DIPLOMSKO DELO Uporabniki varnostnih storitev na primeru ... · 4.4 Sodelovanje s policijo ... 5.2 Prijava javne prireditve in javnega shoda .....27 5.3 Kdo varuje javno prireditev

DIPLOMSKO DELO

Uporabniki varnostnih storitev na primeru varovanja nočnega

lokala

Marec, 2017 Žiga Stopar

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Uporabniki varnostnih storitev na primeru varovanja nočnega

lokala

Marec, 2017 Žiga Stopar

Mentor: pred. dr. Miha Dvojmoč

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorju, pred. dr. Mihi Dvojmoču, za vso pomoč, čas in

strokovne nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je omogočila študij, mi vsa leta stala ob

strani, me podpirala in mi dajala motivacijo. Rad bi se zahvalil tudi svojemu dekletu

Lei, ki mi je bila v veliko pomoč in oporo pri izdelavi diplomskega dela.

4

Kazalo vsebine

1 Uvod ............................................................................................ 10

1.1 Namen in cilj diplomske naloge .................................................... 10

1.2 Predstavitev problema ............................................................... 11

1.3 Metodologija .......................................................................... 13

1.4 Hipoteze ............................................................................... 13

2 Uporabniki in naročniki storitev zasebnega varovanja .................................. 14

2.1 Pogodba za opravljanje zasebnega varovanja .................................... 14

2.2. Službena izkaznica ................................................................... 15

2.3 Nošenje delovne obleke ............................................................. 15

2.4 Varovanje prireditev v gostinskih lokalih ......................................... 15

3 Zakonska podlaga ............................................................................. 16

3.1 Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) ...................................................... 17

3.2 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah .. 18

3.3 Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV – 1) ......................................... 18

4 Zasebno varovanje ........................................................................... 19

4.1 Oblike zasebnega varovanja ........................................................ 20

4.2 Vloga zasebnega varovanja pri varovanju javnih prireditev .................... 20

4.3 Pogoji za opravljanje dejavnosti ZV ............................................... 22

4.4 Sodelovanje s policijo ................................................................ 22

4.5 Pogoji za izdajo licence ZV ......................................................... 23

4.6 Pridobitev službene izkaznice ...................................................... 25

5 Varovanje javnih prireditev ................................................................ 26

5

5.1 Zakonska delitev ...................................................................... 26

5.2 Prijava javne prireditve in javnega shoda ........................................ 27

5.3 Kdo varuje javno prireditev? ........................................................ 28

5.4 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah .. 29

5.5 Potek varovanja javne prireditve .................................................. 29

5.6 Zagotavljanje varnosti in reda na javnem shodu oziroma prireditvi .......... 30

5.7 Naloge rediteljske službe ............................................................ 30

5.8. Policija ................................................................................. 31

6 Varovanje nočnih lokalov ................................................................... 31

6. 1 Fizično varovanje ..................................................................... 31

6.2 Potrebno število varnostnikov ...................................................... 33

6.3 Tehnično varovanje .................................................................. 33

6.4 Slabi primeri varovanja .............................................................. 34

7 Anketa in o funkciji varnostnika na javni prireditvi ..................................... 34

8 Analiza in rezultati ankete .................................................................. 36

9 Zaključek ...................................................................................... 45

10 Viri in literatura ............................................................................. 47

6

Kazalo grafov

Graf 1: Delež anketirancev po spolu ......................................................... 36

Graf 2: Starostna skupina ...................................................................... 36

Graf 3: Status anketirancev.................................................................... 37

Graf 4: Najvišja dosežena stopnja izobrazbe ............................................... 37

Graf 5: Obiskovanje nočnih lokalov........................................................... 38

Graf 6: Pogostost obiskovanja nočnih lokalov ............................................... 38

Graf 7: Neprijetni stik z varnostnikom ....................................................... 39

Graf 7: Nadaljevanje grafa 7 .................................................................. 39

Graf 8: Odnos varnostnikov do obiskovalcev ................................................ 40

Graf 9: Občutek varnosti ....................................................................... 40

Graf 10: Kaj vpliva na občutek varnosti ..................................................... 41

Graf 11: Ukrepi varnostnikov .................................................................. 41

Graf 12: Prekoračitev ukrepov ................................................................ 42

Graf 13: Lastnosti, ki vas zmotijo............................................................. 42

Graf 14: Razlike med spoloma ................................................................ 43

Graf 15: Varnostnikova osebnost .............................................................. 43

Graf 16: Upoštevanje navodil varnostnikov. ................................................ 44

Graf 17: Zadovoljstvo z delom varnostnikov ................................................ 44

7

Povzetek

Za izdelavo diplomskega dela, smo obdelali tematiko varovanja javnih prireditev na

primeru varovanja v nočnih lokalih. Na podlagi prebrane in analizirane literature

lahko trdimo, da je varovanje v nočnih lokalih v veliki meri odvisno od naročnika

službe varovanja (primer: lastnik lokala) in od tega ali se drži zakonskih predpisov.

Veliko ljudi namreč meni, da so varnostniki nepotrebni in nepomembni, zato

njihovega dela in njihovih navodil ne jemljejo tako resno kot pri posredovanju

policije. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da so varnostniki zelo pomembni pri

zagotavljanju varnosti tako s svojim preventivnim delovanjem kot tudi z uporabo

dovoljenih ukrepov s katerimi preprečujejo razna nasilna ravnanja. V povezavi s tem

smo opredelili zasebno varovanje, uporabnike varnostnih storitev, vlogo varnostnikov

pri varovanju javnih prireditev, aktualne zakone na tem področju, licence, ki so

potrebne za zagotavljanje tovrstne varnosti. Opisali in navedli smo pogoje, ki so

potrebni za pridobitev službene izkaznice. Poseben poudarek smo namenili varovanju

nočnih lokalov – ustrezne licence, število varnostnikov, videonadzor, vloga

varnostnika pri zagotavljanju varnosti. Kot dodatek k diplomski nalogi smo izdelali

anketo o obiskovanju nočnih lokalov, poteku varovanja, ter o občutku varnosti in

odnosu varnostnikov do obiskovalcev nočnih lokalov.

Ključne besede: varnost, varnostnik, nočni lokal, zakon

8

Summary - Users of security services on the case of a night club

surveillance

For our dissertation we focused on security actions in public events while closely

examining the security in night clubs. After reviewing and analysing the referenced

literature it is possible to claim that security in night clubs mostly depends on the

person that hires the security service (example: the night club owner) and also on

them following the laws. It is a common opinion that security guards are unnecessary

and unimportant and that is why their jobs are not taken as seriously as the

policemen’s. Throughout our dissertation it has been acknowledged that the security

guards are very important for keeping the environment safe, mostly with their

preventive actions as with the use of allowed actions to stop any possible violent

acts. Furthermore private security industry, users of the security service, the role of

security guards in public events, current laws in that field and licences needed to do

the job have been defined. Together with that we have described the conditions

under which one can obtain a work card. With this in mind the main focus was on the

security in night clubs, in other words researching the appropriate licenses, the

number of security guards, video surveillance and the role of the security guard in

providing a safe environment. In addition a questionnaire was made and it included

the questions about visiting the night clubs, the course of security, the sense of

security visitors have and the relationship between the security guards and the

visitors of night clubs.

Key words: safety, security guard, night clubs, law

9

Seznam kratic:

RS – Republika Slovenija

ZJZ - Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11)

Uredba št. 22/10 - Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih

prireditvah (2010)

ZZasV-1 - Zakon o zasebnem varovanju 2011

URS - Ustava Republike Slovenije

NVS – Nacionalno varnostni sistem

MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve

ZVS – Zasebno varnostne službe

VNC – Varnostno-nadzorni center

EU - Evropska unija

10

1 Uvod

1.1 Namen in cilj diplomske naloge

V Republiki Sloveniji si je dejavnost zasebnega varovanja, začela utirati pot v novo

nastajajoči državi RS s spremembo družbeno politične ureditve, naraščanjem

zasebnega premoženja z denacionalizacijo in privatizacijo ter nasploh z

razdružbljanjem lastnine in drugimi procesi (Pečar, 1997), ko so se pojavile prve

gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki (zasebnovarnostne službe),

ki so se začele ukvarjati z zasebnim varovanjem. S stalnim naraščanjem zasebno

varnostnih služb, ki so se ukvarjale z zasebnim varovanjem, je hkrati nastajal tudi trg

varnostnih storitev. Ta je povzročil, da so se zasebnovarnostne službe začele boriti za

čim večje tržne deleže in rast svojih prihodkov, pozabljale pa so na kvaliteto in

kakovost svojih varnostnih storitev. To je tudi danes odraz stanja, ki ga imamo na

tem področju, saj se v zadnjem času dogaja in ugotavlja, da zasebno varnostne

službe, niso na tako kvalitetni ravni, kot se od njih pričakuje (Čas, 2006).

V diplomskem delu želimo prikazati, kako poteka varovanje javnih prireditev,

predvsem nočnih lokalov. Ugotoviti želimo ali je Uredba o obveznem varovanju na

javnih prireditvah (2010) (v nadaljevanju Uredba št. 22/10) izboljšala stanje na tem

področju, ali so z njo zagotovili ustrezno število varnostnikov na prireditvah, ter ali

se lastniki nočnih lokalov ravnajo po tej uredbi. Samo varovanje je namreč v veliki

meri odvisno od naročnika službe varovanja in od tega ali se drži zakonskih

predpisov. Veliko ljudi je namreč mnenja, da so varnostniki nepotrebni in

nepomembni, zato tudi njihovega dela in njihovih navodil ne jemljejo tako resno kot

pri posredovanju policistov. Skozi preučevanje literature lahko ugotovimo, da so

varnostniki zelo pomembni za zagotavljanje varnosti, saj s svojim preventivnim

delovanjem ali z uporabo dovoljenih ukrepov preprečujejo razna nasilna ravnanja.

Cilj diplomskega dela je prikazati in ugotoviti, kako je Uredba št. 22/10 vplivala na

sam razvoj zasebnega varovanja v Sloveniji. Omenili bomo tudi slabe primere

varovanja, kot je opravljanje dela varnostnika brez ustreznih znanj in licenc, ter

pojasnili do kako grozljivih posledic lahko pride ob neupoštevanju zakonov in uredb

na tem področju (primeri: Global, Lipa,…).

11

1.2 Predstavitev problema

Gospodarske družbe in druge organizacije pri nas temu pomembnemu področju

posvečajo bistveno premalo pozornosti. Kakšen je pomen učinkovitega varovanja, ki

ga zagotavljajo zasebnovarnostne službe in drugo varnostno osebje v gospodarskih

družbah in drugih organizacijah (svetovalci za varnost), se največkrat ugotavlja, ko

je že prepozno, torej ko pride do škodnih primerov, do odtujitve premoženja oziroma

do drugih nepravilnosti v zvezi z varovanjem (Čas, 2006).

Vlada Republike Slovenije je leta 2010 sprejela Uredbo št. 22/10, s katero je

določila način organiziranja službe varovanja, vsebino načrta varovanja in kazenske

določbe za organizatorje javnih prireditev, ki morajo v skladu z Zakonom o javnih

zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11) - v nadaljevanju ZJZ, zagotoviti vzdrževanje reda

z varnostniki. Določitev nekega subjekta je povezana z dejavnostjo, ki jo ta opravlja.

Zaradi večje stopnje tveganja za varnost življenja in zdravja udeležencev nekaterih

prireditev (npr. pri opravljanju dejavnosti, kot so obratovanje diskotek in nočnih

klubov), morajo organizatorji javnih prireditev iz 12. a člena ZJZ,

zagotoviti varovanje v skladu z ZJZ, in s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje. Za

učinkovito zagotavljanje reda na tovrstnih prireditvah, varnosti življenja in zdravja

udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženja, so ti subjekti z Uredbo št. 22/10

zavezani, da izdelajo oceno stopnje tveganja, načrt varovanja in zagotovijo fizično

ali fizično in tehnično varovanje javnih prireditev na podlagi načrta varovanja. Dolžni

so spoštovati določila Uredbe št. 22/10, ki se nanaša na vzpostavitev, obveščanje in

prenehanje službe varovanja (Ministrstvo za notranje zadeve, 2012).

Varovanje gostinskega lokala, kjer potekajo javna zbiranja, ni v celoti prepuščeno

lastnikom oz. najemnikom lokalov. Po Zakonu o zasebnem varovanju 2011 (v

nadaljevanju ZZasV-1) in ZJZ, morajo organizatorji, ki opravljajo gostinsko

dejavnost, zagotoviti varovanje prireditve v skladu s predpisi, v primerih, ko

organizirajo prireditev v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko ali

živo glasbo za ples oz. družabni program. Organizator mora določiti osebo, ki nosi

odgovornosti vodje prireditve. Za učinkovito zagotavljanje reda na tovrstnih

prireditvah, varnosti življenja in zdravja udeležencev ali drugih oseb oz. premoženja,

so ti subjekti, na podlagi ZZasV-1 in z Uredbo št. 22/10 zavezani, da izdelajo oceno

stopnje tveganja, načrt varovanja in zagotovijo fizično ali fizično in tehnično

12

varovanje javnih prireditev na podlagi načrta varovanja. Izvajanje varovanja lahko

opravljajo le družbe, ki se z varovanjem javnih prireditev profesionalno ukvarjajo in

imajo pridobljeno licenco za varovanje javnih zbiranj (Ribič, 2012).

Varnostnik v nočnem lokalu skrbi za varnost, opravlja vstopno kontrolo gostov,

preverja ali gosti izpolnjujejo pogoje za vstop (vinjenost, primerna obleka,..) in

prepove vstop osebam, ki so pod vplivom raznih drog ali alkohola, se agresivno

vedejo, so delale težave že v preteklosti ipd. V nekaterih lokalih uporabljajo tudi

varnostne preglede in detektorje kovin. Takt, dobre komunikacijske sposobnosti,

smisel za humor, pravičnost in dobra presoja so pomembne lastnosti dobrega

varnostnika v nočnem lokalu, saj je ravno on prvi člen lokala, ki je v stiku z gostom in

posledično vzpostavi začetno vzdušje lokala, odraža njegov stil in odnos ter gradi

njegovo podobo. Sposobnost dobre presoje in ocene ljudi ter dobre komunikacije z

njimi, zmanjša potrebo po fizični intervenciji, medtem ko trdna in stabilna osebnost

varnostnika v nočnem lokalu preprečuje, da bi zlahka podlegel provokacijam gostov,

ki se z agresivnimi izpadi želijo dokazovati. Najboljši varnostniki v lokalih ne

‘premetavajo’ ljudi, ampak se z njimi pogovorijo in jih vodijo. Gola prisotnost dobro

izurjenega in vidnega varnostnika, ki opravlja obhode po klubu, spomni gosta, da je

njegovo vedenje nadzorovano. Cilj je, da se gostje zabavajo, vendar da obenem

spoštujejo pravila lokala. Varnostniki v nočnih lokalih, zato da bi bili učinkoviti,

potrebujejo profesionalni trening vodenja in nadzorovanja ljudi v maksimalno polnem

nočnem lokalu. Množica ne sme postati prevelika in paziti morajo na opite in

drogirane goste, saj v nočnih lokalih kombinacija prevelike količine alkohola,

testosterona in mačizma lahko hitro privede do fizičnega obračuna (Sintal Koncern,

2016b).

Ukrepi varnostnika so dobro zakonsko definirani in opredeljeni, zato pri naročanju

zasebnovarnostne službe, lastniki lokalov oz. naročniki želijo od varnostnikov, da

prekoračijo svoje ukrepe ali, da jih ne stopnjujejo. Kar pa žal ni mogoče. Zato so iz

tega razloga slednji s službami za zasebno varovanje sklepali le »pro forma« pogodbe

za enega varnostnika na vhodu, za notranje prostore pa so najemali hišne razbijače

oziroma tako imenovane »črne varnostnike«, ki so opravljali celotno storitev

»varovanja« oziroma, bolje rečeno, ves umazani posel. Zaradi tega so se vsa podjetja

za zasebno varovanje v preteklosti večkrat znašla med dvema ognjema. Največkrat

so predvsem zaradi varnosti lastnega kadra ter ugleda podjetja sami prenehali

opravljati tovrstne posle. Novo pri tem je, da cena storitev za naročnike ni več

13

problem, saj si večina naročnikov želi čim manj problemov in rajši poskrbijo za te

zadeve. Kljub vsemu se v praksi še vedno pojavljajo kršitve na področju varovanja v

diskotekah, zlasti pri zagotavljanju ustreznega števila varnostnikov. Teh je ponavadi

vedno premalo, saj naročniki na tak način znižajo stroške varnostnih storitev. Vendar

to ni rešitev, ampak izzivanje usode in odpiranje novih možnosti za ponovitev takega

dogodka, kot smo ga doživeli v Lipi. Pomembno je, da se naročniki zavejo, da za

varovanje diskotek nikakor ni dovolj samo en varnostnik, ne glede na njeno velikost

(Zarič, 2006). Zato so z Uredbo št. 22/10, sprejeli in določili natančno število

potrebnih varnostnikov glede na število obiskovalcev prireditve. Te številke natančno

določa 8. člen Uredbe št. 22/10.

1.3 Metodologija

Za izdelavo diplomskega dela ter proučevanja izbrane tematike bomo uporabljali

metodo analize ter interpretacijo sekundarnih virov. Z metodo analize vsebine pisnih

virov pa bomo proučili strokovno literaturo in strokovne članke v pisni in elektronski

obliki, ki jih bomo pridobili iz knjižnice iz slovenskega ter mednarodnega medmrežja.

Izdelali bomo tudi anketo o funkciji varnostnikov na javnih prireditvah.

1.4 Hipoteze

Pred izdelavo diplomske naloge smo si postavili dve hipotezi, ki ju bomo skozi nalogo

potrdili ali ovrgli. Hipotezi sta sledeči:

Hipoteza 1 : Za preprečevanje najhujših tragedij v nočnih lokalih je

zadolžena zgolj zasebnovarnostna služba, katero so najeli za izvajanje

varnosti v lokalu.

Hipoteza 2 : Država je z Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja na

javnih prireditvah iz leta 2010, odpravila pomanjkljivosti v zakonu in poostrila

nadzor nad izvajanjem varovanja javnih prireditev.

14

2 Uporabniki in naročniki storitev zasebnega varovanja

Dejavnost zasebnega varovanja lahko opravljajo samo pravne osebe, ki imajo izdano

licenco za opravljanje dejavnosti. Naročnik storitve zasebnega varovanja naj pred

izbiro ponudnika, od njega zahteva vsaj podatke o ustreznih licencah, glede na obliko

varovanja, ki jo želi, podatke o tem ali je imetnik licence (varnostna služba) kršil

zakon, ki ureja zasebno varovanje (ponudnik pridobi na Inšpektoratu RS za notranje

zadeve), podatke v zvezi s strokovno usposobljenostjo varnostnega osebja in v zvezi z

izvajanjem internega izpopolnjevanja varnostnega osebja, podatke o plačilu

varnostnega osebja, načinu in pogostosti izvajanja nadzora nad delom varnostnega

osebja ter o drugih dejstvih na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da bo imetnik

licence zakonito in strokovno opravljal dejavnost. Na podlagi primerjave teh

podatkov bo izbira med različnimi ponudniki storitev zasebnega varovanja lažja

(Ministrstvo za notranje zadeve 2016a).

2.1 Pogodba za opravljanje zasebnega varovanja

Pogodba za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja mora biti sklenjena pred

opravljanjem dejavnosti v pisni obliki, iz nje pa mora biti razvidna oblika in obseg

varovanja. Naročnik storitve je dolžan skleniti pogodbo o varovanju z imetnikom

ustrezne licence glede na želeno obliko varovanja. V primeru, da nastopa pri

opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja pri istem naročniku več imetnikov licenc,

mora biti to razvidno iz pogodbe ali iz dodatka, sklenjenega k pogodbi (pogodba med

več pravnimi osebami). Le na ta način bo v primeru škodnega dogodka naročniku

uspešno povrnjena škoda. Pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki in ni v skladu z

določbami zakona je nična. Imetnik licence vam lahko nudi samo tisto storitev iz

dejavnosti zasebnega varovanja za katero je usposobljen in ima zanjo izdano licenco.

Če ima podizvajalca mora biti tudi on stranka v pogodbenem razmerju. Za delo

varnostnega osebja je odgovoren imetnik licence oziroma njegov zakoniti zastopnik,

ki mora poskrbeti za ustrezna navodila, usmeritve in nadzor . V ta namen mora

imeti zadostno število nadzornega osebja (varnostnih menedžerjev in varnostnikov

nadzornikov). Varnostno osebje, ki neposredno opravlja dejavnost zasebnega

varovanja, mora biti v delovnem razmerju pri imetniku licence ali pri izvajalcu

internega varovanja (Uporabniki in naročniki zasebnega varovanja 2016).

15

2.2. Službena izkaznica

Varnostno osebje, ki opravlja delo v delovni obleki, mora na zahtevo posameznika,

zoper katerega je uporabilo ukrep ali izvedlo drugo nalogo, po zaključku postopka

pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom

imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju. Če opravlja naloge v civilnih

ali drugih oblačilih, ki niso vidno označena z oznakami imetnika licence, in se pri tem

sklicuje na svoje naloge in ukrepe, mora pred postopkom pokazati službeno izkaznico

in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je

v delovnem razmerju. Pokazati jo mora tudi na zahtevo policista ali inšpektorja

inšpekcijskih služb (Uporabniki in naročniki zasebnega varovanja 2016).

2.3 Nošenje delovne obleke

Varnostniki čuvaji, varnostniki, varnostniki nadzorniki in varnostni tehniki opravljajo

dejavnost v delovni obleki, opremljeni z znakom imetnika licence, ter z znaki, iz

katerih je razvidno katero vrsto dela opravljajo. Po novem zakonu ZZasV-1, ki je bil

sprejet marca 2011, je določeno prehodno obdobje petih let, ki določa, da bodo

morali vsi zgoraj navedeni nositi delovno obleko opremljeno z enotnim

napisom VAROVANJE in začetno črko imena ter priimkom. Varnostniki telesni

stražarji lahko opravljajo dejavnost v civilni obleki (Uporabniki in naročniki

zasebnega varovanja 2016).

2.4 Varovanje prireditev v gostinskih lokalih

ZJZ, v prvem odstavku 12. a člena določa, da mora organizator javne prireditve iz 1.

in 2. točke 12. člena zakona (gospodarska družba in samostojni podjetniki

posamezniki oziroma društva in druge organizacije, ki opravljajo dejavnost v svojih

poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti), ki organizira

prireditev kot svojo redno dejavnost, s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples

16

oziroma družabni program, zagotoviti vzdrževanje reda izključno z varnostniki v

skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, če:

prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje

diskotek in nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač),

prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje

diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) ali

prireditve organizira po 23. uri (Uporabniki in naročniki zasebnega varovanja

2016).

3 Zakonska podlaga

Kot vsaka kategorija zasebnega varovanja ima tudi varovanje javnih zbiranj svoje

specifičnosti ter pravno ureditev, ki je sestavljena iz ZZasV-1, podzakonskih aktov,

drugih področnih zakonov ZJZ, Uredbe št. 22/10 ter raznih pravilnikov. Varovanje

javnih zbiranj je v svojih osnovnih elementih podobno drugim, na primer zagotovitev

minimalnega števila varnostnikov, vendar ima kot vsaka veja zasebnega varovanja

svoje specifične lastnosti, na primer varovanje oseb (nošenje uniforme) in prevoz

vrednostnih pošiljk (posebej opremljena vozila). V primeru javnih zbiranj oziroma, če

vzamemo naš primer varovanja nočnega lokala, je potrebno zagotoviti usposobljene

varnostnike za varovanje javnih zbiranj (Miklavc, 2011).


lastnikom oz. najemnikom lokalov. Po ZZasV-1 in ZJZ, morajo organizatorji, ki

opravljajo gostinsko dejavnost, zagotoviti varovanje prireditve v skladu s predpisi, če

organizirajo prireditev v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko ali

živo glasbo za ples oz. družabni program. Organizator mora določiti osebo, ki nosi


prireditvah, varnosti življenja in zdravja udeležencev ali drugih oseb oz. premoženja






17

3.1 Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

Z ZJZ, je definiran in podrobneje urejen način, na katerega se uresničuje ustavna

pravica iz 42. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki pravi, da ima

vsak posameznik pravico do mirnega zbiranja na javnih zborovanjih, shodih in

prireditvah. Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih

udeleževati. Nikomur ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu, razen v

primerih, ki jih določa ta zakon.

Javne prireditve po ZJZ delimo na naslednje tipe:

Javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb

zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na

prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur.

Javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano

zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne,

verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod

določenimi pogoji dovoljena vsakomur.

Organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri

organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno

objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma

prireditve udeležijo.

Neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi

izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na

prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur (ZJZ 2011).

Za varnostne službe, ki so zadolžene za varovanje shodov in prireditev je pomembna

določba, da javno zbiranje ali shod časovno traja od začetka zbiranja udeležencev pa

do njihovega razhoda. Ta del je pomemben, saj mora biti služba varovanja

organizirana od začetka do konca prireditve oziroma shoda. Zakon v nadaljevanju

določa, da je shod in prireditev potrebno predhodno prijaviti pristojni policijski

postaji, tj. postaji, na območju katere se organizira prireditev, vendar je prijava

potrebna le v primerih, ko se prireditev odvija na javni cesti, če gre za športno

prireditev, na kateri sodeluje vsaj en klub prve državne lige, če gre za prireditve,

18

kjer je lahko ogroženo človeško življenje, premoženje ali zdravje posameznikov, in v

primeru, kjer pričakujejo udeležbo večjo od 3000 ljudi. V primeru, da gre za

prireditev, na kateri se nudi živo ali mehansko glasbo za ples oziroma za družabni

program ali se dogodki odvijajo po 23. uri, je organizator z zakonom zavezan

zagotoviti zasebno varovanje (Podobnik-Vrhovnik, 2015). Mi se bomo skozi nalogo

navezali predvsem na predhoden stavek, ki govori o tem, da je organizator zavezan

zagotoviti zasebno varovanje, saj nočni lokali in varovanje le teh, spadajo v zgoraj

omenjeno skupino, kjer je obvezna zagotovitev zasebnega varovanja. Skozi nalogo

bomo prikazali kako poteka zagotavljanje varnosti - tako fizično kot tehnično, saj v

veliko primerih delujeta z roko v roki.

3.2 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih

prireditvah

Vlada RS je leta 2010 sprejela Uredbo št. 22/10 s katero je določila način

organiziranja službe varovanja, vsebino načrta varovanja in kazenske določbe za

organizatorje javnih prireditev, ki morajo v skladu z ZJZ zagotoviti vzdrževanje reda







udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženja so ti subjekti z Uredbo št. 22/10



so spoštovati določila Uredbe št. 22/10 ki se nanašajo na vzpostavitev, obveščanje in


3.3 Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV – 1)

Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV – 1), je bil sprejet 11. 3. 2011 in objavljen v

Uradnem listu RS, št. 17/2011. Novost zakona je bila uvedba licence za varovanje

19

prireditev v gostinskih lokalih. Ta zakon ureja pravice in obveznosti gospodarskih

družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih

agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja

država. Zakon določa zasebno varovanje, oblike varovanja, pristojnosti, pogoje za

opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno usposabljanje in

izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnika, oznake in delovno obleko, pogoje

za opravljanje zasebnega varovanja tujih oseb, obvezno organiziranje varovanja ter

dolžnosti subjektov, nadzor, evidence in kazenske določbe (ZZasV – 1, 2011).

4 Zasebno varovanje

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju,

določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali

uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, varovanje

življenja, osebne varnosti in premoženja, izdelava projektov za izvedbo sistemov

tehničnega varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo, neposredna izvedba, montaža

in vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja, upravljanje z varnostno-nadzornim

centrom in stalen fizičen nadzor nad sistemi tehničnega varovanja, prevoz in

varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk z varnostniki in posebej prirejenimi

vozili in sistemi tehničnega varovanja, zagotavljanje reda na javnih zbiranjih, kadar

te varujejo varnostniki in varovanje prireditev v gostinskih lokalih z varnostniki in

sistemi tehničnega varovanja. Zasebno varovanje lahko opravlja, ga ponuja ali o

njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na

podlagi pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik

posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje

za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s ZZasV – 1. Pravni osebi se licenca

podeli s certifikatom o licenci. Naloge zasebnega varovanja neposredno opravlja

varnostno osebje, ki ima veljavno licenco ter izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog

zasebnega varovanja, določene za varnostno osebje v skladu s ZZasV – 1. Fizični osebi

se licenca podeli s službeno izkaznico. Imetniki licenc in službenih izkaznic

morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje, določene za pridobitev

licence (Ministrstvo za notranje zadeve-Zasebno varovanje, 2011).

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DPDVN/Zasebno_varovanje/december_2011/Link_Priloga_1_Certifikat_o_licenci.pdf

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DPDVN/Zasebno_varovanje/Graficni_prikaz_sluzbenih_izkaznic_zasebnega_varovanja.pdf

20

4.1 Oblike zasebnega varovanja

Oblike zasebnega varovanja so opredeljene v 4. členu ZZasV – 1. Zasebno varovanje

se lahko opravlja v naslednjih oblikah varovanja:

1. varovanje ljudi in premoženja;

2. varovanje oseb;

3. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;

4. varovanje javnih zbiranj;

5. varovanje prireditev v gostinskih lokalih;

6. upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC);

7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;

8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja (ZZasV -1, 2011).

Hkrati varnostna služba opravlja tudi druge dejavnosti, ki so odvisne predvsem od

želj naročnika zasebnega varovanja. Subjekti zasebne varnosti so v RS umeščeni v

nacionalnovarnostni sistem (NVS) in so omenjeni v Resoluciji o strategiji nacionalne

varnosti RS, ki jo je sprejel državni zbor. Resolucija poudarja, da zasebne varnostne

službe poglavitno prispevajo k notranji varnosti države, tako, da je umestitev

zasebne varnosti v NVS popolnoma upravičena (Meško in drugi 2005, 149).

4.2 Vloga zasebnega varovanja pri varovanju javnih prireditev

Za uspešno izvedbo varovanja javne prireditve mora zasebno varnostno podjetje

izpolniti sledeče aktivnosti:

Kontakt izvajalca varovanja z naročnikom za pridobitev podatkov o vrsti in

obsegu prireditve.

Dobro načrtovanje prireditve, pri katerem izvajalec varovanja poda strokovno

mnenje o zadevah, ki vplivajo na kakovost varovanja (število obiskovalcev in

vozil, način prodaje vstopnic, izbira prireditvenega prostora, ureditev

21

prizorišča, dostopnih poti in parkirišč, način prihoda in odhoda obiskovalcev

ter nastopajočih, postopki v primeru incidentov…).

Ogled prireditvenega prostora, na osnovi katerega se določi predvideno število

varnostnikov rediteljev in gasilcev.

Izdelava varnostnega načrta, v katerem so opredeljeni varovanje prireditve,

požarna varnost, organizacija prve pomoči, organiziranje prometne ureditve,

potrebno število rediteljev, varnostnikov, gasilcev, reševalcev… Na podlagi

načrta, potrjenega s strani upravne enote, dobi naročnik dovoljenje za

izvajanje javnega zbiranja.

Priprava na prireditev, ki obsega tudi varovanje prireditvenega prostora in

zaščito prireditvene opreme pred začetkom dogajanja, postavljanje zaščitnih

ograj in varnostnih koridorjev, postavitev usmerjevalnih in informativnih

tabel, zagotavljanje nemotenega dela službam prireditelja in zagotovitev

dostopa nastopajočim in ostalim pomembnejšim gostom.

Kakovostna izvedba storitve varovanja, ki poleg posredovanja v primeru

izgredov, zajema tudi preventivno opozarjanje in nadzor nad obiskovalci,

izločanje nedovoljenih predmetov, pregled vstopnic, usmerjanje na ustrezna

mesta v prireditvenem prostoru, varovanje nastopajočih in posebnih gostov

ter usklajevanje z reševalci, gasilci in ostalimi tehničnimi službami.

Ob zaključku prireditve varnostna služba zagotovi miren razhod obiskovalcev,

poskrbi za varen odhod morebitnih posebnih gostov in

nastopajočih, zavaruje prizorišče v času pospravljanja opreme

in pospravi zaščitno opremo.

V skladu z ZJZ in ZZasV-1 je potrebno skupaj z naročnikom in pristojno upravno enoto

izdelati načrt varovanja. Na podlagi načrta, potrjenega s strani upravne enote, dobi

naročnik dovoljenje za izvajanje javnega zbiranja, v katerem je opredeljeno

potrebno število rediteljev, varnostnikov, gasilcev, reševalcev, (Sintal Koncern,

2016a).

22

4.3 Pogoji za opravljanje dejavnosti ZV

Temeljni pogoj za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, je pridobitev licence

za podjetje, ki varovanje izvaja. Licenco izda Zbornica RS za zasebno varovanje s

soglasjem Ministrstva za notranje zadeve (MNZ).

4.4 Sodelovanje s policijo

Sodelovanje med policijo in zasebno varnostnim službam, v nadaljevanju ZVS, poteka

na različne načine. V zadnjih letih so ZVS namreč prevzele del nalog, ki so bile prej

v domeni policije. Tako postaja na primer spremljanje denarnih in vrednostnih

pošiljk vedno bolj domena zasebnih varnostnih institucij. Policija lahko zbira podatke

iz podzemlja in na ta način, ne da bi pri tem kršila določbe o varovanju osebnih

podatkov, prepreči morebiten napad na varovane pošiljke, kar je v interesu prizadete

zasebno varnostne firme. Zasebni varnostniki pa pri svojem delu velikokrat pridejo

tudi do situacije, ko lahko s svojim aktivnostmi pomagajo policiji pri preiskavah

različnih kaznivih dejanj. Varnostnik lahko storilca kaznivih dejanj (na našem

primeru, kršitelja hišnega reda v lokalu) prime ali ga prepodi in si zapomni njegov

opis ali registrsko številko in tako pripelje policijo do storilca. Zato so urejena

razmerja med policijo in zasebnimi varnostnimi službami tako v interesu policije kot

tudi služb zasebnega varovanja. Vendar pa se morajo zasebni varnostniki zavedati, da

s tem, ko prevzamejo nekatere tradicionalne naloge, nase prevzamejo tudi del rizika

za uspešno zatiranje vsakodnevnega kriminala (Dvoršek 1998); (Zamljen, S. 2009).

Večkrat je sodelovanje zaradi različnih dejavnikov oteženo, kar posledično vpliva na

učinkovitost obojnih. Tako Anžič (1997) ugotavlja, da se policisti zaradi nadziranja

dela varnostnikov večkrat obnašajo vzvišeno in arogantno. Težave lahko nastanejo

zaradi tega, ker ima policist večjo odgovornost, saj ravna v imenu države, zasebni

varnostniki pa so odgovorni predvsem svojemu podjetju (Čas, 1997). Do slabših

odnosov med policijo in ZVS prihaja tudi zaradi tega, ker imajo ZVS večkrat boljšo in

kakovostnejšo opremo kot policisti. Dogaja se tudi, da zasebne varnostnike najamejo

ljudje, ki ne marajo policije in potem izpade, kot da ZVS varujejo kriminalce (Meško,

1997); (Zamljen, 2009).

23

4.5 Pogoji za izdajo licence ZV

Licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se razlikujejo glede na oblike

zasebnega varovanja (4. člen ZZasV-1). Te so:

varovanje ljudi in premoženja;

varovanje oseb;

prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;

varovanje javnih zbiranj;

varovanje prireditev v gostinskih lokalih;

upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC);

načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;

izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

Licenco potrebuje gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki

želi opravljati varovanje življenja in osebne nedotakljivosti oseb; varovanje

premičnega in nepremičnega premoženja pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem

ali uničenjem; ki želi opravljati prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih

pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji ipd.); ki želi zagotavljati

red na javnih shodih in javnih prireditvah v skladu s predpisi, ki urejajo javna

zbiranja; ki želi organizirati varovanje prireditev v gostinskih lokalih v skladu s

predpisi, ki urejajo javna zbiranja; ki želi upravljati in stalno fizično nadzorovati

vgrajene sisteme za tehnično varovanje, območja ali varovane osebe s pomočjo

varnostno-nadzornega centra; ki želi izvajati načrtovanje sistemov tehničnega

varovanja, ki želi izvajati oziroma vzdrževati sisteme tehničnega varovanja kot

pridobitno gospodarsko dejavnost. Licence ne potrebuje gospodarska družba,

samostojni podjetnik posameznik, državni organ, zavod, javna agencija ter druga

pravna ali fizična oseba, ki neodplačno varuje svoje premoženje (posameznik, ki

varuje svojo stanovanjsko hišo, podjetje, ki organizira lastno varovanje) s pomočjo

tehničnih sistemov in naprav za varovanje, in državni organi, ki opravljajo varovanje

na podlagi posebnih zakonov. Licence ne potrebuje pravna ali fizična oseba, ki

neodplačno prevaža denar in druge vrednostne pošiljke za svoje potrebe, in državni

organi, ki opravljajo prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk na

podlagi posebnih predpisov. Licence ne potrebuje organizator javnega shoda ali javne

24

prireditve, ki zagotavlja red s pomočjo rediteljev, in državni organi, ki zagotavljajo

red na javnih shodih in javnih prireditvah na podlagi posebnih predpisov, razen če ni

zavezan z Uredbo št. 22/10. Zakon ne opredeljuje izjem za načrtovanje in izvajanje

sistemov tehničnega varovanja (Ministrstvo za notranje zadeve 2016a).

Za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja – varovanje ljudi

in premoženja (19. člen ZZasV-1) mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik

posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:

1. z varnostnim menedžerjem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen

čas s polnim delovnikom, ta pa opravlja naloge odgovorne osebe za

opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer;

2. so povezane osebe varnostno preverjene in nimajo varnostnih zadržkov;

3. osebe iz prejšnje točke niso ali niso bile povezane osebe v pravni osebi, kateri

je bila odvzeta licenca, in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še

traja;

4. zoper prosilca ni uveden postopek za odvzem katerekoli druge licence po tem

zakonu;

5. zoper prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep začasnega ali

pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne

pridobitve licence še traja;

6. da ima v delovnem razmerju strokovno usposobljeno varnostno osebje, glede

na obliko varovanja, ki jo želi opravljati;

7. ima lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;

8. zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu;

9. ima interni akt, s katerim je določil oznake, delovno obleko, opremo in

vozila;

10. je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v RS.

Licenca za varovanje prireditev v gostinskih lokalih (21. člen ZZasV-1) pravi, da mora

za pridobitev licence za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, prosilec poleg

izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19. člena tega zakona imeti v delovnem razmerju

25

varnostnike in varnostnega menedžerja, ki so strokovno usposobljeni za varovanje

prireditev v gostinskih lokalih (Ministrstvo za notranje zadeve 2016a).

4.6 Pridobitev službene izkaznice

Posameznik lahko pridobi službeno izkaznico glede na vrsto dela, ki ga želi opravljati:

varnostni menedžer

varnostnik čuvaj

varnostnik

varnostnik nadzornik

varnostnik telesni stražar

varnostni tehnik

pooblaščeni inženir varnostnih sistemov

operater varnostno-nadzornega centra (VNC)

Za pridobitev službene izkaznice mora prosilec izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

1. da je star najmanj 18 let;

2. da ima državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega

gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije;

3. da je strokovno usposobljen glede na vrsto del, ki jih bo opravljal;

4. da je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov;

5. da mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila odvzeta službena izkaznica zaradi

kršitev tega zakona;

6. da je zdravstveno in psihično sposoben glede na vrsto del, ki jih bo opravljal;

7. da aktivno obvlada slovenski jezik (Službene izkaznice za varnostno osebje,

2016).

Za ugotavljanje zdravstvene in psihične sposobnosti se uporabljajo predpisi, ki

urejajo varnost in zdravje pri delu. Ne glede na predpise, ki urejajo varnost in

zdravje pri delu, se šteje, da prosilec ni zdravstveno in psihično sposoben za

opravljanje zasebnega varovanja, če je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da

26

je odvisen od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih

psihoaktivnih snovi. Zdravniško spričevalo ne sme biti starejše od enega leta. Za

aktivno znanje slovenskega jezika se šteje, če je prosilec na slovenski šoli pridobil

najmanj osnovnošolsko izobrazbo. Prosilci, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih

šol, aktivno znanje slovenskega jezika dokazujejo s posebnim potrdilom uradno

pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem izpitu iz znanja

slovenščine na osnovni ravni. Prosilcu se na podlagi vloge izda službena izkaznica za

tisto vrsto dela, za katero je strokovno usposobljen in izpolnjuje predpisane pogoje

(Ministrstvo za notranje zadeve 2016b).

5 Varovanje javnih prireditev

5. 1 Zakonska delitev

ZJZ deli javne prireditve na več podskupin. Mi bomo izpostavili le nekaj

najpogostejših po našem mnenju. Delimo jih na javni shod in javno prireditev. Po

drugi strani sta lahko organizirana in neorganizirana. Zato bomo za lažje

razumevanje v nadaljevanju naloge že na začetku razčistili nekatere pojme.

Javni shod je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in

stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem

prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur (Javni shodi in prireditve 2016).

Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanje kulturne,

športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je

udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur (Javni

shodi in prireditve 2016).

Organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri

organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeležbi z javno

objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma

prireditve udeležijo (Zakon o javnih zbiranjih 2011).

Neorganiziran shod je nenačrtovano zbiranje ljudi brez organizatorja zaradi

izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na

prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur (Zakon o

javnih zbiranjih 2011).

27

5.2 Prijava javne prireditve in javnega shoda

Prijava javnega shoda ali javne prireditve in pridobitev dovoljenja za javni shod ali

javno prireditev. Javni shod je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja

mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem

prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur. Javna prireditev je vsako organizirano

zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali

druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji

dovoljena vsakomur. Organizator javnega shoda oziroma javne prireditve je dolžan

javni shod ali javno prireditev prijaviti. V določenih primerih, ko obstajajo

okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, mora

organizator zaprositi za dovoljenje. Prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje mora

organizator obvezno podati na predpisanem obrazcu (oziroma na njegovi fotokopiji

ali prepisu). Dovoljenje je potrebno za shod ali prireditev na javni cesti, če gre za

izredno uporabo ceste, in za naslednje prireditve: mednarodne športne prireditve in

članska tekmovanja v kolektivnih športih, če na njih sodeluje vsaj en klub prve

državne lige; prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali

naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma

premoženje; prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev.

Dovoljenje za javno prireditev se lahko izda za več istovrstnih prireditev za čas, ki ga

določi pristojni organ, ki ni daljši od 6 mesecev. Če organizator shoda oziroma

prireditve ne izvrši ukrepov, določenih v izdanem dovoljenju, pristojni organ prekliče

izdano dovoljenje. Prijavo je treba podati na predpisanem obrazcu na policijski

postaji, policijskem oddelku ali policijski pisarni, na območju katere se organizira

javni shod oziroma javna prireditev, in sicer v dveh izvodih. Organizator mora

prijaviti shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa mora prijaviti najmanj

5 dni pred dnevom prireditve. Vlogo za izdajo dovoljenja je treba podati pri upravni

enoti, na območju katere se priredi shod oziroma prireditev; prošnjo za prireditev na

cesti, ki poteka na cesti z območja dveh ali več upravnih enot, pa pri upravni enoti,

na območju katere se bo prireditev začela. Vlogo za izdajo dovoljenja mora

organizator vložiti najmanj 7 dni pred dnevom shoda oziroma 10 dni pred dnevom

prireditve, za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na

cesti in druge prireditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot,

pa najmanj 30 dni pred dnevom prireditve. Organizator mora predložiti različne

28

priloge glede na naravo in vrsto javnega shoda oz. javne prireditve (Javni shodi in

javne prireditve 2016).

5.3 Kdo varuje javno prireditev?

Organizator je dolžan sprejeti vse ukrepe za zagotavljanje reda in varnosti. Tako

mora imenovati vodjo prireditve, ki je odgovoren za pravilen potek prireditve in za

red. Vodja prireditve je tisti, ki skrbi, da se izvajajo ukrepi v prijavi oziroma

dovoljenju, ki je dolžan sodelovati s policijo, in ki ima tudi dolžnost oziroma pravico

prekiniti oziroma zaključiti prireditev/shod, če bi prišlo do hujše kršitve javnega

miru, reda in varnosti (Obveznosti organizatorja javne prireditve oziroma javnega

shoda 2015).

Organizator je za varnost in red dolžan poskrbeti v okviru načrta varovanja z reditelji

oziroma varnostniki.

Varnostniki so po ZJZ predpisani za prireditve, ki jih organizirajo gospodarske družbe

in samostojni podjetniki posamezniki kot svojo redno dejavnost v svojih poslovnih

prostorih oziroma državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati,

verske skupnosti, društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje

dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih,

ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti, kot svojo redno dejavnost s tem, da

nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program. Ti organizatorji

morajo na prireditvah zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki

urejajo zasebno varovanje, če:

prireditve organizira v okviru dejavnosti gostinskega obrata (obratovanje

diskotek ali nočnih klubov s ponudbo alkoholnih pijač),

prireditve organizira v okviru drugih dejavnosti za prosti čas (obratovanje

diskotek ali nočnih klubov brez strežbe pijač) ali

prireditve organizira po 23. uri.

Prav tako pa mora vzdrževanje reda v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno

varovanje, zagotoviti tudi organizator, ki opravlja gostinsko dejavnost, če v svojih

poslovnih prostorih občasno organizira javno prireditev s tem, da nudi živo ali

29

mehansko glasbo za ples ali družabni program. V ostalih situacijah lahko organizator

skrbi za red z rediteljsko službo, a tu je potrebno opozoriti, da reditelj nima

ukrepov, kot jih ima varnostnik z licenco. Organizator z najemom varnostne službe

prenese določen riziko varovanja na varnostno službo, pri varovanju z reditelji, pa ta

riziko ostane na njemu. Organizator mora pri varovanju z reditelji določiti vodjo

rediteljev, ki mora biti tako kot vodja prireditve polnoletna oseba. Po zakonu je

lahko reditelj vsak polnoleten državljan RS oziroma držav članic EU, ki ima ustrezne

psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog reditelja. Reditelj mora biti vidno

označen z napisom reditelj in ne sme biti oborožen oziroma uporabljati prisilnih

sredstev (Obveznosti organizatorja javne prireditve oziroma javnega shoda 2015).

5.4 Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih

prireditvah

Vlada RS je leta 2010 sprejela Uredbo št. 22/10, s katero je določila način

organiziranja službe varovanja, vsebino načrta varovanja in kazenske določbe za

organizatorje javnih prireditev, ki morajo v skladu z ZJZ zagotoviti vzdrževanje reda







udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženja so ti subjekti z Uredbo št. 22/10



so spoštovati določila Uredbe št. 22/10, ki se nanašajo na vzpostavitev, obveščanje in


5.5 Potek varovanja javne prireditve

Za zagotavljanje varnosti in reda na javnem shodu oziroma prireditvi je potrebno

zagotoviti in uskladiti kar nekaj javnih kot tudi zasebnih služb. Pri zagotavljanju

varnosti in reda sodelujejo: rediteljska služba, zasebno varnostna služba, ne tako

30

zanemarljiv delež pa mora opraviti tudi policija, bodisi s preventivnim (pojavljanjem

na prireditvi, nadzor nad delom varnostnikov), bodisi z represivnim ravnanjem

(kaznovanje kršiteljev). Sedaj si bomo podrobneje pogledali, kako posamezna služba

skrbi za zagotavljanje varnosti na javni prireditvi.

5.6 Zagotavljanje varnosti in reda na javnem shodu oziroma

prireditvi

22. člen ZJZ, natančno določa kdo je odgovoren za pravilen potek shoda oziroma

prireditve. Če ta člen citiramo: »Za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za

red je odgovoren vodja. Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z

napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v

izdanem dovoljenju. Vodja je dolžan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne

predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na shodu oziroma prireditvi. Vodja

ima pravico shod oziroma prireditev prekiniti ali zaključiti in tudi pravico odločiti,

da se prekinjeni shod oziroma prireditev nadaljuje, če je bil vzpostavljen red. Vodja

ima pravico izključiti udeležence, ki motijo red. Izrekanje ukrepov mora biti v

slovenskem jeziku, na območju, kjer živita narodni skupnosti, pa tudi v jeziku

narodne skupnosti. Kdor je izključen, se mora takoj odstraniti«.

5.7 Naloge rediteljske službe

Organizator mora za zagotavljanje reda na javnem zbiranju poskrbeti z rediteljsko

službo. Po 24. členu ZJZ je reditelj lahko le državljan RS star najmanj 18 let z

ustreznimi psihofizičnimi sposobnostmi za opravljanje nalog reditelja glede na značaj

shoda. Označen mora biti s posebnim telovnikom ali trakom oz. mora imeti nekje na

obleki viden napis »reditelj«, ne sme biti oborožen ali uporabljati drugih prisilnih

sredstev (Kores, 2010).

25. člen ZJZ govori o nalogah in dolžnostih reditelja. Njegove naloge so: skrb za red,

preprečitev dostopa osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in za katero se pričakuje,

da bo kršila red. Red zagotavlja tako, da udeležence prireditve opozarja, usmerja,

obvešča, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na

31

prireditveni prostor. Če udeleženec soglaša, lahko površinsko pregleda še njegovo

osebno prtljago (Kores, 2010).

5.8. Policija

V Zakonu o policiji je določeno, da mora policija v okviru zakonskih predpisov tudi

brez posebnega pooblastila, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali

posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir

(Kores, 2010). 29. člen ZJZ pravi, da policija po uradni dolžnosti vzdržuje javni red

ob sprevodih in demonstracijah, velikih mednarodnih športnih prireditvah, ter ob

neorganiziranih shodih ostale shode in prireditve občasno nadzira. Policija mora prav

tako sodelovati z varnostno službo na prireditvah, kjer je prisotna, še toliko bolj pa

takrat, ko na shodu oziroma prireditvi ni prisotna in mora biti v pripravljenosti v

primeru intervencije (Kores, 2010). Naloge zasebno varnostne službe pa bomo

natančneje opredelili v točki 6. Varovanje nočnih lokalov, pod točko fizično

varovanje.

6 Varovanje nočnih lokalov

Od vseh oblik varovanja v gostinskem objektu, je za nas v času obratovanja za

varovanje prireditev najpomembnejše fizično varovanje, saj nam mehansko

varovanje in alarmni sistem omogoča varnost takrat, ko objekt ne obratuje. Pri

fizičnem varovanju lahko pomagajo zaščitna ograja ter požarni alarmi. Zakonsko pa

je določen tudi videonadzor (Ribič, 2012).

6. 1 Fizično varovanje

Varovanje nočnih lokalov se je v dosedanji praksi pokazalo kot ena izmed

najzahtevnejših oblik varovanja. Že samo nekateri najodmevnejši primeri kot so

Global, Lipa, Roxly, nam kažejo kakšna je zahtevnost, pomembnost in nujnost dobro

poskrbljenega fizičnega varovanja.

32

Sama zahtevnost varovanja je namreč povezana z možnimi hudimi posledicami, kot

so izguba licence za varnostno podjetje, izguba podaljšanega obratovalnega časa ter

predvsem izguba ugleda lokala za naročnika storitev, ali pa v najslabšem primeru

telesne poškodbe, ki jih lahko povzroči ali utrpi premalo usposobljen varnostnik

(Vivod, 2013).

Varovanje lokalov lahko opravljajo izključno varnostniki, specializirani za varovanje

gostinskih lokalov in podjetja ki imajo za varovanje lokalov licenco ministrstva za

notranje zadeve. Varnostniki lahko za izvrševanje svojih nalog v lokalih (varovanem

območju) izvajajo tudi ukrepe, ki jih določa ZZasV-1. Organizator je dolžan

udeležence seznaniti z režimom varovanja (vhod ali druga vidna mesta na

prireditvenem prostoru, vstopnice - grafično ali pisno opozorilo) (Vivod, 2013).


lastnikom oz. najemnikom lokalov. Po ZZasV-1 in ZJZ, morajo namreč organizatorji,

ki opravljajo gostinsko dejavnost, zagotoviti varovanje prireditve v skladu s predpisi,

če organizirajo prireditev v okviru dejavnosti gostinskega obrata, ki nudi mehansko

ali živo glasbo za ples oz. družabni program. Organizator mora določiti osebo, ki ima


prireditvah, varnosti življenja in zdravja udeležencev ali drugih oseb oz. premoženja






Varnostnik v nočnem lokalu skrbi za varnost, opravlja vstopno kontrolo gostov,

preverja, ali gosti izpolnjujejo pogoje za vstop (vinjenost, primerna obleka,..) in

prepove vstop osebam, ki so pod vplivom raznih drog ali alkohola, se vedejo

agresivno, so že v preteklosti delale težave ipd. V nekaterih lokalih uporabljajo tudi

varnostne preglede in detektorje kovin. Takt, dobre komunikacijske sposobnosti,

smisel za humor, pravičnost in dobra presoja so pomembne lastnosti dobrega

varnostnika v nočnem lokalu, saj je ravno on prvi člen lokala, ki je v stiku z gostom in

posledično vzpostavi začetno vzdušje lokala, odraža njegov stil in odnos ter gradi

njegovo podobo. Sposobnost dobre presoje in ocene ljudi ter dobre komunikacije z

njimi zmanjša potrebo po fizični intervenciji, medtem ko trdna in stabilna osebnost

varnostnika v nočnem lokalu preprečuje, da bi zlahka podlegel provokacijam gostov,

33

ki se z agresivnimi izpadi želijo dokazovati. Najboljši varnostniki v lokalih ne

‘premetavajo’ ljudi, ampak se z njimi pogovorijo in jih vodijo. Že sama prisotnost

dobro izurjenega in vidnega varnostnika, ki kroži po klubu, spomni gosta, da je

njegovo vedenje nadzorovano. Cilj je, da se gostje zabavajo, vendar hkrati

spoštujejo pravila lokala. Da bi bili učinkoviti, potrebujejo varnostniki v nočnih

lokalih profesionalni trening vodenja in nadzorovanja ljudi v maksimalno polnem

lokalu. Množica ne sme postati prevelika in paziti morajo na opite in drogirane goste,

saj v nočnih lokalih kombinacija prevelike količine alkohola, testosterona in mačizma

lahko hitro privede do fizičnega obračuna (Sintal Koncern, 2016b).

6.2 Potrebno število varnostnikov

Na varovanem območju, ki sprejme do 300 obiskovalcev je treba zagotoviti najmanj 2

varnostnika na 100 obiskovalcev in na vsakega nadaljnjega do novih 100 obiskovalcev

po enega varnostnika, kar pomeni ob zapolnitvi kapacitet štiri varnostnike. Če je

varovano območje varovano tudi z videonadzorom, je lahko število varnostnikov

manjše – najmanj dva varnostnika do 100 obiskovalcev ter najmanj enega varnostnika

na nadaljnjih 200 obiskovalcev. Na varovanjem območju, ki sprejme več kot 300

obiskovalcev, se mora zagotoviti videonadzor na vhodu, na plesišču, pri točilnih

pultih, pred garderobo in na drugih izpostavljenih lokacijah, kjer se zadržuje ali

giblje večje število obiskovalcev (Ribič, 2012).

6.3 Tehnično varovanje

Tehnično varovanje se uporablja takrat, ko lokal ne obratuje in ni prisotnih

varnostnikov, ki bi zagotavljali fizično varovanje.

Tehnično varovanje pomeni pomoč pri izvedbi fizičnega varovanja in zagotavlja

nadzor nad vstopom in izstopom v varovano območje ter nadzor nad dogajanjem v

objektu in bližnji okolici. Najpogosteje uporabljeni sistemi pri zagotavljanju

tehničnega varovanja: mehansko varovanje (ograja, varnostna vrata), alarmni

sistemi, sistem požarne zaščite (aktivna požarna zaščita), video-nadzorni sistemi

(kamere, monitorji, VNC), naprave za nadzor vstopajočih gostov (detektor kovin,

alkotest, test vsebnosti drog) (Ribič, 2012).

34

6.4 Slabi primeri varovanja

Vsi smo že slišali za primera Lipe in Globala, kjer je po narejenih preiskavah, in

podrobnih študijah dogodkov lahko podan skupni imenovalec slabe varnosti. V obeh

primerih lahko trdimo, da so bile varnostne službe tesno povezane s tragičnima

dogodkoma, v obeh primerih pa je kot regulativa veljal Zakon o zasebnem varovanju

iz leta 2003. V Lipi varnostniki niso imeli ustreznih licenc za varovanje ljudi, v

Globalu pa so imeli na črno zaposlene varnostnike (Gatnik, 2016).

Kot smo omenili že na začetku naloge, za varovanje nočnih lokalov ni zadolžena in

odgovorna zgolj varnostna služba, ampak v največji meri naročnik le-te. Tako je npr.

sodišče v primeru Lipa razsodilo, da je za tragedijo odgovoren lastnik, saj ni poskrbel

za zadostno varnost obiskovalcev oziroma ni najel ustrezne varnostne službe

(neustrezne licence varnostne službe).

Primeroma je skupno, da varnostnik ni znal ali zmogel pravilno reagirati na

nepredvideno situacijo, saj je zaradi napačne reakcije prišlo do smrtnih žrtev. V

obeh primerih lahko rečemo, da gre za pomanjkanje usposobljenosti – strokovno,

mentalno in količinsko (Gatnik, 2016).

Najbolj od vsega nas žalosti to, da so se morali zgoditi tako tragični dogodki, da je

prišlo do premika in izboljšav s strani ministrstva - sprejem novega zakona in uredbe

o obveznem varovanju javnih prireditev. Po teh dogodkih se je izboljšal tudi nadzor

nad delom varnostnikov, kar lahko trdim iz lastnih izkušenj, saj sem bil zadnja tri

leta varnostnik v enem izmed nočnih lokalov in smo imeli v času obratovanja vedno

policijsko kontrolo.

7 Anketa in o funkciji varnostnika na javni prireditvi

V sklopu diplomskega dela, smo izdelali tudi anketo. Anketa je bila sestavljena na

temo funkcije varnostnika na javni prireditvi. Anketa je bila spletno objavljena, na

njo je odgovorilo 122 oseb. Moških anketirancev je bilo 48 %, žensk pa 52 %. Skozi

anketo smo anketirance povprašali o tem, kako pogosti obiskovalci nočnih lokalov so,

o tem kako se tam počutijo, v nadaljevanju pa smo jih še povprašali o delu

varnostnikov, o tem ali so z njimi imeli kdaj stik, ki je bil za njih neprijeten in o tem

35

koliko menijo, da poznajo ukrepe varnostnikov. Celotno anketo smo analizirali in v

naslednji točki naredili analizo s pomočjo grafov.

36

8 Analiza in rezultati ankete

Zbiranje podatkov je potekalo od 19.9.16, 10:52 do 6.10.16. Anketo je do konca rešilo 122

ljudi. Rezultati ankete pa so sledeči:

Kakšnega spola ste?

Spol:(n=122)

Graf 1: Delež anketirancev po spolu

Iz grafa 1 je razvidno, da je anketo izpolnilo 122 ljudi, od tega 58 (48 %) moških in 64

(52 %) žensk. Deleža spolov anketirancev sta si zelo primerljiva.

V katero starostno skupino spadate? (n = 122)

Graf 2: Starostna skupina

Iz grafa 2 razberemo, da v anketi prevladujeta starostni skupini ljudi od 21 – 30 let.

To skupaj znaša 73 % vseh anketirancev.

37

Kakšen je vaš trenutni status? (n = 122)

Graf 3: Status anketirancev

Iz grafa 3 je razvidno, da ima največ anketirancev status študenta (66 %).

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (n = 122)

Graf 4: Najvišja dosežena stopnja izobrazbe

Najvišja dosežena stopnja formalne izobrazbe anketirancev je srednješolska (55 %).

38

Ali obiskujete nočne lokale? (n = 118)

Graf 5: Obiskovanje nočnih lokalov

Iz grafa 5 razberemo, da kar 90 % anketirancev obiskuje nočne lokale.

Kako pogosto ste obiskovalec nočnih lokalov? (n = 103)

Graf 6: Pogostost obiskovanja nočnih lokalov

Iz grafa 6 razberemo pogostost obiskovanja nočnih lokalov. Zelo malo anketirancev

nočne lokale obiskuje večkrat tedensko (3 %). Z 12 % sledijo anketiranci, ki nočne

lokale obiskujejo enkrat tedensko. Anketiranci, ki obiskujejo nočne lokale nekajkrat

mesečno ali nekajkrat letno, so si izenačeni v 43 %.

39

Ali ste imeli kdaj stik z varnostnikom, ki je bil za vas neprijeten? (n = 104)

Graf 7: Neprijetni stik z varnostnikom

Neprijeten stik z varnostnikom je glede na rezultate ankete imelo 51 % vprašanih.

Kategorizacija neprijetnih stikov je prikazana v nadaljevanju grafa 7.

Kam izmed naštetih situacij bi uvrstili ta neprijeten stik? (n = 53)

Graf 7: Nadaljevanje grafa 7

Kar 77 % anketirancev je neprijeten stik uvrstilo v kategorijo prerekanja,

nestrinjanja, grožnje. Za kategorijo šibkejši fizični kontakt (prerivanje, odrivanje) se

je odločilo 17 % anketirancev. V manjšem deležu so se anketiranci odločali za

uporabo posebnih tehnik (prijemi, vzvodi) (4 %) in uporabo fizične sile (udarci) (2 %).

Nihče od anketirancev ni bil udeležen pri uporabi sredstev za vklepanje in vezanje.

40

Ali menite, da se je v zadnjih letih odnos varnostnikov do obiskovalcev izboljšal?

(n = 103)

Graf 8: Odnos varnostnikov do obiskovalcev

Graf 8 nam prikazuje izenačenje mnenj glede izboljšanja odnosa varnostnikov do

obiskovalcev v zadnjih letih. 30 % vprašanih meni, da se je stanje izboljšalo, prav

tako pa 30 % meni, da stanje ostaja nespremenjeno. Kar 40 % anketirancev se ni

opredelilo.

Ali se v nočnih lokalih počutite varno? (n = 102)

Graf 9: Občutek varnosti

Glede na rezultate ankete se v nočnih lokalih kar 74 % anketirancev počuti varno.

41

Kaj vpliva na vaš občutek varnosti med obiskom nočnega lokala? (n = 101)

Graf 10: Kaj vpliva na občutek varnosti

Na občutek varnosti med obiskom nočnega lokala v največji meri vpliva organizacija

in odzivnost varnostnikov (64 %).

Ali poznate ukrepe varnostnikov?(n=102)

Graf 11: Ukrepi varnostnikov

Graf 11 nam prikazuje, da kar 52 % vseh anketirancev ne pozna ukrepov varnostnikov.

42

Ste kdaj opazili, da so jih pri svojem delu prekoračili? (n = 49)

Graf 12: Prekoračitev ukrepov

Od vseh anketirancev, ki so na prejšnje vprašanje (graf 11) odgovorili z DA (48 %), je

57 % ocenilo, da so varnostniki pri svojem delu že prekoračili ukrepe.

Kaj vas pri varnostnikih najpogosteje zmoti? (n = 100)

Možnih je več odgovorov

Graf 13: Lastnosti, ki vas zmotijo

V največji meri anketirance pri varnostnikih moti vzvišenost (81 %) in arogantnost (72

%).

43

Ali menite, da varnostniki delajo razlike med spoloma? (n = 100)

Graf 14: Razlike med spoloma

Kar 71 % vprašanih meni, da varnostniki delajo razlike med spoloma.

Ali menite, da imajo varnostniki konfliktne in eksplozivne osebnosti? (n = 99)

Graf 15: Varnostnikova osebnost

Glede na rezultat ankete, kar 63 % anketiranih meni, da imajo varnostniki konfliktne

in eksplozivne osebnosti.

44

Na lestvici od 1-5 ocenite koliko upoštevate navodila varnostnikov (1-jih ne

upoštevam, 5-upoštevam v celoti). (n = 99)

Graf 16: Upoštevanje navodil varnostnikov.

Navodila varnostnikov v celoti upošteva 44 % anketirancev. Glede na rezultate ankete

ni vprašanih, ki navodil varnostnikov ne upoštevajo.

Na lestvici od 1-5 ocenite vaše zadovoljstvo z delom varnostnikov (1-nisem

zadovoljen, 5-zelo sem zadovoljen). (n = 97)

Graf 17: Zadovoljstvo z delom varnostnikov

Rezultati prikazujejo, da so anketiranci na splošno zadovoljni z delom varnostnikov

(ocena 3,4) (35 %, 38 %). Zelo zadovoljnih je 6 % vprašanih (ocena 5), nezadovoljnih

pa 16 % (ocena 2) in povsem nezadovoljnih 4 % (ocena 1).

45

9 Zaključek

V diplomskem delu smo prikazali, kako poteka varovanje javnih prireditev, predvsem

nočnih lokalov. Ugotovili smo kako je Uredba št. 22/10 izboljšala stanje na tem

področju, ali so z njo zagotovili ustrezno število varnostnikov na prireditvah, ter ali

se lastniki nočnih lokalov ravnajo po tej uredbi. Samo varovanje je namreč v veliki

meri odvisno od naročnika službe varovanja in od tega ali se drži zakonskih predpisov

in v primeru, ko se lastnik ni pripravljen držati navodil uredbe, nam le ta ne koristi.

Kot smo omenili že v samem začetku naloge, za varovanje nočnih lokalov ni

zadolžena in odgovorna zgolj varnostna služba, ampak v največji meri naročnik le-te.

Tako je npr. sodišče v primeru Lipa razsodilo, da je za tragedijo odgovoren lastnik,

saj ni poskrbel za zadostno varnost obiskovalcev oziroma ni najel ustrezne varnostne

službe (neustrezne licence varnostne službe). Najbolj od vsega pa nas žalosti to, da

so se morali zgoditi tako tragični dogodki, da je prišlo do premika in izboljšav s strani

pristojnega ministrstva - sprejem novega zakona in Uredbe o obveznem organiziranju

službe varovanja na javnih prireditvah. Po teh dogodkih se je izboljšal tudi nadzor

nad delom varnostnikov. To lahko trdim iz lastnih izkušenj, saj sem bil zadnja tri leta

varnostnik v enem izmed nočnih lokalov in smo imeli v času obratovanja skoraj vedno

policijsko kontrolo, kjer so preverjali številke licenc in število varnostnikov glede na

število obiskovalcev. Če se navežemo na prejšnji stavek lahko vidimo, da število

obiskovalcev vpliva na število varnostnikov, največja težava pa se nam zdi, da

videonadzor vpliva na število varnostnikov. Kamere na območjih, kjer naj bi se

zadrževalo večje število oseb, ne morejo tako obvladovati množice kot za to

usposobljen varnostnik. Veliko ljudi je mnenja, da so varnostniki nepotrebni in

nepomembni, zato tudi ne jemljejo njihovega dela in njihovih navodil tako resno kot

pri posredovanju policistov. Sami pa smo mnenja, da kvaliteten varnostnik opravi

pomemben delež pri samem varovanju nočnega lokala, saj s svojim profesionalnim

odnosom in preventivnim delovanjem ali z uporabo dovoljenih ukrepov (ki se

stopnjujejo), preprečuje morebitne neprijetne situacije. Varnostnik na vhodu prvi

vzpostavi stik z obiskovalcem, zato veliko avtorjev pravi: »Da je varnostnik na vhodu

ogledalo lokala«. Na začetku same naloge smo si postavili dve hipotezi in sicer:

Hipoteza 1 : Za preprečevanje najhujših tragedij v nočnih lokalih je

zadolžena zgolj varnostna služba, katero so najeli za izvajanje varnosti v

lokalu.

46

Hipoteza 2 : Država je z Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja na

javnih prireditvah iz leta 2010, odpravila pomanjkljivosti v zakonu in poostrila

nadzor nad izvajanjem varovanja javnih prireditev.

Hipotezo 1 smo ovrgli, saj smo skozi nalogo ugotovili in na primeru Lipe dokazali, da

je v veliki meri za varnost v »lokalu« zadolžen sam lastnik, saj je odgovoren, da

naroči ustrezno varnostno službo z ustreznimi licencami in usposobljenim in

strokovnim kadrom. Šele po tem, ko lastnik oziroma odgovorni naroči ustrezno

varnostno službo, nastopi samo opravljanje nalog varnostne službe.

Hipotezo 2 potrdimo delno. Z sprejetjem Uredba št. 22/10 se je dosti stvari

razjasnilo in določilo kdo je za kaj odgovoren. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da je v

zadnjih desetih letih po tragičnih dogodkih (Lipa, Global), zelo napredoval nadzor,

na kar kaže to, da se podobni dogodki po tem niso več ponovili. Kljub temu menimo,

da je na tem področju še dovolj manevrskega prostora za različne izboljšave. Če

podam zgolj primer: uradniki, ki pišejo zakone in uredbe, naj medse vključijo

različne ljudi iz terena (prakse), ki so seznanjeni s tem kako potekajo zadeve od

organiziranja varovanja, do same izvedbe. Na tak način bo mnogo stvari napisanih

veliko bolj uporabno in prilagojeno za izboljšanje kakovosti varovanja v nočnih

lokalih. Zaradi današnje družbe, socialnih razmer in stopnje tveganja, se moramo vsi

skupaj zavedati, da je varnost dobrina, ki ji moramo nameniti veliko pozornost in le

ob tako zavednem odnosu so mogoče izboljšave na tem področju.

47

10 Viri in literatura

Anžič, A. (1997). Nadzorstvo kot oblika in vsebina med državnim zasebnim

varstvom: V zasebno varovanje in detektivska dejavnost, (str. 67- 86).

Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola.

Čas, T. (1997). Dejavnosti in pristojnosti zasebnovarnostnih služb v odnosu do

policije. V Zasebno varovanje in detektivska dejavnost, (str. 103-118).

Ljubljana, Visoko policijsko-varnostna šola.

Čas, T. (2006). Zasebno varovanje za uporabnike varnostnih storitev. Atelje Kresnik.

Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja.

Čas - Zasebna šola za varnostno izobraževanje.

Dvoršek, A. (1998). Zasebna varnost in policija – kriminalistično strateški vidik. V

Zasebno varovanje in detektivska dejavnost, (str. 117-120), Ljubljana.

Gatnik, U. (2016). Varovanje nočnih lokalov v Sloveniji – študija primerov Lipa in

Global (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Javni shodi in javne prireditve (2016). Pridobljeno na:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/drustva_ustanove_shodi_prireditve/ja

vni_shodi_in_javne_prireditve/

Javni shodi in prireditve (2016). Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/javni-shodi-in-prireditve

Kores, B. (2010). Varovanje javnih zbiranj (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Meško, G. (1997). Zasebna varnost – filozofija, praksa in dileme. V Zasebno

varovanje in detektivska dejavnost, (str. 251-262). Ljubljana, Visoko

policijsko-varnostna šola.

Meško, G., Nalla, M. K., in Sotlar, A. (2005). Policisti in zasebni varnostniki – veliki in

mali bratje. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 56 (2), 147-162

48

Miklavc, M. (2011). Zadovoljstvo lastnikov in gostov nad delom varnostnikov v nočnih

lokalih (Diplomsko delo). Fakulteta za varnostne vede.

Ministrstvo za notranje zadeve (2011). Zasebno varovanje. Pridobljeno

na:http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zase

bno_varovanje/

Ministrstvo za notranje zadeve (2012). Obrazložitev uredbe o obveznem

organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. Pridobljeno na:

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/DPDVN/Zasebno_

varovanje/Zakonodaja_-

_ureja_Stas/ureja_Tina/Obrazlozitev_Uredbe_13.1.2012.doc

Ministrstvo za notranje zadeve (2016a). Licence za opravljanje zasebnega varovanja.

Pridobljeno na:

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn

o_varovanje/licence_za_opravljanje_zasebnega_varovanja/

Ministrstvo za notranje zadeve (2016b). Službene izkaznice za varnostno osebje.

Pridobljeno na:


o_varovanje/sluzbene_izkaznice_za_varnostno_osebje/

Obveznosti organizatorja javne prireditve oziroma javnega shoda (2015). Pridobljeno

na: http://www.consulta.si/novice/821

Pečar, J. (1997). Varnostno politični in nadzorstveni pogledi na zasebno varstvo,

Zasebno varovanje in detektivska dejavnost: dileme in perspektive, Visoka

policijsko-varnostna šola, Ljubljana

Podobnik Vrhovnik M. (2015). Zagotavljanje varnosti na večjih javnih prireditvah:

primer zasebne varnostne službe.(Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju. (2011) Uradni list RS,(100/11)

Ribič, M. (2012). Tehnično varovanje gostinskih lokalov (Diplomsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

49

Sintal Koncern (2016a). Celovita in kakovostna storitev varovanja. Pridobljeno na:

http://www.sintal.si/storitve-varovanja/varovanje-prireditev/

Sintal Koncern (2016b). Varnostniki v nočnih lokalih. Pridobljeno na:

http://www.sintal.si/zanimivosti/tuji-tisk/?id=33

Službene izkaznice za varnostno osebje (2016). Pridobljeno na:


o_varovanje/sluzbene_izkaznice_za_varnostno_osebje/

Uporabniki in naročniki storitev zasebnega varovanja (2016). Pridobljeno na:


o_varovanje/uporabniki_in_narocniki_storitev_zasebnega_varovanja/

Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. (2010).

Uradni list RS, št. (22/10)

Ustave Republike Slovenije. (2016). Uradni list RS, št. (75/16)

Vivod, D. (2013). Priročnik za varovanje gostinskih lokalov. Pridobljeno na:

http://www.bbr.si/wp-content/themes/poslovnaOaza/datoteke/prirocnik.pdf

Zakon o javnih zbiranjih. (2011). Uradni list RS, (64/11)

Zakon o zasebnem varovanju – 1. (2011).Uradni list RS, (17/11)

Zamljen, S. (2009). Zasebno varovanje (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

upravo

Zarič, D. (2006) Varovanje v diskotekah. Varnostnik – revija Poslovnega sistema

Varnost Pridobljeno na:

http://www.varnost.si/UserFiles/File/Varnostnik/ST28_2006-02-28.pdf

Documents

DIPLOMSKO DELO Uporabniki varnostnih storitev na primeru ... · 4.4 Sodelovanje s policijo ... 5.2 Prijava javne prireditve in javnega shoda .....27 5.3 Kdo varuje javno prireditev