NOVO MESTO, 13. februarja 1953 Cena 6 din

STEV. 6. LETO IV r S D N l K Z A P O L I T I Č N A , G O S P O D A R

S K A I I * K U L T U R N A V F B A S A N J A

LastnlJa m izdajatelji-. OkralDJ odbor) OP Č r n o m e l j . K o č e v j e iti Novo mesto • Lzliaja t i a k peten • Odgovorni urednia Ton* ivosnik * U r e d n i š t v o in aprava: Novo mesto Cesta K o m a n d m U Staneta ti * Postni predal M • Telefon aredniStva in oprave 121 • T e k o č I r a č u n prt Narodni ban Id • Novem meatu: «18-T-181 * Letna n a r o č n i n a 400 din. p o l l e t n « 100 din. č e t r t l e t n a 100 din » Tisk tiskarna .Lludslra ora^ce* a LJubljani

Dolenjski list G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E D O L E N J S K I H O K R A J E V

POTRJEN JE DRU2BENI NAČRT in sprejet okrajni proračun

r

196 milijonov za proračun, 74 milijonov za investicije v letu 1953

V petek 6. februarja sta se sestala na skupni seji oba Zbora okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Glavni točki dnevnega reda seje sta bili potrditev družbenega načrta in sprejetje okrajnega proračuna za leto 1953. V

Zanimiva je izpolnitev družbenega načrta v posameznih podjetjih. Tako je »Keramika« izpolnila le 20 % predvidenega načrta, opekarna Prečna 111 %, opekarna Prelesje le 64 %, tovarna igrač 125 %, mestna tkalnica 98 %, Kremen 108,9 % itd. Družbeni

stinstvo in trgovina z 10%, ostale panoge pa skupaj z 11 %.

Predlog okrajnega proračuna je podal predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Viktor Zupančič. Za okrajni proračun je predvidenih 195,738.000 din dohodkov in toliko izdatkov, poleg tega skoraj sedemurni seji je okrajni ljudski

„ ^ J , ™alimi popravki potrdil pred- i načrt so presegla tudi trgovska in go- ( pa za proračune občinskih ljudskih od-odbor z m toženi družbeni načrt in sprejel okrajni proračun. Hkrati je rešil več drugih vprašanj upravnih in organizacijskih zadev ter sprejel zaključni račun za leto 1951 za b i v š i o k r a J Trebnje in Novo mesto.

Iz obširnega in utemeljenega predloga družbenega načrta, ki ga je podal podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta tov. Maks Vale, je razvidno, da je v letu 1952 industrija na območju okraja izpolnila družbeni načrt z 101,4%, kmetijstvo pa samo s 74,5 %, kar gre predvsem na račun slabe letine in elementarnih nezgod. Navzlic manjšemu pridelku pa so kmetje lani prejeli v okraju okrog 150 milijonov dinarjev več za prodane pridelke kot v letu 1951, ker so se cene posameznim pridelkom znatno dvignile.

Od tedna do tedna Čeprav se je grški zunanji minister

g. Stefanos Stefanopulos že o nedeljo, 8. t. m., ornil iz Beograda v Atene, vendar ne bo odveč, če zapišemo po njegovem obisku še nekaj besedi. Po uradnih obiskih g. Kdpruluja in Stefanopu-losa je namreč že dozorela situacija za skorajšnjo ostvariteo sporazuma med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, ^ kajti državniki teh treh balkanskih držav so se sporazumeli v bistvenih vprašanjih, nadaljnjih poteh, smotrih in načinih sodelovanja. Potemtakem je očitno, da bo uresničitev formalnega sporazuma le še potrdilo ttvarnofti in odnosov med tremi balkanskimi deželami. Tak sporazum, ki ga bodo — kakor je izjavil g. Stefanopulos — sklenili konec februarja, bo nakazal skupne poti in utrdil mere za uresničitev postavljenih smotrov, to je, zagotovitev neodvisnosti in nadaljnjega razvoja Turčije, Grčije in naše države. Seve, da tak balkanski sporazum ne bo nikogar ogrožal pa tudi ne bo nekakšen zaprti krog, v kater ga se ne bi mogla več vključiti • nobena dežela.

Ponekod sodijo — n. pr. v Italiji — da vse, kar so doslej dosegle balkanske države, ni nič vredno brez prisotnosti Italije. Tam namreč mnogi menijo, da bi se Italija že pridružila naporom Balkana, če ne bi Jugoslovani to preprečevali (bržkone mislijo s tem Trst, ki jim ga ne damo!). Če bi bil na italijanski strani le stoti del iskrenosti in poštenih namenov, ki smo jih pokazali mi, bi bila Italija v našem krogu! Navsezadnje pa je to odvisno od nje same in od nikogar drugega.

Na Zahodu še ni potihnila burja, ki jo je vzdignil Eisenhomerjev odlok o >dcnevtralizaciji< Formoze, pa so se že pojavili na horizontu novi oblaki, ki napovedujejo še hujši vihar. Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Washingtona, večina v odboru za zunanje zadeve ameriškega senata meni, da je treba čimprej blokirati kitajsko obalo. >De-neotralizacija* Formoze in blokada kitajske obale ter še kaj podobnega je preračunano na to-le: Peking se ne bo mogel upreti močnemu pritisku in bo zaradi tega prisiljen popustiti zlasti pri razpravljanjih o premirju na Koreji. No, to pa je račun brez krčmarja, saj je kitajski zunanji minister Ču En Laj na Eisenhomerjeoo -»denevtralizacijo* Formoze odgovoril s starim ruskim predlogom o zaključku korejske vojne. Planirana blokada kitajske obale bi potemtakem še bolj zaostrila nasprotovanja Mao Ce Tunga — LR Kitajska bi videla v njej novo sovražno dejanje, dejanje, ki bi bilo usodno za perspektive miru na Koreji in sploh na Daljnem vzhodu. Sicer pa je vprašanje, če bi bila napovedana blokada tudi učinkovita? Glede na razsežnost kitajske obale si je težavno zamisliti učinkovito blokado, torej bi bila le-ta bolj v domišljiji kakor v realnosti.

Naposled naj p našem zunanjepolitičnem pregledu omenimo še načrte za združevanje Zahodne Evrope, o kntrrih zadnje dni nemalo razpravljajo. Osnovna politična vlosa fph načrtov je prav krepitev nazadnjaških, konservativnih sil na Škodo naprednih gibanj. Ta politika se čudovito ujema z vatikanskimi načrti o klerikalni Evropi, ki bi slonela na trozvpzdjv De Gasperi-Adenauer-Bidault. Združenje Evrope jP načelno sicer napredna reč. do katere bo bržkone moralo priti, toda v sedanjem zoženem okvirju je le orodje politike evroprke reakcije, ki bi hotela ostvariti močan jez zoper napredne sile, hkrati pa povzroča praznino in nenehen vir trenj in nevarnosti v Srednji Evropi.

stinska podjetja, obrtništvo in gradbena podjetja. Pri ustvarjanju akumulacije je industrija udeležena v okraju s 59 %, kmetijstvo z 20 %, obrt, go-

borov 50,426.000 din in za investicije 74,216.000 din. Sredstva iz okrajnega proračuna se dele: za prosveto in kul-

(Nadaljevanje na 2. strani)

Sprejeti okrajni proračun govori o krepitvi gospodarstva Dele krajine

Na drugi redni seji je okrajni ljudski odbor Črnomelj 7. februarja med drugim sprejel tudi okrajni proračun, katerega osnutek je predložil odbornik Alojz Hutar, utemeljil pa podpredsednik OLO in predsednik Gospodarskega sveta Niko Bclopavlovič.

Letošnji okrajni proračun predvideva 160,000.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov ter je znatno višji kot lanski. Narodni dohodek v Beli krajini je razmeroma zelo nizek napram drugim okrajem v Slo veni j L Okrajni proračun je zato odraz prizadevanja okrajnega ljudskega odbora za večjo gospodarsko dejavnost, zlasti pa za razširitev industrije iz lastnih virov. Zato predvideva proračun največ investicij v to svrho. Tako je za razširitev okrajne opekarne določenih 10 milijonov dinarjev, za elektrifikacijo podeželja 5 milijonov dinarjev, za dograditev prosvetnega doma v Črnomlju 4 milijone, za dom v Metliki 3 milijone, za dograditev šole v Ziljah en milijon dinarjev. Osrednji problem Bele krajine je preskrba z vodo, to je gradnja vodovoda večjega obsega. Ta načrt bo zahteval težke milijone, gradili pa ga bodo postopoma več let. Za pripravljalna dela novega vodovoda je okrajni ljudski odbor predvidel v letošnjem proračunu 3 milijone dinarjev. Za prosvetne ustanove je določenih v proračunu 39 milijonov dinarjev. Ta denar je predvsem namenjen za gradnjo dijaškega internata v Črnomlju, šole na Vinici in v Dragatušu in za ostale izdatke kulturnoprosvetnih ustanov.

Ker je za Belo krajino določen precejšen Investicijski kredit iz republiškega proračuna za razširitev industrije, nekaj pa bodo v to svrho prispevala podjetja sama, se bodo letos obstoječa podjetja močno razširila. Tako se bo povečala proizvodnja v rudniku Kani-žarica, tovarni učil, okrajni žagi »Zora«, invalidsko podjetje »Pletilstvo« pa bo zidalo novo tovarno, ki bo zaposle-vala štirikrat toliko ljudi kot jih ima dosedanji obrat. S tem se bo močno povečala proizvodnja. Tudi belokranjska livarna bo povečala svoj obrat za 100%. Večji krediti so določeni tudi za kmetijstvo, za gradnjo gnojnih jam, silosov, rlgolanje vinogradov in sadov

njakov in pod. Lanska suša je povzročila kmetijstvu v Beli krajini za 120 milijonov dinarjev škode.

Za občinske ljudske odbore je predvidenih v okrajnem proračunu 25 milijonov dinarjev, poleg tega pa bodo deležni dotacije na plačilu zaostankov dohodnin iz prejšnjih let do višine 80%.

O predloženem proračunu so odborniki živo razpravljali in so bili edini v tem, da je treba razvijati in krepiti gospodarstvo na vseh področjih; zato so predloženi proračun v celoti potrdili. S proračunom se ni strinjal edinole odbornik Lovro Rems, privatni obrtnik iz Črnomlja, češ da privatni obrtniki ne bodo zmogli svojega deleža, ker so baje že sedaj veliki reveži in si ne morejo kupiti niti polovice spodnjih hlač, jedo pa samo dvakrat na dan žgance. Temu privatnemu obrtniku so dostojno odgovorili delovni kolektivi »Zore«, rudnika Kanižarica in strojno pletilstvo, ki so si sami zvišali prispevek za skupnost.

V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali tudi o drugih problemih, kot n. pr. o škodi po divjačini, o prekomernem izsekavanju gozdov in drugih gospodarskih zadevah. Mnenja so bili, da je treba divjega zajca proglasiti za nezaščitenega po lovskem zakonu, da bi ga vsak kmetovalec lahko pobijal na svojem posestvu, ker dela veliko škodo po polju in sadovnjakih. O predlogu za zvišanje zakupnine za lov bodo razpravljali na prihodnji seji. Sprejet je bil sklep, da je treba izsekavanje gozdov omejiti in preprečiti vsako tesanje lesa v gozdu, ker se s tem dela velika škoda in gre pri tem velik del lesa v odpadke.

Seja je bila razgibana zaradi vsestranskega sodelovanja odbornikov, ki so dokazali, da razumejo pomen nujno potrebnega gospodarskega razvoja Bele krajine na vseh področjih. Dejstvo je, da bo lahko Bela krajina upravičeno zahtevala pomoč lz republiških virov, če bo sama izkoristila sleherno možnost, da z lastnimi sredstvi dviga proizvodnjo in razširja proizvodne možnosti svoje mlade industrije, kmetijstva in ostalih vej narodnega gospodarstva.

Janez Vitkovič

Smučarske mladinske tekme v Kočevju D ? ? . £ i n 8 l f f t b r u a r j a B O b i l e v K o č e v j u

r e p u b l i š k e s m u č a r s k e t e k m e m l a d i n c e v i n m l a d i n k za n a s l o v p r v a k a S m u č a r s k e zveze S l o v e n i j e . O r g a n i z a c i j o t e k e m je p r e v z e l T V D » P a r t i z a n « K o č e v j e , k i j o d o k a z a l , d a je kos p r i p r a v i h t u d i p r i r e d i t v e v e č j e g a obsega . T e k m o v a l n e p rogo z a vse o d d e l k e so b i l e i z p e l j a n e po l e p i h t e r e n i h p o d v z n o ž j e m M e s t n e g a v r h a . S n e ž n e i n v r e m e n s k e p r i l i k e so b i l e i z r e d n o u g o d n e .

Z a t eke se j e . j av i lo s o d n i A k e m n z b o r u , k a t e r e g a je v o d i l tov. F a . i d i g a M i l a n z a zvezo i n tov . Č u k Tone za K o č e v j e , 64 m l a d i n cev, i n m l a d i n k i z cele S l o v e n i j e , k i so se b o r i l i z a n a s l o v p r v a k a . U s p e h i »o b i l i s l e d e č i :

Mlajše mladinke na 2 km: 1. R e k a r M a r i j a , » P a r t i z a n * . Do v j e - M o j s t r a n a , 13,1« 2 O r e g o r č i č L j u b a . » I l i r i j a « . L j u b i j a n a ' lfi •>« 3. K o p i t a r T a t j a n a , » P a r t i z a n « , K o č e v j a , 17)21'

Mlajši mladinci na I km: 1. J a n e A n d r e j » P a r t i z a n « , Ž i r o v n i c a , 15,23. 2. K o m e l P a v e ! » I l i r i j a « , L j u b l j a n a , 17,14. 3, M i k n š M a r i j a n ' » R u d a r « , I d r i j a , 17,54.

Starejše mladinke na 4 km: 1. B e l a j A m a l i j a , P- D- C e l j e , 18,49. 2. č r n e M a r i j a » G o z d a r « , G o r j e , 19.57, 3. č r n e C i l k a , » J a n k o Rs« , B l e d , 20,16.

Mlajši mladinci na t km t 1. K o r d e ž F r a n c , » P a r t i z a n « , K r o p a . 23,21, 2. P o g a č a r M a r i j a n , » G o z d a r « . Gor j e , 23,22, 3. L a k o t a F r a n c . » P a r t i z a n « . D o v j e - M o j s t r a n a , 23,28.

Starejši mladinci na 10 km: 1. P a v č i č C v e t o , » E n o t n o s t « . L j u b l j a n a , 35,41. 2. In 3. mesto s i d e l i t a V a d n j a v P a v e l , » G o z d a r « , C o r j e i n S v e t B o g d a n , » E n o t n o s t « , L j u b l j a n a . 35,44.

V nede l jo so b i l e t ekme v fttafetnih t e k i h m l a d i n c e v na p r o g i 8 X 6 k m . T u d i t a p r o g a Jjf b i l a s p e l j a n a po lep ih p r e d e l i h v z n o ž j a F r i d r i h s t e i n a . S o d n i š k e m u z b o r u *e je p r i j a v i l o 1 3 fttafrt po t r i t e k m o v a l c e t. j . 39 n a j b o l j š i h m l a d i n s k i h s m u č a r j e v . K o n k u r enca je b i l a zelo os t r a , k a r je r a z v i d n o t u d i i z p o s a m e z n i l u s p e h o v : '

T. » E n o t n o s t « . L j u b l j a n a - P a v č i č C v e t o , Sve t B o g d a n i n O v č a k J a n e z — 1.M: '3 . I I . »Gozdar- . , G o r j e — U r o v c M i l a n , V o d n j a v P a ve l i n P o s r a č a r M a r i j a n — 1.05:53, T l i . » I l i r i j a « , L j u b l j a n a - fttupar J a n e z , L e n a r č i č i n B r e z o v š e k V i k t o r — 1.(16:04.

P o p o l d a n so se p r i č e l e t ekme v a m u š k i h s k o k i h , k a t e r i m j e p r i s o s t v o v a l o v e l i k o Štev i l o m e š č a n o v , k i so z n a v d u š e n j e m s p r e m l j a l i borbo n a j b o l j š i h m l a d i h s k a k a l c e v . S k a k a l n o t e k m o je v o d i l t ov . š r a m e l B o g o od S m u č a r s k e zveze. Z a s k o k e se je p r i j a v i l o 2fi t e k m o v a l c e v . S k a k a l n i c o je o t v o r i l d o m a č i s k a k a l e c A n d l o v i c J a n e z , k i je t u d i uredil c e lo tno organizacijo za skakanje. Za

t e m j e p r i č e l o t e k m o v a n j e . U s p e h i so s le d e č i : 1. S t a j e r D u š a n , » R u s « , R i e d , 183,8 t o č k ( s k o k i 18, 17.5 m ) . 2. O m a n M i r o , » E n o t n o s t « , L j u b l j a n a , 181,5 t o č k ( s k o k i 17, 17 m ) , 3. V i -d o v i č E d i , » E n o t n o s t , L J u b l j a n a , 177 t o č k ( skok i 17, 17 m) .

P r i r e d i t e v je p o k a z a l a , d a je t u d i v t e m p r e d e l u n a š e o ž j e d o m o v i n e m o ž n o p r i r e j a t i k a k o v o s t n e s m u š k e p r i r e d i t v e v e č j e g a obseg a . T e r e n i so u g o d n i , odbor T V D » P a r t i z a n a « K o č e v j e p a je p o k a z a l že m e f ) | 6 t o m , d a je k r e p k o p o p r i j e l i n r a z g i b a l te lesno v z g o j o v vseh p a n o g a h !

ŽREB JE ODLOČIL V petek 6. februarja dopoldne je bilo v sejni dvorani OLO Novo

mesto javno žrebanje daril novoletnega nagradnega žrebanja Dolenjskega lista. Izžrebani so bili:

I. skupina: 1. kuhinjska oprema — Požek Jože, Doblička gora, p. Črnomelj; 2. divan — Grabrijan Ivan, Dragoši št. 4, p. Gradac v Beli krajini; 3. 3,40 m kamgarna — Zafred Milica, Brod 17 pri Novem mestu; 4. 3000 kosov zidne opeke — Turk Ana, Smihel št. 1. pri Novem

mestu; 5. prašič — Bovhan Francka, Ostrožnik 6, p. Mokronog; 6. Zložljiva vrtna garnitura — Švarc Gvidon, Metlika 257; 7. sobna lončena peč — Lušin Stanko, nameščenec, Črnomelj; 8. ročni voziček — Gazvoda Jože, Pristava 2, p. Stopiče; 9. par moških gojzarjev — Cvetkovič Jože, Novo mesto, Okrajna

zadružna zveza; 10. par ženskih čevljev — Zupanič Josipina, učiteljica, Podzemelj,

p. Gradac v Beli krajini; 11. dve moški srajci — Fabijan Viktor, Gor. Sušice 9, p. Toplice

na Dolenjskem; 12. 100 kg krompirja — Zugelj Martin, Trdinova 15, Novo mesto;

II. skupina: 1. dva prašička — Trček Anica, Primostek 23, p. Metlika; 2. par moških čevljev — Valant Miroslav, ul. komandanta Staneta

št. 26, Novo mesto; 3. par ženskih čevljev — Miklič Franc, Liebenau — Nienburg, Zah.

Nemčija (darilo dobi plačnik: Miklič Antonija, Mačkovec 22 pri Novem mestu);

4. ženska volnena jopica — Muhvič Vladimir, Bezgarji, p. Osilnica; 5. otroška volnena jopica — Reitz Alojz, urar, Novo mesto, Glavni

trg št. 19; 6. pletena košara in otroški stolček — Zagore Frank, 8625 E. Live

oak San Gabriel, California, USA; 7. košara za perilo —- Stamfeij Jože, 2urge 12 p. Osilnica; 8. moška srajca — Rus Jože ml., Žužemberk 147;

9. knjigi: Marx, Kapital, Terčak, Živi zid — Bučar Anica, Selišče 7, p. Dol. Toplice;

10. moška srajca — Nahtijral Ana, Trebelno 16 pri Mokronogu; 11. moška srajca — Gruden Ivan, Novo mesto, Sukljetova 19; 12. dve steklenici pelinkovca — Adlešič Niko, Perudina 20, pošta

Vinica v Beli krajini.

Tolažilne nagrade: 1. kompletna dojenčkova oprema — Škofijski ordinariat, Ljubljana,

Pred škofijo štev. 4; 2. moška srajca — Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto; 3. dve knjigi: VI. kongres KPJ, Hainchelin: Izvor religije — Simonič

Janez, Podreber 4, pošta Semič; 4. steklenica pelinkovca — Hočevar Boltežar, Višnje 12, p. Zagradec.

Člani komisije — naročniki Dolenjskega lista: Jeraj Jože, Veliki Gaber 56 Fir Regina, Metlika Kovačič Marija, Trška gora 16, p. Otočec

ob Krki. Uredništvo in uprava

KOMUNISTI OBČINE SO PREGLEDALI SVOJE DELO

V nedeljo 1. februarja so se zbrali k drugi občinski konferenci ZKS člani osnovnih organizacij iz območja veliko-laške občine. Tu deluje 11 osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije,

Najboljše delo v občini so doslej pokazali komunisti v Krvavi peči, kjer se njihova aktivnost pozna na vsakem koraku in uživa zaupanje vseh prebivalcev. Tudi osnovna organizacija v Velikih Poljanah dobro utrjuje svoje odnose. Pred kratkim je imela odprt partijski sestanek, na katerem je bilo 120 ljudi kljub mali naseljenosti tega predela. — Na konferenci so delegati poudarili, da se nekatere organizacije še vedno niso osamosvojile v svojem delu. Zanemarjen je tudi odnos do sprejemanja novih Članov v vrste ZKS. predvsem iz vrst mladine Člani osnovne organizacije ZKS iz Karlovice so med ostalim poročali, da so z aktivnim delom v kratkem času uspeli izboljšati politično in ostalo dejavnost v kraju. V novo ustanovljenem kulturno-umet-niškem društvu sodelujejo vsi mladinci.

V Krvavi peči je uspela osnovna organizacija ZKS zaaktivizirati vse prebivalstvo za gradnjo šole.

Na konferenci so komunisti sklenili, da bodo z vsestranskim izobraževanjem in s stalnim političnim delom med množicami dvigali lik ljudstvu predanega komunista. Pomagali bodo občinskemu ljudskemu odboru pri gospodarskih nalogah kraja, z aktivnim sodelovanjem v kulturnoprosvetnem delu pa bodo nudili pomoč mladini. — Izvoljen je bil novi 15-članski občinski komite, ki si je izbral za sekretarja Slavka Purkarta. nosilca spomenice 1941, za člane sekretariata pa tovariše Branka Golobica. Ivana Bucika, Jožeta Gačnika in Toneta Mileka. -gb-

RAZPIS SLUŽBENIH MEST L j u d s k i odbor mestne o b č i n e Novo me

sto raspituje; mesto o h č i n v k r v a tajnika. Zaže lena

predizobrazha re pravna fakulteta in vsaj petletna p i s a r n i š k a praksa;

rop>to gradbent-ga referenta * srednje-t ehn i čno izobrazbo in petletno prakso v opera t iv i ;

mesto f inančnega referenta. Izobrazba s redn ješo l ska (gospodarska).

Prednost imajo prosi lc i z d a v č n e prakso.

P l a č a po zakonu o d r ž a v n i h us lnž-bencih. Nastop s lužbe s t. marcem 195V

ProSnje morajo b i t i pisane l a s t n o r o č n o , pr i ložen naj bo kratek živl jenjepis .

P rošn j e morajo bi t i predpisno koleko-vane.

Smrt f a š i zmu — svobodo narodu! loanetič Alojz, 1. r.

Predsednik:

Na povabilo indijske vlade je v začetku decembra 1952 odšla, na prijateljski obisk v Indijo jugoslovanska misija dobre volje. V delegaciji je. bila med drugimi tudi poslanec novomeškega okraja v Zvezni ljudski skupščini, tovari-šica Vida Tomšič. — Na sliki: otroci neke indijske vasi recitirajo jugoslovan-

akim gostom pesmico.

I Obiščite sobotno prireditev I TVD »Partizan« Novo mesto . Kal l i s t je že p o r o č a l , d a »o p r i p r a v e 1 za p r i r e d i t e v dne 14. t. m . v p o l n e m t e k n . I Od p r i r e d i t e l j e v s m o i z v e d e l i , d a p r i p r a v -j Ijajo m a r s i k a t e r o p r e s e n e č e n j e z a ude le -

ž e n c e . K e r pa ne s m p m o vsega v n a p r e j I p o v e d a t i , vas v a b i m o , da se v soboto z v e

č e r z a n e s l j i v o u d e l e ž i t « p r i r e d i t v e v v s e h p r o s t o r i h d o m a J L A in se p r e p r i č a t e o i z n a j d l j i v o s t i n o v o m e š k i h f i z k u l t u r n i k o r . P r i d i t e , ne bo v a m ž a l i

Vremenska napoved za čas od 12. do 22. februarja 1953 Okrog 12. februarja sneg. V nasled

njih dneh jasno in izredno hud mraz, ki bo od' 16. februarja dalje postopoma popuščal Okrog 18. in 21. februarja zopet nekaj snega. Takoj nato jasno in

i poostritev mraza.

Strajp 2 D C L i N J S K I L I S T Stev. 6.

Mesto ob vodi - brez vode S č l a n k o m tov. Petra I v a n e t i ć a

z a č e n j a m o javno r a z p r a v l j a n j e o v p r a š a n j u n o v o m e š k e g a vodovoda in v a b i m o k s o d e l o v a n j u n a š e . . t r o k o v -njake, z d r a v n i k e , h i g l e n i k e in p r e b i v a l c e m e s t a , da s v e t u j e j o , o z i r o m a s p o r o č i j o s v o j e m n e n j e o t e m p r e -v a ž n e m v p r a š a n j u , k i se ga j e o d l o č i l L j u d s k i o d b o r m e s t n e o b č i n e v c e l o t i r e š i t i . U r e d n i š t v o .

I

Dolenjska, polna prirodnih lepot, polna zgodovinskih in kulturnih spomenikov, zibelka slovenskih partizanov, si silno počasi utira pot iz zaostalosti.

Res je, da je v mnogih vaseh zasvetila električna luč, da so bile zasilno popravljene prometne Žile, da je bila obnovljena maloštevilna industrija. Res pa je tudi, da človek na vsakem koraku sreča rane pretekle vojne, ki še niso zaceljene. Kogar je zanesla pot v ta del Slovenije, se je o tem lahko prepričal na lastne oči. Vsekakor bo lahko •udi ugotovil, da prav to zaostalo Dolenjsko ni zajela doba naše splošne industrializacije in izgradnje oziroma, da se bolj točno izrazim: le malo v primerjavi z ostalimi predeli naše države.

Ni moj namen o tem razpravljati na Široko, še manj pa iskati vzrokov za to. pač pa bi hotel napisati nekaj misli v zvezi s preskrbo prebivalcev Novega mesta in bližnje okolice z vodo.

Novo mesto je dobilo vodovod leta 1903 s črpalno postajo v Stopičah. Voda je pritekala po 5 km dolgem cevovodu V rezervoar na Grmu, od koder se je razlivala proti mestu. Takratni račun je predvideval oskrbo Novega mesta in okolice z 2000 prebivalci z dnevno uporabo do 80 litrov na osebo. Projekt je predvideval, da bi bile vodovodne naprave maksimalno izkoriščene po 30 letih, ko bi število potrošnikov narastlo na 4100. Praksa pa je pokazala povsem drugačno sliko. Zaradi povečane potrošnje so se že leta 1924 začele težkoče B preskrbo prebivalstva z vodo. Na-daljni razvoj mesta je primoral takratno mestno občino, da je leta 1936 nabavila novo črpalko z zmogljivostjo 1200 lit/min, s čimer pa je bil le zasilno rešen problem preskrbe mesta ter okolice z vodo. Prišla je vojna, črpalne naprave so bile razstreljene in mesto večkrat bombardirano, vsled česar se je vodovodno omreže močno razrahljalo in je postalo pretesno.

Kljub prizadevanju ljudske oblasti, Uprave mestnega vodovoda ter posameznikov od osvoboditve pa do danes ni uspelo vzpostaviti vodovodne naprave v predvojno stanje, zaradi česar dve tretjini mesta trpita pomanjkanje vode, v poletnih mesecih pa so nekateri predeli mesta sploh brez nje ali pa so Je deležni le kakšno uro sredi noči.

Tako ima danes Novo mesto z okolico vodovod z zmogljivostjo 1200 litrov

na minuto kot leta 1936, ter enako glavno dovodno in razvodno omrežje kot pred 50 leti. Razlika je le ta, da se v tem iztrošenem omrežju izgubi približno 40 % od celotne načrpane količine. Pripomniti je treba, da so se zahteve potrošnikov po vodi zelo povečale in da ima mesto z okolico danes 6200 potrošnikov, pri tem pa niso všteti potrošniki Bršljina in železniške postaje Z okolico, ker se ti oskrbujejo zasilno z vodo iz Krke in preko železniške črpalke, ločeno od ostalega omrežja.

Ne glede na to, da si danes ne moremo zamisliti napredka v pogledu osebne higiene in zmanjšanja bolezenskih okužb človeka, niti ne čistoče mesta kot celote, se dela naši skupnosti občutna gospodarska škoda zaradi pomanjkanja vode. Vzemimo sam® čas, ki ga porabijo naši delovni ljudje v poznih nočnih urah, da si nalovijo nekaj litrov vode namesto da bi počivali. Ce vzamemo, da le 1000 prebivalcev izgubi po 2 uri za preskrbo z mini

malno količino vode, potem predstavlja to v enem letu 734.000 ur popolnoma izgubljenega časa, pri tem pa se je tudi zmanjšala delazmožnost ljudi. Ne bom navajal, kakšne težkoče dela pomanjkanje vode v bolnici in drugih obratih in ustanovah, kajti že gornje navedbe dovolj jasno govore, da je treba slej ko prej rešiti vprašanje preskrbe mesta in okolice z vodo temeljito in perspektivno.

Kakšne možnosti obstajajo za rešitev tega vprašanja? Vsekakor obstaja mnogo zamisli in predlogov tako iz predvojne in povojne dobe, ki jih ima uprava vodovoda v Novem mestu. Pripomniti pa je treba, da predvidevajo vsi predlogi ogromne investicije, vsled česar tudi niso realizirani. V bistvu pa gre predvsem za dve zamisli:

Prva zamisel obstaja v tem, da se zajezi še ostali rezervni izvirek v Stopičah, s čimer bi se povečala dobava vode na 1600 lit/min. Nadalje bi bilo potrebno položiti 5 km dolg nov cevovod od Stopič do Novega mesta, izpopolniti in razširiti razvodno omrežje v

Popravki k družbenemu planu okraja Novo mesto za leto 1953

D r u ž b e n i p l a n O L O N o v o meeto, k i je b i l • o s n u t k a o b j a v l j e n v D o l e n j s k e m Hetu d n e 23. j a n . 1158, je b i l sp re j e t n a I I . ee j i O L O 6. f e b r n a r j a 19S3 po tem, ko so b i l i s p r e j e t i n a a l e d n j i p o p r a v k i o z i r . d o p o l n i l a :

/. poglavje:

S k u p n i d r u ž b e n i b r u t o p r o r l n k t (v t i s o č d i n a r j i h ) £darHtvn v o k r a j u z n a š a 8.37«.168 d i n , o d te i r a : amor t i z . n - i j a .35'.).437 d i n , s k l a d p l a d I . V . I . V . K S d i n i n a k u m u l a c i j a A A k l a d i 1,194.743 d i n . S p r e m e m b a je n a s t a l a za to , k e r se je i z dosedanjo lesne i n d u s t r i j e I z l o č i l a e k s p l o a t a c i j a g o z d o v l e r z n a š a t a pos t a v k i z a :

L e s n o i n d u s t r i j o 102.038 d i n ( s k u p n i d r u ž b e n i b r u t o p r o d u k t ) ,

za gozdarstvo p a 93.060 din.

//. poglavje:

N a p o d r o č j u O L O se bodo f o r m i r a l a v le tu M l n a s l e d n j a s r e d s t v a :

A k u m u l a c i j a i n s k l a d i d r ž . p o d j e t i j : 853.607 d i n , p r o m e t n i davek 79.804 d i n , d o h o d n i n a 196.000 d i n i n o s t a l i d o h o d k i 17.600 d i n , s k u p a j 1.117.011 d i n .

Popravek Popravljamo pomoto, nastalo V

članku o gasilstvu v novomeškem okraju v 5. številki našega tednika. Gasilski dom si je postavilo prostovoljno gasilsko društvo v Repčah, krompir, nabran za gradnjo gasilskega doma, pa je bil zaplenjen gasilcem v Račjem selu.

195.738

50.426

74.216

///. poglavje: K e r os tane o k r a j u v celoti dohodnina

k m e t s k i h g o s p o d a r s t e v , znafia l e - t a v okrajnem p r o r a č u n u IHO.000 d i n .

IV. poglavje: S r e d s t v a , razpoložljiva na področja o k r a

j a , bodo r a z d e l j e n a t a k o l e : 1. S k u p n a s r e d s t v a : 320.380 2. R a z d e l i t e v :

Da i l ru/ .hono s k l a d e 246.164 od t o g a :

okrajni proračun s k u p a j v t e m :

p r o s v e t a i n k u l t u r a 58.645 l j u d s k o z d r a v s t v o 7.590 s o e l a l n a z a š č i t a 48.400 d r ž a v n a u p r a v a 72.308 p r o r a č u n s k a r e z e r v a 8.795

P r o r a č u n i o b č i n : I n v e s t i c i j e ( i z s r e d s t e v

o k r a j a ) V. poglavje:

S k u p n a v r e d n o s t i n v e s t i c i j s k e g r a d i t v e tnala 74.216 d i n (v t i s o č i h d i n ) i n g r e v celo t i v k o r i s t d r u ž b e n e g a s t a n d a r d a . I n v e s t i c i j e O L O zhasn jo 46.438 d i n In so n a m e n j e n e : M —le 20.000. zn e l e k t r i f i k a c i j o 10.000. za rosru lnc i jo v o d a 3000. z a k o m u n a l n o d e j a v n o s t 7000 i n za i n v e s t l c . r e z e r v e 6438 d i n . P o l e g teh i n v e s t i c i j , n a m e n j e n i h r.n p r e s v e t o in k o m u n a l n o d e j a v n o s t p o d e ž e l s k i h o b č i n , pa bo r a z p o l a g a l l j u d s k i o d b o r mes tne o b č i n e N o v o mesto z z n e s k o m 27.778 d i n z a s t anov a n j s k e in k o m u n a l n e po t rebe m o s t a .

VI. poglavje: S t o p n j a a k u m u l a c i j e In d r u ž b e n i h s k l a

d o v se s p r e m e n i o z i r o m a d o l o č i p r i n a s l e d n j i h p o d j e t j i h : L I P N o v o mes to — na 149, Oozr ino g o s p o d a r s t v o N o v o mes to - n a 88, M i z a r s t v o N o v o mesto — n a 65. M e h a n i č n a d e l a v n i c a , T r e b n j e — n a 55.

Gospodarski svet OLO Nnvn mestu

mestu ter zgraditi nove večje rezervoarje za vodo. Na ta način bi krili potrošnjo vode v perspektivi z razvojem mesta za dobo 15 do 20 let. Vendar pa bi v tem slučaju ostale vse vasi ob strugi Težke vode" v poletnih mesecih brez vode (zaradi povečanja zajezitve).

Druga zamisel obstaja v tem, da bi črpali vodo iz Krke nekje nad železniško postajo ter jo po 1—1,5 km dolgem tlačnem cevovodu vodili v velik rezervoar na Klcmenčičevcm hribu, od koder bi se voda razlivala po bližnji okolici in mestu. V tem primeru bi bil problem preskrbe vode perspektivno rešen. Slaba stran rešitve pa je v tem, da bi bile za izvedbo te zamisli potrebne večje investicije, kajti zgraditi bi bilo treba hladilne naprave za vodo. Te večje investicije pa bi se po mojem mnenju izplačale, kajti pri tej izvedbi bi napram prvi nastali ogromni prihranki na električni energiji in vzdrževanju vsled krajšega tlačnega cevovoda. Po tem načinu bi bila tudi dana

možnost, da bi z vodovodnimi napravami, ki obstoje v Stopičah, lahko re-Mli problem oskrbe l vodo vseh podpor janskih vasi, kar bi pomenilo ogro-nen napredek za

nadaljnji gospodarski razvoj teh pre-ielov.

Ni moj namen o teh vprašanjih dajati ocen, pač pa cm hotel pokazati,

da tu ne gre za male stvari, pač pa v

enem kot v drugem primeru za ogromne vsote denarja in dela.

Iz vsega, kar sem navedel, sledi, da bo moral Ljudski odbor mestne občine ali Okrajni ljudski odbor Novo mesto pristopiti k perspektivni rešitvi tega problema in si zagotoviti potrebna finančna sredstva na ta ali oni način.

Želel bi, da bi se k mojim pomanjkljivim navedbam oglasili tudi drugi, tako prizadeti kot strokovnjaki in zdravniki, skratka vsi, ki jim je pri srcu napredek mesta in želja, da bi s svojimi predlogi pomagali rešiti to težavo. Peter Ivanetič,

študent TVS

Predsednik republike maršal Tito v Sloveniji

Povsem nepričakovano je v nedeljo prispel v Ljubljano predsednik FLR.J tovariš Tito. V nekaj minutah se je zbrala pred vladno palačo v Ljubljani velika množica ljudi, ki ga je prisrčno pozdravljala. Visokega gosta je najprej pozdravil predsednik Izvršnega sveta LB Slovenije tovariš Marinko, nakar se je predsednik tovariš Tito v prostorih vladne palače razgovarjal s političnimi in kulturnim delavci ter predstavniki delovnih kolektivov in Jugoslovanske ljudske urmade.

Zvečer si je tovariš Tito ogledal v ljubljanski Operi predstavo Verdijeve >Travinte«. Se ves naslednji dan je ostal v Ljubljani. Dopoldne je maršal Tito odšel na lov pod Begun jščieo, popoldne pa se je vrnil v Ljubljano. V spremstvu tovariša Mihe Marinka je napravil kratek sprehod po mestu. Povsod so priljubljenega gosta ljudje zelo prisrčno in navdušeno pozdravljali. V torek je tovariš Tito zapustil Ljubljano in se vrnil v Beograd.

V vsako hišo dobro knjigo V nedeljo, 8. februarja, je bil v

Ljubljani ustanovni občni zbor Prešernove družbe. Naloga te družbe bo, izdajati čim boljše slovenske knjige, tako da bo dobra knjiga prišla v sleherno slovensko hišo. 2e doslej je mnogo podjetij, ustanov, organizacij in posameznikov pristopilo t ustanovnimi prispevki ter tako pomagalo ustvariti družbi osnovna obratna sredstva. Za predsednika družbe je bil izbran tov. Boris Ziherl, predsednik Sveta za znanost in kulturo LRS,̂ za podpredsednika pa književnik Miško Kranjec.

Prešernova družba bo gotovo mnogo pomagala k razširitvi slovenske knjige in k razvoju slovenske kulture sploh.

Volitve zveznih poslancev bodo najbrž 24. maja

Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Moša Pijade je pretekli teden na tiskovni konferenci seznanil novinarje z načrtom zakona o volitvah ljudskih poslancev v zvezno skupščino Omenil je, da bo najbrže konec februarja skupščina razpuŠčena. Nove volitve bodo bržkone 24. maja, volitve

v svete proizvajalcev pn bi se končale do 31, maja. Nova Ljudska skupščina bi se tako sestala prve dni junija.

Važen znanstveni zavod smo dobili V nedeljo, H. februarja, so odprli v

Ljubljani Fizikalni inštitut, ki se imenuje po znanem slovenskem fiziku Jožetu Štefanu. Ta inštitut pomeni nov korak v razvoju znanstvenega dela na področju sodobne fizike.

Vremenska katastrofa v severozahodni Evropi

Ves svet je pretekle dni pretresla novica o velikih poplavah v Angliji, Belgiji in Nizozemski. Silen vihar je butal visoke valove čez nasipe in morska voda je v kratkem preplavila skoraj 200.000 ha plodne zemlje. Najhuje je prizadeta Nizozemska, kjer je po nepopolnih podatkih izgubilo življenje nad 1400 ljudi, v valovih je utonilo okoli 30.000 plav govedi. 60.000 prebivalcev pn je izgubilo vse premoženje. Ker jo bil v tem času hud mraz, so ljudje mnogo trpeli. Nevarnost poplav še ni popolnoma minila. Z vso vnemo zdaj popravljajo poškodovane nasipe, da bi zmanjšali nevarnost novih poplav. Vremenoslovci napovedujejo, da je verjetnost za nove viharje okoli 16. februarja. Kmetje so močno prizadeti zaradi tega, ker pokriva področje, s katerega je odtekla voda, debela plast soli. Taka polja pa so primerna za obdelovanje Šele čez dve leti.

Pozdravite a^ojce * t u j i n i e "Dolenjskim Us tom"' Nar o č i t e jim ga - h v a l e ž n i Vam bodo za pozornosti

»Električni« ribolov Člani instituta za oceanografijo in

ribarstvo vlade F L R J so pred kratkim izvedli poskusni ribolov na Jadranu s posebnimi električnimi aparati. Dve ribiški ladji, na katerih so bili montirani ti aparati, sta ujeli veliko množino rib. Vse ribarske zadruge in podjetja na Jadranu se zanimajo za ta novi način ribolova, ker so prvi rezultati pokazali, da bo zelo rentabilen. Z električnimi aparati natančno ugotovijo, kje so velike skupine rib. j

Z 2. seje OLO Novo mesto (Nadaljeimnje s 1 strani)

turo 58,645.000 din, za ljudsko zdravstvo 7,590.000 din, za socialno z a š č i t o 48,400.000 din, za državno upravo 72 milijona 308.000 din in za proračunsko rezervo 8,795.000 din. Iz proračuna investicij, ki znašajo 74,216.000 din, je predvideno: za elektrifikacijo podeželja 10 milijonov din, za šole 20 milijonov, za komunalna dela 7 milijonov, za regulacije In melioracije 3 milijone, za komunalne in stanovanjske gradnje v Novem mestu 27 milijonov 778.000 din in za rezervo 6 milijonov dinarjev.

Po poročilih in predlogih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali člani obeh zborov. Po predlogu družbenega načrta in predlogu dohodkov je predvideno, da je okrajni ljudski odbor udeležen do višine 50 % fonda za prosto razpolaganje, ki ga ustvarijo podjetja. Zastopnik tekstilne tovarne, član Zbora proizvajalcev tov. Janko Kastelic je predlagal, da bi v tem oziru napravili pri njihovem podjetju in jim pustili ves fond za prosto razpolaganje, ker nameravajo graditi stanovanja oziroma jih že grade. Ta fond znaša letos 6 milijonov dinarjev. Njegov predlog je bil pozneje pri glasovanju zavrnjen Proizvodnja strešne opeke v okrajni opekarni Zalog je odvisna od kredita 4—5 milijonov dinarjev, ki jih potrebujejo za postavitev sušilnih lop, zato jo njihov zastopnik tovarne predlagal, naj bi okrajni ljudski odbor dal ta sredstva iz svojega proračuna, ker bi se ta znesek povrnil že v dveh letih. Ker so okrajna investicijska sredstva že tako skromna, temu predlogu niso ugodili pač pa priporočili podjetju, da najame potreben kredit pri Narodni banki Ce bodo pravočasno postavili sušilne lope, bodo lahko že letos dali na trg okrog 800.000

komadov strešnikov, kar bi zadostovalo za potrebe okraja, opeka pa bi bila znatno cenejša kot uvožena iz drugih republik. S povečanjem produkcije bi lahko dali zaposlitev tudi večjemu številu novih delavcev. Člani ljudskega odbora so pozdravili prizadevanje delovnega kolektiva za razširitev produkcije.

Predsednik občinskega ljudskega odbora Dolenjske Toplice tov. Sobar se je zavzemal, da bi njihovi občini pustili večji odstotek dohodkov, ker imajo še nekaj del nedokončanih iz lanskega leta. Nasprotno pa je predsednik občinskega ljudskega odbora Šentjernej tov. Dodo Majzelj bil mišljenja, da so Toplice že lani veliko dobile in naj pride sedaj na vrsto Šentjernej. Menil je, da je sredstva za obnovo Toplic v lanskem letu dal okraj, kar seveda ni točno. Ta sredstva je preskrbel Glavni odbor Zveze borcev. Na splošno so posamezni odborniki, ki so se oglašali v razpravi, zastopali predvsem lastne lokalne interese in so premalo upoštevali skupne interese okraja kot celote. To se je zlasti videlo pri razpravi o davkih. Vsak je trdil, da je v njihovi občini davčni predpis višji kot v sosedni občini. Ljudski odbornik tovariž Rajer iz Straže je trdil, da je predpis v njihovi občini mnogo višji kot v pre-čenski, v Dolenjskih Toplicah pa spet trdijo, da so davčni zavezanci v občini Straža mnogo manj obremenjeni kot pri njih. Zastopnik občine Šentjernej je trdil podobno za Prekopo, ki je pri lanski reorganizaciji prišla v okraj Krško. Povedal je tudi, da se veliko gospodarjev na Prekopi, zlasti pa množične organlzaciiie ne strinjajo s tako razmejitvijo med okraji in zahtevajo, da se priključi njihova vas k občini Šentjernej. Na prošnjo prebivalcev Prekope je dal predlog, da okrajni

ljudski odbor to zadevo ponovno predloži ljudski skupščini Slovenije v proučitev.

V razpravi o kmetijstvu so posamezni odborniki predvsem predlagali podporo kmetijstvu za nakup umetnihr so bili mnenja, da je treba predvsem gnojil po znižani ceni. Odborniki pa dobiti kredite za gradnjo gnojišč in gnojnih jam ter pričeti z melioracijami travnikov in pašnikov, ker bi s tem* pridobili več dobrih domačih gnojil in več krme.

V nadaljevanju seje je bilo sprejetih več sklepov in predlogov. Okrajne lekarne v Novem mestu, Trebnjem in Mokronogu postanejo ustanove z lastnim flnansiranjem, prav tako okrajni Zdravstveni dom ter kmetijski šoli Grm in Mala Loka. Ustanova s samostojnim vzdrževanjem je tudi novomeška bolnišnica. Ustanovljena je okrajna Uprava za ceste in imenovan okrajni cestni odbor in šef cestne uprave. Sprejet je bil sklep, da se v okraju do nadaljnjega pobira po dva dinarja od kilograma prodanega mesa za fond za zatiranje živalskih kužnih bolezni, vendar pa se meso v prodaji ne sme podražiti. Prav tako je bil sprejet sklep, da trgovska podjetja prispevajo po 1,5 % od plačnoga fonda za izobrazbo strokovnih kadrov v trgovini. Ukine so okrajno podjetje Zaga na Dvoru, predlog za ukinitev gostinskega podjetja v Trebnjem pa je bil zavrnjen. Studijska knjižnica v Novem mestu se preimenuje v »Studijsko knjižnico Mirana Jarca«. Za šefa cestne uprave je bil imenovan tov Slavko More, za upravnika Zdravstvenenn doma tov. dr. Tone Hočevar, za upravnika kmetijske šole na Mali Loki pa ing. Metod Koprivšek. Rešenih je bilo še več manjših upravnih in osebnih zadev.

P R A N C E K S A J E

PREZIR IN OBUP - usoda belih emigrantov Sedaj pa Kožnimi za zbližnnje emigrantov

z izseljenci svetuje svojim ljudem, naj poglobe psihološko znanje in se na nove načine skušajo približati sfnronnseljcncem.

V ta namen so njegovi sodelavci v Argentini lani ob sastdesettetalei prvega katoliškega shoda v Ljubljani organizirali »slovenski katoliški shod v izseljenstvu«, ki pn je po pisanju goriškega »Katoliškega glasu« ostal le »katoliški •hod begunskih Slovencev v Argentini«. Drugače se tudi ni moglo zgoditi, ker so bili prireditelji in govorniki le slnhoglusni beli emigranti: dr. Odar. dr. Lenček, dr. Ahčin. Rudolf Snotsu , Frane Kremžar in Bogomil Remec.

Kazen jpločoega zaničevunjn, osamclosfi, bede in negotovosti razjeda bele emigrante še druga nadloga — razdori in zmešnjave v njihovih redkih vrstah. Dele se po starem med klerikalce in liberalce, ti zopet med »stare« In »mlade«, znotraj teh skupin pa je še precej raznih frakcij, da se je v tem novodobnem Babilonu kar težko znajti.

Stari voditelji klerofašistične Slovenske ljudske stranke in beloganlist ične »protikomuni-stične skupnosti« okrog dr. Kreka so b&t dolgo

letni »narodni voditelji« in »vladni ljudje« hoteli tudi v emigraciji zasesti nove »vladne• pozicije. Zato so se v Ameriki in Argentini po-lastili raznih katoliških lig in klerikalnih časopisov, V njih ta skupina širi svojo belogardi-stieno propagando in po pisanju »Taboru^ »obračunava s tistimi, katere ima zn svoje nasprotnike in tekmece«! To so predvsem stražarji okrog dr. Cirila Zcbota, ki jim dr. Krek meče v obraz, da so »že med vojno skušali rušiti slovensko demokratično protikomunistično skupnost in nadaljujejo tn posel v emigraciji«. Dekan Skerbcc jih pa celo razglaša za nacistične špijune.

Stražarji, k i so meti okupacijo zagovarjali ustanovitev katoliške srednjeevropske federacije, so 1946. leta pod vodstvom dr. Cirila Ze-bota ustanovili v Rimu »Akcijski odbor zn samostojno in suvereno slovensko državo«. Po preselitvi čez »veliko lužo« so 1990. leta v Chi-cagn začeli izdajati listič »Slovenska država«. Nekaj stražarjev -v Trstu z Mirkom Jnvorni-kom pn je predlanskim izdalo zbornik »Tabor«, v katerem so izpovedali četvorno razočaranje: ind »sedanjim vodstvenim slojem« v emigraciji,

nad svojo dosedanjo politično usodo, nad slovenstvom in nad Zahodom. »Katoliški glas« v Gorici je sodelavce »lahora« sprva [»ozdravi! in pohvalil, nato pa jih je s tržaško liberalno »Demokracijo« krepko lopnil po glavi.

Kljub temu pa je tržaška skupinica stražarjev z novimi zavezniki pred kratkim spet stopila na plan z zbornikom »Stvarnost in svoboda«, ki so ga uredili stražar Vinko Beličič, krščanski socialec in dezerter Franc Jez« < r r liberalec Borut Žerjav. V njem so »mladinski« emigranti izpovedali precej krivoverstev, ko so brez vsakega spoštovanja »starinam« očitali »blaznost in naravnost samomorilstvo«. Jndiku-jejo tudi, ker »ni biln mogoča drugačna oblika aktivnega boja proti okupatorju, kakor samo v vrstah Osvobodilne fronte ali P» odkrito sodelovanje z okupatorjem«. Sedaj se navdušujejo za Zrbotovo »Slovensko državo«. Taka klcrofnšističnn »posebna slovcnsko-tržaŠka država« pa naj bi bila v sklopu vatikanske Združ e n e K v rope.

Goriški »Katoliški glas« je 16. oktobra ostro reagiral s č lankom: »Stvarnost«, ki razdira -Svoboda«, ki znsužnjuje. V njem ugotavlja:

»O lanskem zborniku vemo, koliko zmešnjave je razsejal med vse zamejske Slovence, o letošnjem zborniku pa moramo reči, da ne seje le zmešnjave, ampak kar pohujšanje.«

Ko »Katoliški glas« oceni posamezne članke, zapiše hudo grožnjo stražarjem in njihovim novim zaveznikom:

»Naši mladi se morajo zavedati, da Primorska ni Amerika ali Argentina in da politično vodstvo na Primorskem gre le Primorskim Slovencem, ki tu ž i v i j o . . .

Našim mladim je sedaj že drugič spodletelo in zelo verjetno je, da bodo poskusili še v tretje. To pa pomeni, dn bo moral vstati Mahnič in očistiti hram G o s p o d o v . . . «

Krekova »Slovenija« v Ameriki pa ostro napada slovenske klerikalce v Trstu in jih obtožuje celo za filokonmniste, ker so po načelu, da »politično vodstvo na Primorskem gre le Primorskim Slovencem, ki tu živijo«, iz vodstva Slovenske krščanske socialne zveze v Trstu pometali beloganlist ične emigrante. Proti tem »hudim javnim obtožbam« so slovenski duhovniki goriške nadškofije sprejeli protestno izjnvo,_ s katero so odklonili emigrantska natolcevanja.

Le v enem Vatikan ustvarja enotnost belih emigrantov — v borbi proti jugoslovanski držaj i . A tudi v tem se kosajo predvsem kot tekmeci, saj po priznanju »Stvarnosti in svobode« — »hočejo ti ljudje poslati ministri«, toda celo sami - »premalo verujejo v to možnost!«

Marsikaj bi še lahko napisali o komediji zmešnjav belih emigrantov, ki z lučjo ob belem dnevu drug pri drugem iščejo grešnega kozla za svojo zlo usodo v emigraciji, kjer zavrženi hirajo in pn Rozmanovi »božji volji« tonejo v tujem morju.

(Konec) J

*

Stev. 6. D O L E N J S K I L T ST S t r a n 3

IZ NAŠIH £ £ A J £ V Semič

Č l a n i c o ž e n s k e s ekc i j e v S e m i č u o d g o v a r j a m o na dnp i s . k i je b i l p r iobeen v Dolen. i -nkpin l i s t u _>.r j a n u a r j a letos v svez i z o rga n i z a c i j o KTt v S e m i č u . Dopifl v ce lo t i n i r e s n i č e n razen tega. fin res ob i sku j e nestanke i n d e l o v n e a k c i j o le fl—7 ž e n a . K r i v d a ni na nas, a m p a k je o d v i s n a od p a s i v n o s t i o s t a l i h ž e n a v k r a j u , k i nt nje Ob s t r a n i i n m i s l i j o , d a je d o v o l j , če samo k r i t i z i r a j o n a š e delo.

Res je, da je v e č m a / e n a v S e m i č u a k t i v no s o d e l o v a l a v N ' O I J t v pa te ž e n e danes ne de la jo v e č . na j i š č e j o v/ . roke drugod, o z i r o m a naj same sebe v p r a š a j o o v z r o k i b svo je n e d e l a v n o s t i . N i h č e j i m ne z a p i r a • r a t , n a j m a n j pa p r a v i c do de la in a k t i v nos t i . Za to je n e r e s n i č e n o č i t e k , d a se na ses tanek v a b i s amo 6—7 ž e n a . P o v a b l j e n e •o vedno vse ž e n e , a ž a l ne p r ide jo .

31. j a n u a r j a smo s k l i c a l e i z r e d n i ses tanek g lede sporeda in p ros l ave S. m a r c a , na k a te rega smo p o v a b i l e med d r u g i m i t ud i n a š e U č i t e l j i c e . N a v z l i c t ako v a ž n e m u se s t anku se ic - te n i sn o d z v a l e v a b i l u , ke r so se nekater i m ž e n a m - u č i t e l j i c a m zdele bol j v a ž n e plesne va jo . N i nobenega m o n o p o l a v n a š i o rga n i z a c i j i , ko t to n a p a č n o p r i k a z u j e d o p i s n i k , k a j t i dobro £e z a v e d a m o same, k a k š n a so n a č e l a n a š e o r g a n i z a c i j e . Za to sve tu j emo v s e m k r i t i k o m , da s t o p i j o v n a š e v r s t e i n p o m a g a j o z d e l o m , d a bomo dosegle v e č uspehov ko t s m o j i h dosedaj .

Ž e n s k a s e k c i j a , S e m i č

Soteska V nede l jo 1. f e b r u a r j a je b i l r e d n i o b č n i

zbor g a s i l s k e g a d r u š t v a , k i je p r a v dobro u s p e l . N a š e m l a d o g a s i l s k o d r u š t v o se k a r lepo r a z v i j a i n je v t e k m o v a n j u z o s t a l i m i d e v e t i m i d r u š t v i n a š e g a s e k t o r j a doseglo t re t je moato. za k a r je p re je lo p o h v a l o od s e k t o r s k e g a p o v e l j n i k a tov . G r e g o r c a i z T o p l i c .

N a o b č n e m z b o r u so s p r e j e l i d e l o v n i n a č r t za le to«. S k l e n i l i so, d a s i urede o r o d j a r n o , k u p i j o c e v i i n t robento , z z a m e n j a v o p a na m e r a v a j o p r i t i do mo to rne b r i z g a l n e . V svoje v r s t e bodo v k l j u č i l i v e č s t a r e j š i h č l a n o v , k i bodo p o s r e d o v a l i 6voje i z k u š n j e m l a j š i m .

B. Sodrožica

N a v o l i t v a h 7. d e c e m b r a 1052 so b i l i v O b č i n s k i L O S o d r a ž i c a i z v o l j e n i n a s l e d n j i č l a n i :

S a m s a D a n i l o , n a m e š č e n e c i z S o d r a ž i c e 153; I v a n e D o r a , u č i t e l j i c a i z S o d r a ž i c e 43; L u S i n L o j z e , u č i t e l j v pok . iz S o d r a ž i c e 7D; P i r o V l a d o , o f i c i r J I J A V pok. iz Z i m a r i c 84: M n d i o V i k t o r , d e l a v e c i z Z i m a r i c 67; A r k o K d v a r d , kme t iz (Jlobel 1; Sega A n t o n , ces tn i n a d z o r n i k iz P o d k l a n c a 26; V e s e l J o ž e , kme t iz K r aca l 18: A r k o A n t o n , k m e t i z Gore K r ž e l i 31; T u r k I v a n . kmet iz H o j č 8; Š k u l j J o ž e . k m e t iz Č r n e c 4; C v a r F r a n c , šef l e snega odseka K Z iz Z a m o s t e c a : A r k o A l o j z , d e l a v e c Iz L i p o v Š č i o e 7; Ž l i n d r a J o ž e , kme t iz V i n c 21: S t a r e J o ž e , d e l a v e c i z Z a -p o t o k a 23; K o S r n r l j F r a n c , g o z d n i de l avec i z P r e s k e 2 i n S i l e F r a n c , k m e t iz Z a m o s teca 3S.

Z a p r e d s e d n i k a o b č i n s k e g a L O je b i l lav n i ion S a m s a D a n i l o , u s l u ž b e n e c , nos i leo » s p o m e n i c e 1941« iz S o d r a ž i c e . Z a predsedn i k a S v e t a za g o s p o d a r s t v o jo b i l i z v o l j e n Cvar F r a n c , šef lesnega o d s e k a K Z S o d r a -ž i e a , za p r e d s e d n i k a S v e t a za k o m u n a l o i n g r a d n j e L u S i n L o j z e , u č i t e l j v p o k o j u , za

V r e d s e d n i k a S v e t a zn k n l t u r o i n prnsvn to v a n c D o r a , u č i t e l j i c a osnovne ftolo v 8o-d r n ž i o i , za p r e d s e d n i k a S v e t a z a z d r a v s t v o i n s o c i a l n o s k r b s t v o p a je b i l i z v o l j e n P i r e V l a d o , o f i c i r J L A v p o k o j u iz Ž i m a r i o .

Podgrad T o z i m o se je p r i nas r a z m a h n i l o k u l t u r

no -prosve tno delo. Č l a n i K U D » M a j d a Silo« eo nafitiiri i r a l i l j u d s k o i g r o J u r č i č e v e g a » D o m n a « i n jo n p r j z o r l l ! ter n a s p l o š n o i e l j n p r e b i v a l c e v t u d i p o n o v i l i , v s a k o k r a t z l e p i m u spehom. Č e p r a v je b i l o mod I g r a l c i v e l i k o n o v i n c e v , so se v s i p o t r u d i l i . V l o g o D o m n a je d o v r š n o p o d a l J o ž e L u k S i č . P r a v t ako

p r e p r i č e v a l n o je o d i g r a l v l o g o g r a s č a k a Sove .Jože K l o p č a r . O d l i č e n je b i l L o j z e S t a n i š a v v l o g i U r h a b e r a č a . D r a g i c a Kof tmr l j j e dor a s l a v l o g i A n k e , p r a v tako B i n a U m e k v v l o g i s t a re M e t e . I v a n T u r k i n I v a n K r a l j pa s t a zelo n a r a v n o p r i k a z a l a l i k J u r c e in ž u p a n a . P o h v a l i t i m o r a m o vse i g r a l c e , k i so v e č e r za v e č e r o m redno i n d i s c i p l i n i r a n o p r i h a j a l i n a vajo t u d i iz o d d a l j e n i h v a s i . Z i g r o bodo g o s t o v a l i n a sosedn ih o d r i h .

Z u spehom de lu je tud i l j u d s k a k n j i ž n i c a , k i p a ža l r a z p o l a g a le z m a j h n i m š t e v i l o m k n j i g . V o k v i r u L j u d s k e u n i v e r z e s m o o r g a n i z i r a l i v e č p r e d a v a n j za k m e t o v a l c e s podr o č j a ž i v i n o r e j e in k m e t i j s t v a . Do sedaj smo i m e l i dve t a k i p r e d a v a n j i , k i se j i h je udelež i lo v s a k i k r a t nad 70 h v a l e ž n i h p o s l u š a l cev . R a z p r a v a je p o k a z a l a , da se n a š k m e t zelo z a n i m n za b o l j š e . o p r a v l j a n j e de l a v k r n o t i j s t v u In ž i v i n o r e j i . T a k i h p r e d a v a n j s i žalimo Se v e č .

Z d r a v s t v e n i t e č a j o b i s k u j e j o d e k l e t a redno i n z z a n i m a n j e m slede s n o v i , k e r j i m bo p r i d o b l j e n o znanje vedno k o r i s t i l o . I m a m o t u d i t e č a j za r o č n a de l a . m l a d i n c i p a p r i d n o o b i s k u j e j o š a h o v s k i k r o ž e k . T a k o s p r i d o m i z k o r i š č a m o z i m s k i č a s za s p l o š n o i z o h r a z b o , k e r n a m jo k u l t u r n i d v i g v a s i s t a l n a s k r b

Loški potok J. A.

N a d e c e m b r s k i h v o l i t v a h mi b i l i i z v o l j e n i v o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r L o š k i potok s l e d e č i t o v a r i š i :

V e s e l A l o j z i j , d e l a v e o i z H r i b a ; B a m h i č J o ž e , k m e t i z T r a v n i k a : B a r t o l A l o j z i j , k m e č k i s i n i z H r i b a ; B a r t o l C i r i l , k m e č k i s i n i z H r i b a ; L e v s t i k F r a n c , kme t iz T r a v n i k a ; S t r l e A l o j z i j , d e l a v e c i z T r a v n i k a ; V e s e l J a n e z , k m e t iz S r e d n j e v a s i ; B a r a g a A l o j z i j , k m e t i z ftegove v a s i ; T u r k E m i l , k m e č k i s i n i z R e t j a ; K o š i r J o ž e . k m e t i z R e t j a ; C a r I v a n . k m e t i / . R e t j a ; T u r k J a n e z , kme t i z M a l e g a L o g a : M o h a r F r a n c , k m e t iz M a l e g a L o g a .

N a p r v i se j i je b i l z a p r e d s e d n i k a i z v o l j e n tov . V n s e l A l o j z i j It H r i b a , z a n j e g o v e g a n a m e s t n i k a pa B a m b i č J o ž e iz T r a v n i k a .

Čatež Dne 1. f e b r u a r j a leto« je p o t e k l o 75 let ,

o d k a r n je v R a z b o r a h p r i Č a t e ž u r o d i l k m e t u M i k l i č n e l n M a t i j a . Po d o k o n č a n i ftoli j e n a d a r j e n e g a d e č k a p o s l a l o č e v N o v o mesto , k j e r jo d o k o n č a l g i m n a z i j o , na to p a d j e po o d s l u ž e n j u v o j a š č i n e , k j e r je b i l n e k a j č a s a t u d i a k t i v n i o f i c i r — p o s v e t i l ž e l e z n i č a r s k i s l u ž b i . V s l e d p o l i t i k e J R Z , s k a t e r o nI moge l s o g l a š a t i , j e b i l p r e d č a s n o upoko jen v č i n u v i š j e g a s v e t n i k a l j u b l j a n s k e ž e l e z n i š k e d i r e k c i j o .

M o d d r u g o s v e t o v n o vo jno se je v za č e t k u a p r i l a 1!)43 I d r u ž i n o v r e d u m a k n i l p r e g a n j a n j u o k u p a t o r j a v avo jo h i š i c o n a Č a t e ž u , k j e r je t a k o j s t o p i l v s t i k s p a r t i z a n i , k i so p r i n jem vedno n a š l i o d p r t a v r a t a , roke i n s rce . M a r s i k a t e r i borce se g a š e danes s p o m i n j a i n se rad o g l a s i p r i njem. V s e s v o j e m o č i jo p o s v e t i l o s v o b o d i l nemu g i b a n j u — o s t r a s i l g a n i n i t i p r e s t a n i i t a l i j a n s k i zapor . Ob n e m š k i o f e n z i v i o k t o b r a 1948 je lo za las u š e l s m r t i z o b e š e n j e m , 46 d r u g i h t a l c e v p a so N e m c i p o b i l i .

T a k o j po o s v o b o d i t v i je b i l o d p a r t i z a n o v i z v o l j e n v o d b o r O F , k i je tedaj o p r a v l j a l v e l i k e na logo . V a v g u s t u l e t a 1945 Je b i l p o k l i c a n v T r e b n j e , k j e r Je d e l a l n a o k r a j u do 31. maja, 1952. K o t p o v e r j e n i k z a z d r a v s tvo i n s o c i a l n o s k r b s t v o jo p r i p o m o g e l do p r e p o t r e h n e a m b u l a n t e v T r e b n j e m . Č a t e ž u i n o k o l i š k i m vasem je i z p o s l o v a l e l e k t r i f i k a c i j o z zna tno g m o t n o podporo o k r a j a , m n o g o t r u d a je v l o ž i l v i z g r a d n j o z a d r u ž nega d o m a v Č a t e ž u , za u s t a n o v i t e v K Z p a je s a m z b r a l p r v i h 100 č l a n o v . Seda j so vneto t r u d i za p o s t a v i t e v p r e p o t r e h n e nove š o l e . Z a s v o j e p o ž r t v o v a l n o de lo je p r e j e l R e d z a s l u g o z a na rod in o d l i k o v a n j e O s v o -h o d i l n e f ron te S l o v e n i j e .

C i l i n g i b č e n se n l a v l j e n e c danes u d e j s t v u -je z n e z m a n j š a n o agilnostjo v r a z n i h funk cijah, vsem ljudem in svojim vnukom pa daje lep vzgled vneme za izgradnjo s o c i a l i z m a .

Prebivalci Cateia, znanci In prijatelji , pa t u d i D o l e n j s k i list mu ž e l e so mnogo zdravih i n z a d o v o l j n i h let!

Nevaren vlomilec pod ključem Konec novembra minulega l c l a so sc pričel i

vrst i t i v Novem mestu vlomi in tatvine, /Insti v gost i ln išk ih loka l ih , k i stoje na najbolj prometnih kraj ih mesta, kakor v gostilni Murn na Bregu, Kosa k no Ločenski cesti, I I m e j , i Kandi ja . gostilni Novak, Dren ik . K u m p ter v pisarno Okrajne obrtne zbornice na Ljubl jansk i cesti in čev l ja r sko delavnico Moškona Jože ta . Povsod je *lo vlomilcu v cluvnem za denar, zadovolj i l pa se je seveda tudi s cigaretami, v inom, žgan jem, salamo, l ikerjem, kruhom in sirom. Vlomi so b i l i i z v r š n i tako raf inirano, da n. pr. pr i Lampretu TIH Bregu dalj časa ni bilo mogoče sumi l i , da krade kak zunanji č lovek, ker je znal vlomilce sled /n sabo tako fino zabrisati . Vlomilec se j e pos luževa l najbolj preproste metode: z nožem je odstranil / okna k i t . vz r l ali razbi l Sipo iz okna . nato pa T. roko skozi nastalo odprt ino odpr l celo okno ter tako prišel v lokal , kjer je po mi l i »olji počel , kar je hotel.

Vse mestno prebivalstvo je stalo ves t« čas pori neprijetnim vtisom, da opravlja to delo večja v l n m i L k a tolpa. N i h ' c se ni več počut i l y«r-neea in *c skrbne je so se zaklepal i . Pr i jave vlomov in vlomilskih tatvin pa so se množi le iz dneva v dan. Naenkrat pa so vlomi prenehali. K m a l u te je razvrdclo, da so organi javne var

nosti pr i je l i nekega mladega č loveka , k i je že takoj pr i prvih zas l išanj ih p r i zna l , da je vse vlome in tatvine izvrš i l sam. M l a d i , komaj 21 let stari vlomilec j r d o m a č i n , Jevščck Branko, doma iz Gotne vasi p r i Novem mestu, in nui je torej teren dobro poznan. D a je kreni l na tako pot, je veliko k r i t a njegova vzgoja. Njegova mati je med zasl iševanji sama povedala, da je imel fant veliko potuhe p r i svojem pokojnem oče tn . Mladi l evš f rk . k i bi sicer lahko sebi in d r u ž b i dosti kor i s t i l . I« postal delom rznež ter pr iče l krast i kar nekako iz P O < r 1 e b e - K p r » * «?eIo d i ša lo , č e p r a v bi se b i l lahko zaposli! p r i enem ali drugem podjetju lesne stroke, »aj M |e že dve leti uči l mizarstva, se je vrgel na tatvino in vlome. V 14 dneh je zagreš i ! 18 vlomov, eden Pa se mu je ponesreč i l , ker so ga prepodil i . Denarni »neski res niso b i l i ve l ik i , sai znaša uradno gntovljena tatvina le 11 433 din gotovine, medtem pa je več škode na ostalih ukradenih predmetih, t. i . cigaretah, v inu , žganju , l iker ja , obutvi i td .

V petek, 6. februarja, ie b i l JevŠfek na raz pravi pred O k r o ž n i m sodiSčem v Novem mestu ohsojen na t r i leta in dva meseca strogega zapora in na povrnitev nastale škode oškodovancem v skupnem znesku 1VW0 dinarjev.

Predgrad ob Kolpi V P r e d g r a đ u bo v kratkem napeljana elek

t r i č n a Inč v vsa stanovanja. Obenrm pa že montirajo notranje napeljave v P a k i , Deskovi vasi in Starem trgu, v Dol pa napeljujejo daljnovod za pogon č r p a l k p r i vodovodu, ko bodo te prisr>cle.

*

24. januarja je b i l p rv i č v dvorani z a d r u ž nega doma predvajan poučn i f i lm, kako se varujemo nesreč pr i e lek t r ik i , manjkalo na ni rodi drugih zabavnih slik. Predvajanje je b i l o brezp lačno .

Komaj nekaj tednov imamo e lek t r ičn i tok, pa bt Že kmalu povzroči l nesrečo . 24. janaurja je b i l ves (lan spuščen tok z a i a d i predvajanja f i lma v Z a d r u ž n e m domu. De lavc i , k i napeljujejo elektr iko v stanovanja, z delom niso preneliali . M l a d va jenec-e lek t r i ča r je stal ua lestvi vrh strehe in je po neprevidnosti pr i je l 7 a žico. Tok ga je vrgel na t la, kjer je v mehkem snegu obleža l np/avesten. Njegov mojster gn je z umptnim d i hanjem hitro obudi l in je fant kar k m a l u spet nadaljeval delo. V i d i m o , da elektr ika res ne pozna šale .

* Posamezniki , k i pridejo iz gozda Grafičica,

pripovedujejo, da so videl i večje č rede jelenov. Pred dnevi sta pr i š la čez GraSČico iz Spodnjega loga logar Peter Bižal in Pavel Majerle. Na Parg i pori kapelico sta videla skupino 14 jelenov, od kater ih j ih ie pet imelo | r p o razvito rogovje. S l i so v vrsti d rug za drug im, na čelu pa največji jelen. T u d i Anton Kav ran , d r ž a v n i lovski č u v a i , je povedal, da je videl v omenjenem gozdu skupino 1R jelenov in košu t . Ker ta d i v j a d ne dela večje škode , bi bi lo prav, da bi jo lovci zašč i t i l i .

* Poš tnu s lužba je pr i nas urejena tako, da

nam t r ikra t tedensko, to je v ponedeljek, sredo in petek, pošto p r i n a š a in o d n a š a p i smonoša iz Starega trga. Pr ihod p ismonoše pa ni vedno reden. Želimo, da b i p ismonoša prihajal redno in ob določeni u r i . kaj t i tudi mi smo željni novic , k i j ih p r inaša jo naš i časopis i , pa tndi pisma mars ikdo težko p r č a k u j e . / . S.

C O B V E t T I L A ) OBJAVA

I f tčemo z a t a k o j š e n na s top č r p a l k a r j a » a p r o d a j o n a f t i n i h d e r i v a t o v n a p o s l o v a l n i c i J u g o p e t r o l n N o v o meato .

In t e r e sen t i m o r a j o i m e t i n a j m a n j n e p o p o l no s r edn jo s o l o im n e k a j p r a k s e v t r g o v i n i , a l i p a m o r a j o h i t i i7,učenj v t r g o v i n i . P r e d nost, i m a j o t i s t i , k i o b v l a d a j o k a k č e m t u j j e z i k ( n e m š k i , i t a l i j a n s k i ) .

P o n u d b e z n a v e d b o dosedan jega s l u ž b o v a n j a je v l o ž i t i prj J u g o p o t r o l u . L j u b Ljama, C a n k a r j e v a u l i c a 5-I.I.

PREKLIC Preklicujem vse ža l i tve in neresn ične besede,

k i sem jih govoril jiroti Kranje M i r k u iz Kočevja v Mozl ju dne 21 novembra 1*>52 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopka. — O ž b o 1 t Franc , C r n i potok U, P- Kočevje .

Z A H V A L A Podpisana se zahvaljujem neznanemu najdi

telju za vrnjeno denarnico in denar. — Zamida M a r i j a , CcšČa vas.

Z A H V A L A Iskrena hvala vsem, k i so spremili mojega

moža Mar t ina Ucmana na njegovi zadnji j io t i , daroval i vence in cvetje, pevcem in govornikn. S r č n a hvala direktorju tovar i šu K o v a r i k u in celotnemu kolekt ivu Industrije čevljev v Novem mestu za vso skTb in pomoč.

Žalujoča iena * sinčkom

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A O d 13. d o 16. februarja: avstrijski film » P o

t e p u h i « . O d 17. d o 19. februarja: francoski film » O t r o -

fiki v r t e c « . O d 20, do 23. februarja: mehiški film » L a

M a l n u e r l d a « .

K I N O D O L E N J S K E T O P L I C E P R E D V A J A D n e 14. in 15. februarja: JORoslovanski film

» D e č e k M i t a « .

Og&osL H I S O S K L E T J O , h l e v o m i n k o l a r s k o de l av

n i c o ter 1,25 h a zeml j e ( n j i v a , s a d n i v r t ) , p r o d a m C e n a 450.000 d i n . P o n u d b e n a J e lenec J o ž e , Z g o r . I .akenc 4 3 , po^ta M o k r o -n o g n a D o l e n j s k e m .

2 G A N O 0 0 1 - I t ; (11.000 kg) , p r i m e r n e g a *a k o v a č e , i m a n a r a z p o l a g o Z a d r u ž n a eko n o m i j a L a z e p r i H r e n i h H^ i i j , . C e n a nor m a l n a . K u p c i na j ee j a v i j o n a e k o n o m i j i L a z e .

V E C Z I D A R J E V , z idarskih in tesarskih vajencev sprejmemo v marcu na delo na naš ih gradb i šč ih . P l a č a po tarifnem p r a v i l n i k u . S G P »Pion i r t , Novo mesto, T a v č a r j e v a u l ica 12, telefon 45.

Obisk na l e t o š n j i h e p l o š n l h gospodinjskih In I z o b r a ž e v a l n i h t e č a j i h je v Beli kraj ini prav lep. Pretekli teden so z a k l j u č i l e iene v Bell kraj ini tri z a d r u ž n e š i v i l j s k e , en pfetlljskl in 1 pletarsk) t e č a j . Razstavo r o č n i h del si je n. pr. samo v Č r n o m l j u ogledalo nad 12M ljudi . Zveza z a d r u ž n l e ho nadaljevala s prepntrehnlm i z o b r a ž e v a l n i m delom med svojimi č l a n i c a m i , ki so h v a l e ž n e predavateljem In organ I za ter jem teh zimskih t e č a j e v . — N a s l ik i : U d e l e ž e n k e zadnjega gospodinjskega t e č a j a v CmomJjn

Odlok 0L0 Novo mesto o višini dnevnic...

Na podlagi t. t. 126. čl . Zakona o okrajnih l judskih odborih (Ur. 1. L R S št. 19-89/25} razglaša predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto odlok o višini dnevnic za s lužbena potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, k i ie bi l sprejet na . k u p n i seji odbornikov obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Novo me«to dne 6. febr. 105'* na osnovi 15. in 1. t. 69. čl. Zakona o okrajnih l judskih odborih in 7. in 28. č l . Urdehe o potnih in selitvenih s t rošk ih (Ur . 1. F L R J št . 59-695/52) in ki se glasi :

O d l o k o višini dnevnic za s l u ž b e n a potovanja v mejah okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.

t. Dnevnica za službena potovanja us lužbencev

in delavcev d r ž a v n i h organov ia zavodov v mejah okraja z n a š a :

1. za us lužbence od IV . p lači lnega razreda navzgor 525 d i n ;

2. za us lužbence od I X . do V plači lnega razreda in za visoko kva l i f ic i rane delavce 450 din:

5. ca drage uslužbence in delavce 575 d in .

Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, uporablja pa se od 10. dec 1952.

Smrt faš izmu — svobodo narodni

Predsednik O L O : Zupančič Viktor. L t.

Obrazložitev odloka o višini dnevnic za službena potovanja

v mejah 0L0 Novo mesto V l a d a K L I M je de 4. decembra 1952 Izdala

uredbo o potnih In s e l i t v e n i h s t r o š k i h , ki Je bila objavljena v Uradnem listu F L T t J . dne 11» decembra 195! — stev. 5» ter je stopila • v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu.

Uredba o potnih In selitvenih s t r o š k i h vel ja za u s l u ž b e n c e In delavce d r ž a v n i h organov In aavodov, ne pa za u s l u ž b e n c e In delavce d r ž a v n i h gospodarskih podjetij. Za u s l u ž b e n c e d r ž a v n i h gospodarskih podjetij se uredi p l a č e v a n j e potnih s t r o š k o v s tarifnim pravi lnikom.

Dnevnico za s l u ž b e n a potovanja so nekoliko z v i š a n e In z n a š a j o za iislu/henre od IV. p l a č i l n e g a razreda navzgor 700 din. za u s l u ž b e n c e od I X . do V . p l a č i l n e g a razreda In visokokvalificirane delavce 690 din, za drn-u s l u ž b e n c e In delavce 506 din dnevno.

Clon 7. In 2R- Uredbo o potnih in aelitvenlh s t r o š k i h d o l o č a t a , da za s l u ž h e n a potovanja v mejah okraja p r e d p i š e visino dnevnic ljudski odbor, dnevnica pa lahk.i z n a š a do 75 odstotkov dnevnic, katerih v i š i n a Je bila nravkar navedena.

O p i r a j o č se na navedeni d o l o č i l i Uredbe o potnih In selitvenih s t r o š k i h d o l o č a tnk. odbor v p r e d l e ž e č e m osnutku odloka v i š i n o dnevnic v o b m o č j u okraja. Dnevnice • obm o č j u okraja so z n i ž a n e za 25 odstotkov od predpisanih dnevnic. Z n i ž a n j e dnevnic v mejah okraja Je utemeljeno s tem, da potovanje normalno nikdar ne Iraja polnih 34 ur in ee n s l u ž b e n r l v r a č a j o z v e č e r domov. Zato u s l u ž b e n c i nimajo s t r o š k o v za p r e n o č i š č e . K e r Imajo u s l u ž b e n c i za potovanje v mejah okraja m a n j š e s t r o š k e , je zaradi s p l o š n e g a v a r č e v a n j a umestno, da se v i š i n a dnevnic z n i ž a v mejah okraja za 25 odstotkov.

Odlok 0L0 Novo mesto o proračunu...

N a podlagi 64. č l ena Zakona o l judskih odborih (Ur. 1. L R S ši . 19R9/32) ter 2 in 28 č lena Zakona o p r o r a č u n i h (Ur. I. F L R J »t. 58-570/51) O k r a j n i l judski odbor Novo mesto na sknpni seji obeh zborov dne 6. februarja 1955 izdaja

o d l o k o p r o r a č u n u Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1955.

t. Čllll Okra jn i p r o r a č u n za leto 1953 s posebnim 1

pri logami obsega: 1. Okra jn i p r o r a č u n :

t, dohodki v zneskn 195,758.000 d in c i zda tk i v znesku t95.758.000 d in

2. P r e d r a č u n e ustanov s samostojnim financiranjem :

z dohodki v zneskn 85,980.000 d in z i zda tk i v zneskn B5.980.000 d i n

2. člen Števi lo u s lužbensk ih mest sc lahko poveča po

predlogu odredbodaralca za izvrševan je okrajnega p r o r a č u n a v soglasju s sekretariatom za pror a č u n in d r ž a v n o administraci jo L R Slovenije v o k v i r u odobrene sistematizacije, če so za taka mesta zagotovljena f i n a n č n a sredstva.

5. č len N o v i u rad i in ustanove se smejo med letom

ustanavljat i , če so v planu za izvajanje prorač u n a zagotovljena f i n a n č n a sredstva.

4. člen Odrcdbodajalec za izvrševan je okrajnega pro

r a č u n a ima pravico ustavit i i zp lač i lo osebnih izdatkov, k i niso v skladu z zakonsk imi predpisi .

5. č len Vodje r a č u n o v o d s t e v odgovarjajo odredboda-

jalccm za izvrševan je p r e d r a č u n o v in p r o r a č u n a , vsi skupaj pa okrajnemu ljudskemu odboru i n d r ž a v n e m u sekretariatu za p r o r a č u n in d r ž a v n o administraci jo L R Slovenije.

6. člen T a odlok velja od dneva, ko je sprejet po

okrajnem ljudskem odboru, izvaja pa se od do* 1. januarja 1955. leta.

N o v o m e s t o , 6. februarja 1953.

Predsednik O L O : Zupančič Viktor, L r.

— Kar dol masko, sem vas že spoznali Vi »te doktor.

(Iz >Totega liista

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Stev. 6".

Dostojna počastitev Tedna slovenske kulture v Novem mestu

M n o ž i č n a n d e l e ž h a N o v o m e š č a n o v i n okol i č a n o v na v r s t i Uspeli]) p r i r e d i t e v v p r a v k a r z a k l j u č e n e m T e d n u s l o v e n s k e k u l t u r e , z d r u ž e n o m s p o č a s t i t v i j o P r e š e r n o v e g a spom i n a , je le tos r a z v e s e l i l a s l e h e r n e g a , k i • spremlja r a z v o j n a š e g a k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a . Č e p r a v s m o d o ž i v e l i spet n e l j u b a preseneč e n j a — d a so b i l e n a p o v e d i s p o r e d a v e č j e k o t i z v r š e n a d e j a n j a — je v e n d a r l e t ud i izv e d e n o resen p r i k a z I j udsko -p rosve tnega k u l t u r n e g a u s t v a r j a n j a

O » S v o b o d i * v B r š l j i n u s i c e r d o b r o v e m o , d a je n a p r a v i p o t i . sa j je t ako p i 6 a l o n j e j pred k r a t k i m t u d i J . Z . v n a š e m l i s t u ; v e n d a r p a d e l a v c i b r š l j i n s k e S v o b o d e , k i so l e t o s z a č e l i z u v o d n o p r i r e d i t v i j o v P r e š e r n o v e m tednu — s C a n k a r j e v i m » . l a k o h o m R u d o « — ž e l i j o fte drugačnih besed, p redv s e m p a k o n k r e t n e p o m o č i p r i s v o j e m d e l u . P r e d v s e m ž e l i j o s l e d n j o s s t r a n i i g r a l s k e g a i n r e ž i s e r s k e g a k a d r a v N o v e m m e s t u . ( N j i h o v e zadnje p r e m i e r e se n . p r . n i u d e l e ž i l n i h č e i zmed k u l t u r n i k o v i z mes t a , n i t i i z v r s t S K U D ) .

P o » J a k o b u R u d i « na h r f i l j i n s k e m o d r u je h i l v ponede l j ek 2. f e b r u a r j a v D n m u l j u d s k e p rosve te k o n c e r t o r k e s t r a g a r n i z i j e J l i A pod t a k t i r k o k a p e l n i k a k a p e t a n a T o -

Literarni v e č e r v Metl ik i

I z i d o r M o l e : P o k r a j i n a v I s t r i

Uprizoritev »Verige« v Soteski in Vovti vasi

Dramatsk i odsek K U D v Soteski je 11. januarja predvajal v domu »Ive Rihar ja« F i n ž g a r -jevo tridejanko »Veriga«. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge in so to karakterno dramo iz k m e č k e g a živl jenja podal i tako, da je prevzela š tev i lne gledalce.

V nedeljo, 18. januarja, smo šli gostovat, kakor ze večk ra t v zadnjih letih, v Vavto vas, kjer smo b i l i vedno gostoljubno sprejeti in našl i š tevi lne hvale/ne gledalce. O b č u t e n mraz v dvorani je sieer nekoliko moti l dobro voljo igralcev in gledalcev, vendar pa je igra potekala v redu in žela odobravanje

Z dvakratno upr izor i tv i jo »Verige« (gostovati nameravamo še enkrat) smo se pr ib l iža l i c i l ju našega d r u š t v a , da smo ljudstvu dal i ku l tu rn i už i tek in obenem odraslo mladino v Soteski zd ruž i l i v koristnem kulturnem delu. Vendar pa bomo moral i v bodoče delati nač r tne j e in temeljiteje, da bo vsaka nova premiera pomenila korak naprej v kval i te t i našega dela. Sk rb za ig ra l sk i kader, k i ga je pr i nas precej, zlasti med p ion i r j i , sc bo morala odrazi t i v tem, da bomo na jbol j še mladince in mladinke poslali na

ski ali ' e ž i se r sk i teča j . T u d i š m i n k a r s k i ali ' e ž i se r sk i teča j . T u d i razš i r i tev našega malega odra (7 m x 5,5 m) in izdelava ' p a r a z s t a v l j a t a t o k r a t s l i k a r j a D o r e p r e m i č n e k i i l i ser i ie mora bi t i smernica našega gospodarjenja! Z letošnjim dohodkom smo že plačal i nove klopi (M100 din). \ a koncu omenimo še: več ču t a odgovornosti , točnost i in sloge pr i skupnem delu. pa bomo spravi l i skupaj tudi k a k š n o večjo dramo, kot je na primer »Deseti b r a t« i n podobno I M.

m a ž a Z a j c a . Že pred k r a t k i m s m o o d e l u t ega o r k e s t r a n a š i h p o k l i c n i h g o d b e n i k o v o b š i r n e j e p o r o č a l i ; s p o n e d e l j s k i m koncer t o m so v o j a š k i g o d b e n i k i s a m o š e p o t r d i l i s v o j s loves i n z i z b r a n i m s p o r e d o m , z l a s t i p a o b č u t e n i m p o d a j a n j e m n u d i l i o b i s k o v a l cem lep u ž i t e k . S k o d a , d a o r k e s t e r n i i zpopo ln j en z v i o l i n i s t i , k i so b i l i posebno na n e k a t e r i h m e s t i h g l a s o v n o zelo fiibki. P o zornos t je v z b u d i l i z r edno v e l i k o b i s k , tak e g a š t e v i l a p o s l u š a l c e v o r k e s t r a l n i h p r i r e d i t e v s i je t r e b a v n a š e m mos tu ž e l e t i t u d i v b o d o č e .

V s redo z v e č e r se jo u d e l e ž i l o l i t e r a r n e g a v e č e r a , k i g a je p r i r e d i l a L j u d s k a u n i v e r z a s s o d e l o v a n j e m č l a n o v D r u š t v a s l o v e n s k i h k n j i ž e v n i k o v , n a d 600 N o v o m e š č a n o v i n d i j a k o v n a š i h s r e d n j i h šo l . M n o g i v p r e n a p o l n j e n i d v o r a n i n iso d o b i l i p r o s t o r a ; t a k o r e k o r d n e g a š t e v i l a p o s l u š a l c e v v n a š e m m e s t u že d o l g o n i b i l a d e l e ž n a nobena p r i r e d i t e v . V i m e n u L j u d s k e u n i v e r z e i n S v e t a za k u l t u r o i n p rosve to p r i L j u d s k e m o d b o r u mes tne o b č i n e je goste iz L j u b l j a n e i n p o s l u š a l c e p o z d r a v i l S e v e r i n S a l i . G o v o r i l j e o pomenu t edna k n j i g e in o l j u b e z n i s l o v e n s k e g a č l o v e k a do P r e š e r n a i n n a š e t i s k a n e besede. P e s m i i n prozo so br.nl i na to P a v o l

G o l i a, F r a n c e R o v k , F r a n Alb rec .h t , M i r n i M a l e n š e k - K o n i č in L o j ze K o - v a č i č ; p e s m i Se-v e r i n a Sali.ia je b r a l . l u l e K o b e , č l a n n o v o m e š k e g a g l e d a l i š č a . P o s e b n o t o p l o pozor n o s t i j e b i l a d e l e ž n a o b č u t e n o n a p i s a n a č r t i c a F r a n c e t a B e v k a o s l o v e n s k e m u č i t e l j u pod f a š i s t i č n i m te ror j e m . R o g a t a p l a v z s t a ž e l a zn s v o j e p e s m i poeta P a v e l G o l i a , k a t e r ega l a h k o t n i v e r z i n z n a n o š e g a v o s t p o z n a m o ž e o d l a n s k e g a lit e r a r n e g a v e č e r a . In S e v e T i n S a l i , k i se je l o k r a t p o d a l j š e m č a s n p r e d s t a v i l z n a n c e m in p r i j a t e l j e m B v e č i m i p e s m i m i , i z m e d kater i h s t a b i l i » M a r j e t i c a « i n » N a m a t e r i n e m g r o b u « s p r e j e t i I n a j t o p l e j š i m i č u s t v i . Pos l u š a l c i , k i so s l e d i l i p i s a t e l j e m i n poe tom z izredno pozornos t jo ,

so n a g r a j e v a l i n a s t o p a j o č e a h v a l e ž n i m i a p l a v z i .

V soboto z v e č e r je p o s t a v i l o na n o v o m e š k i o d e r g l e d a l i š č e S K U D » D u š a n Je reb* K r e f t o -ve C e l j s k e g ro fe v r e ž i j i prof . T o n e t a T r d a -n a i n s c e n a r i j i J o ž e t a Z a m l j e n a . O d r a m i bomo o b š i r n e j e se p o r o č a l i , p r a v t a k o t u d i o r a z s t a v a h , k i s ta b i l i o d p r t i v nedel jo 8. f e b r n a r j a dopo ldne v D o l e n j s k e m m u z e j u kot z a k l j u č e k p r i r e d i t e v P r e š e r n o v e g a t edna . R n z s t a v o t reh a k a d e m . s l i k a r j e v i n r a z s t a v o d o l e n j s k i h d i j a š k i h l i s t o v je o d p r l p redsod n i k o k r . odbora L j u d s k e p rosve t e J o ž e Z n m l j e n oh n a v z o č n o s t i p r e d s e d n i k a L j u d s k e g a o d b o r a mestne o b č i n e L o j z e t a T v a n e t i č a , zas t o p n i k o v S v e t a z a k u l t . i n p r o s v e t o . m a n j š e g a š t e v i l a gos tov i n s r e d n j e š o l c e v . Z a n j i m je p o z d r a v i l s l i k a r j e i n n a v z o č e p r e d s e d n i k mes tne o b č i n e i n že le l r a z s t a v i j a l c e m n o v i h uspehov v ž i v l j e n j u , n a k a r je g o v o r i l o r a z s t a v l j e n i h d i j a š k i h l i s t i h , r o k o p i s i h nek a t e r i h s l o v e n s k i h p i s a t e l j e v i n p e s n i k o v ter o d e c e m b e r s k i ž e t v j n a š e g a k n j i ž n e g a t r g a u p r a v n i k S t u d i j s k e k n j i ž n i c e » M i r a n a J a r c a « B o g o K o m e l j . Z a n j i m je p o d a l k r a t k o k a r a k t e r i s t i k o r a z s t a v l j a j o č i h u m e t n i k o v p ro fesor E r ž e n . V l a d i m i r j a L a m u t a i n n j e g o v a d e l a pozna jo N o v o m e š č a n i i e i z več.ih razs t av i n n a š e g a k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a , p r v j č

M o l e B o g d a n Borčič . . O r a z s t a v l j e n i h o l j i h ,

g v a š i h , l i t o g r a f i j a h i n a k v a r e l i h bomo v e č p o r o č a l i v p r i h o d n j i š t e v i l k i ; o p o z a r j a m o n a obisk z a n i m i v e r az s t ave n a š e š o l e , d e l o v n e k o l e k t i v e , d r u š t v a In o h č i n s t v o . d a se seznan i z n s t v a r j a n j e m v r o v o m m e s t n ž i v e č i h s l i k a r j e v .

Mi brucmaior, damo veideti... 9f »2e gredo I!« K l i c i s redn ješo lcev , ki so ob vo

galih u l ic zaž iga l i benga l i čn i ogenj, zvoki polov i č n e g a orkestra na pihala , boben nepogreš l j ive-

fa, v rdeče sukno ob lečenega P o t o č a r j a , in pe-etanje konj j ih je napovedalo novomeške bruce in njinovo krvavo rihto — visoko »Zeleno ca r s tvo« v č rn i koč i j i . Za bobnarjem je jahal visoko vzravnani brucmajor v vsej svoji k r u t i ve l ič in i , opasan z b r idko sabljo in spremljan po zvestih s t r aža r j i h Zeleno carstvo v f rak ih , len-tah in c i l i n d r i h jc sledilo v pr imerni razdal j i in se pr ik lan ja lo na levo in desno nestrpno č a k a j o č e m u o b č i n s t v u . Pred h i šno š tev i lko 19 na Cesti Komandanta Staneta se je Zeleno carstvo seveda moralo ustaviti in pozdravi t i oče ta Pera ter njegove tolste sodčke , medtem pa je v spošt l j iv i odmaknjenosti č a k a l o na dveh vozeh, s k a k r š n i m i vozi sicer mestna vr tnar i ja gnoj na svoje nj ive, krvavo-zeleno neumno, s m r d e č e brucovsko »one«, da »e bo smelo pokazati na Glavnem t rga s svoj imi s t ek len ič i cami mleka in dudami . Stare bajte in k roka r j i , k i so spremljal i svoje nače l -stvo na slavnem prvem povojnem pohodu skozi n a š e mesto, si niso mogli ka j , da od časa do časa ne b i glasno iz raža l i svojega mnenja o smradu, k i se je v i l na repu sprevoda. Č e p r a v so b ruc i še tako nagibal i s t ek len ič ice z nedolž n im mlekom, smradu kar ni hotelo b i t i manj . . .

P red mestno pekarijo se je dolga kolona ustav i l a . O b svitu bakel je brucmajor razglas i l N o -v o m e š č a n o m . da velikega smradu v mestn ni k r i va slaba kanal izac i ja in še s labša mestna voda, p a č pa nes reča , k i jo vozijo ta večer s seboj — brucovske onć , k i pa se zaradi embrionalnega stanja svojih aparatov za mis l i te sramote žal še ne zaveda . . . Zeleno carstvo se je po š t u d e n -tovskih navadah z burkavostjo dotakni lo mestnega gospodarstva in dalo mestnim očetom več »dobrin« nasvetov, kako bi odpomogli tej in oni nadlogi , predvsem seveda smradu in javnim komunaln im v p r a š a n j e m , potlej pa kreni lo s svoj i m č lovešk im materialom na zadnjih vozeh v Kandi jo . Uvod v prvo povojno brucovanje je b i l s tem zak l jučen , nadaljeval pa se je zvečer v Domu JLA t obredom sprejemanja brucov in brucul j v vrste krokarjev.

Spored veče rne priredi tve je b i l pester i n po svoje zan imiv , č e p r a v bi po mnenju mnogih nekaj neokusnih, spolzkih šal brez skrh i za celoten uč inek večera lahko odpadlo. Predstavi l nam je stare š t u d e n t o v s k e ob iča j e in navihanost. Po obredu se je razvi la prijetna zabava, n o v o m e š k a p o d r u ž n i c a rednih in izrednih š t u d e n t o v , č l anov Z S J , pa se je s celotno pr i redi tvi jo predstavila svojemu mestu z d r u ž a b n e p la t i .

O m e n i l i s m o že , d a j e spo red p r i r e d i t e v n a p o v e d a l v e č k a k o r s m o v p r e t e k l e m tednu v i d e l i i n s l i š a l i . T a k o je o d p a d e l napoved a n i k o n c e r t o r k e s t r a S K U D » D u š a n J e r e b « i n p e v s k e g a z b o r a ; S v o b o d a v B r š l j i n u ža l ni p r i r e d i l a napovedane a k a d e m i j e , p r i k r a j š a n a pa je b i l a t u d i za o t v o r i t e v k n j i ž n i c e , k e r je baje s k l e p m e r o d a j n i h bo l j n a k l o n j e n t r g o v i n i v z a d r u ž n e m d o m u ( č e p r a v t i č i t a p r a v z r a v e n d o m a še d v a t r g . l o k a l a ! ) kot k n j i ž n i c i , k i b i jo B r š l j i n n u j n o p o t r e b o v a l , d r u š t v o p a i m a zanjo že n a d 500 k n j i g . — O n e s p o r a z u m u o z i r . h l a d n i h o d n o s i h m e d .

M e t l i k a je eno i z m e d r e d k i h p o d e ž e l s k i h mest , k j e r so z a d n j a le ta l i t e r a r n i v e č e r i p o s t a l i s k o r a j t r a d i c i j a . T a k o s t a t u d i letos v P r e š e r n o v e m tednu , s k a t e r i m je t ok ra t s o v p a d e l t u d i T e d e n s l o v e n s k e k n j i g e , metl i š k a L j u d s k a u n i v e r z a i n k n j i ž e v n a g r u p a t u k a j š n j e g a g a r n i z o n a J L A o r g a n i z i r a l a s k u pen l i t e r a r n i v e č e r . N a tem v e č e r u , k i je b i l 6. f e b r u a r j a v n o v i k i n o d v o r a n i , je p r i š lo v i d n o do i z r a z a b r a t s t v o n a š i h n a r o d o v , saj so p red š t e v i l n i m i p o s l u š a l c i n a s t o p i l i t r i j e S r b i , d v a S l o v e n c a i n en H r v a t o z i r Č r n o g o r e c

P o b u d a z a t a s k u p n i nas top je p r a v z a p r a v p r i š l a od k n j i ž e v n e g r u p e m e t l i š k e g a voj a š k e g a g a r n i z o n a , k i letos p o s r e č e n o z d r u ž u j e neka j l i t e r a t o v , k i t M e t l i k i s l u ž i j o svo j rok . T a k o je med n j i m i go tovo naj u s p e š n e j š i Milan Rulatović. n o v i n a r i n k n j i ž e v n i k iz B e o g r a d a , k i se z l e p o s l o v j e m b a v i že neka j let i n je. o b j a v i l že v e č n o v e l , i zda l l . 1951 o b š i r e n r o m a n » L a s t i n i m t ra g o m « , i n i m a sedaj v t i s k u novo z b i r k o n o v e l . Iz B e o g r a d a je t u d i Vnjitlav Mlada-novic, k i s i c e r na u n i v e r z i š t n d i r a j u ž n o -s l o v n n s k o k n j i ž e v n o s t . N j e g o v o l i t e r a r n o delo obsega p e s m i , nove le i n f i l m s k e s cena r i j e . B e o g r a j č a n pa je p r a v t ako t u d i Djnrdje Senadavic. k i je b i l med n a s t o p a j o č i m i na j m l a j š i , sa j je k o m a j z a p u s t i l s r e d n j e š o l s k e

k l o p i . P i š e p e s m i i n zadnje č a ^ e t u d i d r o b no prozo . K r a j š a d r a m s k a de l a , n o r e l e i n č r t i c e pa l j u b i Zvonko Staubrinner. doma iz F l e r c e g n o v e g a .

O d S l o v e n c e v s ta n a s t o p i l a č l a n a D r u š t v a s l o v e n s k i h k n j i ž e v n i k o v Joie Dular j n Severin Sitli. m e d t e m ko je b i : t r e t j i na j av l j e n i , B e l o k r a n j e c Lo j ze K r a k a r žal z a d r ž a n .

N a s t o p a j o č i so b r a i i o d l o m k e i z s v o j e proze o z i r . p e s m i . 2*1, d a B u l a t o v i č e v o za n i m i v o p o g l a v j e l j n j e g o v e g a r o m a n a med p o s l u š a l c i n i n a š i o p r a v e g a o d m e v a , k e r je a v t o r b r a l p r e t i ho i n mnogo p r e h i t r o ter je v č a s i h k a r p o ž i r a l besede. Se š i b k e j š i j e b i l v s v o j e m p o d a j a n j u M l a d e n o v i o . k i j e b r a l od lomek iz p o v e s t i » S j e c a n j a nn drugam. Prece j b o l j š i p a je b i l S t a u b r i n g e r . k i j e n a v z o č e p r i t e g n i l s p s i h o l o š k o z a n i m i v o p i sano , č e p r a v z a v o l j o d o l ž i n e n e k o l i k o u t r u -j a j o č o prozo » D o l a z i n o v i ž i v o t « . N e n a d o v i č se je p r e d s t a v i l z eno s amo pesmi j o .

P e s m i je b r a l t u d i S e v e r i n R a l i , p e s m i i n p rozo p a J o ž e D u l a r , k i sta h i l a oba od nav z o č i h d e l e ž n a lepega p r i z n a n j a , k a k o r t u d i vs i o s t a l i k n j i ž e v n i k i . N a m e s t o o d s o t n e g a K r a k a r i a je n jegove pesmi o b č u t e n o pre-h r a l a J e l k a P o ž e k o v a .

D v o r a n a je b i l a po lno za-sedena; š t e v i l n o z a s t o p a n i p a so b i l i z l a s t i o f i c i r j i i n v o j a k i t u k a j š n j e g a g a r n i z o n a .

L a d o L a m u t : o t o č e c (ol je)

o b e m a n o v o m e š k i m a o r k e s t r o m a se v m e s t u že d a l j č a s a m a r s i k a j š u š l j a ( k a r p r a v gotovo n i v k o r i s t ne obeh o r k e s t r o v i n ne v č a * t š u š l j a č e m ! ) In je t u d i o d p o v e d a n i nas top o r k e s t r a S K U D ver je tno p o v e z a n s s e d a n j i m s t a n j e