DOLOČITEV NARAVNIH POPLAVNIH OBMO ČIJ … · 2015. 12. 1. · dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ - 70 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI – NUV 2015-2021 26. MIŠIČEV

dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ

- 70 - STRATEGIJA UPRAVLJANJAZ VODAMI – NUV 2015-2021

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015

dr. Aleš BIZJAK* Blažo ĐUROVIĆ* Mojca STELE JEGLIČ*

DOLOČITEV NARAVNIH POPLAVNIH OBMOČIJ (POMEMBNEJŠIH OBMOČIJ POPLAVNE NEVARNOSTI)

POVZETEK

Pomembnejša območja poplavne nevarnosti so del območij poplavljanja, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode razlije in tudi zadrži, kar lahko zmanjša škodne posledice dolvodno. Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja). Določitev območij je utemeljena tudi z obema relevantnima podzakonskima aktoma, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za kartiranje. Pomen območij je prav tako poudarjen v evropskih dokumentih v zvezi z naravnimi ukrepi zadrževanja voda, zeleni infrastrukturi in doseganjem sinergije ukrepov poplavne in vodne direktive. Osnovni namen izdelave strokovne podlage je podpora vodnemu načrtovanju na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij v načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti 2015-2021. Izbrana metoda dela, ki temelji na konceptu, že uporabljenem pri določitvi območij pomembnega vpliva poplav (IzVRS, 2012), je večkriterijsko vrednotenje za podporo odločanju s pomočjo izdelave 17 rastrskih prostorskih modelov primernosti z velikostjo kvadratne mrežne celice 10m. Obravnavanih je šest dejavnikov, ki povečujejo stopnjo primernosti ali jo zmanjšujejo. Za posamezen dejavnik so bili izbrani ustrezni kazalniki stopnje primernosti ter njihove normirane vrednosti. Poleg dejavnikov so bile izbrane tudi štiri prostorske omejitve, primernost na ravni posamezne mrežne celice pa se je izračunavala po enačbi, ki povezuje primernost z dejavniki, utežmi dejavnikov in omejitvami. Rezultat modela predstavlja razvrstitev poplavnih območij v pet razredov primernosti in na tej podlagi tudi razvrstitev po mejah podrobnejše namenske rabe prostora občin v tri razrede primernosti. Izdelani podatkovni sloji so namenjeni uporabi na ravni merila 1:50.000. Na podlagi rezultatov modela primernosti, podatkov posodobljene opozorilne karte poplav in integralne karte poplavne nevarnosti, katastra stavb, podrobnejše namenske rabe prostora občin in digitalnih ortofoto posnetkov, je bilo ročno določenih in karakteriziranih 218 pomembnejših območij poplavne nevarnosti v Sloveniji. Strokovna podlaga predstavlja prispevek k doseganju ciljev poplavne direktive. Ključne besede: pomembnejša območja poplavne nevarnosti, naravna poplavna območja, razlivno območje visokih voda, poplavna ravnica, poplavna območja, primernost, poplavna nevarnost

1. IZHODIŠČA

Pravna in strokovna izhodišča za določitev naravnih poplavnih območij so: Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23. oktobra 2007 o oceni in

obvladovanju poplavne ogroženosti (člen 7.3 – pri načrtovanju upoštevati območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale)

Okvirni program izvajanja poplavne direktive (2007/60/EC) v Republiki Sloveniji 2010-2015 EU policy document on Natural water retention measures (WFD CIS WG PoM, 2014) Green Infrastructure (GI) — Enhancing Europe’s Natural Capital (Sporočilo Komisije EU

COM/2013/0249 final) Links between the Floods Directive (FD 2007/60/EC) and Water Framework Directive (WFD

2000/60/EC), Resource document, Technical Report - 2014 – 078 (EU, 2014)

* dr. Aleš BIZJAK, univ. dipl. inž. kraj. arh., ∗ Blažo ĐUROVIĆ, univ. dipl. inž. grad., ∗ Mojca STELE JEGLIČ, univ. dipl. inž. grad., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova ul. 28c, 1000 Ljubljana




Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) - poplavna območja (zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča)

Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010) - naravna poplavna območja

Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007) - pomembnejša območja poplavne nevarnosti

Predhodna ocena poplavne ogroženosti 2009-2012 – pretekli dogodki in opozorilna karta poplav, določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji

Kartiranje poplavne nevarnosti in ogroženosti 2011-2015 – integralne karte poplavne nevarnosti, karte poplavne ogroženosti

V dokumentu Pregled pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (MOP RS, september 2014) je poudarjen pomen naravnih retencijskih območij pri zmanjševanju poplavne ogroženosti in nujnost njihove določitve s ciljem ohranitve in povečanja prostora, namenjenega poplavnim procesom. Za pripravo načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti je bilo nujno izdelati strokovno podlago za upoštevanje vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja), z ukrepoma U1 – Določevanje in posodabljanje poplavnih območij in U6 - Ohranitev in obnovitev obstoječih zadrževalnih površin in koridorjev poplavnih voda. Strokovna podlaga predstavlja tudi prispevek poplavne direktive k doseganju ciljev vodne politike in ciljev drugih sektorskih politik (narava-biodiverziteta, kmetijstvo, gozdarstvo, prostorski razvoj, prilagajanje podnebnim spremembam, zelena infrastruktura itd.), saj ima naravno zadrževanje voda lahko sinergijske učinke na: izboljšanje stanja voda zaradi zmanjšanja učinka razpršenih onesnaženj, izboljšanje hidromorfoloških razmer, zmanjšanje učinka pogostih poplav, povečanje razpoložljivosti voda zaradi zadrževanja.

Osnovni namen je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega naravnim poplavnim procesom s pomočjo administrativnega zavarovanja naravnih poplavnih območij v 17 mini načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti 2015-2021. Cilj izdelave strokovne podlage je bila določitev pomembnejših območij poplavne nevarnosti, naravnih poplavnih območij oz. poplavnih območij v skladu z določbami 86(1). člena ZV-1 po zgledu na varovana območja drugih sektorskih politik. Zavarovanje območij bi se lahko izvedlo z ukrepom prilagoditve namenske rabe prostora občin poplavnemu režimu – sprememba namembnosti rabe zemljišč v območja voda (za razlivna območja), odkupi vodnih in priobalnih zemljišč (za razlivne koridorje). v okviru priprave strokovne podlage je bil izdelan opis značilnosti 17 porečij in povodij (hidrološke, geološke, geomorfološke, topološke, itd.), prostorski model primernosti za podporo odločanju na ravni merila 1:50.000, okvirna določitev pomembnejših območij na podlagi njihovih značilnosti.

2. ZASNOVA IN METODA DELA

Najpomembnejša razlivna območja se nahajajo na območjih poplavnega nevarnostnega potenciala z malo ogroženci oz. brez njih in kjer se njihov vnos ne načrtuje (zlasti poplavni gozdovi-logi in ekstenzivni travniki) (slika 2-1).




Slika 2-1: Zasnova določitve pomembnejših območij poplavne nevarnosti (IzVRS, 2012). Izbrana metoda dela je večkriterijsko vrednotenje poplavnih območij za podporo odločanju pri določitvi ključnih razlivnih območij na 17 porečjih in povodjih NZPO s pomočjo izdelave 17 rastrskih prostorskih modelov primernosti z velikostjo kvadratne mrežne celice 10m. Na sliki 2-2 je prikazan model razvrščanja.

DEJAVNIKI + UTEŽI [0,1]

OMEJITVE (0 ali 1)

PRIMERNOST S=∑(F*w)*∏(C) (5 razredov primernosti)

+

podrobnejša namenska raba prostora občin

PRIMERNOST po mejah pNRP (3 razredi primernosti) Slika 2-2: Model razvrstitve poplavnih območij. Modeliranje je potekalo po naslednjih korakih:

1. Izbira cilja; izbira testnega porečja; določitev dejavnikov F, uteži in omejitev.

psihološko-sociološki parametri - družbena vrednost - zavedanje možnih škodnih posledic - zaznava nevarnosti - obveščenost in ozaveščenost

ekonomski parametri - tržna vrednost - zavarovanost - dobičkonosnost - čas odprave škod oz. obnove

statistično-fizikalni parametri- verjetnost nastopa - jakost dogodka - trajanje nevarnosti

NNEEVVAARRNNOOSSTTNNII

PPOOTTEENNCCIIAALL nnaarraavvnniihh ppoojjaavvoovv

ŠŠKKOODDNNII PPOOTTEENNCCIIAALL ggrraaddnniikkoovv pprroossttoorraa

TTVVEEGGAANNOOSSTT

TTVVEEGGAANNOOSSTT

statistično-fizikalni parametri- izpostavljenost - razsežnost - prostorska razporeditev - ranljivost oz. odpornost

OOGGRROOŽŽEENNOOSSTT ggrraaddnniikkoovv pprroossttoorraa




2. Izbire primernih podatkov (dostopnih in homogenih na državni ravni!) za oceno dosega območij poplavljanja, dejavnikov primernosti in prostorskih omejitev.

3. Pridobitev, analiza in priprava podatkov ter ocene primernosti atributov; priprava rastrskih podatkovnih slojev; standardizacija oz. normalizacija spremenljivk.

4. Vektorske in rastrske prostorske analize, izračun indeksa primernosti. 5. Razvrščanje in generalizacija. 6. Verifikacija rezultatov glede na podrobnejšo namensko rabo prostora občin in načrtovane ureditve

na porečju. 7. Prilagoditev metode dela, uporabljenih podatkov in uteži. Razvrščanje je izdelano na podlagi podatkov Opozorilne karte poplave (raven merila 1:50.000 z bolj ali manj homogeno pokritostjo obravnavanih porečij), zato so rezultati primerni za uporabo na ravni merila 1:50.000. V kolikor bi bila pokritost poplavnih območij s podatki integralne karte poplavne nevarnosti zadostna, bi natančnost rezultatov lahko dosegla tudi raven merila 1:5.000.

3. DEJAVNIKI IN OMEJITVE

Obravnavanih je bilo šest dejavnikov, ki povečujejo stopnjo primernosti ali jo zmanjšujejo. Za posamezen dejavnik so bili izbrani ustrezni kazalniki stopnje primernosti in njihove normirane vrednosti, kjer je to bilo mogoče. 1. Območja poplavljanja Sloj: Ovojnica dosegov pogostih, zelo redkih in redkih poplav in razširjenih odsekov, ki poplavljajo

(Opozorilna karta poplav, IzVRS, 2014), združena z dosegi Q500 (Integralna karta poplavne nevarnosti, IzVRS, maj 2015)

2. Raba zemljišč Sloj: Dejanska raba zemljišč (MKGP, 2015) 3. Prilagojenost habitatov – izbrano na podlagi relevantnih varstvenih ciljev PUN2014-2020, ki

obravnavajo tudi hidromorfološke značilnosti Sloj: Cone habitatov vrst in habitatnih tipov (ZRSVN, 2015) 4. Mokrišča Sloj: Inventarizacija mokrišč v Sloveniji (VGI, 2000), raven merila 1:25000 5. Hidromorfološke značilnosti vodotokov – pomembnost ohranitve naravnih vodotokov tudi s

pomočjo ohranitve razlivnih območij visokih voda Sloj: EMK (IzVRS, 1999), razvodnice (IzVRS, 2007), referenčni odseki (IzVRS, 2014) 6. Pozidanost in poseljenost Sloj: centroidi katastra stavb, centralni register prebivalstva, RPE E-HIS, dejanska raba zemljišč

(kategorija 3000)

Na porečju Savinje so bila testirana utežna razmerja med posameznimi dejavniki, ki so pozneje uporabljena tudi na preostalih 16 porečjih in povodjih:

+ Poplavnost 1,0 + Mokrišča 0,3 (kakovost in starost sloja) + Habitati 0,05 (subjektivnost ocene; glej utež za 1100-njiva) + Hidromorfološke značilnosti (vzročna povezanost) 0,15

‐ Pozidanost in poseljenost 1,0 ‐ Raba zemljišč brez pozidave 0,5

Izbira uteži temelji na predpostavki uravnoteženja situacije oz. določitvi nulte vrednosti, ko se na istem mestu nahaja kombinacija prostorskih rab, ki povečujejo primernost poplavnih območij in rab, ki to primernost zmanjšujejo:




+ poplavnost + naravne danosti (mokrišča, habitati, hidromorfologija) - pozidanost in poseljenost - vrednost nepozidanih zemljišč = +1 + 0,5 -1 - 0,5 = 0 Poleg dejavnikov so bile izbrane tudi naslednje štiri omejitve:

1. Gospodarske dejavnosti Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih območij – gospodarske dejavnosti (IzVRS, 2012)

2. Kulturna dediščina Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih območij – kulturna dediščina (IzVRS, 2012)

3. Občutljivi objekti Sloj: razvrstitev poplavno ogroženih območij – občutljivi objekti (IzVRS, 2012)

4. Okolje – IPPC in SEVESO zavezanci Sloj: IPPC in SEVESO zavezanci (ARSO, 2015)

4. IZRAČUN PRIMERNOSTI IN REZULTATI PROSTORSKIH ANALIZ

4.1 RAZVRSTITEV POPLAVNIH OBMOČIJ V 5 RAZREDOV PRIMERNOSTI

Primernost na ravni posamezne mrežne celice dimenzije 10 m se je izračunala po naslednji enačbi: S = ∑(dejavniki*uteži dejavnikov) * ∏(omejitve) = (omejitev1*omejitev2*…)*dejavnik1*utež_dejavnika1 + (omejitev1*omejitev2*…)*dejavnik2*utež_dejavnika2 + … (omejitevN*omejitevN*…)*dejavnikN*utež_dejavnikaN Poplavna območja so bila razvrščena v 5 razredov primernosti z naslednjo okvirno strukturo rabe zemljišč: R1 [vodnata in odprta zemljišča z malo vegetacije; mokrišča; naravni vodotoki; zelo malo pozidana zemljišča] R2 [zemljišča z nižjim katastrskim dohodkom G-S – gozd, log, travnik, zaraščena zemljišča; mokrišča; prilagojeni habitati; malo pozidana zemljišča] R3 [zemljišča z višjim katastrskim dohodkom G-N – gozd, travnik, njiva; pozidano] R4 [zemljišča najvišjega katastrskega dohodka S – sadovnjak, vinograd; večja gostota poselitve in pozidave ter pozidana zemljišča] R5 [zemljišča z gosto pozidavo in poselitvijo; poplavno ogrožena območja – gospodarske dejavnosti, kulturna dediščina, okolje, občutljivi objekti] Za uporabo v funkciji pomembnejših območij poplavne nevarnosti so najbolj primerna zemljišča razredov 1, 2 in 3 (travniki, njive, gozd), ponekod v omejenem obsegu pa tudi razreda 4 (najbolj vredna zemljišča, pozidana zemljišča).

4.2 RAZVRSTITEV POPLAVNIH OBMOČIJ PO MEJAH PNRP V 3 RAZREDE PRIMERNOSTI

Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora določa na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) priloga 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07). Podatki o rabi prostora posameznih občin so bili pridobljeni z internega spletnega mesta http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno/, kjer so vsebine občinskih prostorskih načrtov razvrščene v naslednje rubrike: osnutek-smernice, dopolnjen osnutek,




predlog – mnenje, predlog - sklep o ugotovitvi usklajenosti, veljavni OPN. Nekateri manjkajoči podatki so pridobljeni neposredno od občin, v celoti pa manjkajo podatki štirih občin (Kranjska Gora, Velenje, Šmartno ob Paki in Bistrica ob Sotli). Podrobnejša namenska raba prostora je razvrščena v tri kategorije (preglednica 4-1). Preglednica 4-1: Kategorije podrobnejše namenske rabe prostora občin. I

V, VC, VI, VM; G; K, K2; OO Območja voda; območja gozdnih zemljišč; območja kmetijskih zemljišč (druga kmetijska zemljišča); ostala območja drugih zemljišč

II

K1 Najboljša kmetijska zemljišča

III

Območja stavbnih zemljišč; območja drugih zemljišč (razen ostalih območij); Manjkajoči podatkovni zapisi

Podatki pNRP so uporabljeni pri določitvi pomembnejših razlivnih območij v skladu s kriteriji (preglednica 4-2). Preglednica 4-2: Matrika določitve končnega razreda primernosti. Model_5R pNRP_3kat RO_3R 1 I Razlivno območje 1 2 I Razlivno območje 1 1, 2 0 (ni podatka o pNRP občine) Razlivno območje 1 1 II Razlivno območje 2 2 II Razlivno območje 2 3 I, II Razlivno območje 2 4 I, II Razlivno območje 2 3, 4 0 (ni podatka o pNRP občine) Razlivno območje 2 5 III Ogroženo območje 3 5 0 (ni podatka o pNRP občine) Ogroženo območje 3

Ostale kombinacije Ogroženo območje 3 Za uporabo v funkciji pomembnejših območij poplavne nevarnosti so najbolj primerna zemljišča razredov 1 in 2, ponekod pogojno tudi zemljišča razreda 3.

5. DOLOČITEV POMEMBNEJŠIH OBMOČIJ POPLAVNE NEVARNOSTI

Na podlagi rezultatov iz prejšnjega poglavja, opozorilne karte poplav in integralne karte poplavne nevarnosti, katastra stavb, podrobnejše namenske rabe prostora občin in digitalnih ortofoto posnetkov DOF5 je bilo ročno zamejenih 218 pomembnejših razlivnih območij (tj. pomembnejših območij poplavne nevarnosti oz. naravnih poplavnih območij) na 17 porečjih/povodjih NZPO v Sloveniji (slika 5-1) in izračunane njihove karakteristike. Pri določitvi so upoštevana območja z manjšo poselitvijo, območja z večjo površino, območja rečnih koridorjev ter kraška polja. V kolikor je bilo mogoče, je bilo gorvodno od posameznega OPVP določeno vsaj eno primerno razlivno območje.




Slika 5-1: Pomembnejša območja poplavne nevarnosti na 17 porečjih/povodjih NZPO (218 območij). Na sliki 5-2 je prikazan primer rezultatov dela na porečju Ljubljanice, tj. razvrstitev poplavnih območij v tri razrede glede na primernost administrativnega zavarovanja v funkciji pomembnejših območij poplavne nevarnosti (naravnih poplavnih območij) ter meje pomembnejših razlivnih območij, ki v grobem obsegajo zelo primerna in primerna poplavna območja, redkeje tudi dele manj primernih območij. V splošnem velja, da na sliki prikazana manj primerna območja prostorsko ustrezajo tistim območjem, ki so bila v študiji IzVRS (2012) opredeljena kot poplavno ogrožena območja (1190 v Sloveniji), kar pomeni, da rezultati analize ustrezno dopolnjujejo splošni koncept analize tveganj (slika 2-1).




Slika 5-2: Karta razvrstitve poplavnih območij na porečju Ljubljanice. Izračunane karakteristike pomembnejših območij poplavne nevarnosti (deleži površin zemljišč v posameznih razredih primernosti in druge karakteristike) za porečje Ljubljanice se nahajajo v preglednici 5-1 Preglednica 5-1: Značilnosti pomembnejših območij poplavne nevarnosti na porečju Ljubljanice (deleži površin)




SKLEPI

Poplavna direktiva zavezuje k upoštevanju vidika območij, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale (naravna poplavna območja) in določitev območij je utemeljena v obeh relevantnih podzakonskih aktih, tj. uredbi o pripravi načrta in metodološkem pravilniku za kartiranje. Osnovni namen je ohranitev in povečanje prostora, namenjenega naravnim poplavnim procesom. Izbrana metoda dela temelji na konceptu, uporabljenem pri določitvi območij pomembnega vpliva poplav (IzVRS, 2012). Obravnavanih je šest dejavnikov, ki povečujejo stopnjo primernosti ali jo zmanjšujejo, poleg dejavnikov so bile izbrane tudi štiri prostorske omejitve. Rezultat dela predstavlja razvrstitev poplavnih območij v pet razredov primernosti in na podlagi tega tudi razvrstitev poplavnih območij po mejah pNRP v tri razrede primernosti, upoštevaje podatke o podrobnejši namenski rabi prostora občin. Izdelani podatkovni sloji so primerni za uporabo na ravni merila 1:50.000. Na podlagi rezultatov modela primernosti, podatkov opozorilne karte poplav (IzVRS, 2014) in integralne karte poplavne nevarnosti (IzVRS, 2015), katastra stavb, podrobnejše namenske rabe prostora občin in digitalnih ortofoto posnetkov je bilo ročno zamejenih 218 pomembnejših območij poplavne nevarnosti v Sloveniji in izračunane njihove karakteristike. Model razvrstitve bi bilo mogoče izboljšati z vpeljavo dodatnih spremenljivk ali njihovo izločitvijo, razširitvijo zaloge vrednosti spremenljivk oz. prirejanjem ustreznih uteži, umerjanjem modela s korekcijo uteži posameznih dejavnikov. Smiselno bi bilo izdelati tudi: 1. Razvrstitev območij na podlagi njihovih značilnosti in njihovo določitev na ravni merila 1:5.000. 2. Primerjavo z drugimi prostorskimi režimi (prostorskimi in sektorskimi omejitvami) in oceno

potencialnega hidrološkega učinka, na kar vplivajo: naklon terena in padec struge vodotoka (če voda na razlivnem območju zastaja, potem

so potrebni le manjši gradbeni posegi), velikost prispevnega območja do razlivnega območja, sQs, Q100, čas propagacije od razlivnega območja do OPVP, čas zakasnitve do razlivnega območja, velikost prispevnega območja med razlivnim območjem in OPVP (manjša vmesna

površina - manj negotovosti njenega prispevka k poplavnemu valu), dolžina struge vodotoka med razlivnim območjem in OPVP (manjša razdalja - boljša

kontrola izlivanja in krajši čas potovanja vala), kapaciteta razlivne površine (prostornina) in njeno vplivno območje.

3. Oceno potencialnega učinka na hidravlične razmere, primerjava območij npr. po metodi FEM (ocena vpliva na zmanjšanje ogroženosti dolvodno).

4. Preveriti možnosti aktivnih ukrepov za povečanje kapacitete zadrževanja visokih voda glede na razpoložljiv prostor, količino potrebnega materiala za nasip in potrebni volumen zadrževanja.

V prostorskih aktih je treba ključne razlivne površine visokih voda zavarovati pred vnosom škodnega potenciala ter preveriti možnosti aktivnih ukrepov za povečanje kapacitete zadrževanja visokih voda in vpliva na zmanjšanje ogroženosti dolvodno. Obstoječo stopnjo ogroženosti na nekaterih razlivnih območjih je treba dolgoročno zmanjševati z aktivnimi in pasivnimi ukrepi (prilagoditev objektov in načina življenja poplavni nevarnosti, premestitev škodnega potenciala itd.).

LITERATURA

IzVRS 2015. Preliminarna identifikacija ključnih razlivnih površin visokih voda na območju Slovenije. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/8, nosilec naloge: Mojca Stele Jeglič. Inštitut za vode Republike Slovenije, junij 2015. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2015.

IzVRS, 2012. Razvrstitev poplavno ogroženih območij in določitev območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/1.1, nosilec naloge: Blažo Đurović. Inštitut za vode Republike Slovenije, maj 2012. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2012; Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

IzVRS, 2014. Posodobitev integralne karte poplavne nevarnosti in integralne karte razredov poplavne nevarnosti za objavo v Atlasu okolja (60 novih HH študij) in izdelava integralne karte globin pri Q100. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/6, nosilec naloge: Mladen Ajdič. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014 (naloga se izvaja od leta 2012); Dostopno z: http://evode.arso.gov.si/direktive/FD_tabela.htm

IzVRS, 2014. Posodobitev Opozorilne karte poplav. Letno poročilo o delu na nalogi I/2/7, nosilec naloge: Darko Anzeljc. Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2014. Naročnik: MOP, program dela IzVRS za leto 2014

Documents

DOLOČITEV NARAVNIH POPLAVNIH OBMO ČIJ … · 2015. 12. 1. · dr. A. BIZJAK, B. ĐUROVIĆ, M. STELE JEGLIČ - 70 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI – NUV 2015-2021 26. MIŠIČEV