DN100114 katalog slovenscina 2010 splet 2

Rokusova slovenščina

Š O L S K O L E T O 2 0 1 0 / 1 1

znanje nas dela

velike

V DRUGEM IN TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

Gradim slovenski jezik 4UČBENIK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

EKOOLLOOŠŠKKOOGGRRAADDIVO

GSJ4 prenova 2008.indd 1 2/17/09 2:19:08 PM

4Milena Mileva Blažić, Gaja Kos, Drago Meglič, Nežka Ritlop in Marijanca Ajša Vižintin

BER

ILO

za 4. razred osnovne šole



EKOEKOLEKOLOŠKO GRADIVO

IZDAJA

3.

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,Martina Križaj Ortar inr Marja Bešter Turk

UČBENIKZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Slovenščina za vsak dan

POSODOBLJENA IZDAJA


7

7Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marica Žveglič

BER

ILO


EKOLOŠKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVRADIVO

Nana CajhenNana Cajhen,, Nevenka DrusanyNevenka Drusany,, Dragica KapkoDragica Kapko, , MMartina Kriartina Križžaj Ortaraj Ortar ininrrrr Marja BeMarja Beššter Turkter Turk

UČBENIKZA SLOVENŠČINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


EKOLOŠKOLOŠKO ŠKO GRGRADIVRADIVO

8

IZDAJA

4.

PREGLEDNICE

sestavni deli kompletov 4–7

PREDSTAVITEV KOMPLETOV

jezikovni pouk 8–11

književni pouk 12–15

DODATNO GRADIVO

gradivo za izbirne predmete 16–17

zbirki Znam za več in PLONK 18

kontaktni podatki 19

znanje nas dela

velike

Da bi bila slovenščina dolgočasna in nepriljubljena – le kje ste slišali kaj takega, lepo vas prosim! Vem, vem – porečete, da me luna trka, in, roko na srce, vsaj deloma vam moram dati prav. Mislim, ne tega, da sem malo za luno, temveč – da, prav imate, tisto o slovenščini se res (pre)pogosto sliši. Vendar pa moram takoj tukaj in zdaj povedati, da se temu upiram. In to naj bo s krempljem podčrtano (če si smem podobo sposoditi pri mojstrici slovenske besede).

Kot slovenistka, učiteljica z nekajletno kilometrino na učilniškem parketu, sem bila prav zaradi svojega notranjega občutka vesela ugotovitev raziskave, ki jo je po naročilu Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS izvedel Inštitut za civilizacijo in kulturo in na katere smo slovenisti, vajeni vsega hudega, – tole sem nujno morala vriniti –, težko čakali. Tezo o nepriljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta so rezultati vsaj zamajali, če že ne ovrgli. Med poukom angleščine in slovenščine po priljubljenosti, tako raziskava, ni statistične razlike. Pouk slovenščine je bolj priljubljen od pouka matematike in družbe ter manj priljubljen od pouka zgodovine in geografi je. Zlata sredina, torej. Sprejemljivo. Hočem reči: Sprejemljivo?

Raba jezika je izbira. Zavestna odločitev vsakega posameznika. So ljudje, ki se tega zavedajo, in oni, ki jim to (še) ne pride do živega. Za to, da ljubim, namensko, kar je izrečeno in zapisano prav po slovensko, moram slovenščino poznati; če nekaj dobro poznam, lažje izbiram.

Spoštovani učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji!Želim vam, da bi se vaši učenci pri pouku slovenščine dobro počutili, da bi se radi sprehajali po poteh, ki jim jih boste pretanjeno razkrivali; in da bi pri vaših urah zadovoljno v znanju rasli tako tisti, ki jih verzi in zgodbe ponesejo v kodrlajsasto zelene sanjarije, kot tisti drugi, ki razmišljajo logično in stvarno. Naj bo slovenščina jezik samozavestnih in ozaveščenih ljudi in prostor omikanega in odprtega dialoga. Če lahko k temu prispevajo tudi gradiva, ki jih za vas in vaše učence s tehtnim premislekom pripravljamo pri naši založbi, bom še toliko bolj vesela.

Ljubim – po slovensko, namensko!

Dubravka Berc Prah, urednica za slovenščinoZaložbe Rokus Klett

jezikovni pouk posodobljen

učbenikposodobljen

delovni zvezekposodobljen samostojni

delovni zvezekučbenik

4. razred

5. razred

6. razred spomladi

2011spomladi

2011spomladi

2011

7. razred

8. razred

9. razred spomladi

2011spomladi

2011spomladi

2011


Gradim slovenski jezik 4DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA


GSJ 4 DZ NASLOVNICA.indd 1 3/16/09 1:10:44 PM


POSODOBLJENA IZDAJA



GSJ4 prenova 2008.indd 1 2/17/09 2:19:08 PM

Gradim slovenski jezik 4SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

POSODOBLJENA IZDAJA


GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1 12:51:24 PM

Gradim slovenski jezik4SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE,1. delel


POSODOBLJENA IZDAJA

EKKOOKKKKOOLLLOOOŠŠŠŠKKKOKOOKKGGGRRRRAAADDDIVIVOO

Gradim slovenski jezik 4SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del


POSODOBLJENA IZDAJA


OE

O

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1 7/1/09 12:51:24 PM



EKOEKOLOEKOLOŠKO GRADIVO

IZDAJA

3.


Gradim slovenski jezik 5DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

IZDAJA

3.

EKOLEKOLOEKOLOŠKO GGRADIVO

DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar inr Marja Bešter Turk

POSODOBLJENA IZDAJA

7





POSODOBLJENA IZDAJA


7

Nana CajhenNana Cajhen, , Nevenka DrusanyNevenka Drusany, , Dragica KapkoDragica Kapko, , MMartina Kriartina Križžaj Ortaraj Ortar in in rr Marja BeMarja Beššter Turkter Turk

DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


EKOLOŠKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVOADIVO

8

IZDAJA

4.

Nana CajhenNana Cajhen, , Nevenka DrusanyNevenka Drusany, , Dragica KapkoDragica Kapko, , MMartina Kriartina Križžaj Ortaraj Ortar in in rr Marja BeMarja Beššter Turkter Turk



EKOLOKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVADIVO

8

IZDAJA

4.

ROKUSOVA SLOVENŠČINA V DRUGEM IN TRETJEM TRILETJU


Gradim slovenski jezik 5SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

IZDAJA

2.


Slovenščina za vsak dan 7

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVO

POSODOBLJENA IZDAJA

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1 /11/09 12:53:42 PM

ca Kapko,ešter Turk

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEKZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


IZDAJA

3.

EKOEKOLEKOLOŠKO OLOŠKO GRADIVO



IZDAJA

2.

EKOEKOLEKOLOŠKO GGRADIVO

Nana Cajhenj , Nevenka Drka Drusausanyny, DragiMartina Kriižžaj Ortrtara inin rr MaMarja B

Slovenščina za vsak ddaaann 7

EEKOKKOLLOOOŠŠŠŠKKKOKOOKKGGRRAAAADDIVO

POSODOBLJENA IZDAJA





POSODOBLJENA IZDAJA


SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1 6/11/09 12:53:42 PM

usanyanyusa , Dragagicarr i in rrrr MMarja Ba Be

aann

EKOLOŠKOLOŠKO KOLOŠKO K

8

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,Martina Križaj Ortar in r Marja Bešter Turk



EKOLOŠKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVADIVO

8

IZDAJA

3.

4

književni pouk

delovni zvezeksamostojni

delovni zvezeknovo berilo berilo

samostojni delovni zvezek

spomladi2011

spomladi2012

spomladi2011

spomladi2012

4Milena Mileva Blažić, Gaja Kos, Drago Meglič, Nežka Ritlop in Marijanca Ajša Vižintin

BER

ILO


44

7Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marica Žveglič

BER

ILO


7

EKOLOŠKEKOLOŠKO OŠKO GRGRADIVRADIVO

5

Svet iz besed

4. razred 5. razred 6. razred

Novi svet iz besed Svet iz besed Svet iz besed Svet iz besed

berilo spomladi 2010 samostojni delovni zvezek ––– interaktivno berilo poleti 2010 ––– ––– –––

berilo za otroke s posebnimi potrebami na računalniški zgoščenki poleti 2010 ––– ––– –––

priročnik za učitelje na www.devetletka.net jeseni 2010

dnevne priprave na www.devetletka.net jeseni 2010nekaj primerov

v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročnikuza učitelje

letne priprave na www.devetletka.net jeseni 2010 DVD z avdio- in videoposnetki jeseni 2010 spletne strani www.svetizbesed.com jeseni 2010 računalniška zgoščenka za učence ––– dvojna avdio zgoščenka –––

novo

novo

Gradim slovenski jezik 4–6

4. razred 5. razred

Posodobljena izdaja Dosedanja izdaja Posodobljena izdaja Dosedanja izdaja

samostojni delovni zvezek spomladi 2010 učbenik spomladi 2010 delovni zvezek spomladi 2010 DVD z avdio- in videoposnetki poleti 2010 interaktivni učbenik poleti 2010 ––– poleti 2011 –––

priročnik za učitelje na www.devetletka.net poleti 2010 dnevne priprave na www.devetletka.net jeseni 2010 jeseni 2011 letne priprave na www.devetletka.net poleti 2010 dodatno gradivo za učence na www.devetletka.net ––– poleti 2010 –––

rešitve (k učbeniku le v e-obliki, k delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku pa v tiskani in e-obliki na www.devetletka.net)

poleti 2010

novo

Jezikovni pouk

Književni pouk

Potrditev dosedanjih in posodobljenih ali novih izdaj velja brez omejitve, razen če se spremenijo učni načrti. V tem primeru njihova potrditev velja še dve leti po objavi spremembe.

SESTAVNI DELI UČBENIŠKIH KOMPLETOV

6

Novi svet iz besed 4–9

7. razred 8. razred 9. razred

Novi svet iz besed Svet iz besed Svet iz besed Svet iz besed

spomladi 2010 –––

poleti 2010 ––– ––– –––

poleti 2010 ––– ––– –––

jeseni 2010

jeseni 2010nekaj primerov

v priročnikuza učitelje



jeseni 2010 jeseni 2010 jeseni 2010

––– –––

Slovenščina za vsak dan 7–9

6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Dosedanja izdaja Posodobljena izdaja Dosedanja izdaja Posodobljena izdaja Dosedanja izdaja Dosedanja izdaja

spomladi 2010

spomladi 2010

spomladi 2010

poleti 2010 ––– poleti 2010 ––– poleti 2011 ––– –––

poleti 2010

jeseni 2011 jeseni 2011

poleti 2010 ––– ––– poleti 2010 ––– –––

poleti 2010

Kompleti Gradim slovenski jezik 6 in Slovenščina za vsak dan 9 ter Novi svet iz besed 5 in 8 bodo na voljo že spomladi 2011, vsi preostali posodobljeni ali novi kompleti pa spomladi 2012.

7

Samostojni delovni zvezek je namenjen tistim, ki imate raje vse, tj. razlago in vaje, na enem mestu. Gre za gradivo, ki kombi-nira prvine učbenika s prvinami delovnega zvezka. Učenci v učbe-nik praviloma ne morejo/smejo vpisovati svojih odgovorov/rešitev, v samostojni delovni zvezek pa jih lahko. Z uporabo samostojnega delovnega zvezka se izognete nepotrebnemu prepisovanju in pre-risovanju (npr. iz učbenika v zvezek), učni proces poteka hitreje in bolj osredotočeno. Tako gradivo učitelju in učencem omogoča, da se pri pouku namesto z organizacijskimi ali tehničnimi zapleti zares ukvarjajo z jezikovnimi problemi in s skupnimi močmi pogosteje dosegajo višje taksonomske stopnje znanja.

Samostojni delovni zvezek je zasnovan enako kot učbenik, tudi v njem učenci z lastno aktivnostjo in na podlagi različnih miselnih procesov prihajajo do spoznanj, ugotovitev, izpeljujejo lastne skle-pe. Slovnična in pravopisna pravila, ki so plod učenčevega logič-nega sklepanja in ki jih je treba shraniti v trajni spomin, oblikovno izstopajo, kar olajša pomnjenje. Piktogrami preprosto in učinkovito učencu povedo, katero sporazumevalno zmožnost razvija z reše-vanjem posamezne naloge, pestro slikovno gradivo pa poskrbi za ponazoritev obravnavanega in hkrati za sprostitev ob primernem humorju.

Samostojni delovni zvezek praviloma izide v dveh delih (zaradi ob-sega), priložen pa mu je tudi zvežčič z rešitvami.

Za pouk slovenskega jezika v drugem triletju toplo priporočamo učne komplete Gradim slovenski jezik, za pouk slovenskega jezi-ka v tretjem triletju pa učne komplete Slovenščina za vsak dan. Učni kompleti so s svojo prikupnostjo in premišljenim didaktičnim pristopom prepričali že mnoge in dejstvo, da so pred nami nove, posodobljene izdaje tega gradiva, to zgovorno potrjuje.

Priznani in uveljavljeni avtorski ekipi je tudi tokrat uspelo pripraviti učno gradivo, ki ponuja za vsakogar nekaj – učiteljem in učitelji-cam omogoča, da suvereno in samozavestno kreirajo učni proces, učencem in učenkam pa, da igrivo in zabavno rastejo v svoji spora-zumevalni zmožnosti.

Avtorice svetujejo, da se odločate za samostojne delovne zvezke, ki veljajo za najsodobnejšo obliko učnega gradiva, lahko pa izberete tudi komplete, sestavljene iz učbenika in delovnega zvezka.

Učbenik je osnovna enota učnega kompleta v katerem koli razre-du. Zasnovan je v skladu s sodobnimi spoznanji didaktike jezika, tj. procesno in dialoško, in z veliko posluha za učenca. To je razvidno iz: • skrbno izbranih izhodiščnih besedil, ki so aktualna, po tematiki in

slogu pa prilagojena starosti in interesom otrok v posameznem razredu;

• poteka obravnave posameznega jezikovnega problema, ki pri učencih spodbuja številne miselne procese, od opazovanja, pri-merjanja, argumentiranja, samostojnega razmišljanja in razisko-vanja do povzemanja, logičnega sklepanja in vrednotenja;

• pestrega slikovnega gradiva, ki vključuje zemljevide, slike, foto-grafi je in duhovite ilustracije.

Obravnava besedilnih vrst je smiselno povezana z obravnavo slov-ničnih in pravopisnih tem, skrb za razvoj posameznih sporazume-valnih zmožnosti pa je uravnotežena. Pomembno poudarjeni sta tudi medkulturnost in razvoj digitalne zmožnosti, brez katere v so-dobnem svetu najbrž ne bo več mogoče stati inu obstati. Tisto, kar je ob vsem tem najpomembnejše, pa je dejstvo, da učbenik učen-ca v procesu gradnje znanja ne prepušča samemu sebi, marveč ga sistematično opremlja z naborom bralnih in učnih strategij, ki mu bodo prišle prav pri slehernem učenju. Učenec je v učni proces tako vključen kot aktiven subjekt, ki ves čas uzavešča svoje početje in s tem neprisiljeno razvija odgovornost za svoje učenje.

Delovni zvezek je zamišljen kot smiselna dopolnitev učbenika. Prinaša številne naloge, ki učitelju omogočajo diferenciacijo in in-dividualizacijo pouka, učencem pa ponujajo možnost za odpravo morebitnih vrzeli v procesu usvajanja znanja, za ponavljanje in utr-jevanje. Primeren je tako za delo v šoli (individualno ali skupinsko, v dvojicah) kot za delo doma. V njem boste našli različne tipe privlač-nih in zanimivih vaj, ki učence pritegnejo.Delovnemu zvezku je priložen tudi zvežčič z rešitvami.

KOMPLETI ZA JEZIKOVNI POUK | GRADIM SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN

Avtorice: dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Dragica Kapko, Nana Cajhen in Nevenka Drusany

4

SAM

OSTO

JNI D

ELOV

NI Z

VEZE

K, 1

. del

Gradim slovenski jezik 4SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,

Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

POSODOBLJENA IZDAJA

EKOOLLOOŠŠKKOO

GGRRAADDIVO

Grad

im sl

oven

ski j

ezik

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

7/1/09 12:51:24 PM


ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. deldel



POSODOBLJENA IZDAJA

EKKOOKKKKOOLLLOOOŠŠŠŠKKKKOKKOOKKKKGGRRRRAAADDDIVIVOOOOVVVV

4

SAM

OSTO

JNI D

ELOV

NI Z

VEZE

K, 1

. del


ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del



POSODOBLJENA IZDAJA

EKOOLLOOŠŠKKOO

GGRRAADDIVO

Grad

im sl

oven

ski j

ezik

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

7/1/09 12:51:24 PM7/1/09 12:51:24 PM




5

IZDAJA

2.

Grad

im s

love

nski

jezi

k

SAM

OSTO

JNI D

ELOV

NI Z

VEZE

KEK

O

p ju s certifikatom FSC. elulozo, posadijo novo.

IZDAJDAJA

2.2.

EKOEKOLOEKOLOŠKO EKOLOŠKO GRADIVOGRADIVO




5

IZDAJA

2.

Grad

im s

love

nski

jezi

k

SAM

OSTO

JNI D

ELOV

NI Z

VEZE

K

EKOEKOLEKOLOŠKO GRADIVO

EKO

p rju s certifikatom FSC. elulozo, posadijo novo.

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in r Marja Bešter Turk


SA

MO

STO

JNI D

ELO

VN

I ZV

EZEK

, 1. D

EL

7

Slov

enšč

ina

za v

sak

dan


atom FSC. dijo novo.

POSODOBLJENA IZDAJA


SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

Nana CajhenNana Cajhen, Nevenka DrusanyNevenka Drusany, Dragica Kca KapkoapkoDra , Martina Križaj Ortarrtar in r Marja Barja Bešter Ter Tururk


777EEKKOOKKKKOOOOOLLLOOOŠŠŠKKKOKKOOKKKKGGGGRRRRAAAAAADDDIVIVOOVVVV

POSODOBLJENA IZDAJA


Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in r Marja Bešter Turk


SA

MO

STO

JNI D

ELO

VN

I ZV

EZEK

, 1. D

EL

7

Slov

enšč

ina

za v

sak

dan

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

Otom FSC. ijo novo.

POSODOBLJENA IZDAJA


SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

6/11/09 12:53:42 PM



SA

MO

STO

JNI D

ELO

VN

I ZV

EZEK

8

8

Slo

venš

čina

za

vsak

dan

IZDAJA

3.

apkoapk , Tururk

EKOLOŠKOŠKO EKOLOKOLOŠKO

IZDAJDAJA

33.

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in rr Marja Bešter Turk



SA

MO

STO

JNI D

ELO

VN

I ZV

EZEK

8

EKOLOŠKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVOGRADIVO

8

Slo

venš

čina

za

vsak

dan

IZDAJA

3.

UČB

ENIK

Gradim slovenski jezik 4UČBENIK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEPOSODOBLJENA IZDAJA

Grad

im s

love

nski

jezi

k




EKO

rju s certifi katom FSC. lulozo, posadijo novo.

4

GSJ4 prenova 2008.indd 1

2/17/09 2:19:08 PM


Grad

im s

love

nski

jezi

k



EKOEKOLEKOLOŠKO GGRADIVOEK

O

5

UČB

ENIK

IZDAJA

3.

Nana CajhenNana Cajhen, , Nevenka DrusanyNevenka Drusany, , Dragica KapkoDragica Kapko, , MMartina Kriartina Križžaj Ortaraj Ortar in in rrrr Marja BeMarja Beššter Turkter Turk



UČB

ENIK

8

EKOLOŠKOLOŠKO OŠKO GRAGRADIVRADIVO

FSC. ovo.

8

Slo

venš

čina

za

vsak

dan

IZDAJA

4.

Slov

enšč

ina

za v

sak

dan


Martina Križaj Ortar in r Marja Bešter Turk



UČB

ENIK

7

POSODOBLJENA IZDAJA


7

8

Dodatno gradivo v elektronski obliki boste našli na spletni stra-ni www.devetletka.net. Gre za:• rešitve (k učbeniku, delovnemu zvezku in samostojnemu delov-

nemu zvezku), • preglednice, pravila, primere povedi, miselne vzorce, ki bi jih

učenci sicer morali prepisovati iz učbenika v zvezek, tako pa si lahko gradivo natisnejo doma ali pa jim ga natisne učitelj v šoli (pri pouku tako ne izgubljajo časa in energije, marveč se osredo-točijo na reševanje zastavljenih problemov),

• dodatne naloge za utrjevanje in preverjanje znanja, • dodatna besedila in dodatne videoposnetke. Na omenjeni spletni strani najdete tudi številne koristne povezave in interaktivne kvize, s katerimi lahko dodatno zaposlite mlade ra-dovedneže.

Priročnik za učitelje ponuja natančne opise vsake posamezne enote, od operativnih ciljev in učenčevih dejavnosti do učenčevega in učiteljevega samovrednotenja. Prinaša predloge nalog za prever-janje in pri nekaterih enotah tudi predloge dodatnih besedil. Uči-telju poskuša olajšati delo, saj ponuja primere miselnih vzorcev, s katerimi je mogoče izpeljati t. i. umeščanje v veliko sliko ob koncu obravnave teme ali učencem olajšati povzemanje. Omenjene misel-ne vzorce je dovoljeno razmnoževati.

Letna priprava je zasnovana pregle-dno in dovolj podrobno; zagotovo vam bo v pomoč pri načrtovanju dela z našim gradivom. Vsak tematski sklop je opre-mljen tudi s temeljnimi (problemskimi) vprašanji za učence, kar je njena posebna prednost.

Dnevne priprave pripravljajo preiz-kušeni in priznani učitelji praktiki. V njih boste zagotovo našli marsikatero idejo za svoje delo v razredu. Letne in dnevne priprave najdete na sple-tni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

Gradim slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik 6

Slovenščina za vsak dan 7 Slovenščina za vsak dan 8 Slovenščina za vsak dan 9

PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD ZA SLOVENŠČINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Marja Bešter Turk in Martina Križaj Ortar

5. tematski sklop: OPIS ŽIV

LJENJA OSEBE

U iteljica: VanjaKav nik Kola

r, OŠ AntonaMartina Slom

ška Vrhnika

1

5. tematski sklop: OPIS ŽIVLJENJA

OSEBE

(V: Slovenš ina za vsakdan in vsak dan 7, str. 103–107)

Naslov enote:Od zore do m

raka

Predvideno št. ur: 3

Razred: 7.


r, OŠ AntonaMartina Slom

ška Vrhnika

1. u na ura: Opis življenja osebe (obravna

va besedilne vrste) – bralno

razumevanje

STOPNJE V IZOBR.

PROCESU

U NA STRATEGIJA

U iteljU enci

U ence prosim,naj si ogledaj

o

ilustracijo nastr. 103.

U ence razdelimv skupine po

5.

Vsaki skupinidam list papir

ja.

Prosim jih, naj o osebi na

fotografiji napišejo nekaj po

vedi.

Pri pisanju naj si pomagajo

z

naslednjimi vprašanji:

• Kdo je na fotografiji?

• Kakšen je njegov poklic?

Sklepaj po ozadju.

• S im se ta oseba ukvarja ob

delavnikih?

• Iz neverbalnih impulzov na

fotografiji sklepaj, kako

poteka njegov obi ajen

delovni dan.

Ko kon ajo, jih prosim,

naj dolo ijo enega u enca v

skupini, ki bocelotnemu raz

redu

predstavil besedilo, ki so ga

napisali.

U enci odgovarjajo na

vprašanja, izhajajo iz

svojega izkušenjskega svet

a.

U enci po skupinah glasno

berejo besedilo, ki so ga

napisali.

U encem povem, da bodo

samostojno prebrali besedil

o o

tej osebi.

Primerjali bodo lahko, kolik

o se

njihova besedila ujemajo s

pravim v DZ.

U enci (tiho ali glasno)

berejo besedilo (opis življen

ja

osebe).

U NA STRA

U iteljU enci

nce prosim, naj si ogledajo

tracijo na str.103.

ence razdelimv skupine po

5.

aki skupini dam list papirja.

osim jih, naj oosebi na

tografiji napišejo nekaj pov

edi.

ri pisanju najsi pomagajo z

aslednjimi vprašanji:

Kdo je na fotografiji?

Kakškk en je njegov poklic?šš

Sklepaj po ozadju.

• S im se ta oseba ukvarja ob

delavnikih?

• Iz neverbalnih impulzov na

fotografiji sklepaj, kako

poteka njegov obi ajen

delovni dan.

Ko kon ajo, jih prosim,

naj dolo ijo enega u enca v

skupini, ki bocelotnemu raz

redu

predstavil besedilo, ki so ga

napisali.

U enci odgovarjajo na

vprašanja, izhajajo iz

svojega izkušenjskega svet

a.

U enci po skupinah glasno

berejo besedilo, ki so ga

napisali.

U encem povem, da bodo

samostojno prebrali besedil

o o

tej osebi.

Primerjali bodo lahko, kolik

o se

njihova besedila ujemajo s

pravim v DZ.

U enci (tiho ali glasno)

berejo besedilo (opis življen

ja

osebe).

5. tematski sklop: OPIS ŽI


r, OŠ AntonaMartin

2. u na ura: Opis življenja osebe (ponavlj

anje in utrjevanje)

STOPNJE V IZOBR.

PROCESU

U NA STRATEGIJA

U iteljU e

U enci poro a

nalog (in sicer

str. 105, 106.

U ence prosim,da za nejo s

samostojnimreševanjem na

log

(in sicer od 10. do 14.) na st

r.

106, 107.

U ence aktivno spremljam pri

reševanju, jimpo potrebi

pomagam oz.jih usmerjam

s

podvprašanji.

Rešitve preverim frontalno.

U enci rešuj

naloge.

Ko kon ajo

rešitvah po

sošolcema

sedita v bl

Rešitve p

snopi u R

U encem zastavim naslednje

vprašanje:

• Ali lahko re emo, da gre pri

besedilih v 10. nalogi za

opis življenja osebe? Svoj

odgovor utemelji.

• Besedili primerjaj z

besedilom o Bojanu

Prašnikarju. Naštej nekaj

podobnosti in razlik.

U enci

vprašapri obeživljenpodatkpreživdneve

U enci lahko svoje osnovno

znanje nadgradijo s 15. nalo

go

na str. 107; izberejo naj zna

no

osebo in v knjigah ali po

medmrežju poiš ejo nekaj

podatkov o njej.

DVD z avdio- in videoposnetki je nepogrešljiv del učite-ljevih orodij pri pouku slovenščine. Koliko bolj živa in avtentična je obravnava npr. novice, poročila, pogovora, če si učenci vse te bese-dilne vrste lahko tudi ogledajo! Posnetek lahko predvajate enkrat ali dvakrat, učenci lahko že med gledanjem rešujejo pripadajoče naloge v delovnem zvezku ali samostojnem delovnem zvezku, lah-ko pa se o posnetku pogovorite tudi po ogledu. Vsi posnetki so primerne dolžine in jih je mogoče smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vključiti v učni proces oz. v po-samezno uro.

Za boljši pregled nad vsebino DVD in za lažjo vsebinsko analizo posnetih besedil je DVD dodana tudi knjižica z zapisi vseh posnetih besedil.

Interaktivni učbenik vam omogoča, da učne cilje dosežete tudi po drugačnih poteh in se s tem približate učencem, ki jih je treba motivirati drugače, ki potrebujejo nazornejši prikaz in se lažje učijo, če kaj sami (konkretno) naredijo/izpeljejo. Posamezni učenci se lahko večkrat med uro sprehodijo do interaktivne table, pred očmi sošolcev rešijo nalogo, ki ste jo izbrali in zato tudi npr. povečali. Ne-prijetnosti s tem, da učenci ne bi vedeli, kaj je treba v danem trenut-ku početi, odpadejo, ker se učencem projicira naloga iz njihovega tiskanega gradiva. Učenec lahko na projicirano piše in nalogo reši, kot bi jo rešil v svojem delovnem zvezku oz. samostojnem delovnem zvezku. Kjer je to smiselno, smo vključili tudi dodatne interaktivne naloge, za katere raziskave kažejo, da učence močno pritegnejo, zaradi višje motivacije pa je njihovo učenje učinkovitejše.

Za uporabo naših interaktivnih učbenikov potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje že osnovno poznavanje dela z računalnikom, saj je uporaba interaktiv-nih učbenikov izjemno preprosta. Če na šoli že imate interaktivno tablo, pa doslej morda še niste imeli ideje, kako jo uporabiti, so naši e-učbeniki kot nalašč za vas.

Kaj je novo v kompletih Gradim slovenski jezik in Slovenščina za vsak dan? Nekatere enote smo preoblikovali in jih združili, če so nas v to usmerile vaše pripombe o delu v razredu, izhodiščna neumetnostna besedila so zdaj tudi elektronska (npr. vabi-lo, obvestilo, opravičilo v obliki SMS; e-pošta; spletni por-tali), izpostavljena je skrb za razvoj ključnih zmožnosti, kot so učenje učenja, socialna in digitalna zmožnost, učence sistematično in dosledno navajamo na uporabo jezikovnih priročnikov, tudi elektronskih.

Učbenik in samostojni delovni zvezek smo opremili s pikto-grami, ki nazorno pokažejo, katero sporazumevalno zmo-žnost (branje, pisanje, poslušanje ali govorjenje) razvijamo s posamezno nalogo. S spletne strani www.devetletka.net je mogoče sneti preglednice in miselne vzorce, tako da vam v razredu ni treba izgubljati časa s prepisovanjem oz. prerisovanjem in se lahko skupaj z učenci posvetite razvoju višjih taksonom-skih stopenj znanja. Avdio- in videoposnetki so aktualni, gradivo smo tudi obli-kovno osvežili in ga opremili z večjim številom fotografi j.

KOMPLETI ZA JEZIKOVNI POUK | POSODOBLJENE IZDAJE

samostojni delovni zvezek • 4. razred učbenik • 5. razred

3 Našli so skupni jezik

9. Preberi pogovor.

Ali sta osebi govorili knjižno? DA NE

Ali tako govoriš tudi ti? DA NE

Besedilo v oblačkih napiši v knjižnem jeziku.

S sošolcem/sošolko odigrajta ta pogovor v svojem “domačem” neknjižnem jeziku.

O, zlo fajn! Usak dan smo se kopal, sončl smo se

pa sam zvečer, je preveč nevarn. Ke ste bli pa vi?Ata mi je reku, d

ste bli na morju. Koko je blo?

Tud na morju, ampak smo

jadral.O kul! To je pa mogl bit fajn.

Ja, čist u redu je blo, le ureme nam je nekej dni nagaju, nobenga

vetra ni blo.

42

UČB

ENIK


POSODOBLJENA IZDAJA

Grad

im s

love

nski

jezi

k



EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O

4

GSJ4 prenova 2008.indd 1

2/17/09 2:19:08 PM2/17/09 2:19:08 PM


Grad

im s

love

nski

jezi

k


EKEKOLEKOLOŠKO GRADIVOEK

Om FSC. o novo.

5

UČB

ENIK

IZDAJA

3.

Nana CajhenNana Cajhen, , Nevenka DrusanyNevenka Drusany, , Dragica KapkoDragica Kapko, , MMartina Kriartina Križžaj Ortaraj Ortar in in arar Marja BeMarja Beššter Turkter Turk



UČB

ENIK

8

EKOLOŠEKOLOŠKO OŠKO GRAGRADIVRADIVO

FSC. ovo.

8

Slo

venš

čina

za

vsak

dan

IZDAJA

4.

Slov

enšč

ina

za v

sak

dan


Martina Križaj Ortar in r Marja Bešter Turk



UČB

POSODOBLJENA IZDAJA


7

j i d l i k 4 d

1 TO SEM JAZ

95

BESEDA OB BESEDI 10

Primerjaj različni besedi v vsaki dvojici povedi.

Ali imata enak ali nasproten pomen? ___________________________________________

10BESEDA

OB BESEDI

1. Dopolni povedi po zgledu.

Dve besedi – nasproten pomen

Zvezek je majhen.

Zvezek je velik.

Ravnilo je

Ravnilo je

Suknjič je

Suknjič je

Lasje so

Lasje so

Deček je

Deček je

Hiša je

Hiša je

čb ik 5 d

1 JEZIKI, NARODI, DRŽAVE

10 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5

JEZIKI, NARODI, DRŽAVE 1

11

10. Ali si že kdaj pel slovensko himno?

Če si jo že pel, povej, kdaj.

Zapoj njeno besedilo; lahko si pomagaš z zapisanim.

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat dan,

da, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Za besedilo slovenske himne je bila l. 1990 izbrana 7. kitica pesmi zelo znanega

slovenskega pesnika, ki je bil pred več kot 200 leti rojen v vasi Vrba na Gorenjskem in

po katerem se imenuje slovenski kulturni praznik; kdo je ta pesnik in kako se imenuje

ta pesem?

11. V katerem jeziku

– pojemo slovensko himno,

– nastopa predsednik Republike Slovenije,

– nastopajo poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,

– nastopajo predsednik Vlade Republike Slovenije in ministri?

Kateri jezik torej predstavlja našo državo?

12. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni.

Državni jezik je jezik, ki ga pred javnostjo govorijo in pišejo predsednik države,

predsednik vlade, člani parlamenta, uslužbenci in gostje na državnem radiu in

televiziji. V njem se poje himna.

Državni jezik v Republiki Sloveniji je _____.

13. V katerem jeziku

– so v vsej Sloveniji napisana imena krajev, ulic, trgov, gledališč, muzejev;

– so po vsej Sloveniji napisani poštni in bančni obrazci, ceniki in jedilni listi;

– po vsej Sloveniji govorijo s svojimi strankami policisti, zdravniki,

bančni in poštni uslužbenci;

– poteka pouk v večini šol v Sloveniji?

14. V katerih jezikih pa je napis, ki zaznamuje, kje se začne mesto Piran?

Katere narodnosti so prebivalci Pirana?

Zakaj so dveh narodnosti?

V katerem jeziku govorijo uslužbenci na piranski pošti,

banki, občini, policiji, sodišču?

15. Na zemljevidu Slovenije si oglej obarvani območji, na katerih se po uradih poleg

slovenščine govori še en jezik.

PiranPirano

66 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5

15 OPAZUJEM IN UPORABLJAM

12. V časopisu je več vrst oglasov. Povej, kaj se kupuje, prodaja oz. ponuja pod

naslednjimi naslovi.

STANOVANJA Glasbila MOTORNA VOZILA

Stanovanjska oprema Živali Umetnine, starine ŠPORTNI PRIPOMOČKI Oblačila RAZNO

Inštrukcije KURIVO

Pod katerim naslovom bi našel male oglase iz 9. naloge v učbeniku in iz 12. naloge v

delovnem zvezku?

13. Svoj opis iz 10. naloge pretvori v mali oglas (kot prodajalec).

14. Preberi naslednji oglas.

V čem se ta oglas loči od drugih?

Kaj pomeni drag spomin?

Zakaj čaka najditelja nagrada?

Kako bi ravnal, če bi jo našel?

Izgubila sem zlato verižico, ki sem jo dobila

za rojstni dan.

Nič ne skrbi! Pomagal ti jo bom poiskati.

10

samostojni delovni zvezek • 7. razred

učbenik • 8. razreddelovni zvezek • 5. razred delovni zvezek • 8. razred

t j i d l i k 7 d

Našli so skupni jezik 3 10. Z x označi, kdaj uporabljaš zborni jezik in kdaj knjižni pogovorni jezik.

V ZBORNEM JEZIKU V KNJIŽNEM POGOVORNEM JEZIKU

Besedilo ustno obnavljam

Z učiteljem se pogovarjam

Domačo nalogo pišem

Z ravnateljem se pogovarjam

Pesem deklamiram

Časopisno novico glasno berem

Slovar slovenskega knjižnega jezika1. O tem, katere besede so danes žive v slovenskem knjižnem jeziku, kaj pomenijo in

v katerih okoliščinah jih lahko uporabljamo, izvemo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta obstaja v knjižni in elektronski obliki.Ali si že kdaj uporabljal SSKJ?Če si ga, kaj si v njem iskal?V kateri obliki si ga uporabljal?Zakaj prav v tej?Kako si v njem iskal dano besedo?Ali si jo našel?

43

Iz recenzij posodobljenih izdaj:

»Učbenik je sodoben in pripravljen na izzive, ki jih napoveduje digitalna tehnologija. Je pregleden in privlačen, tako vsebinsko kot grafi čno. Didaktično-me-todična zasnova učbenika ter izvirne ilustracije in dovti-pi razbijajo monotonost pedagoškega procesa.«Vanja Kavčnik Kolar, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Antona Martina Slomška, Vrhnika

»Učbenik je pregleden, zanimiv in privlačen. Naloge so opremljene z ilustracijami in stripi, kar še dodatno pritegne učenčevo pozornost. Popestritev je tudi zgo-ščenka s posnetki ob posameznih enotah.Petra Prohart Tomažič, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Vuzenica

»Opazna novost v učbeniku je povezanost z e-viri in e-orodji. Učenci so pogosto napoteni, da za po-datki pobrskajo po spletu, pišejo e-besedila (opravičilo, strnjena obnova, opis naprave, zahvala) in jih pošiljajo učitelju na vpogled. Nekatere naloge se snemajo z Ro-kusove spletne strani, kar jim prihrani zoprno prepiso-vanje iz učbenika v zvezek. Opozorjeni so na možnost uporabe e-SSKJ, čeprav je precej tovrstnih nalog pripo-ročenih predvsem učencem tretjega nivoja.«Mag. Mateja Hočevar Gregorič, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Šempas

d l i k 5 d

67

OPAZUJEM IN UPORABLJAM 15

15. Napiši, kateri predmeti so opisani.

_______________ ima ravno ploskev, štiri noge in navadno tudi naslonjalo.

Uporabljamo ga za sedenje.

_______________ ima vzmetnico na lesenem ogrodju. Na njej spimo.

_______________ ima ravno ploščo in navadno štiri noge. Na njej jemo in pišemo.

Vse te predmete poimenuj z nadpomenko. _______________

_______________ ima ročaj in rezilo; z njim režemo kose hrane. Je kovinski ali

plastičen.

_______________ ima ročaj in nekoliko vbočen ovalni del. Uporabljamo jo predvsem

za dajanje tekočih jedi v usta. Lahko je kovinska ali plastična.

_______________ imajo ročaj in roglje za nabadanje koščkov hrane. So kovinske ali

plastične.

Vse te predmete poimenuj z nadpomenko. _______________

16. Obkroži, kar je na fotografijah zaobljeno.

17. Pod sličice napiši besedo vodoravna ali navpična.

______________ črta ______________ črta _______________ stena

Kaj sta napisani besedi?

a) Sopomenki.

b) Besedi iz iste besedne družine.

c) Protipomenki.

čb ik 8 d

1 Raziskujem, zato sprašujem

6

Raziskujem, zato sprašujem 1

7

1. Oglej si posnetek.

2. Kdo se je pogovarjal?Kdo je začel pogovor?

Kako ga je začel? Kaj je prekinilo njun pogovor? Kako sta končala pogovor?

3. Katera trditev o posnetku je pravilna? a) Ves čas je govorila Nina, Peter pa jo je poslušal. b) Ko je govorila Nina, jo je Peter poslušal; ko pa je govoril Peter,

ga je poslušala Nina. c) Ves čas je govoril Peter, Nina pa ga je poslušala. č) Peter in Nina sta govorila hkrati.

4. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni.

Pogovarjanje je zelo pogosta človekova dejavnost. V njem sodelujeta najmanj dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi ___ in ___; zato ju imenujemo ___.

5. Katere trditve o pogovarjanju so pravilne? Kadar se pogovarjamo, a) uporabljamo samo besedni jezik. b) pozorno poslušamo sogovorca. c) smo vljudni do sogovorca. č) govorimo vsi hkrati. d) prekinjamo sogovorca. e) gledamo sogovorca v oči.

6. Še enkrat si oglej Ninin in Petrov pogovor – med gledanjem bodi pozoren predvsem na to, ali sta sogovorca upoštevala pravilne trditve iz prejšnje naloge.

Po ogledu posnetka se s sošolci in sošolkami pogovorite o svojih ugotovitvah.

7. Čemu se je Peter začel pogovarjati z Nino?a) Da bi jo pripravil do tega, da bo naredila to, kar želi on.b) Da bi od nje nekaj zvedel.c) Da ne bi imela drugačnega mnenja kot on, temveč bi skupaj oblikovala

skupno mnenje.

8. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni z besedami vprašanje, odgovor, pogajalni ali raziskovalni.

Vedno se pogovarjamo z določenim namenom, npr. da bi od sogovorca kaj izvedeli, da bi z njim oblikovali skupno mnenje ipd. Kadar želimo od sogovorca kaj zvedeti, ga po tem vprašamo. ___ je po navadi več. Vsakemu ___ sledi ___. Pogovor, ki je sestavljen iz ___ in ___, je ___ pogovor.

9. Kdo je v posnetem pogovoru raziskoval: Nina ali Peter?Pojasni svoj odgovor.

10. Preberi zapisane pogovore.

Kdo sta bila sogovorca v prvem pogovoru, kdo v drugem in kdo v tretjem?Kateri od teh je raziskovalni pogovor?Pojasni svoj odgovor.

– Dober dan, a imate jagode?– Nekaj jih pa res še imam.– So sveže?– Čisto sveže. Zjutraj pobrane.– Od kod pa so?– Z mojega vrta.– Že, že, mislil sem, iz katerega kraja.– Aja! Iz okolice Kopra.

– Jagode bi rad zamrznil. Kar te tukaj mi dajte.– Gospod, za zamrzovanje so boljše jagode ananas.– Ampak te so premajhne in pretrde. Tiste tam so

večje in mehkejše.– Saj, saj ravno to: za skrinjo so boljše trše in manjše.

Vsi jih hvalijo, kako dobre so.– A tako! No prav, pa mi dajte te.

– Jagode vam lahko pripeljem domov.– O, to bi bilo imenitno! Jutri bom doma dopoldne.– Joj, gospod, ne morem! Dopoldne tu prodajam.

Lahko pridem popoldne.– Popoldne imam sestanek. Bolj bi mi ustrezalo zvečer.– Prav, okoli osmih.– Zmenjeno, ob osmih.

1

3

2

d l i k 8 d

2 O vas bi radi izvedeli ...

16

O vas bi radi izvedeli ... 2

17

Umetnostno in neumetnostno besedilo 1. Preberi besedila. Hmm ... ajdov kruh,

ajdovi žganci, ajdovi štruklji ...LJUDSKA

AJDA IN SLOVENCI

Naši očetje so stanovali nekdaj v vzhodnih deželah, tam, kjer sije in greje sonce leto in dan, kjer je zlata obilno in bogastva brez mere. Sčasoma pa so se ljudje v tistih krajih dočuda pomnožili in naši očetje so se napotili iskat drugih selišč: zapustili so kraj obilne sreče, rajši kot da bi se bili rvali in pobijali; zakaj ljubili so mir. Popotnim je dala boginja, ki jih je ljubila zavoljo miroljubnosti, zrno, rekoč: »Koder koli boste potovali, vsadite zrno to! Kjer ozeleni in zraste, tam ostanite! Ako pa ne ozeleni v dnevih treh, ga izkopljite in pomaknite se dalje!« Nikjer ni ozelenelo zrno: ne na bregu Črnega morja, ne po planjavah poljskih, ne po gorah nemških, le v zemlji slovenski je ozelenelo in se belo razcvetelo ter prineslo sad, prijeten in obilo koristen.

In še dandanes seje Slovenec ajdo. Če jo suša pritisne ali slana popari, je slaba za slovenskega kmeta.

Srbija 60 80 120©vedska 50 70 110©vica 50 80/100 120©panija 50 90/100 120Velika Britanija 48 80 120

Bo držalo,gospod doktor!

Aha!Deformirana mandibula!

Kot izkušen krojač trdim, da

manšeta ni dobro naslikana!

Trideset let sem botanik, zato vem, da takih

rastlin ni!

Na črto pod vsakim besedilom napiši, ali je umetnostno ali neumetnostno, in pojasni svojo odločitev.

Pitágora iz Samosa (ok. 580–500 pr. n. št.), antični filozof in matematik; po njem se imenuje »oslovski most«, kakor v šali pravijo po njem imenovanemu izreku o kvadratih stranic pravokotnega trikotnika.

Desa Muck: ANICA IN GROZOVITEŽZaložba Mladinska knjiga

Nič čudnega, da je zbirka knjig o Anici pisateljice Dese Muck postala uspešnica pri mladih bralcih, saj gre za dogodivščine deklice, s katero se lahko enači vsak otrok: tisti, ki še rad posluša zgodbe, in tisti, ki že spoznava, kakšen užitek prinaša branje. K priljubljenosti zbirke pa so gotovo pripomogle tudi simpatične ilustracije Ane Košir.

V tem literarnem besedilu ima Anica starejšo sestro Mojco, ki je še pubertetnica in zato tudi nekoliko odrezava z mlajšo sestro. Ko pa sta sestri neke noči ostali sami doma, ju je povezal strah ...

Dosedanje izdaje

Dosedanje izdaje Gradim slovenski jezik 4 in 5 ter Slovenščina za vsak dan 7 in 8 bodo še ve-dno na voljo. Kompleta Gradim slovenski jezik 6 in Slovenščina za vsak dan 9 bosta posodobljena v naslednjem šolskem letu in bosta na voljo že spo-mladi 2011.

11

Samostojni delovni zvezek je sicer najsodobnejša oblika tiskanega gradiva, vendar pa smo se odločili, da vam zaradi zakon-skega določila o potrjevanju učbeniških gradiv, po katerem pristoj-ni strokovni svet potrdi le učbenik, ne pa tudi delovnega zvezka, najprej ponudimo berila, četudi se iz leta v leto vsakič znova po-kaže, da potreba po samostojnih delovnih zvezkih za književnost zagotovo obstaja. Učitelji namreč poznate prednosti dosedanjega samostojnega delovnega zvezka Svet iz besed, v katerega učenci lahko tudi vpisujejo, in veste, kaj za proces poučevanja in za učen-čev proces učenja pomeni to, da si učenec v svojem gradivu lahko kaj obkroži, podčrta, si kaj pripiše …

Samostojni delovni zvezki Svet iz besed so še vedno na voljo in jih lahko naročite, kot ste jih naročali doslej. Nove samostojne de-lovne zvezke Novi svet iz besed pa bomo pripravili v prihodnjih letih, če bomo ugotovili, da so še vedno potrebni.

Nova berila prinašajo osvežen in še pestrejši izbor mladinske litera-ture. Ta zvedavega mladega bralca poskuša prepričati, da je branje predvsem prijetno opravilo, ki bogati in razkriva nove svetove. Svo-jemu naslovniku se poskuša približati na več načinov, npr. z recep-cijsko zasnovo (na začetku berila boste tako našli sodobna besedila, ki so mladim blizu) in didaktičnim instrumentarijem, ki omogoča, da se o literaturi predvsem pogovarjamo (izražamo svoje dožive-tje in razumevanje prebranega, aktualiziramo, se opredeljujemo in utemeljujemo svoje mnenje). S takim pristopom (ko branje postane izkušnja) pri učencih nevsiljivo razvijamo strategije branja umetno-stnega besedila in jih opremljamo za to, da bodo po poti vseživljenj-skega branja hodili kot bralci z veliko začetnico, torej kot bralci, ki znajo oblikovati in izreči lastno mnenje.

Berila odlikujejo tudi sodobno, sveže oblikovanje in izvirne ilustraci-je. Pestra oblikovna podoba in kakovostna, strokovna vsebina tvo-rita homogeno celoto in pripomoreta k temu, da bodo naša berila radi jemali v roke.

Berilo je učenčeva celoletna vstopnica v svet domišljije, napetih zapletov, humornih pripetljajev, ritma, rim in olepšane besede. Prav zato ni nepomembno, kakšna je ta vstopnica in kaj ponuja.

V berilih Novi svet iz besed smo ohranili vse, kar ste že doslej prepoznali kot dobro: širok nabor avtorjev in besedil (obveznih in predlaganih – ob upoštevanju načela recepcijske sprejemljivosti in literarne kakovosti), domišljeno didaktično strukturo s poudarkom na dejavnostih pred branjem in po njem, grafi čno izpostavljene lite-rarnoteoretične defi nicije ter kakovostno oblikovanje in ilustracije, ki podprejo vsebino. Upamo, da boste kot dobre prepoznali tudi novosti, ki jih vpeljujemo, in sicer:• obravnavo (odlomka) umetnostnega besedila na levi in desni

strani berila: učenec ima pred seboj načeloma na dveh odprtih straneh odlomek/besedilo in spremljevalni instrumentarij (npr. uvodno umestitev odlomka, dejavnosti pred branjem, stvarna pojasnila, dejavnosti po branju, končno umestitev odlomka …), zato mu ni treba listati naprej in nazaj po berilu;

• urejenost podatkov o avtorju: ti so urejeni po vertikali levega roba dveh odprtih strani in naslednjem zaporedju: avtorjeva fotografi -ja, pripoved o njegovem življenju in naslovnica knjige, v kateri je izšlo obravnavano umetnostno besedilo;

• rubrika (Medijska) Ustvarjalnica: prinaša številne koristne spletne povezave, predvsem pa veliko ustvarjalnih nalog (individualno, skupinsko delo, delo v dvojicah) in nalog višjih taksonomskih sto-penj, med katerimi boste zagotovo našli takšne, ki bodo vam in vašim učencem v izziv;

• bibliografi jo, ki vam bo v veliko pomoč pri iskanju del, iz katerih so odlomki;

• časovni trak razvoja slovenske in svetovne književnosti (le v berilih za 3. triletje).

KOMPLETI ZA KNJIŽEVNI POUK | SVET IZ BESED IN NOVI SVETI IZ BESED

Avtorji: dr. Boža Krakar Vogel, dr. Milena M. Blaži ́c , dr. Jakob J. Kenda, dr. Peter Svetina, dr. Blanka Bošnjak, dr. Alenka Žbogar,

4Milena Mileva Blažić, Gaja Kos, Drago Meglič,

Nežka Ritlop in Marijanca Ajša Vižintin

BER

ILO


44 7

7

BER

ILO

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda,

Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marica Žveglič

BER

ILO


7

No

vi

svet

iz b

esed

EKOLOŠKKOLOŠKO LOŠKO GRAGRADIVRADIVO

rtifikatom FSC. posadijo novo.

novo 2010 novo 2010

12

Priročnik za učitelje je z uporabno teorijo in zgledi koristno strokovno vodilo za vsakega učitelja. Prinaša metodične napotke za kakovosten pouk književnosti, nasvete za preverjanje znanja ter ko-ristne podatke o sodobnih slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcih.

Letna priprava vam bo pomagala pri oblikovanju tematskih sklopov in razporeditvi ur. Seveda jo lahko poljubno spreminjate in dopolnjujete s svojimi zamislimi, jo prilagajate svoji strokovni presoji ter interesom in potrebam svojih učencev.

Dnevne priprave vam bodo olajšale delo z berili Novi svet iz besed. Nastajajo v tesni povezavi z letno pripravo in priročnikom za učitelje, pripravljajo pa jih preizkušeni učitelji praktiki, ki so pri delu z otroki uspešni, svoje ideje pa z veseljem delijo tudi z vami.Letne in dnevne priprave najdete na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

mag. Marica Žveglič, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin, Gaja Kos in Mateja Seliškar Kenda

Interaktivno berilo je paket različnih vsebin, ki učitelju omo-gočajo, da klasično obravnavo umetnostnega besedila hitro in eno-stavno (tudi brez posebnih znanj) spremeni v multimedijsko. Svoje učne ure boste lahko obogatili z video- in avdioposnetki (interpre-tativno branje umetnostnega besedila, intervjuji z avtorji, odlomki iz fi lmskih, gledaliških in lutkovnih predstav, songi, šansoni, instru-mentalizacije, uglasbitve …), s slikovnim gradivom (ki ga lahko po-ljubno povečate, pomanjšate, le delno odkrijete …) in interaktiv-nimi nalogami, vse to pa brez nepotrebnega brskanja po dveh ali treh nosilcih, marveč zgolj s klikom na ustrezno ikono. Interaktivno berilo je mogoče uporabljati z računalnikom in projektorjem, lahko pa ga uporabljate tudi na interaktivni tabli (z vsemi pripadajočimi orodji). Je nepogrešljiv pripomoček sodobnega učitelja, ki ve, kaj njegove učence pritegne, in ki želi poučevati pestro in dinamično.

Berilo za otroke s posebnimi potrebami na računal-niški zgoščenki je zasnovano kot t. i. avdiovizualna knjiga. Berilo je dragocena pomoč učencem z motnjo branja, kot je npr. disleksija, in učencem z okvarami vida in sluha. Učenci obravnavo umetnostnega besedila spremljajo po dveh kanalih, slušnem in vi-dnem hkrati (sistem karaok – tisto, kar bralec ali bralka bere oz. kar učenec sliši, mu program tudi vizualno označi in učenčev pogled usmeri prav v brane dele besedila). Tako učenčeve mentalne ener-gije ne izčrpava že sama tehnika branja, ampak se učenec lahko posveti odkrivanju in razumevanju pomena prebranega.

Spletna stran www.svetizbesed.com je, kot kaže števec obiskov, stran, ki jo uporabniki že dobro poznate in ste jo dobro sprejeli. »Tebe in vse tvoje sošolke in sošolce vabimo, da pišete, rišete, fotografi rate in ste skratka maksimalno ustvarjalni« so prve besede, ki jih tam zagledate. Spletna stran ponuja svežo in interak-tivno obravnavo književnih del. Predstavlja besedila, avdio- in video-posnetke, v katerih lahko slovenske pisateljice in pisatelje spoznate od blizu, predvsem pa obiskovalce vabi k ustvarjanju in se močno prepleta z rubriko, ki je stalni del didaktičnega instrumentarija pri obravnavi umetnostnega besedila, tj. z (Medijsko) Ustvarjalnico. Na prenovljeni spletni strani bodo kmalu na voljo klepetalnica, kvizi, glasovanja, ankete ter natečaji, ki nevsiljivo spodbujajo branje in pisanje umetnostnih in neumetnostnih besedil tudi zunaj šolskih učilnic. net v rubriki Gradiva.

www.svetizbesed.com

ZN

A»

ILNO

ST

IKN

JIÆE

VN

EG

AP

OU

KA

VD

RU

GE

MT

RILE

TJU

DE

VE

TLE

TN

EO

©

Milena M. BlaæiÊ

UËni naËrt

UËni naËrt slovenπËina - devetletka - πtevilo urUmetnostna besedila in sporazumevalne zmoænosti (branje, posluπanje (in gledanje),

govorjenje, pisanje)

razred πt. πt. ur jezikovni knjiæevni sporazumevalne zmoænosti

ur/letno tedensko pouk,pouk, sprejemanja: posluπanje, branje

1.-8. = neumetnostna umetnostna sporoËanja/tvorjenja: govorjenje,

35 tednov besedilabesedila pisanje9. r. =

32 tednov 1. 210 6

50 %50 %

• zaËetno opismenjevanje

2. 245 760 %

40 %• zaËetno opismenjevanje

3. 245 760 %

40 %• zaËetno opismenjevanje• enakomeren deleæ sporazumevalnih zmoænosti:• posluπanje• govorjenje• branje• pisanje

4. 175 560 %

40 %• razvijanje zmoænosti:

5. 175 560 %

40 %• sporazumevanja

6. 175 560 %

40 %• spoznavanja• ustvarjanja

• uzaveπËanje temeljnih razlik pri (ne)umetnostnih besedilih:• sprejemanje• tvorjenje• zgradba

7. 140 460 %

40 %• prepletanje temeljnega in

8. 140 460 %

40 %nivojskega pouka

9. 128 3,5 60 %40 %

• zunanja diferenciacija• niæji/minimalni• srednji/temeljni• viπji

1633Na osnovi UËnega naËrta za slovenπËino (1998) je za pregledno ponazoritev pomemb-

nosti drugega triletja prikazana shema knjiæevnega pouka z delitvijo pouka na knjiæevne

zvrsti, okvirna delitev 40 % knjiæevnega pouka pri pouku slovenπËine na poezijo (30 %),

prozo (50 %) in dramatiko (20 %) in z besedili iz uËnega naËrta. Preglednica ima infor-

mativno, ne pa normativne vrednosti.

10/10/05 2:14 PM Page 5

om

ZNN

A»

ILNO

ST

IKN

JIÆE

VN

EG

AP

OU

KA

VVDD

RU

GE

MT

RILE

TJU

DE

VE

TLE

TN

EO

©

UËni naËrt- devetletka - πtevilo urzumevalne zmoænosti (branje, posluπanje (in gledanje),kovni knjiæevni sporazumevalne zmoænosti

k,pouk, sprejemanja: posluπanje, branje

metnostna umetnostna sporoËanja/tvorjenja: govorjenje,

dilabesedila pisanje



40 %• zaËetno opismenjevanje• enakomeren deleæ sporazumevalnih zmoænosti:• posluπanje• govorjenje• branje• pisanje40 %

• razvijanje zmoænosti:40 %

• sporazumevanja40 %• spoznavanja• ustvarjanja

• uzaveπËanje temeljnih razlik pri (ne)umetnostnih besedilih:• sprejemanje• tvorjenje• zgradba40 %• prepletanje temeljnega in

40 %nivojskega pouka40 %

• zunanja diferenciacija• niæji/minimalni• srednji/temeljni• viπji

8) je za pregledno ponazoritev pomemb-ega pouka z delitvijo pouka na knjiæevneri pouku slovenπËine na poezijo (30 %),uËnega naËrta. Preglednica ima infor-

www.svetizbesed.com

ZN

A»

ILN

OS

TI K

NJI

ÆE

VN

EG

AP

OU

KA

VD

RU

GE

MT

RIL

ET

JUD

EV

ET

LET

NE

O©

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razredMilena M. BlaæiÊ

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni

osnovni πoli in Svet iz besed za 4., 5. in 6. razredUËni naËrt za slovenπËino (1998) temelji na komunikacijskem modelu pouËevanja

knjiæevnosti. V PriroËniku za 3. triletje je predstavljen kratek oris komunikacijskega mo-

dela pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli, ki temelji na recepcijski teoriji

(reader-response theory) oz. teoriji bralËevega odziva1 . Glavni predstavniki recepcijske

teorije so Louise Rosenblatt, Wolfgang Iser, Hans Robert Jauss in Jonathan Culler.

Bistvene znaËilnosti komunikacijskega modela pouËevanja knjiæevnosti so naslednje:

komunikacija (pogovor o branju), dialoπkost (pogovori), horizont priËakovanja (napoved

priËakovanja), dopolnjevanje (izpolnjevanje praznih in/ali nedoloËljivih mest v besedilu)

so kljuËni pojmi, pomembni za knjiæevni pouk v devetletki.Literarna socializacijaLiterarna socializacija je pojem, tesno povezan s komunikacijskim modelom pouËevan-

ja knjiæevnosti. Kot taka je del πirπega socializacijskega procesa, v katerem so tudi

uËenci dejavniki v kulturni komunikaciji. Zmoænosti, ki jih bodo uËenci pridobili, ne

pomenijo le literarnega znanja, ampak tudi znanje, ki pomaga uËencem pri razvoju

lastne identitete. Mladinska knjiæevnost, od ljudskih pesmi in pravljic, od klasiËnih,

avtorskih do sodobnih pravljic ali fantastiËnih pripovedi, pomaga uËencem osmisliti liter-

arno stvarnost. Slednja pripomore, da spoznajo æivljenje, da z literaturo spoznavajo vsa

Ëlovekova doæivetja, ki so razloæena v jeziku, ki linearno razlaga ali ubeseduje izkuπnje.

Doæivljajske sestavine mladinske knjiæevnosti so v drugem triletju najpomembnejπe,

tako kot tudi medbesedilne izkuπnje, ki imajo za uËence oseben pomen.

V poglavju je predstavljena literarna socializacija mladega bralca, predvsem v drugem

triletju devetletne osnovne πole pri komunikacijskem knjiæevnem pouku.

Razvoj mladega bralca (A. Appleyard)Arthur APPLEYARD - Ob navajanju teoretiËnih izhodiπË za knjiæevni pouk v devetletki

je smiselno upoπtevati najsodobnejπe teorije o bralnem razvoju otrok oz. mladostnikov v

tretjem triletju devetletke. Gre za mlade v prvem in drugem triletju oz. od 7. do 12. leta,

ki jih Arthur Appleyard poimenuje bralec kot junak in junakinja (the reader as hero and

heroina). Teorija Arthurja Appleyarda Becoming a reader iz leta 1991 govori o petih stop-

njah bralnega razvoja. »e na kratko povzamemo, je razvil naslednjo tipologijo bralcev:

Prvo obdobje oz. zgodnje otroπtvo je poimenoval ≈bralec kot igralec« (the reader as

player); nanaπa se na predπolsko obdobje, ko je otrok 'bralec' oz. posluπalec zgodb in

postaja 'igralec' v fantastiËnem svetu, ki posnema realni svet, strahove, æelje, in sicer

tako, da se otrok poËasi uËi povezovati na simbolni ravni.

Drugo bralno obdobje je poimenoval ≈bralec kot junak in junakinja« (the reader as hero

or heroina). Gre za bralca v prvem in drugem triletju, ko se identificira z osrednjo osebo

v zgodbi. Bralec rad doæivlja in podoæivlja pustolovπËine knjiæevnega junaka kot lastni

Tomo Virk (2001). Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 224.

qxd 10/10/05 2:14 PM Page 10

Umetnostgovorjenje

razred πtu

1. 2102. 2453. 245

4. 1755. 1756. 175 5

7. 140 48. 140 49. 128 3,5

1633Na osnovi UËnega naËrtanosti drugega triletja prikazvrsti, okvirna delitev 40 %prozo (50 %) in dramatiko (mativno, ne pa normativne

13

Kaj je novo v berilih Novi svet iz besed?Osvežili, obogatili in popestrili smo izbor avtor-jev in besedil. Dosledno smo uveljavili recepcij-ski pristop, ki smo ga v tretjem triletju nadgra-dili še s kronološkim pristopom (berila tretjega triletja so opremljena s časovnim trakom, ki bo učencem zagotovo v veliko pomoč pri ustvar-janju časovnih predstav in predstav o razvoju književnosti). Učenca vodimo skozi doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnega be-sedila z dejavnostmi pred branjem in po njem, s številnimi problemskimi vprašanji in naloga-mi, ki učitelju omogočajo izbirnost, učencem pa ponujajo možnost za kritični premislek in ustvarjanje. Novo gradivo je tudi v oblikovnem smislu za-snovano tako, da pritegne k branju in olajša razumevanje prebranega.

KOMPLETI ZA KNJIŽEVNI POUK | SVET IZ BESED IN NOVI SVETI IZ BESED

4Milena Mileva Blažić, Gaja Kos, Drago Meglič,

Nežka Ritlop in Marijanca Ajša Vižintin

BER

ILO


447

7

BER

ILO

Milena Mileva Blažić, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda,

Peter Svetina, Alenka Žbogar in Marica Žveglič

BER

ILO


7

No

vi

svet

iz b

esed

EKOLOŠKEKOLOŠKOOŠKO GRAGRADIVGRADIVO

ertifikatom FSC. posadijo novo.

4. razred 4. razred

Samota

Špela čarovnica

4 d

www.svetizbesed.com

Protideževna juha

V kraju Hišaprihiši že sedem dni zapored dežuje. Tamkajšnji otroci so prebrali že vse knjige in porisali ves papir in postaja jim neskončno dolgčas. Še dobro, da imajo za sosedo teto Kuho, ki zna vselej poskrbeti za dobro voljo. Tudi s protideževno juho.

4 d

www.svetizbesed.com

Na olimpiadoLakotnik si želi v živo ogledati olimpijske igre, ki bodo v Ameriki. Odloči se, da bo tja odšel kar kot tekmovalec, zato začne vestno in redno trenirati. Najprej tek, potem skok v višino, nato met kladiva. Mu bo uspelo?

Na jugNa maratonu vpraša tekač sotekača: “Ali morda veš, v katero smer tečemo?” “Po mojem proti jugu.” “Po čem to sklepaš?” “Dalj ko tečem, bolj mi je vroče.”

14

Iz recenzij novih izdaj:

»Berilo je sestavljeno z velikim posluhom za učence, saj upošteva njihove interese in zmožno-sti oziroma sposobnosti. Prav zaradi tega je berilo tudi v veliko veselje učitelju, saj mu olajšuje delo, ob tem pa pušča dovolj svobode tudi pri prilaga-janju učencem, ki jih sam najbolje pozna.«Mag. Nataša Špolad Manfreda, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid

»Tematika izbranih literarnih besedil je razno-vrstna in premišljeno podana, saj sega na vsa področja otroškega odraščanja, kar omogoča boljšo identifi kacijo učencev z vsebinskim svetom mladinske literature, ki jim je name-njena. Obravnave besedil poudarjajo pomen besednih iger in stalnih rekel oziroma frazemov, tako da se s tem poglablja jezikovna kompeten-ca učencev.Dr. Blanka Bošnjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

»Založba je ponudila strokovno utemeljeno in sodobno učno gradivo za pouk književnosti, ki je po svoji vsebini ter didaktični zasnovi sledilo temeljnemu namenu obravnave umetnostnih besedil – književnost kar v največji meri približati mlademu bralcu. To je tudi izhodišče in vodilo avtorske ekipe pri tokratni prenovi, ki prinaša svež, na novo premišljen in številčno boga-tejši izbor besedil, hkrati pa ohranja za Roku-sova berila značilen didaktični pristop.«Petra Podlesnik, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Majde Vrhovnik Ljubljana

Dosedanje izdaje

Dosedanja kompleta Svet iz besed 4 in 7 bosta še vedno na voljo. Kompleti Novi svet iz besed 5, 6, 8 in 9 bodo izšli v naslednjih šolskih letih. Berili za 5. in 8. razred bosta na voljo že spomladi 2011.

4. razred

7. razred 7. razred 7. razred7 d

Harry Potter in kamen modrosti

www.svetizbesed.com

Harry Potter je bil star komaj eno leto, ko mu je starše ubil zli čarovnik Mrlakenstein. Harry tako vso mladost preživi pri sorodnikih, ki mu prikrivajo, da je tudi sam čarovnik. To izve šele pri enajstih letih, ko dobi vabilo, naj se vpiše na Bradavičarko, čarovniško akademijo. Ko Harry pride na šolo, je zanj vse tuje, nenavadno in sprva se ne znajde najbolje.

7 d

www.svetizbesed.com

Pivci tišineMisel, anekdotaOdlomek iz intervjuja z Danetom Zajcem: “Bi dali pesnikom, ki šele začenjajo svojo ustvarjalno pot, tudi sicer kakšen napotek,

in kakšen bi bil, če bi jim ga namenili?” “Naj pišejo, naj iščejo prave besede, pravi izraz, torej takšen, ki najbolj ustreza njihovemu svetu, razpoloženju, miselnosti. Samo na takšen način bodo napisali pesmi, ki bodo takšne, kot jih od sebe tudi pričakujejo.”

7 d

www.svetizbesed.com

Kaj je samota – to, da ste sami ali osamljeni? Kdaj ste radi sami? Mogoče takrat, ko se starši jezijo na vas? Kdaj ne zdržite v družbi? Kam greste, če želite biti sami? Se umaknete v samoto tudi takrat, ko ste neizmerno srečni? Spomnite se občutkov, ki vas prevevajo, ko ste sami. Vas tišči v želodcu, se vam v grlu dela cmok, vam gre na jok, vam srce močno razbija in komaj dihate?

d

www.svetizbesed.com

Bina Štampe Žmavc je sodobna slovenska mladinska pesnica, ki o svetu razmišlja kot o Vprašanjih srca in rada ustvarja nove besede.

Besedila Bine Štampe Žmavc so zanimiva tudi za odrske uprizoritve. Lutkovno gledla-išče Ljubljana (njihov spletni naslov: http://www.lgl.si/) je doslej uprizorilo dve njeni besedili, in sicer l. 1994 Cirkus Cigumigus, l. 1998 pa besedilo Krava v cirkusu.

15

GRADIVO ZA IZBIRNE PREDMETE

Televizija – moj vodnik je zaslonDelovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Z delovnim zvezkom učenci izbirajo televizijske vsebine, se preizkušajo v pripravi televizijskih poročil, izvedo, zakaj radi gledamo škandale in limonade, ter ugotovijo, zakaj so ne-kateri dogodki objavljeni in drugi ne. Drugi del delovnega zvezka daje učencem napotke, kako smotrno uporabljati internet.

Tisk – očem obiskDelovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Delovni zvezek seznanja učence z značilnostmi množičnega komuniciranja, z nastankom in razvojem tiska in značilnostmi tiskanega medija, z novinarsko etiko, oglaševanjem v tiska-nih medijih in z novinarstvom. K zadnji tematiki je prilože-na videokaseta produkcije RTV Slovenija. Gradivo spodbuja učence k skupinskemu delu, k razumski argumentaciji in po-ročanju o ugotovljenem.

Naš čas-opisDelovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo Avtorji: Miha Mohor, Manca Košir in Marija Stanonik

V gradivu se učenci seznanijo z zgodovino šolskega časopisa pri nas, nato pa še sestavijo svoj časopis. Osrednji del delovnega zvez-ka seznanja učence z vsebino in obliko vseh novinarskih zvrsti, od preproste novice do zahtevnega komentarja, in opozarja na novi-narsko etiko.

Zadnji del delovnega zvezka pojasnjuje, kakšna je razlika med ljudskim izročilom in umetnim pripovedništvom, ter daje napotke, kako pravilno zbirati in predstavljati slovensko folkloro.

16

Oblike oblakov – Knjiga, spusti me v svoj svetDelovni zvezek za izbirni predmet literarni klub Avtorja: Boris A. Novak in Savina Zwitter

Prvi del delovnega zvezka (Oblike oblakov Borisa A. Novaka) sestavljajo naloge in vaje, povezane z literarno teorijo, ki jo pesnik razloži na svojevrsten pesniški način v poglavjih o epiki, liriki in dramatiki. V drugem delu gradiva (Knjiga, spusti me v svoj svet Savine Zwitter) mlade navaja k bralni kulturi in prepoznavanju žanrov, razkrije pomen knjižnic ter sledi nastajanju knjige od rokopisa do končnega izdelka.

Na šolskem odruDelovni zvezek za izbirni predmet gledališki klub Avtorji: Nena Radmelič, Aleš Valič in Vida Medved Udovič

V delovnem zvezku se učenci prek nalog in navodil seznanijo s te-meljnimi gledališkimi pojmi in dejavnostmi. Spoznavajo pomen pravilnega govorjenja in dihanja, naučijo se javnega nastopanja, improvizirajo in spoznavajo govorico telesa. Recitirajo, deklamirajo, dramatizirajo in analizirajo literarna dela ter njihove vrednote. De-lovnemu zvezku je priložena dramska igrica Pet Pepelk z navodili za izvedbo.

Igra videzaPriročnik za učitelje za izbirni predmet gledališki klubAvtorica: Vida Medved Udovič

Igra videza je podpora učiteljem pri predmetu gledališki klub. Predstavlja teoretična izhodišča za branje dramskih besedil v osnovni šoli ter prinaša veliko pobud in spodbud. Knjigo sestavljajo poglavja o literarni in gledališki recepciji, drama-tiki in gledališki vzgoji v osnovni šoli, predstavljen pa je tudi psihološki pogled na igro.

17

ZBIRKI ZNAM ZA VEČ IN PLONK

Zbirko ZNAM ZA VEČ z razlagami in vajami za boljše ocene v osnovni šoli gotovo že poznate. Namenjena je tistim osnovnošol-cem, ki želijo izboljšati svoj učni uspeh brez inštrukcij, se pripraviti na preizkuse in utrditi znanje. Posebni izdaji sta pripravljeni z mislijo na pripravo na nacionalno preverjanje znanja na koncu šestega in devetega razreda.

Preglednice Osnovnošolski plonk vsebujejo strnjen pre-gled jezikovnih tem, ki se obravnavajo pri pouku slovenščine v celotni osnovni šoli.

Plastifi cirana zloženka za jezik povzema bistvene stvari – pra-vila, razlage in posebnosti, knjižna izdaja pa predstavlja precej razširjen pregled in bo pomagala učencem, da se laže znajdejo v obsežnem in včasih zapletenem jezikovnem znanju. V zložen-ki za književnost najdejo učenci pregled literarnih pojmov in časovni trak, ki predstavlja slovensko in svetovno književnost.

Slovenščina – jezikAvtorica: Dragica Kapkozloženka, 6 strani

Slovenščina – jezikAvtorica: Dragica Kapkoknjiga, 52 strani

Slovenščina – književnostAvtorica: dr. Milena M. Blaži ́czloženka, 6 strani

NOVO V tem šolskem letu se bo dosedanjim izdajam ZNAM ZA VEČ pridružilo še nekaj novih, zlasti izdaje z zahtevnejšimi nalogami. Te bodo namenjene učencem, ki želijo utrditi in nadgraditi svoje znanje ter se z ustvarjalnim reševanjem nalog temeljito pripraviti na tekmovanja in kasnejši vstop v gimnazijo.

SLOVENŠČINAZAHTEVNEJŠE NALOGE ZA VSE, KI ŽELIJO VEČ

Vesna Podlesnik in Alenka Tajnikar 8

+ izboljšaj svoje izražanje

+ razmišljaj širše

+ išči izvirne rešitve

+ povezuj različna znanja

+ pripravi se na tekmovanja

+ uporabi svoje znanje

+ pripravi se na gimnazijo



+ izboljšaj svoje izražanje+ razmišljaj širše

+ išči izvirne rešitve

+ povezuj različna znanja+ pripravi se na tekmovanja+ uporabi svoje znanje

+ pripravi se na gimnazijo



+ izboljšaj svoje izražanje+ razmišljaj širše

+ išči izvirne rešitve+ povezuj različna znanja+ pripravi se na tekmovanja+ uporabi svoje znanje+ pripravi se na gimnazijo

4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

Razlage in vaje za boljše ocene Pravopis Zahtevnejše naloge

Zbirki nalog za pripravo na nacionalno preverjanje znanja

poleti 2010

poleti 2010

spomladi 2010

poleti 2010 spomladi 2010novo

Izdaje ZLATI ZNAM ZA VEČ z zahtevnejšimi nalogami prepoznate po zlati žarnici na ovitku.

SLOVENŠČINASLOVENŠČINA

SAMO 6,85

EUR

izboljšaj učni uspehpripravi se na preizkuse

uči se lažje in hitreje

utrdi naučeno

pridobi nova znanja

nauči se brez inštrukcij

Nana Cajhen, Nevenka Drusany in Dragica Kapko

Pravopis – razlage in vaje

DN090321 ZZV SLO PRAVOPIS.indd 1

7/3/09 9:46:35 AM

18

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Koroška in Zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

Prekmurje in Maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Bela krajina in Dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

Primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 513 46 00

Telefaks: 01 513 46 99

Brezplačni telefon: 080 19 90

www.rokus-klett.si

www.devetletka.net

www.knjigarna.com

znanje nas dela

velike

Naročila in informacije

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodaja

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 [email protected]

podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 [email protected]

Skladišče

vodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 [email protected]

Uredništvo

Telefon: 01 513 46 94Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

Telefon: 01 513 46 53Telefaks: 01 513 46 99

DN100114

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov in samostojnih delovnih

zvezkov Založbe Rokus Klett prispevate sredstva za

razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali

težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Documents

DN100114 katalog slovenscina 2010 splet 2