pravilniku.

�� Sestava se mora končati z akrobatsko prvino, kjer se doskok konča na obe

stopali. Prvine v preval naprej se ne štejejo za zadostitev posebne zahteve

iz V. Strukturne skupine / seskoki.

(FIG, 2009 / Code of Points)

4.2 Konj z ročaji

4.2.1 Zgodovinski razvoj konja z ročaji

Konj z ročaji je eno najstarejših gimnastičnih orodij. Prvotno je bil konj z ročaji

namenjen učenju, kot pomoč pri razvijanju vojaških spretnosti. Uporabljali so ga

že v času makedonskega vojskovodje Aleksandra Velikega (356-323 pr.n.št.),

kako najhitreje naskočiti na konja, seskočiti ali preskočiti. Podoben je bil pravemu

konju, izdelan iz lesa, imel je rep in glavo.

Vadba na umetnem konju je tudi prikazana v nekem orisu o rimski vojaščini s

konca 4. st. n. št.. O tem v svoji knjigi opisuje tudi Romanski pisec Flavius

Renatus Vegetius.

Georg Paschen v svoji knjigi „Temeljit opis voltižiranja na konju in čez mizo“, iz

leta 1661, opisuje kako preskočiti konja, narediti kolo na konju in druge vaje.

Skozi zgodovino so se oblika konja z ročaji in njegove dimenzije nenehno

spreminjale in šele na začetku 19. stoletja je oče modernega gimnastičnega orodja

Friederich Ludwig Jahn (1778 - 1852) določil obliko in dimenzije, ki so podobne

današnjim.

Izdelovali so ga v celoti iz lesa, trup pa je lahko bil prevlečen z naravnim usnjem,

pod njim pa je bila podloga iz žime. Bil je precej robusten.


28

V izdelovanju oblazinjenega orodja (konji z ročaji, koze, mize) so v tistem

obdobju bili v ospredju češki izdelovalci, saj so bila njihova orodja mojstrsko

izdelana in dobro oblazinjena.

Tako je izdelovalec telovadnega orodja Vindyš iz Češke leta 1896 opremil novo

telovadnico v Narodnem domu v Ljubljani z dvema velikima in enim malim

konjem z ročaji, ki so bili po višini nastavljivi in so služili svojemu namenu še

nekaj let po 2. svetovni vojni.

Nekaj primerov iz zgodovine razvoja konja z ročaji:

Vieth model Jahnov leseni konj Jaeger model

iz leta 1795 iz leta 1813 iz leta 1862

OI 1936- Berlin Ročaji iz Gaschove knjige OI 2004 - Atene

( „Priročnik vsega telovadstva“, 1920)

Vzporedno s konstrukcijskim razvojem se je spreminjala tudi tehnika in težavnost

izvajanja prvin.

Miroslav Cerar je ob Madžaru Zoltanu Magyaru najuspešnejši konjenik v

zgodovini tega orodja. Od leta 1962 - 1970 je bil nepremagljiv. Dve zlati na OI

Tokio 1964 in Mexico 1968 ter trikratni svetovni prvak - Praga 1962, Dortmund

1966 in Ljubljana 1970, ko je tudi končal svojo športno pot.


29

4.2.2 Tehnične značilnosti konja z ročaji

�� Orodje je lahko izdelano iz lesa ali pa v kombinaciji les-kovina. Lahko je

na dveh ali na štirih nogah, ki se dajo nastavljati po višini od 110 - 150

cm.

�� Na tekmovanjih se danes uporablja konj z lesenim trupom pritrjenim na

dveh kovinskih nogah. Trup je lahko prevlečen iz naravnega ali umetnega

usnja, pod katerim je 3 - 5 cm srednje mehka podloga. Zaradi stabilnosti je

lahko orodje na sredini pritrjeno ob tla.

4.2.3 Dimenzije in postavitev konja z ročaji

�� Tekmovalna višina konja je 105 cm od roba blazine in se ne sme

spreminjati.

�� Dolžina trupa je 160 cm, višina je 28 cm in širina 35 cm.

�� Na sredini trupa sta vzporedno - bočno pritrjena dva lesena ali plastična

ročaja višine 12 cm, razmak med njima pa je lahko od 40 - 45 cm.

�� Orodje mora biti obdano z varovalnimi blazinami dimenzije 4x4 metre in

debeline 10 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).

Pogled bočno

Pogled čelno


30


- Različne oblike »gobic«

- Pripomoček za učenje Thommas koles »helikopterjev«

- Različni tipi konja brez nog

Zaščitne blazine Pogled od zgoraj


31

4.2.5 Strukturne skupine prvin na konju z ročaji

�� I. Enostavni premahi in strigi

�� II. Kolesa in helikopterji z ali brez vreten in z ali brez stoj

Ilustracija 5: Prvine I. strukturne skupine (Enostavni premahi in strigi)

Ilustracija 6: Prvine II. strukturne skupine (Kolesa in helikopterji)


32

�� III. Prehodi v opori bočno ali čelno

�� IV. Prvine s prednožnim ali zanožnim premahom, flopi in kombinacije

elementov

Ilustracija 7: Prvine III. str. skupine (Prehodi v opori bočno ali čelno)

Ilustracija 8: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s prednožnim ali zanožnim premahom)


33

�� V. Seskoki


4.2.6 Značilnosti sestave na konju z ročaji

Sodobna sestava na konju z ročaji je sestavljena:

�� iz različnih tipov krožnih zamahov z nogami skupaj ali narazen;

�� v različnih položajih opore na celotni površini trupa;

�� iz enonožnih zamahov in strigov;

�� iz zamahov skozi položaj stoje v vzpori z ali brez obratov;

�� prvine moči in drže niso dovoljene;

�� vse prvine morajo biti izvedene iz zamahov in brez vidne prekinitve ali

zastojev.

Predstavitev sestave na konju z ročaji:

�� Začetni položaj tekmovalca je stoja spetno čelno ali bočno pred orodjem.

Dovoljena sta poskok ali korak za zalet.

Ilustracija 9: Prvine V. strukturne skupine (Seskoki)


34

�� Sestava se prične v trenutku, ko tekmovalec dobi znak sodniške komisije ter z

dvigom roke najavi začetek sestave in se z eno ali obema rokama dotakne

orodja, ocenjevati pa v trenutku, ko se odrine od tal.

�� Sestava mora biti v celoti izvedena v opori na iztegnjenih lahteh, brez

prekinitve ali vidne uporabe moči.

�� Tekmovalec lahko vključi v sestavo samo tiste prvine, ki jih lahko izvede

varno, estetsko in z visoko mero tehničnega znanja.

�� Po padcu z orodja ima tekmovalec čas 30 sek. za nadaljevanje vaje. V tem

času se lahko tekmovalec posvetuje s trenerjem in namaže roke z magnezijem.

Če prekorači dovoljen čas, se vaja konča po padcu.

�� Tekmovalec mora izvajati prvine na celotni površini trupa.

�� Vsem samostojnim osnovnim prvinam, če ni drugače določeno, se običajno

poveča težavnost, če je prvina otežena z obrati, vreteni, je izvedena na enem

ročaju ali z ročajema med rokama, poskoki v stran ali s prehodi v stojo.

�� V sestavi sta dovoljena največ dva 3/3 prehoda v opori čelno (naprej-nazaj).

�� Strigi in enonožni premahi morajo biti prikazani z vidnim dvigom bokov in z

velikim širjenjem nog.

�� Prehodi preko stoje v vzpori morajo biti izvedeni s popolnoma iztegnjenimi

rokami in brez vidne prekinitve gibanja ali uporabe moči.

�� Telo tekmovalca mora biti med izvajanjem prvin v položaju pravokotno ali

vzporedno na trup konja.

�� Dovoljeni so samo sonožni ruski premahi.

�� Za povečanje težine so dovoljene povezave treh ali štirih prvin na enem

ročaju. Imenujemo jih prvine tipa “flop”.

�� Prvi tip je kombinacija koles v opori bočno ali čelno in Šteklijev A ali B. V

neposredni povezavi sta dovoljeni največ dve enaki prvini.

�� Drugi tip je kombinacija koles in/ali Šteklijev A ali B z ruskimi premahi.

Kolesa ali Štekliji se lahko izvedejo pred ali za ruskimi premahi.

�� Seskok mora biti izveden preko konja z doskokom bočno ob konju z obrazom

vzdolž dolge osi trupa konja in v liniji z zadnjim prijemom roke na trup.

�� Seskoki, ki ne prečkajo trup konja in so izvedeni skozi stojo z obratom za


35

2700 iz opore bočno ter seskoki izvedeni skozi stojo z obratom za 3600 iz

opore čelno so lahko priznani kot navaden seskok.


4.3 Krogi

4.3.1 Zgodovinski razvoj krogov

Najstarejši podatki o uporabi krogov so iz obdobja starih Rimljanov, ko so na njih

telovadili varietejski akrobati. Iz tega časa tudi izhaja ime „rimski krogi“. V

novejšem obdobju je kroge uvedel šele Nemec Adolf Spiess (1810 - 1858), kot

gugalno orodje, ki ga poimenuje – obroč, ki lebdi v zraku (nem. Ringschwebel).

V Eiselenovem (1792 - 1846) „Učbeniku“ iz leta 1846 je slika krogov, ki imajo

trikotno obliko (slika 9). (Spieth-Gohler: „Zgodovina telovadnega orodja“, 1981).

(Iz Eiselenovega „Učbenika“, l.1846)

Sprva so bili krogi izdelani iz polnega okroglega železa debeline 1,2-1,3 cm, kar

je zadostovalo za takratne vaje, ki so bile preproste. Z napredkom telovadbe na

krogih pa je nastala potreba po odebelitvi krogov na 2,8 cm zaradi boljšega

prijema. Da niso bili pretežki, so jih izdelovali iz železnih cevi. V knjigi „Nauk o

telovadbi“ iz leta 1869 je zapisano, da morajo biti krogi prevlečeni z usnjem.

Slika 9: Krogi trikotne oblike

Slika 10: L.Štukel j - razpora strmoglavo


36

Lesene kroge so pričeli izdelovati šele po 1. svetovni vojni. Izdelovali so jih tako,

da so les prežagali na polovico, v vsako polovico vdolbli žleb, v katerega so

vstavili jeklen obroč in nato oba lesena dela zlepili.

Za svetovno prvenstvo v Ljubljani, leta 1970, je slovenska tovarna Elan iz Begunj

predstavila popolnoma nov način izdelave krogov po principu valjanih lesenih

lamel.

Ogrodje, na katerem so bili s konopljinimi vrvmi obešeni krogi, je bilo na začetku

leseno in vkopano globoko v zemljo. V telovadnicah so obese krogov pritrjevali

na lesene trame pod stropom ali na železne konzole, ki so bile pritrjene na zid.

Višino krogov so nastavljali z usnjenim pasom, ki je bil vstavljen med krogi in

vrvjo. Kasneje so uporabljali poseben mehanizem, ki je bil pritrjen pod stropom in

na katerega so lahko poljubno navijali vrv in s tem nastavljali višino.

Kovinsko ogrodje je bilo prvič uporabljeno leta 1954 na svetovnem prvenstvu v

Rimu.

Prvič so se tekmovalci pomerili na krogih na mednarodni tekmi v Antwerpnu

(Belgija), leta 1903, ki jo Mednarodna gimnastična zveza šteje za prvo svetovno

prvenstvo. Na OI pa so bili krogi kot nova gimnastična disciplina prvič

predstavljeni šele leta 1924 v Parizu, leta 1928 v Amsterdamu pa smo Slovenci že

dobili olimpijskega prvaka na tem orodju (slika 10).

Vse do leta 1955 je tekmovalni program gimnastike zahteval vaje na krogih v

gugu, ki so jih zaradi nevarnosti ukinili.

4.3.2 Tehnične značilnosti krogov

�� Ogrodje krogov je v celoti izdelano iz kvalitetnih jeklenih štirikotnih cevi,

ki so od sredine navzgor postavljene stožčasto in deluje na principu

prednapetosti. Konstrukcija se med izvajanjem vaje ne sme premikati ali

vibrirati.

�� Celotno ogrodje je na obeh straneh pritrjeno s štirimi jeklenimi vrvmi

premera 5-6 mm, ki so prevlečene s plastiko. Na obeh straneh sta jekleni

vrvi pritrjeni na ogrodje na dveh mestih, na vrhu in na sredini, kjer se

steber lomi poševno navzgor. Spodaj je jeklena vrv speljana skozi


37

kolesce, ki je vezano na vijačno napenjalo in na sidro. Med vijačnim

napenjalom in sidrom je vgrajen blažilnik, ki omogoča prožnost ogrodja.

�� Krogi so na prečno traverzo na vrhu jeklene konstrukcije obešeni z

jekleno vrvjo premera največ 1 cm. Na mestu, kjer je pritrjena jeklena vrv,

mora biti vgrajena naprava z blažilnikom, ki preprečuje zvijanje vrvi in

tresljaje. Med krogi in jekleno vrvjo je 70 cm dolg in 4 cm širok pas, ki je

lahko usnjen ali sintetičen.

�� Krogi so lahko iz lesa ali umetne mase. Narejeni morajo biti tako, da

vpijajo magnezij in omogočajo dober prijem.

�� Zaradi varnosti morajo biti pod orodjem položene blazine debeline 20 cm

(dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).

4.3.3 Dimenzije in postavitev krogov

�� Ogrodje:

Višina ogrodja od tal do vrha je 580 mm; razmak med stebri spodaj je min. 260

mm, na sredini min. 280 mm in zgoraj min. 120 mm;


38

Nosilne jeklene vrvi:

Dolžina jeklene vrvi s pasom je 280 mm;

razmak med nosilcema vrvi je 50 cm.

Spodnji rob krogov je na višini 280 cm od tal oz.

260 cm od blazin.

�� Krogi:

Notranji premer je 18 cm; debelina kroga je 2,8 cm.

• Blazine:

Širina 200 cm,

dolžina 500 cm,

debelina 20 cm.


Mali krogi

Različni pripomočki

Varovalni paščki Varovalni pas, škripec in podaljšek


39

4.3.5 Strukturne skupine prvin na krogih

�� I. Sklopke in elementi zamaha (tudi v prednos).

�� II. Zamahi do stoje v vzpori (drža 2 sekundi).

�� III. Zamahi v položaj drže / 2 sekundi (ne v prednos).

Ilustracija 10: Prvine I. strukturne skupine (Sklopke in elementi zamaha)

Ilustracija 11: Prvine II. strukturne skupine (Zamahi do stoje v vzpori / 2 s.)

Ilustracija 12: Prvine III. str skupine (Zamahi v položaj drže / 2 sek.


40

�� IV. Tezne prvine in drže (drža 2 sekundi).

• Seskoki.


Ilustracija 12: Prvine IV. strukturne skupine (Tezne prvine in drže / 2 sek.)

Ilustracija 13: Prvine V. strukturne skupin (Seskoki)


41

4.3.6 Značilnosti sestave na krogih

�� Sodobna sestava na krogih je sestavljena iz:

�� približno enakega razmerja kolebnih prvin, drž in teznih prvin,

�� prvin, ki jih tekmovalec izvaja v medsebojnih povezavah skozi veso, v

opori ali skozi oporo in v stojo v vzpori ali skozi stojo v vzpori, pri čemer

morajo prevladovati gibanja preko iztegnjene lahti,

�� prehodov iz kolebnih prvin v tezne prvine in obratno.

�� Predstavitev sestave na krogih:

�� Tekmovalec skoči ali ga trener dvigne na kroge. Ocenjevanje se prične v

trenutku, ko tekmovalec nima več stika s tlemi in naredi prvi gib.

�� Trenerju ni dovoljeno, da pomaga tekmovalcu pri začetnem gugu.

�� Tekmovalec lahko vključi v sestavo samo prvine, ki jih lahko izvede varno

in z visoko stopnjo estetskega in tehničnega znanja.

�� Vse kolebne prvine (zakoleb v opori, odkoleb nazaj v veso...), ki so v

sestavi uporabljene samo za spremembo smeri gibanja, niso dovoljene.

�� Drže, ki so izvedene iz zamahov, morajo biti dosežene v končni položaj

direktno, brez popravljanja (ramena tekmovalca ne smejo priti višje od

končnega položaja drže, to je v višini krogov).

�� Vse prvine, ki so navedene v preglednici prvin kot drže, morajo biti

zadržane 2 sekundi.

�� Naložen prijem pri držah ni dovoljen.

�� Guganje in križanje žičnih vrvi ni dovoljeno.

�� Vse prvine morajo biti izvedene z iztegnjenimi lahtmi, razen če v

preglednici prvin ni določeno drugače.

�� Kolebne prvine morajo voditi do ali skozi položaj stoje na rokah ali

direktno v položaj drže.

�� Vse prvine zamaha v položaj drže, kjer se spremeni smer , se štejejo kot

dve prvini (npr. naopor spredaj v razovko vodoravno,...).

�� Prvine, ki vključujejo salto nazaj v veso, za mladince niso dovoljene.



42

4.4 Preskok

4.4.1 Zgodovinski razvoj preskoka

Zgodovinski razvoj preskoka je potekal vzporedno z razvojem konja z ročaji, saj

so pri obeh disciplinah uporabljali enako orodje vse do konca 20. stoletja, le da so

mu na prehodu iz 19. v 20. stoletje odstranili ročaje, luknje pa začepili.

Prvi zapisi izhajajo iz obdobja Kretsko-Minojske civilizacije okrog leta 2500

pr.n.št., ki prikazuje preskakovanje prek bika. Makedonski vojskovodja

Aleksander Veliki (4. st. p. n. št.) je uporabljal lesenega konja za urjenje svoje

vojske (kako čim hitreje naskočiti in seskočiti z konja).

V knjižici Arhangela Tuccara iz leta 1599 je prvič omenjena uporabe odrivne

deske za izboljšanje odriva, ki je danes obvezni del modernega preskoka.

Preskakovanje preko konja ali drugih naravnih in umetnih ovir je bilo zelo

priljubljeno tudi v 17. in 18. stoletju.

Že na prvih OI v Atenah, leta 1896 je bil preskok vključen kot samostojna

gimnastična disciplina. Prvi olimpijski zmagovalec na preskoku je bil Nemec Carl

Schuhmann (slika 11). Ponovno je bil na programu olimpijskih iger leta 1904 v St.

Louisu, ko je zmagal ameriški telovadec Georg Eyser, kljub temu da je imel

leseno nogo (zmagal je še na bradlji, plezanju po vrvi in bil drugi na konju z

ročaji). Od olimpijskih iger leta 1924 v Parizu pa do danes je bil preskok redno

vključen kot tekmovalna disciplina.

Od prvega svetovnega prvenstva leta 1903 v Antwerpnu do svetovnega prvenstva

leta 1931 je bil preskok samo kot tekmovalna disciplina v mnogoboju. Šele od leta

Slika 11: OI 1896, Atene - C. Schumann


43

1931 pa se je uradno tekmovalo kot samostojni gimnastični disciplini.

Do leta 2000 so za preskok uporabljali konja brez ročajev (za moške je bil

postavljen po dolgem, za ženske pa so ga postavili počez.

Januarja, leta 2001 je FIG-a podelila proizvajalcema gimnastičnega orodja

Jansen&Fritsen iz Nizozemske in Spiethu iz Nemčije certifikat o ustreznosti

popolnoma novega gimnastičnega orodja, ki se je od prejšnjega razlikoval tako po

obliki kot po tehničnih lastnostih. Podoben je mizi, poimenovali pa so ga po grški

mitološki legendi „Pegases“ (leteči konj) in bi naj simboliziral skok v novo

tisočletje.

Na njem so prvič uradno tekmovali na svetovnem prvenstvu istega leta v Ghentu.

Enak je za moške in ženske tekmovalke, le višina je različna (za moške je 135 cm,

za ženske pa 125 cm).

4.4.2 Tehnične značilnosti preskoka

�� Nosilna konstrukcija in podnožje sta iz galvaniziranega in z epoksidnimi

ploščami obloženega jekla. Skupna teža je 145 kg, kar orodju zagotavlja

stabilnost. Celotno ogrodje je oblazinjeno, kar preprečuje morebitne

poškodbe tekmovalca.

�� Odrivna plošča preskoka je pritrjena na ogrodje s posebnim listnatim

vzmetenjem, ki omogoča dobro odrivno moč. Površina je oblazinjena s

posebnim materialom, ki preprečuje spodrsavanje rok.

�� Sprednji del odrivne plošče je upognjen navzdol (kot jezik), vsi vogali pa

so zaobljeni.

�� Ročica za nastavljanje višine in varnostni zatič sta v enem, kar omogoča

hitro prilagoditev višine orodja (v manj kot 10 sekundah).

�� Višina orodja je nastavljiva od 105-135 cm, kar omogoča vadbo moškim

in ženskam v vseh starostnih skupinah.

�� Pred orodjem je postavljena odrivna deska, ki je obvezni del preskoka

(Slika 12). Za skoke iz V. strukturne skupine je obvezna varovalne blazina

okrog odrivne deske.

�� Odrivna deska je narejena iz vezanega lesa, ki je lahko dodatno obložena

z epoksidnimi smolami. Odrivna ploskev je oblazinjena (slika 13).


44

�� Elastičnost in odrivno moč deski daje posebno prednapetost vzmetenja iz

vezane plošče ali jeklenih vzmeti ali v kombinaciji obojega, odvisno od

tipa odrivne deske.

�� Ob uporabi se odrivna deska ne sme premikati in dajati motečih zvokov.

Slika 12: Miza za preskok »Pegases« Slika 13: Odrivna deska

4.4.3 Dimenzije in postavitev preskoka

�� Tekmovalna višina orodja je 135 cm.

�� Velikost odrivne mize: dolžina 120 cm, širina 95 cm.

�� Varnostna blazina: dolžina 6m, širina 2,5 m.


45

�� Odskočna deska : dolžina 120 cm, širina 60 cm.

4.4.4 Trenažni pripomočki

4.4.5 Strukturne skupine prvin na preskoku

�� I. Direktni skoki (plovke, sklonke).

Kup blazin Miza za trening Nizka koza

Mala prožna ponjava Švedska skrinja Kocka za najmlajše

Ilustracija 14: Skoki I. Strukturne skupin (Sklonke in plovke)


46

�� II. Skoki s celim obratom v prvi fazi leta.

�� III. Premeti naprej in skoki tipa Yamashite.

IV. Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta (skoki tipa Tsukahara, Kasamatsu).

Ilustracija 16: Skoki II. strukturne skupine (Skoki s celim obratom v prvi fazi leta)

Ilustracija 15: Skoki III. strukturne skupine (Premeti naprej in skoki tipa Yamashite).

Ilustracija 16: Skoki IV. strukturne skupine (Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta)


47

�� V. Skoki izvedeni iz rondata (skoki tipa Yurchenko, Scherbo, Nemov).


4.4.6 Značilnosti sestave na preskoku

�� Tekmovalec mora izvesti en skok v kvalifikacijah, v finalu ekip in v finalu

mnogoboja. Če kandidira za finale na preskoku, mora v kvalifikacijah in v

finalih izvesti dva skoka, ki morata biti iz različnih strukturnih skupin in z

različno drugo fazo leta. V tem primeru se mora tekmovalec po prvem

skoku brez zamude vrniti na začetek zaleta in na znak sodnika izvesti

drugi skok.

�� Pred pričetkom skoka mora tekmovalec ali njegov trener prikazati številko

skoka kot je navedena v Pravilniku za ocenjevanje, vendar se v primeru

napake ne kaznuje.

�� Skok lahko ima enega ali več obratov okoli vzdolžne ali prečne osi.

�� Predstavitev sestave na preskoku:

�� Tekmovalec iz stoje spetno, na znak sodnika (zelena luč na semaforju),

prične skok iz maksimalne oddaljenosti 25 m od roba mize, ki mu je bližji.

Ilustracija 17: Skoki V. strukturne skupine (Skoki izvedeni iz rondata)


48

�� Skok se prične s prvim korakom ali poskokom, konča pa z doskokom

sonožno na drugi strani mize, v območje, ki je označeno levo in desno od

podaljšane vzdolžne osi mize, s čelom obrnjenim proti robu mize ali v

nasprotno stran.

�� Ocenjevanje skoka se prične s prvim dotikom tekmovalčevih stopal

odskočne deske in se konča s sonožnim doskokom na drugi strani mize s

čelom obrnjenim proti robu mize ali v nasprotno stran. Sam zalet se ne

ocenjuje.

�� Tekmovalec se lahko z odrivne deske odrine samo sonožno naprej ali

nazaj.

�� Pred naskokom na odskočno desko lahko tekmovalec izvede prvino

„rondat“ (kolo v stran s ¼ obr. navznot). V tem primeru je obvezna

varnostna blazina okrog odskočne deske. Tekmovalec lahko uporabi tudi

dodatno blazino za postavitev rok pred odskočno desko. V obeh primerih

mora tekmovalec uporabiti samo tiste blazine, ki jih mora zagotoviti

organizator.

�� Od trenutka sonožnega odriva do prvega dotika mize z eno ali obema

rokama lahko tekmovalec izvede samo obrate okoli vzdolžne osi (¼, ½ ali

1/1 obrat). Skoki s saltom in skoki z razširjenimi nogami v prvi fazi leta

niso dovoljeni.

�� Tekmovalec mora vidno prikazati dvig težišča telesa v drugi fazi leta po

odrivu z rokami položaj telesa (skrčeno, sklonjeno ali iztegnjeno) med

fazo leta pa mora biti jasno in razločno prikazan.

�� Skoki s skrčenim ali sklonjenim telesom morajo pred doskokom prikazati

vidno odpiranje in pripravo na doskok.

�� Obrati okoli vzdolžne osi morajo biti končani pred doskokom.

�� Tekmovalec lahko prikaže samo tiste skoke, ki jih lahko izvede popolnoma

varno in estetsko ter z visoko stopnjo tehničnega znanja.

Skok je neveljaven:

�� Če tekmovalec prekine zalet in se vrne na začetek.

�� Če je skok izveden z dvakratnim prijemom mize z eno ali obema rokama.


49

�� Če se tekmovalec z rokami ne dotakne mize oz. če je skok izveden brez

oporne faze.

�� Če tekmovalec ne doskoči najprej na stopala.

�� Če tekmovalec izvede nedovoljen skok (prepovedano pred prvino pred

odskočno desko, salto v prvi fazi leta...).

�� Če tekmovalec namerno doskoči bočno.

�� Če se tekmovalec od mize odrine s stopali.

�� Če je skok izveden tako slabo, da ga ni mogoče prepoznati iz preglednice

prvin Pravilnika za ocenjevanje.

�� Če tekmovalec ne uporablja varnostne blazine, kadar izvaja skoke iz V.

strukturne skupine (pri skokih izvedenih iz rondata).


4.5 Bradlja

4.5.1 Zgodovinski razvoj bradlje

Bradlja je nedvomno iznajdba Nemca Friedricha Ludwiga Jahna (1778-1852),

očeta nemške telovadbe. Jahnova bradlja je bila lesena, stebri so bili zakopani v

zemljo in pod površino utrjeni s „talnim zapahom“, se pravi s počasno gnijočim

ali proti gnilobnim snovmi napojenimi deskami (slika 14). (R. Gasch:

„Priročnik“, str. 43).

Bila je nepremična, imela je trde lestvine, ki se niso dale nastavljati na poljubno

višino in širino. Prvotni namen te bradlje je bil predvsem za pripravljalne vaje za

voltižiranje, vendar se je kmalu spremenilo v samostojno telovadno orodje. Prvo

premično bradljo (slika 15) sta leta 1819 naredila Švicar F. H. Clias (1782 - 1854)

in Španec Amoros (1770 - 1848). („Športleksikon“, 1933)


50

Bradlja je ena od tistih olimpijskih gimnastičnih disciplin, ki je bila prisotna na

vseh dosedanjih olimpijskih igrah in drugih mednarodnih tekmovanjih.

Na prvih tekmovanjih so tekmovalci izvajali predvsem statične prvine, na OI leta

1912 v Stockholmu pa je telovadba že dosegla takšen nivo, ki je od bradlje

zahtevala večjo stabilnost in prožnost lestvin, saj so najboljši tekmovalci v svoje

poljubne vaje že vključevali kolebne prvine.

Leon Štukelj (slika 16) je bil odličen telovadec tudi na bradlji – olimpijski

podprvak in svetovni prvak.

V želji po izvajanju bolj dinamičnih prvin izvedenih z večjimi amplitudami, ki so

tehnično in koordinacijsko zelo zahtevne, se je spreminjala tudi sama konstrukcija

in tehnična značilnost bradlje. Predvsem lestvine so postajale vedno bolj

kvalitetne in elastične. Tekmovalcem so omogočale izvajanje prvin z velikimi

amplitudami.

Slika 15: Kovinska brbradlja (Kluge, 1856)

Slika 16: Mednarodna tekma Lyon 1926-L.Štukelj

Slika 14: Jahnova lesena bradlja vkopana v zemljo


51

4.5.2 Tehnične značilnosti bradlje

�� Bradlja je sestavljena iz dveh lestvin, ki sta medsebojno vzporedni in

vedno na enaki višini.

�� Lestvine so lahko lesene (lepljen les) ali iz umetnih materialov. Zaradi

varnosti pred lomljenjem je lahko notranjost okrepljena z enim ali več

vložki iz jekla ali umetnih vlaken (slika 19). Prožnost je odvisna od

kvalitete lesa, vrste in debeline vložene palice ter od gibljivosti ležišča

stebra, na katero je pritrjena lestvina.

�� Vsaka od lestvin je podprta z dvema jeklenima podpornima stebroma, ki

sta pritrjena na jekleno podnožje, ki zaradi teže in oblike daje orodju

stabilnost.

�� Sama konstrukcija stebrov omogoča poljubno nastavljanje lestvin po višini

in širini (slika 17 in 18). Tekmovalna višina bradlje je po pravilih FIG-e

180 cm od roba blazin (slika 20).

�� Zaradi varnosti morajo biti pod in okoli orodja položene varnostne blazine

debeline 20 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).

Slika 17: Gibljivo ležišče stebra

Slika 18: Ročka za nastavitev višine

Slika 19:Trojna ojačitev lestvine

Slika 20: Moderna tekmovalna bradlja


52

4.5.3 Dimenzije in postavitev bradlje

�� Višina bradlje je 200 cm od tal.

�� Dolžina lestvine je 350 cm.

�� Razmak med lestvinami: min. 42 cm - max 52 cm.

�� Debelina lestvine v višino 5 cm in v širino 4 cm.

�� Varovalne blazine dimenzije 11 m v dolžino in 4,5 m v širino.

4.5.4 Trenažni pripomočki

Pogled čelno Pogled bočno

Varovalne blazine Prerez lestvine

Različne oblike ročk Mala bradljica Magnezij


53

4.5.5 Strukturne skupine prvin na bradlji

�� I. Prvine v vzpori na bradlji (kolebne prvine, drže in tezni

izvleki):

- na obeh lestvinah;

- iz ene lestvine na obe ali obratno.

�� II. Prvine, ki se začnejo iz opore na lahteh in se končajo v opori

na lahteh, v vzpori ali v vesi.

Ilustracija 18: Prvine I. strukturne skupine (Prvine v vzpori na bradlji)

Ilustracija 19: Prvine II. strukturne skupin (Prvine v opori na lahteh)


54

�� III. Prvine skozi veso:


- skozi veso bočno na eni lestvini.

�� IV. Prvine s podmetom skozi veso vznosno:


- na eni lestvini.

Ilustracija 20: Prvine III. strukturne skupine (Prvine skozi veso)

Ilustracija 21: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s podmetom / skozi veso vznosno)


55

�� V. Seskoki:

- iz vzpore na bradlji;

- iz vese na obeh lestvinah na koncu bradlje.


4.5.6 Značilnosti sestave na bradlji

�� Sodobna sestava na bradlji je sestavljena iz:

�� kolebnih prvin;

�� teznih prvin;

�� statičnih prvin;

�� prvin s fazo leta.

Vse te prvine se povezujejo s prehodi skozi različne oblike ves, opor in vzpor, kar

omogoča čim boljši izkoristek celotnega orodja.

�� Predstavitev sestave na bradlji:

�� Sestavo na bradlji tekmovalec prične s sonožnim odrivom na orodje iz

stoje spetno ali iz kratkega zaleta.



56

�� Zamah, korak ali odriv z eno nogo niso dovoljeni. Stopala morajo zapustiti

tla istočasno.

�� Pred naskokom ali v fazi naskoka niso dovoljene dodatne prvine (obrati ali

salti).

�� Sestava se prične v trenutku soročnega prijema za orodje, ocenjevanje pa v

trenutku sonožnega odriva na orodje.

�� Za naskok na orodje lahko tekmovalec uporabi odskočno desko.

�� Kolebne prvine, ki nimajo nobene vrednosti in jih tekmovalec uporablja

samo za spremembo smeri gibanja, niso dovoljene.

�� Prvine z enim ali več obrati na eni roki, morajo biti izvedene brez

vmesnega prijema z drugo roko. Prvina se konča v trenutku, ko se

tekmovalec dotakne lestvine z drugo roko.

�� Prvine moči in drže, ki niso v tabeli prvin ter seskoki iz vese bočno z ene

lestvine niso dovoljene.

�� Salte v oporo na lahti ali v oporo sklecni za mladince niso dovoljene.

�� Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih lahko varno

izvede in z visoko stopnjo estetskega in tehničnega znanja.


4.6 Drog

4.6.1 Zgodovinski razvoj droga

Najstarejše vaje na drogu imajo zanesljivo svoj izvor v igrah, ki jih še danes lahko

opažamo pri otrocih, ki se obešajo in kolebajo na vejah, drogovih in podobnem,

kadarkoli se jim za to ponudi priložnost in ne da bi jih kdorkoli v to posebej

uvajal.

Iz zgodovinskih virov vemo, da so znali glumači pozne Helenske dobe,

Starokitajci in celo Eskimi na prečnih drogovih izvajati „veletoče“.


57

Iz 18. in 19. stoletja poznamo vaje na bambusovih drogovih, kot jih je naslikal

japonski slikar Hokusai (1770-1849). (C. Diem: „Svetovna zgodovina športa“,

Stuttgart, 1960.,str.430).

Novejše vaje na drogu (slika 21) je vpeljal šele F. L. Jahn (1778 - 1852), ki je leta

1812 dal med mlade hraste (kasneje so hraste zamenjali leseni stebri) postaviti

nekaj lesenih žrdi različnih višin in jim dal ime „drog“. Njegovi učenci so v svoji

igrivosti izmišljali najrazličnejše spretnostne vaje. Bratoma Thaer, prvima po

imenu znanima telovadcema na drogu je uspelo obvladati kar 132 prehodov (zgib,

vzmikov, nauporov), kasneje pa tudi točev in veletočev (slika 22), ki pomenijo

prelomnico v nadaljnjem razvoju vaj na drogu.

lesenem drogu

Hiter razvoj telovadbe na drogu je zahteval tudi spremembe v smeri razvoja

orodja.

V knjigi „Priročnik“ Gasch natančno opisuje razvoj stebrov in žrdi.

•••• Vitki mladi „enodebelniki“: hrast, rdeča bukev, leska, brest, javor, jesen.

Posušiti, potem olupiti, zatem naoljiti, da ne bo les pokal, potem odrgniti s

smirkovim papirjem.

•••• Iz beline dalj časa ležečega bukovega bora ali hrastovega ploha urezanega

brez vej, še bolje pa iz takega ploha odklana žrd. Prerez skozi tekoča

vlakna mora biti pravokoten.

•••• Zaradi telovadčeve varnosti iz železa kovana ali jeklena žrd, vložena v les,

kakor grafitno jedro v svinčniku.

•••• Sredi 19. st. gola železna žrd, s hrapavo površino, kakršna je prišla iz

valjarne. Če je postala gladka, so jo prevleki z barvo ali lakom za železo. S

pilo so jo ohrapili ali celo obrazdali, da je bila bolj oprijemljiva.

Slika 21: Jahnova vaja na Hasenheidi , 1812.

Slika 22:Veletoč na lesenem drogu


58

•••• Prožna jeklena žrd nadomesti železno (1920).

(Gasch, 1920, str. 527)

Različni tipi prosto stoječega droga, ki so izdelani v celoti iz kovine (jeklena žrd,

železno ogrodje in jeklene vrvi), so v uporabi od leta 1920.

Drog je del gimnastičnega mnogoboja in tudi samostojna gimnastična disciplina

od vsega začetka gimnastičnih tekmovanj.

4.6.2 Tehnične značilnosti droga

�� Drog je sestavljen iz prečne žrdi, dveh vertikalnih podpornih stebrov in

dveh jeklenih vrvi s pripenjali.

�� Prečna žrd je iz prožnega jekla in mora biti zavarovana pred lomljenjem in

je na vsaki strani pritrjena na podporna stebra.

�� Podporna stebra sta iz kvalitetnega jekla, ki prav tako pripomoreta k

elastičnosti orodja . Stebri omogočajo poljubno nastavljanje višine.

�� Tekmovalna višina droga po pravilih FIG je 260 cm od roba blazin.

�� Celotno ogrodje je k tlom pritrjeno s štirimi jeklenimi vrvmi (dvema na

vsaki strani). Vsaka od jeklenih vrvi je na steber pritrjena na dveh mestih,

na vrhu in na sredini stebra. Spodaj je jeklena vrv speljana skozi škripčevo

kolo, ki je vezano na vijačno napenjalo in sidrano v tla. Takšen način

pritrjevanja orodja ob tla daje drogu varnost in elastičnost.

�� Zaradi varnosti tekmovalcev med izvajanjem vaje morajo biti pod orodjem

položene zaščitne blazine debeline 20 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).


59

4.6.3 Dimenzije in postavitev droga

�� Višina droga je 280 cm merjeno od tal oz. 260 cm od blazin.

�� Širina žrdi je 240 cm, premer žrdi je 2,8 cm.

�� Velikost zaščitnih blazin: dolžina 12 m, širina 2 m, debelina 20 cm.

Pogled čelno Pogled bočno

Zaščitne blazine


-Gimnastične jame - Varovalni paščki

Premer žrdi


60

- Različne oblike in višine drogov

4.6.5 Strukturne skupine prvin na drogu

�� I. Veletoči na eni ali obeh rokah in dolgi zamahi v vesi.

Ilustracija 25: Prvine iz I. strukturne skupine (Veletoči in dolgi zamahi v vesi)


61

�� II. Prvine spusta (leti in preleti):

- letne prvine pred drogom;

- preleti preko droga.

�� III. Prvine ob drogu:

- skozi veso strmoglavo;

- skozi veso vznosno.

Ilustracija 23: Prvine iz II. strukturne skupine (Prvine spusta)

Ilustracija 24: Prvine iz III. strukturne skupin (Prvine ob drogu)


62

�� IV. Prvine v obrnjenem podprijemu in v vesi zadaj.

�� V. Seskoki.

Vse prvine, katerim biomehanika gibanja to dovoljuje, pa so lahko, da se jim

poveča težavnost, izvedene tudi z enim ali več obrati okoli prečne ali vzdolžne

osi, z različnimi prijemi (podprijem, nadprijem, obrnjen podprijem in mešan

prijem) in s poskoki.


Ilustracija 25: Prvine iz IV. strukturne skupine (Prvine v obrnjenem pod prijemu in v vesi zadaj)

Ilustracija 26: Prvine iz V. strukturne skupine (Seskoki)


63

4.6.6 Značilnosti sestave na drogu

�� Sodobna sestava na drogu je sestavljena iz:

�� kolebnih prvin s smeri naprej in nazaj;

�� prvin ob drogu;

�� prvin z obrati;

�� prvin na eni roki;

�� prvin spustov in preletov preko žrdi v ponovni prijem za žrd;

�� prvin v različnih oblikah ves (vesa zadaj...);

�� prvin z različnimi prijemi za žrd (nadprijem, podprijem,...).

�� Sestava na drogu mora biti dinamična, vsa gibanja morajo biti izvedena

tekoče in brez zastojev.

�� Predstavitev sestave ena drogu:

�� Tekmovalec lahko skoči na orodje sam ali s pomočjo trenerja iz stoje

spetno v mirno veso ali sam iz kratkega zaleta v kolebno veso. Naskok

mora biti izveden sonožno v poljubni prijem na obe roki.

�� Sestava se prične v trenutku prijema tekmovalca za žrd z obema rokama,

ocenjevanje pa v trenutku prvega giba.

�� Vse prvine zamaha morajo biti izvedene brez zastojev.

�� Prvine spusta in preletov morajo prikazati viden dvig telesa med fazo leta.

�� Pri prvinah, ki vključujejo obrate, morajo biti obrati izvedeni med

gibanjem na poti navzgor in dokončani znotraj območja 15o pred ali preko

položaja stoje v vzpori.

�� Kolebne prvine, ki samo spremenijo smer gibanja in nimajo nobene

vrednosti, niso dovoljene oz. bodo ustrezno kaznovane z odbitkom s strani

sodniške komisije.

�� Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih zna in jih

lahko izvede varno in z visoko stopnjo estetskega in tehničnega znanja.



64

5. PRAVILA ZA OCENJEVANJE

Uspešnost posameznega tekmovalca v športni gimnastiki se določi z

ocenjevanjem. V ta namen obstaja „Pravilnik za ocenjevanje“, za njegovo sestavo

pa je zadolžena sodniška komisija Mednarodne gimnastične zveze (FIG).

Prvi enotni pravilnik je Mednarodna gimnastična zveza izdala leta 1949. Do tega

leta pa so pravila tekmovanja določale posamezne nacionalne gimnastične zveze

ali pa organizator tekmovanja.

Pravilnik se od samega začetka vseskozi spreminja in se prilagaja napredku

gimnastike. Vse do leta 1996 je vseboval tudi obvezne vaje. Obvezne vaje so bile

na programu od vsega začetka gimnastičnih tekmovanj.

PRAVILNIK ZA OCENJEVANJE

TEKMOVALNIH SESTAV

(Povzeto po : FIG, 2009 / Code of Points)

Pravilnik vsebuje natančna določila, po katerem se morajo ravnati tako sodniki,

trenerji in tekmovalci na vseh tekmovanjih.

�� Omogoča, da sodniki čim bolj objektivno ocenijo tekmovalčevo sestavo.

�� Trenerjem in tekmovalcem daje smernice pri sestavljanju tekmovalnih

sestav.

�� Vsebuje natančna navodila o vseh ostalih tehničnih določilih, ki so

potrebne na tekmovanjih in po katerih se morajo ravnati sodniki, trenerji in

tekmovalci.

�� Dopolnjujejo ga pravilniki:

- tehnični pravilnik,

- sodniški pravilnik,

- pravilnik o normativih gimnastičnega orodja,

- pravilnik o dopingu.


65

Pravilnik je vsebinsko razdeljen v dva dela:

I. del – PRAVILA ZA UDELEŽENCE

�� pravila za tekmovalce,

�� pravila za trenerje,

�� pravila za sodnike,

�� organizacija sodniške komisije.

II. del – PRAVILA ZA OCENJEVANJE

�� pravila za izračun ocene,

�� pravila za težavnost, za posebne zahteve, za seskok in za povezave,

�� pravila za ponavljanje,

�� pravila za predstavitev sestave.

5.1. Pravila za udeležence tekmovanj

5.1.1 Pravila za tekmovalce

Pravice tekmovalca Dolžnosti tekmovalca

-da je njegova vaja ocenjena v skladu s pravilnikom za ocenjevanje,

-da pozna pravila za ocenjevanje in se po njih ravna,

-da ga trener dvigne na orodje (krogi,drog), -da 24 ur pred uradnim treningom odda zahtevo za določitev težavnosti nove prvine,

-da lahko po padcu z orodja počiva 30s, -da 24 ur pred uradnim treningom odda zahtevo po dvigu orodja (krogi, drog),

-da lahko uporablja varnostne pasove, -med tekmo ne sme govoriti s sodniki,

-da ponovi sestavo v primeru, da za prekinitev ni bil sam odgovoren,

-pred in po vaji se mora z dvigom rok predstaviti vrhovnemu sodniku,

-do 30s ogrevanja po orodju / 50s na bradlji -po končani vaji se ne sme vrniti na oder,

-da se njegova ocena javno objavi takoj po izvedbi,

-da je njegova telovadna oprema v skladu s pravilnikom,


66

-do enega prisotnega asistenta na krogih, preskoku, bradlji in drogu,

-samovoljno ne sme spreminjati višine orodja in delati nobenih oznak na parterju,

-da prosi sodnika, da za kratek čas zapusti tekmovalno dvorano iz osebnih razlogov,

-da sodeluje na vsaki razglasitvi rezultatov.

-do dviga orodja (krogi,drog),

-do pravočasnega pisnega prejema ovrednotenja nove prvine.

5.1.2 Pravila za trenerje

Pravice trenerjev Dolžnosti trenerjev

-da pomaga pri ogrevanju in pripravi orodje za tekmovanje,

-da pozna pravila za ocenjevanje in se ravna v skladu z njimi,

-da dvigne telovadca na orodje do vese, -ne sme spreminjati višine orodja,

-pomaga napisati zahtevo za dvig orodja in za določitev vrednosti nove prvine,

-da predloži vrstni red ekipe in ostale podatke v skladu z določili tekmovanja,

-da je prisoten med izvedbo vaje na krogih, preskoku,bradlji in drogu zaradi varnosti,

-med izvedbo vaje ne sme govoriti s tekmovalcem ali mu pomagati,

-da med padcem (čas 30s) in med dvema skokoma na preskoku tekmovalcu svetuje.

-Ne sme ovirati tekmovanja in ne sme kratiti pravic drugih udeležencev.

-da sodeluje na vsaki razglasitvi rezultatov.

5.1.3 Pravila za sodnike

Dolžnosti in pravice članov moškega tehničnega komiteja - MTC

-predsednik komisije MTC - skrbi za nemoten potek ocenjevanja na tekmovanju in skrbi, da se upoštevajo vsa sodniška in tehnična pravila.

-skliče in vodi vse sodniške sestanke in daje sodnikom navodila.

-rešuje prošnje za dvig orodja, vodi določanje težavnosti novim prvinam.

-člani MTC – kontrolirajo sodniško komisijo na posameznem orodju, aktivno ocenjujejo sestavo in izvedbo vaje tekmovalca na orodju za katero so zadolženi.

-kadar je potrebno, posreduje in skupaj z vodjo nad komisije ter odgovornim za posamezno orodje zagotovi, da dobi tekmovalec pravično oceno za svojo vajo.

-v primeru velikih odstopanj pri določanju končne ocene, imajo člani MTC-ja pravico uporabiti video posnetke.


67

Dolžnosti sodnikov

-dobro poznavanje Pravilnika za ocenjevanje in ostalih pravil, da lahko brezhibno opravlja delo sodnika na posameznem tekmovanju.

-imeti mora državno ali mednarodno veljavno sodniško licenco (breve).

-biti mora strokovnjak za sodobno gimnastiko, da vsako izvedbo oceni hitro, objektivno in natančno in če je v dvomih, v prid tekmovalca.

-udeležiti se mora vseh sodniških sestankov in uradnih treningov FIG tekme

-upoštevati mora posebna navodila organizatorja.

-na tekmo mora priti eno uro pred pričetkom, dobro pripravljen, spočit in primerno oblečen (temno moder suknjič, sive hlače, svetla srajca in kravata).

-da zna izpolniti sodniške listke, upravljati z računalnikom in drugo opremo.

-ne sme se pogovarjati s tekmovalci, trenerji in sodniki in ne sme zapustiti svojega sedeža v času tekmovanja.

Pravice sodnikov

-v primeru, da je bil proti njemu vršen pritisk s strani vodje sodniške komisije, ima pravico do pisne pritožbe pri sodniški nadkomisiji.

5.1.4 Organizacija sodniške komisije na orodju

Sestava sodniške komisije

Na Olimpijskih igrah in Svetovnem prvenstvu , ki so uradna tekmovanja FIG-e, je

sestava sodniške komisije sledeča:

�� D komisija – sestavljata jo dva člana (D1 in D2). Odgovorni za pravilni

izračun ocene na posameznem orodju je sodnik D1, ki ga določi MTC-

FIG.

�� E komisija – sestavljena je iz 6 sodnikov.

�� Dodatni sodniki:

- linijski sodnik na preskoku.

- 2 linijska sodnika na parterju.

- merilec časa za parter, ogrevanje in za ogrevanje na bradlji.

�� Asistenti: sekretar, semaforist, napovedovalec, računalniška komisija,

kurirji, pomočnice za podelitev medalj in drugi, kot zahteva tekmovanje.


68

Sodniška sestava mora biti enaka za vse vrste tekmovanj (I, II, III, IV).

Na vseh ostalih mednarodnih, kontinentalnih, nacionalnih in regionalnih

tekmovanjih je lahko sodniška sestava prilagojena, glede na velikost in

pomembnost tekme.

Sedežni red sodnikov pred orodjem

�� Na uradnih tekmovanjih FIG sedita sodnika D1 in D2 v isti liniji pred

orodjem. Sodniki E komisije so razvrščeni okoli orodja levo od sodnika

D1 v smeri urinega kazalca. Vsak sodnik mora sedeti na mestu, ki mu

omogoča najboljši pogled na celotno izvedbo vaje.

�� Merilec časa sedi pri D sodniški komisiji.

�� Linijska sodnika na parterju sedita v diagonalno nasprotnih kotih in

nadzirata liniji, ki sta mu bližji. Linijski sodnik na preskoku stoji na koncu

doskočne blazine in nadzira desno in levo linijo.

Naloge posameznih sodnikov na orodju

�� D1 sodnik:

- je odgovoren za pravilni izračun izhodiščne in končne ocene vseh

izvedenih sestav na orodju, za katerega je zadolžen.

- nadzoruje in usklajuje delo vseh članov sodniške komisije na orodju.

- tekmovalcu da jasen znak za začetek vaje in naznani konec vaje.

- k izhodiščni oceni, ki jo predhodno uskladi s svojim pomočnikom (D2

sodnikom), prišteje končno oceno za izvedbo in od dobljene ocene odšteje

odbitke za prekoračitev časa, prestop linije in ostale odbitke v zvezi z

neprimernim vedenjem.

- v roku 2 mesecev mora podati pisno poročilo z vsebino vaj predsedniku


69

MTC v enem od uradnih jezikov FIG.

�� D2 sodnik:

- vajo ocenjuje enako kot sodnik D1, vendar samostojno in neodvisno

zapiše in izračuna izhodiščno oceno sestave (določi in sešteje vrednost

elementov, vrednosti povezav, strukturne skupine) ter dobljeno izhodiščno

oceno primerja z izhodiščno oceno D1 sodnika. V primeru, da je različna,

jo morata sodnika uskladiti.

�� E sodniki:

- vsak sodnik bo samostojno in neodvisno od drugih E sodnikov določil

vsoto estetskih, kompozicijskih in tehničnih napak in v roku 10s po koncu

vaje svojo oceno posredoval vodji sodniške komisije (sodniku D1).

�� Linijski sodniki:

- dolžni so takoj po koncu vaje pokazati in pisno obvestiti vodjo sodniške

komisije (D1) o vseh prestopih linijske črte.

�� Merilec časa:

- vaja na parterju je lahko dolga največ 70 sekund.

- merilec časa mora dati zvočni signal (slišati ga mora tekmovalec in

sodniki D in E komisije) pri 60 sekundah in ponovno pri 70 sekundah. V

primeru prekoračitve časa (preko 70 sekund), mora pisno obvestiti vodjo

sodniške komisije.

5.2 Pravila za ocenjevanje

5.2.1 Splošna pravila za izračun končne ocene

Vsaka končna ocena, ki jo prejme tekmovalec za svojo izvedbo, je sestavljena iz

treh delov. Prvi del predstavlja D oceno (težavnost), drugi del E oceno (izvedba),

tretji del pa morebitni posebni odbitki, ki jih D komisija odbije na koncu.


70

- upošteva se 10 najtežjih prvin (seskok + 9 prvin ),

mladinci 8 (seskok + 7 prvin), vendar največ 4 prvine iz

iste strukturne skupine,

- upošteva se število izpolnjenih posebnih zahtev,

- upošteva se vrednost povezav (samo za parter in drog),

Izračun

D ocene

- vrednost težavnosti, posebnih zahtev in povezav se

seštevajo.

Izhodiščn

a ocena

+

- odbitki za estetske in izvedbene napake,

- odbitki za tehnične napake in napake v sestavi.

Izračun

E ocene

- Od ocene 10,00 se odštejejo vsi zgoraj navedeni odbitki. Izmed vseh E

ocen se črtata najvišja in najnižja ocena in iz preostalih (štirih, dveh)

ocen se izračuna povprečna ocena. Seštevek odbitkov ne sme biti večji

od 10,00 točk.

Končna

E ocena

-

- Prekoračitev časa,

- prestop linijske črte,

- odbitki povezani z orodjem in obnašanjem.

Posebni

odbitki

- Posebne odbitke na koncu odbije vodja sodniške komisije.

Posebni

odbitki

=

- Je končna ocena, ki je prikazana na semaforju. K O

5.2.2 Pravila za dovoljen odklon med srednjimi ocenami E sodnikov:

Ocena Dovoljen odklon med sodniki

9,60 < 10,00 0,10

9,40 < 9,60 0,20

9,00 < 9,40 0,30

8,50 < 9,00 0,40

8,00 < 8,50 0,50

7,50 < 8,00 0,60

< 7,50 0,70


71

5.2.3 Pravila za težavnost, posebne zahteve seskok in direktne povezave

Vse prvine, ki so predstavljene v pravilniku, so razvrščene po posameznih orodjih,

po strukturnih skupinah ter po težavnosti. Vsaka prvina je opisana, ima svojo

identifikacijsko številko in je označena s simbolom.

vrsta in vrednost težavnosti

strukturna skupina

številka in opis prvine

slika prvine

simbol prvine

Težavnost prvin

Oznaka prvine A B C D E F G

Vrednost prvine 0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0.60 0.70

Priznanje težavnosti

Vsaka prvina mora biti izvedena varno za tekmovalca in bo priznana, če bo

izvedena estetsko in tehnično v mejah dovoljenega odstopanja, ki jih določa

pravilnik za ocenjevanje.

Prvina ne bo priznana v naslednjih primerih:

- če bo prvina izvedena tako slabo, da je ne bo mogoče prepoznati.

- če se bo prvina končala s padcem na orodje ali z orodja. Na preskoku

mora biti doskok končan najprej na stopala.

- pomoč trenerja ali asistenta pri dokončanju prvine.

- prepovedane prvine in prvine, ki niso navedene v pravilniku za

ocenjevanje.

- če bo izvedba prvine ekstremno odstopala od še dovoljenih odklonov,


72

določenih s pravilnikom za ocenjevanje (drže pod 1 sekundo, ekstremni

odklon od končnega položaja).

- prvine zamaha izvedene v celoti na moč ali prvine moči izvedene v celoti

z zamahom.

- prvine začete izven tekmovalnega prostora (na parterju).

- če se tekmovalec z rokami ne dotakne površine mize ali namerno doskoči

bočno (na preskoku).

�� Posebne zahteve (strukturne skupine)

Vsaka vaja mora vsebovati najmanj eno prvino iz vsake strukturne skupine

poljubne težavnosti razen za seskok, kjer velja posebno pravilo.

Na konju z ročaji, krogih, bradlji in drogu je pet strukturnih skupin - I, II, III, IV

in V, ki predstavlja seskok.

Na parterju so štiri strukturne skupine - I, II, III in IV. Za seskok (V.) se prizna

vsaka prvina iz II, III, in IV strukturne skupine (akrobatske prvine) in le v

primeru, da ni bila ponovljena (pravilo ponavljanja). Za vsako posebno zahtevo

tekmovalec prejme 0,5 točke (maksimalno 2,5 točke).

Na preskoku so skoki razvrščeni v pet strukturnih skupin. Za kvalifikacije finala

mora tekmovalec izvesti dva skoka iz različnih strukturnih skupin in z različno

drugo fazo leta.

�� Seskoki

Vsaka vaja, razen preskoka, se mora končati z legitimnim seskokom.

Glede na težavnost seskoka prejme tekmovalec naslednje točke za zadostitev

posebni zahtevi.

Člani A ali B C D ali več

0,00 0,30 0,50

Mladinci A B C ali več

0,00 0,30 0,50


73

�� Direktne povezave

Sodniki D komisije priznajo bonus točke samo direktnim povezavam zelo težkih

prvin, ki bodo izvedene brez večjih napak. Bonus točke za vezavo lahko

tekmovalec dobi samo na parterju in drogu.

Za bonus točke se štejejo tudi tiste prvine, ki niso vštete med najboljših 10.

Parter - vse direktne povezave salt, ki vključujejo vsaj eno prvino

težavnosti D, E, F ali G.

0,10

- povezava dveh salt težavnosti D, E, F ali G v poljubni

kombinaciji.

0,20

Drog - direktne povezave med prvinami ob drogu težavnosti D,E,F,

ali G z prvinami spusta težavnost D, E, F, ali G.

0,20

- direktne povezave spustov, kjer ima ena prvina težavnost D,

E, F ali G, druga prvina pa najmanj težavnost C.

0,10

- direktne povezave dveh spustov, kjer ima posamezna prvina

spusta najmanj težavnosti D, E, F ali G v poljubni kombinaciji.

0,20

5.2.4 Pravila za ponavljanje

Tekmovalec lahko enako prvino ponovi, vendar sodnik D komisije ponovljeni

prvini ne bo priznal težavnosti, posebne zahteve in bonus točk, sodnik E komisije

pa bo ocenil izvedbo prvine.

Sestava je lahko ponovljena le v primeru, če je bila prekinjena zaradi tuje krivde

(npr. neprimerno orodje).

V primeru padca z orodja ali na njega, lahko tekmovalec ponovi neuspelo prvino

za priznanje ali pa nadaljuje sestavo od padca naprej.

Na krogih je lahko prvina z enakim končnim položajem izvedena samo dvakrat

(npr. dovoljeni sta največ dve drži v razpori, tretja razpora ne bo priznana, čeprav

so bile drže dosežene na različne načine).

Posebno pravilo velja na konju z ročaji, kjer lahko tekmovalec v posebnih


74

kombinacijah za povečanje vrednosti izvede enake prvine v povezavi (npr. dva

kolesa na enem ročaju + rusko kolo...).

5.2.5 Pravila za predstavitev

Predstavitev vaje ocenjuje podkomisija E, katere člani morajo biti na tekočem z

zahtevami sodobne gimnastike in v skladu s pravilnikom za ocenjevanje korektno

določiti odbitke za estetske, tehnične in izvedbene napake. V primeru dvoma se

mora odločiti v korist tekmovalca.

Za predstavitev vaje ima E komisija na voljo naslednjo vrednost točk:

−−−− za priznanih 7 do največ 10 prvin = 10,00 točk;

−−−− za priznanih 6 prvin = 6,00 točk;

−−−− za priznanih 5 prvin = 5,00 točk;

−−−− za priznanih 1 – 4 prvine = 4,00 točk;

−−−− za priznanih 0 prvin = 0,00 točk.

Od tekmovalca se pričakuje, da bo v svojo vajo vključil samo tiste prvine, ki jih

lahko izvede popolnoma varno, z veliko mero estetskega in tehničnega znanja, kar

je tudi bistvo moderne gimnastike. Ne glede na težavnost prvine ali zahtevnost

povezave prvin, bo tekmovalec enako strogo ocenjen za vse narejene napake med

izvedbo.

Če tekmovalec naredi pri eni prvini dve ali več različnih napak (estetsko in

tehnično), mu mora sodnik za vsako narejeno napako odbiti primerno število točk.

�� Napake, ki oblikuje oceno za izvedbo:

Vrsta napake Odbitek

- mala napaka 0,10

- srednja napaka 0,30

- velika napaka 0,50

- padec; pomoč trenerja pri dokončanju prvine 1,00


75

a.) Mala napaka:

−−−− Vsak manjši odklon od popolnega končnega položaja in popolne tehnične

izvedbe.

−−−− Vsak manjši popravek rok, nog ali položaja telesa.

−−−− Vsako manjše kršenje glede estetskega in tehničnega pričakovanja izvedbe.

b.) Srednja napaka:

−−−− Vsak jasen odklon od popolnega končnega položaja in od popolne tehnične

izvedbe.

−−−− Vsak jasen oz. opaznejši popravek rok, nog ali položaja telesa.

−−−− Vsako drugo jasno oz. opazno kršenje glede estetskega in tehničnega

pričakovanja izvedbe.

c.) Velika napaka:

Vsak velik odklon od popolnega končnega položaja in od popolne končne

izvedbe.

−−−− Vsak večji popravek rok, nog ali končnega položaja telesa.

−−−− Vsak polni medkoleb.

−−−− Vsako večje kršenje glede estetskih in tehničnih pričakovanj vaje.

d.) Padec in pomoč asistenta:

−−−− Vsak padec na ali iz orodja med izvajanjem prvine, ne da bi tekmovalec

dosegel končni položaj, ki bi dovoljeval nadaljevanje vaje vsaj s kolebom.

−−−− Vsaka pomoč asistenta, ki pripomore dokončanje prvine.


76

6. USPEHI SLOVENSKIH TELOVADCEV NA VELIKIH TEKMOVANJIH

V vsej zgodovini slovenskega športa je moška športna gimnastika daleč

najuspešnejša športna panoga z največ osvojenimi medaljami na največjih

tekmovanjih (olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih in svetovnih

pokalih). Skupno so osvojili 161 medalj (92 zlatih, 36 srebrnih in 33 bronastih).

V svetovnem merilu je v moški športni gimnastiki po številu osvojenih medalj

glede na število prebivalcev slovenska gimnastika v samem vrhu.

Nosilci slovenskih medalj so telovadci treh generacij:

- generacija Leona Štuklja, ki je tekmovala med dvema vojnama, pod zastavo

Kraljevine Jugoslavije.

- generacija Miroslava Cerarja, ki je tekmovala po drugi svetovni vojni, pod

zastavo SFR Jugoslavije in

- generacija Mitja Petkovšek-Aljaž Pegan, ki tekmuje pod zastavo samostojne

Slovenije.

6.1. Medalje na Olimpijskih igrah Prvo olimpijsko medaljo med slovenskimi telovadci je osvojil Leon Štukelj v

mnogoboju na OI leta 1924 v Parizu. Vse od OI v Parizu pa do OI v Ciudad de

Mexico, leta 1968, je bila slovenska športna gimnastika edina športna panoga, ki

je osvajala medalje na olimpijskih igrah.

Štukljeva generacija je po številu olimpijskih medalj najuspešnejša. Od skupno 8

medalj (7 posamezno in 1 ekipno), kar 6 medalj pripada Leonu Štuklju (3 zlate, 1

srebrna in 2 bronasti, od tega ena bronasta za ekipno). Jože Primožič je nosilec

dveh medalj (srebrne in ekipno bronaste) in Stane Derganc, ki je nosilec dveh

bronastih medalj, od tega ena za ekipo. Bronasto medaljo ekipno pa so prejeli še

Edvard Antosiewicz, Anton Malej, Boris Gregorka in Janez Porenta.


77

Edini nosilec treh olimpijskih medalj v Cerarjevi generaciji je sam Miroslav Cerar

(2 zlati in 1 bronasta).

Iz generacije Mitja Petkovšek&Aljaž Pegan se je na olimpijske igre uspelo uvrstiti

samo dvema tekmovalcema: Lojze Kolman (Barcelona 1992) in Mitja Petkovšek

(Sydney 2000 in Peking 2008, na katerih se je v finalu na bradlji uvrstil na 5.

mesto).

(Podroben prikaz dobitnikov medalj na OI je v tabeli 1.)

6.2. Medalje na Svetovnih prvenstvih Na svetovnih prvenstvih je prav tako osvojil največ medalj Leon Štukelj (5 zlatih,

2 srebrni in 3 bronaste), sledijo mu Peter Šumi (4 zlate, 3 srebrne in 1 bronasta),

Jože Primožič (4 zlate in 1 srebrna), Miro Cerar (4 zlate in 2 bronasti), Mitja

Petkovšek (2 zlati in 1 srebrna) ter Aljaž Pegan (1 zlata in 3 srebrne).

Jože Primožič je na svetovnem prvenstvu leta 1939 v Luxemburgu postal prvi

svetovni prvak na parterju. Na istem tekmovanju je osvojil še tri naslove

svetovnega prvaka in to v mnogoboju, na bradlji in na konju z ročaji.

−−−− Tri naslove svetovnega prvaka na eni tekmi sta leta 1922 v Ljubljani osvojila

Leon Štukelj (krogi, bradlja, drog) in Peter Šumi (mnogoboj, krogi, drog).

−−−− Miroslavu Cerarju je na konju z ročaji uspelo dvakrat ubraniti naslov

svetovnega prvaka. Zmagal je leta 1962, 1966 in 1970. To je uspelo samo še

Madžaru Z. Magyaru, ki je zmagal v letih 1974, 1978, 1979 ter Kitajcu Xiao

Qinu, ki je zmagal na zadnjih treh svetovnih prvenstvih (2005, 2006 in 2007).

−−−− Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta prvi medalji na svetovnih prvenstvih

osvojila leta 2002 v Debrecenu (Mitja srebrno na bradlji in Aljaž srebrno na

drogu).

−−−− Na svetovnem prvenstvu leta 2005 v Melbournu / AUS, je uspel Mitji

Petkovšku in Aljažu Peganu izjemen podvig. Na isti tekmi sta oba osvojila

zlato medaljo, Mitja na bradlji in Aljaž na drogu (slika 23 in 24). Tako je bila

Slovenija na tem tekmovanju po številu osvojenih zlatih medalj v moški ŠG

na prvem mestu.


78

−−−− Leta 2007 si je M. Petkovšek z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka na

bradlji zagotovil pravico udeležbe na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu.


(Podroben prikaz dobitnikov medalj na SP je v tabeli 2).

6.3. Medalje na Evropskih prvenstvih Na evropskih prvenstvih je največ medalj osvojil Miroslav Cerar, skupno 21 (10

zlatih, 5 srebrnih in 6 bronastih) in se v zgodovini evropskih prvenstev po številu

osvojenih medalj uvršča v sam vrh, po številu osvojenih zlatih medalj pa je na

drugem mestu za Belorusom Vitalijem Šerbom (12 zlatih od skupno 20 medalj).

Drugi najuspešnejši telovadec na evropskih prvenstvih z osmimi medaljami je

Mitja Petkovšek, štirikratni evropski prvak na bradlji, dvakrat mu je uspelo

ubraniti naslov evropskega prvaka : 2007 Amsterdam in 2008 Lousana.

Aljaž Pegan je osvojil dva naslova evropskega prvaka, enkrat je bil drugi in

dvakrat tretji. V mednarodnem pravilniku za ocenjevanje ima dve prvini, ki se

imenujeta po njem, prvina „Pegan“6 na bradlji (Diamidov s 5/4 obr. ali več v stojo

v vzpori) in prvina „Pegan“ na drogu (skrčeni salto naprej preko droga s ½ obr. v

ponovni prijem).

6 Izvirne in težke prvine se lahko imenujejo po tekmovalcu, ki jih je prvi izvedel na uradnem

tekmovanju. Tako se tri prvine imenujejo po slovenskem telovadcu: „Kolman“ na drogu, „Pegan“ na drogu in „Pegan“ na bradlji.

Slika 23: Mitja Petkovšek se je veseli svojega največjega uspeha v karieri.

Slika 24: Aljaž Pegan z naslovom svetovnega prvaka.


79

Po eno bronasto medaljo imata Tine Šrot in Lojze Kolman, prvi slovenski

telovadec, po katerem se imenuje zelo težka letna prvina na drogu, prvina

„Kolman“ (dvojni skrčeni salto preko droga z enim obratom v ponovni prijem).

(Podroben prikaz dobitnikov medalj na EP je v tabeli 3).

6.4. Medalje na tekmah za Svetovni pokal Na tekmi za svetovni pokal leta 1994 v Zurichu je Aljaž Pegan osvojil prvo

medaljo, zlato na drogu. Skupno je osvojil 26 zlatih medalj (23 na drogu in 3 na

bradlji), ima pa še 6 srebrnih na bradlji in 9 bronastih (8 na drogu in 1 na bradlji).

V finalu svetovnega pokala leta 2002 v Stuttgartu je zmagal na drogu, leta 2000 v

Glasgowu pa je bil na drogu drugi, na bradlji pa tretji.

Mitja Petkovšek je na bradlji osvojil skupno 23 zlatih, 8 srebrnih in 4 bronaste

medalje. Prvo zlato medaljo je osvojil leta 1998 v Glasgowu. V finalu svetovnega

pokala je bil dvakrat prvi in to leta 2000 v Glasgowu in leta 2004 v Birminghamu.

Alen Dimic je dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, dvakrat je bil drugi.

Po eno zlato, srebrno in bronasto ima Sašo Bertoncelj na konju z ročaji.

Na preskoku je srebrno osvojil Žiga Šilc, bronasto medaljo pa ima Rok Klavora.

(Podroben prikaz dobitnikov medalj na tekmah za Svetovni Pokal je v tabeli 4).


80

OLIMPIJSKE IGRE

Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto Ostali finalisti

1924

Pariz

FRA

Leon Štukelj -mnogoboj

-drog

4.m.-S.Hlasten-KO,KO na široko; 4.m.-L.Štukelj-PR,KR;

4.m.-ekipno-L. Štukelj, J. Porenta, S. Žilič, M. Oswald, S.

Derganc, S. Hlastan, R. Poljšak in J. Primožič; 5.m.-S.Žilič-

ple. po vrvi; 5.m.-S.Derganc-KO; 5.m.-J.Porenta-PR; 6.m.-

S.Derganc-KO na šir; 6.m.-J.Porenta-plez. po vrvi.

Leon Štukelj

-krogi -mnogoboj

-ekipa

Jože Primožič -bradlja -ekipa

Stane Derganc -preskok

-ekipa

1928

Amsterdam

HOL

E.Antosiewicz, Anton Malej, Boris

Gregorka, Janez Porenta,

-ekipa

4.m.- J. Primožič-PR

5.m.-J. Primožič-MNG

6.m.-J. Primožič-DR

7.m.-L.Štukelj-BR

1936

Berlin

GER

Leon Štukelj -krogi 6.m.-ekipno-Konrad Grilc, Jože Primožič,

Leon Štukelj, Miroslav Forte, Jože Vandov,

Janez Pristov in Boris Gregorka.

1960

Rim, ITA

Miroslav Cerar 5.m.-Miroslav Cerar-DR

8.m. Miroslav Cerar-MNG

1964

Tokio, JAP

Miroslav Cerar -konj z

ročaji

-drog 6.m.-M.Cerar-BR

7.m.-M.Cerar-MNG

1968

Ciudad de

Mexico,

MEH

Miroslav Cerar -konj z

ročaji

6.m.-ekipno-Miro Cerar,

Janez Brodnik, Milenko

Kersnič, Miloš Vratič,

Drago Šoštarič,Tine Šrot.

2008

Beijing, CHI

Mitja

Petkovšek

5.m.-

Mitja Petkovšek - BR

Tabela 1: Vse slovenske medalje in finala na olimpijskih igrah.

( Vir : KRUSE, 1996; Medmrežje 8).


81

SVETOVNO PRVENSTVO

Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto

Leon Štukelj -krogi -bradlja

-drog

-konj z ročaji

-ekipno

Peter Šumi -mnogoboj

-krogi -drog

-konj z ročaji

-ekipno

Stane Derganc -bradlja; - ekipno -mnogoboj

Vlado Simončič -bradlja; - ekipno

Stane Vidmar -bradlja; - ekipno

1922

Ljubljana

YUG

Slavko Hlasten -ekipno

Leon Štukelj -krogi

-drog

-ekipno -bradlja

Peter Šumi -mnogoboj -ekipno

Jože Primožič -drog; -ekipno

1926

Lyon

FRA

Derganc,Sršen,Zupan,Osvald,Vidmar -ekipno

Jože Primožič -mnogoboj -parter

-konj z roč. -bradlja

-ekipno

Peter Šumi -konj z ročaji -ekipno

Leon Štukelj -drog; - ekipno

1930

Luxemburg

LUX

B.Gregorka,A.Malej,E. Antosiewicz, S. Žilič,Rafael Ban -ekipno

Jože Primožič -bradlja; - ekipno 1938

Prague

CSR Janko Pristov, Boris Gregorka, Josip Vadnav, Miro Forte, Miloš

Skrbinšek

-ekipno

1958 - Moscow, URS Miroslav Cerar -konj z ročaji

1962 - Prague, ČSR Miroslav Cerar -konj z ročaji

-bradlja

1966

Dortmund, FRG

Miroslav Cerar -konj z ročaji -bradlja

1970

Ljubljana, YUG

Miroslav Cerar -konj z ročaji

Mitja Petkovšek -bradlja 2002

Debrecen,HUN

(pos. po orodjih) Aljaž Pegan -drog


Melbourne ,AUS

(posamezno) Aljaž Pegan -drog

2006

Aarhus, BEL

Aljaž Pegan -drog


Stuttgart, GER

Aljaž Pegan -drog

Tabela 2: Vse slovenske medalje na svetovnih prvenstvih. (Vir : Medmrežje 7).


82

EVROPSKO PRVENSTVO


1961

Luxembourg

LUX

Miroslav Cerar -mnogoboj

-konj z ročaji

-krogi -bradlja

-preskok

Miroslav Cerar --mnogoboj

-konj z ročaji

-krogi, -bradlja

-preskok -parter

1963

Beograd, YUG

Tine Šrot -preskok

1965

Antwerpen, BEL

Miroslav Cerar -bradlja -parter

-konj z ročaji

-krogi

1967 - Tampere, ITA Miroslav Cerar -konj z ročaji -bradlja

1969

Warszawa, POL

Miroslav Cerar -konj z ročaji -bradlja

1990

Lozana, SUI

Lojze Kolman -drog

1994

Praga, CZE

Aljaž Pegan -drog

1998

St.Petersburg, RUS

Mitja Petkovšek -bradlja


Bremen, GER Aljaž Pegan -drog

2002 - Patras, GRE Mitja Petkovšek -bradlja

2004

Ljubljana, SLO

Aljaž Pegan -drog

2005 - Debrecen, HUN

(posamezno)


2006

Volos, GRE


Mitja Petkovšek -bradlja 2007 - Amsterdam, NED

(posamezno) Aljaž Pegan -drog


Lozana, SUI Aljaž Pegan -drog

2009 - Milano, ITA

(posamezno)


Tabela 3: Vse slovenske medalje na evropskih prvenstvih.

(Vir : Medmrežje 3; Medmrežje 9; Medmrežje 10).


83

SVETOVNI POKAL – serija / finale


Aljaž Pegan Drog:

-1994-Zurich; Stuttgart

-1995-Cotbus;Zurich;Stuttgart

-1996-Rim; Zurich; Pariz

-1997-Glasgow

-1998-Pariz

-2001-Pariz;Cottbus

-2002-Stuttgart (Finale 2001/02)

-2003-Cottbus; Solun

-2004-Cottbus;La Serena;Glasgow

-2005-Stuttgar; Maribor

-2006-Gent;Stuttgart;Maribor

Bradlja:

-1997-Glasgow

-1998-Glasgow

-2001-Cottbus

Drog:

-1999-Stuttgart;

Glasgow

-2000-Ljubljana

-2005-Glasgow

-2006-Teheran

-2000-Glasgow

(Fin.1999/00)

-2009-Glasgow,

Moskva

Drog:

-1997-Cottbus

-1998-Zurich;

Glasgow

-2002-Cottbus;

Glasgow

-2003-Stuttgart

-2006-Moskva;

Sao Paolo

Bradlja:

-2000-Glasgow

(Fin.1999/00)

Mitja Petkovšek Bradlja:

-1998-Glasgow

-2000-Ljubljana

Glasgow (Finale 1999/00)

-2003-Stuttgart;Glasgow;Pariz

-2004-Glasgow;Stuttgart;Gent

Birmingham (Fin.2003/04)

-2005-Sao Paolo;Stutt.;Maribor

-2006-Teheran;Lyon;Cottbus;Mosk

-2007-Maribor;Gent;Ostrava;

Stuttgart;Glasgow

-2009-Cottbus; Maribor; Moskva

Bradlja:

-1998-Stuttgart

-1999-Stuttgart

-2000-Cottbus

-2004-Cottbus

-2005-Pariz

-2006-Gent

-2007-Moskva

-2008-Doha

Bradlja:

-1998-Vancouer

-2001-Cottbus

-2004-Lyon

-2008-Maribor

-2009-Glasgow

Alen Dimic Drog:

-2007-Ostrava

-2008-Glasgow

Drog:

-2008-Maribor

-2008-Ostrava

Sašo Bertoncelj Konj z ročaji:

-2007-Ostrava

Konj z ročaji:

-2008-Ostrava

-2009-Maribor

Konj z ročaji:

-2007-Glasgow

-2009-Cottbus

Žiga Šilc Preskok:

-2006-Maribor

Rok Klavora Parter:

-2009-Montreal

Tabela 4: Vse slovenske medalje na tekmah za svetovni pokal.



84

7. ZAKLJUČEK

Športna gimnastika spada med bazične športe in je primerna za vse starostne

skupine obeh spolov. Primerna je za razvoj osnovnih gibalnih veščin pri

najmlajših, za telesno pripravo športnikov drugih športnih panog, v rekreativne

namene in je samostojna tekmovalna disciplina.

Ob uporabi različnih pripomočkov in orodij, se je športna gimnastika pričela

razvijati kot tekmovalna disciplina šele v 19. stoletju in je tako ena najstarejših

tekmovalnih športnih disciplin, ki je bila udeležena na vseh OI moderne dobe.

Kljub temu, da tekmovalci izvajajo vedno težje in zahtevnejše prvine, pa lahko

rečemo, da je športna gimnastika relativno varna športna disciplina, kar se tiče

poškodb, predvsem po zaslugi kvalitetnega in varnega gimnastičnega orodja,

strokovno usposobljenih ljudi, ki delajo v tem športu in pravilnim pedagoškim

pristopom ob upoštevanju najpomembnejšega didaktičnega načela: od lažjega k

težjemu; od znanega k neznanemu in od enostavnega k sestavljenemu.

Delno k temu pripomore tudi pravilnik za ocenjevanje, ki mladinskim kategorijam

prepoveduje izvajanje nevarnih prvin.

V svetu se s športno gimnastiko tekmovalno ukvarja preko deset tisoč

tekmovalcev iz 129 držav in iz vseh štirih poseljenih kontinentov, kar kaže na

veliko popularnost gimnastike v svetu. Žal pa vseh najboljših telovadcev ne

moremo gledati na največji športni prireditvi na svetu – Olimpijskih igrah in to

zaradi togih pravil mednarodne gimnastične zveze, ki daje prednost močnim

ekipam pred posamezniki (Pegan, Petkovšek, Van Gelder…). V novem

olimpijskem ciklusu (2009 - 2012) velja nov kriterij o uvrstitvi na OI, ki je šele

na preizkusu.


85

8. LITERATURA

1. BERGANT, E. (1996). Slovenski olimpijci: 1912-1996 / Evgen Bergant,

Marko Rožman. - Ljubljana: Mladinska knjiga.

2. BOLKOVIČ, Ante (1998). Akrobatika / Toni Bolkovič, Silvo Kristan ;

(računalniške skice Matej Lekše). - Ljubljana : Fakulteta za šport.

3. ČUK, Ivan (2004). Vault : methods, ideas, curiosities, history / Ivan Čuk,

Istvan Karacsony ; (chapter Fear and how to coop with it is written by

Matej Tušak : illustrated by Ivan Čuk). - Ljubljana : ŠTD Sangvinčki.

4. FIG Mens Technical Committee, (2009). Code of Points .

5. GIFFORD, Clive (2004). Olimpijske igre: popoln vodnik po največjem

prazniku na svetu / Clive Gifford; (prevedla Mateja Arhar). - Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

6. KARACSONY, Istvan (2005). Floor exercises : methods, ideas,

curiosities, history / Istvan Karacsony, Ivan Čuk ; illustrated by Ivan Čuk).

- 1st ed. - Ljubljana : ŠTD Sangvinčki.

7. KOLAR, E. & PILETIČ, S. (2005). GIMNASTIKA za trenerje in

pedagoge 1 / (avtorji Edvard Kolar... et al.); urednika Edvard Kolar,

Sebastijan Piletič – Ljubljana : Gimnastična zveza Slovenije.

8. KOLAR, E. & PILETIČ, S. (2006). GIMNASTIKA za trenerje in

pedagoge 2 / (avtorji Edvard Kolar... et al.); urednika Edvard Kolar,

Sebastijan Piletič – Ljubljana : Gimnastična zveza Slovenije.

9. KOLAR, Edvard (2007). Športna gimnastika/polistrukturne in

konvencionalne športne panoge (učno gradivo).

10. KRUSE, Britta (1996). Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896 – 1996 /

(avtorica Britta Kruse; prevajalci Marija Knez – Bergant, Zdenka Rogl,

Hanka Štular; fotografije arhiv OKS, Igor Modic, Joco Žnidaršič). -

Ljubljana : Mladinska knjiga.

11. Medmrežje 1 : www.fig-gymnastics.com

12. Medmrežje 2 : www.gymmedia.com

13. Medmrežje 3 : www.usa-gymnastics.org/results

14. Medmrežje 4 : www.ueg-gymnastics.com


86

15. Medmrežje 5 : www.osziri.si/ucenci/sportna/GIMNASTIKA

16. Medmrežje 6 : www.gymmedia.com/STUTTGART07/App.History

17. Medmrežje 7 : www.gymmedia.com/STUTTGART07/WCh history

18. Medmrežje 8 : www.gymmedia.com/AG/ECh/Lausanne08/Results

19. Medmrežje 9 : http://wapedia.mobi/sl/Miroslav_Cerar

20. Medmrežje 10 : http://stukelj.infotehna.si/dediscina.htm

21. Medmrežje 11 : http://www.rtvslo.si/sport/modload

22. Medmrežje 12 : http://sl.wikipedia.org/wiki/Tekmovanje

23. MORRIS, Neil (1996). Olimpijske igre / Neil Morris; prevajalec Igor E.

Bergant; (ilustratorja Clive Spong, Gerald Whitcomb). - Ljubljana : DZS.

24. PILETIČ, Sebastijan (2007). Tekmovalni sistemi v Športni gimnastiki

(učno gradivo).

25. PISTOTNIK, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana. Fakulteta za šport.

26. ŠPORTNO društvo Center Maribor (2007). Sto let velike gimnastične

družine : 1907 – 2007 : zbornik ob 100 – letnici Športnega društva Center

Maribor / (urednik Klemen Bedenik ; fotografije arhiv Muzeja

narodnoosvobodilne borbe, Pokrajinski muzej Maribor, arhiv ŠD Center

Maribor). - Maribor : ŠD Center Maribor : Dravska tiskarna.

27. ŠTUKELJ, Leon (1989). Mojih sedem svetovnih tekmovanj / Leon

Štukelj. - Novo Mesto : Tiskarna Novo Mesto, Dolenjska založba.

28. ŠTUKELJ, Leon (1998). prvih 100 let / Leon Štukelj. - Maribor : Kapital.

29. ŠUGMAN, Rajko (1991). Šport, njegov kratek zgodovinski oris v svetu in

pri nas / Rajko Šugman. - 2., razširjena izd. - Ljubljana : Fakulteta za

šport. (Športna knjižnica. Zgodovina športa).

30. ŠUGMAN, Rajko (1997). Zgodovina svetovnega in slovenskega športa /

Rajko Šugman. - 3., razširjena izd. - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1997. -

(Športna knjižnica. Zgodovina športa).

31. ŠUGMAN, Rajko (2004). Sto slovenskih športnikov / Rajko Šugman,

Marko Rožman. - Ljubljana : Prešernova družba. - (Koledarska zbirka).

32. VAUHNIK, J. (1998). Strokovno izpopolnjevanje učiteljic ter vzgojiteljic -


87

športna vzgoja, 7. Modul. Maribor, Pedagoška fakulteta.

33. VAZZAZ, J. & GREGORKA, B. (1984). Razvoj telovadnega orodja na

slovenskem / (avtorja Jelica Vazzaz, Boris Gregorka). - Ljubljana.

9. SEZNAM SLIK

Slika 1: Preval naprej

Slika 2: Mačji skok z obr. za 360 stopinj

Slika 3: Premet v stran

Slika 4: Iz Tuccarove knjižice »Arial Jumps«

Slika 5: Nemški gimnastični festival v Minhenu leta 1923 (skupinske vaje na

travi)

Slika 6: Josip Primožič

Slika 7: Več plasti parterja

Slika 8: Plošče so položene na mehko podlago

Slika 9: Krogi trikotne oblike

Slika 10: Leon Štukelj – razpora strmoglavo

Slika 11: OI 1896, Atene – C. Schumann

Slika 12: Miza za preskok »Pegases«

Slika 13: Odrivna deska s kombiniranim vzmetenjem

Slika 14: Jahnova lesena bradlja vkopana v zemljo

Slika 15: Kovinska bradlja (Kluge, 1856)

Slika 16: Mednarodna tekma Lyon, 1926 – Leon Štukelj

Slika 17: Gibljivo ležišče stebra

Slika 18: Ročka za nastavitev višine

Slika 19: Trojna ojačitev lestvine

Slika 20: Moderna tekmovalna bradlja

Slika 21: Jahnova vaja na Hasenheidi, 1812

Slika 22: Veletoč na lesenem drogu


88

Slika 23: Mitja Petkovšek se je veselil svojega največjega uspeha v karieri

Slika 24: Aljaž Pegan z naslovom svetovnega prvaka

10. SEZNAM TABEL

Tabela 1: Posamezne faze tekmovanj na posameznem tekmovanju

Tabela 2: Prikazuje maksimalno število tekmovalcev v ekipi, maksimalno število

nastopajočih po orodju in število najboljših ocen, ki se štejejo za končni ekipni

rezultat

Tabela 3: Zaporedje tekmovanj v olimpijskem ciklusu

Tabela 4: Vse slovenske medalje in finala na olimpijskih igrah

Tabela 5: Vse slovenske medalje na svetovnih prvenstvih

Tabela 6: Vse slovenske medalje na evropskih prvenstvih

Tabela 7: Vse slovenske medalje na tekmah za svetovni pokal

11. SEZNAM ILUSTRACIJ Ilustracija 1: Prvine I. Strukturne skupine (Neakrobatske prvine)

Ilustracija 2: Prvine II. strukturne skupine (Akrobatske prvine naprej)

Ilustracija 3: Prvine III. strukturne skupine (Akrobatske prvine nazaj)

Ilustracija 4: Prvine IV. strukturne skupine (Akrobatske prvine bočno in

akrobatske prvine z obrati v prvi fazi leta)

Ilustracija 5: Prvine I. strukturne skupine (Enostavni premahi in strigi)

Ilustracija 6: Prvine II. strukturne skupine (Kolesa in helikopterji)

Ilustracija 7: Prvine III. Strukt. Skupine (Prehodi v opori bočno ali čelno)

Ilustracija 8: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s prednožnim ali zanožnim

premahom)

Ilustracija 9: Prvine V. Strukturne skupine (Seskoki)

Ilustracija 10: Prvine I. strukturne skupine (Sklopke in elementi zamaha)


89

Ilustracija 11: Prvine II. strukturne skupine (Zamahi do stoje v vzpori / 2 s.)

Ilustracija 12: Prvine III. str. skupine (Zamahi v položaj drže / 2 sek.

Ilustracija 13: Prvine IV. strukturne skupine (Tezne prvine in drže / 2 sek.)


Ilustracija 15: Skoki I. Strukturne skupine (Sklonke in plovke)

Ilustracija 16: Skoki II. strukturne skupine (Skoki s celim obratom v prvi fazi leta)

Ilustracija 17: Skoki III. strukturne skupine (Premeti naprej in skoki tipa

Yamashite).

Ilustracija 18: Skoki IV. strukturne skupine (Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta)

Ilustracija 19: Skoki V. strukturne skupine (Skoki izvedeni iz rondata)

Ilustracija 20: Prvine I. strukturne skupine (Prvine v vzpori na bradlji)

Ilustracija 21: Prvine II. strukturne skupine (Prvine v opori na lahteh)

Ilustracija 22: Prvine III. strukturne skupine (Prvine skozi veso)

Ilustracija 23: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s podmetom / skozi veso

vznosno)


Ilustracija 25: Prvine iz I. strukturne skupine (Veletoči in dolgi zamahi v vesi)

Ilustracija 26: Prvine iz II. strukturne skupine (Prvine spusta)

Ilustracija 27: Prvine iz III. strukturne skupine (Prvine ob drogu)

Ilustracija 28: Prvine iz IV. strukturne skupine (Prvine v obrnjenem pod prijemu in

v vesi zadaj)

Ilustracija 29: Prvine iz V. strukturne skupine (Seskoki)

Documents

DIPLOMSKO DELO -POPRAVEK -LEKTORIRANJE · V moški športni gimnastiki se tekmuje na šestih orodjih (parter, konj z ro čaji, krogi, preskok, bradlja in drog) ekipno, v mnogoboju