Dr. Marijanca Ajša Vižintin

Pedagoško-andragoški dnevi 2015Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogikoLjubljana, 29. 1. 2015

Evropa, 2. pol. 20. stoletja: priseljevanje Belgija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Portugalska

predvsem iz nekdanjih kolonij teh držav 50. in 60. leta 20. stoletja: Nemčija, Švica, Avstrija, Skandinavija,

iz Turčije, Grčije, nekdanje Jugoslavije (od 1968), Italije, Španije družinski člani 70. leta: naftna kriza, omejevanje izjemi: Nizozemska, Švedska – uradno večkulturni 90. leta, begunci, npr. Nizozemska: ljudje iz Iraka, Afganistana,

Irana, Somalije, Vietnama; Nemčija, ljudje iz nek. Jugoslavije Paul Scheffer: 60. leta 20. stol., št priseljencev, živečih v Evropski

ekonomski skupnosti: 3,3 milijona → 6,6 milijonov pred 1. svetovno vojno se je iz Evrope izselilo 45 milijonov ljudi

Slovenija v 2. pol. 20. stoletja dežela priseljevanja & odseljevanja število priseljencev je v letih 2000–2006 naraščalo (od

6185 do 15.041) med leti 2007 in 2009 se je ustalilo na okoli 30.000 po 2010: prepolovilo iz Bosne in Hercegovine (okoli 50 %), Kosova,

Makedonije, iz Srbije, Hrvaške in Črne gore (skupaj 80–90 %)

manj iz drugih držav (10–20 odstotkov) otroci priseljenci: združevanje družine

Medkulturna vzgoja, izobraževanjeMicheline Rey-von Allmen: 1. MVI: namenjena vsem prebivalcem 2. razvijati na vseh družbenih področjih (ne samo VIZ) 3. pomembno je izobraževanje učiteljev 4. medkulturnost: odnosi med & znotraj skupin 5. zahteva objektiven in znanstveni opis dinamične in

spreminjajoče se resničnosti VEČ-/MED-: medsebojno, vzajemno delovanje,

sodelovanje, soustvarjanje medkulturne družbe

Klara Skubic Ermenc → Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju

+ med načeli in cilji OŠ: načelo oblikovanja in širjenja nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti

+ bistveno povečano število skupnih ur (do 240) in obvezno strnjeno začetno obliko jezikovnega tečaja+ pravice do pouka maternega jezika in kulture ne kaže omejevati na mednarodne pogodbe + vseživljenjsko učenje, toda:- „Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da boSlovenija postajala večkulturna država“ (BK 2011: 45)

Model medkulturne vzgoje in izobraževanja

1. medkulturnost kot načelo

2. sistemska podpora 3. učitelji z razvijajočo se

medkulturno zmožnostjo 4. razvoj zavedanja o

večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih

5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli

6. sodelovanje s (starši) priseljenci

7. sodelovanje z lokalno skupnostjo

Najpogostejše napake (A. Portera) pomanjkanje jasnih konceptov (meta-, trans-, več-,

medkulturen, inter-, multi-) pomanjkanje znanja poudarjanje razlik: stereotipizacija, marginalizacija od otrok pričakujemo, da so ambasadorji svojih dežel učiteljevo prekomerno poistovetenje z otrokom

priseljencem (ksenofilija) M. Rey von Allmen: šola je del družbe; medkulturno

izobraževanje za vse prebivalce; znanstvene razprave

Tipično,tradicionalno

slovensko- vsak dan?

Medkulturnost po slovensko: kulinarika & folklora – bosanska kuhinja:

„Veliko več kot burek in kava“ (dr. J. Bogataj)

Preseganje predsodkov: skupaj s priseljenci, ne le govor o njih

INTELIGENTI, IZOBRAŽENI, DEJAVNIpriseljeni iz Bosne in Hercegovine & potomci:

- dr. Milena Mileva Blažić, PeF Lj- Amra Halilović, soavtorica Bosansko-slovenskega slovarja (2014)- učiteljica baleta Manjana Milostnik- Branko Đurić - Đuro- Mirsad Begić, Jakov Brdar- Denis Avdić- Faila Pašić Bišić- dr. Ahmed Pašić- pisatelji in pisateljice Ismet Bekrić, Josip

Osti, Senada Smajić- podjetniki, zdravniki itd. - vsi zaposleni plačujejo davke, prispevke

OSEBNE IZKUŠNJE!Dve domovini/Two Homelands2010/31, http://twohomelands.zrc-sazu.si/?c=2

Dejavnosti priseljencev

Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti (2014)

ur. Lidija Dimkovska 34 avtorjev v madžarskem, italijanskem, romskem,

slovaškem, makedonskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in angleškem

prevodi v slovenski jezik

Oddaja NaGlas, RTV SLO 1vsak drugi torek ob 14.25, http://4d.rtvslo.si/arhiv/naglas/174316527

Podobe Afrike, analiza učbenikov (zgodovina, geografija): IN-IN, M. Milharčič Hladnik, Max Shonhiva Zimani

Sodelovanje šole s (starši) priseljenci & (lokalno) skupnostjo druge OŠ krajevna skupnost prostovoljna društva DPM ljudska univerza splošna knjižnica društva priseljencev drugi priseljenci (več let v

Sloveniji) aktivni posamezniki

MIZŠ, Zavod RS za šolstvo raziskovalni inštituti,

fakultete organizacije, ki formalno

vplivajo na vključevanje priseljencev (Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje)

veleposlaništva projekti …

Zakaj sodelovati? izmenjava primere dobrih praks: učitelji se drug od drugega učijo

& skupaj iščejo rešitve za nove izzive prostovoljna društva: že sodelujejo s priseljenci & društvi splošne knjižnice: literarni večeri & življenjske zgodbe ljudske univerze: tečaji jezika okolja, izobraževanje odraslih fakultete in inštituti: projekti na temo medkulturnosti,

medkulturne vzgoje in izobraževanja ipd. - šolam priporočam, da se povežejo z njimi, preučijo in uporabljajo njihovo gradivo, ga uporabljajo in izboljšujejo in ustvarjajo novo gradivo

Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje -da učitelji na šoli razumejo, koliko časa, energije in finančnih sredstev porabijo novopriseljeni za urejanje dokumentacije – in jim po svojih najboljših močeh pri tem svetujejo.

Učimo se, razumemo, podpremo. veleposlaništva: knjižno gradivo v maternih jezikih otrok

priseljencev → obogatimo zbirko v šolski knjižnici priseljenci, ki so se priselili pred leti: na podlagi svojih izkušenj

pripomorejo k hitrejšemu, lažjemu vključevanju prevajanje lokalna priseljenska društva: nudijo priseljencem poleg možnosti

kulturnega delovanja, ohranjanja maternega jezika in izvornekulture, kvalitetnega preživljanja prostega časa tudi podporo privključevanju v družbo

učitelji maternih jezikov in kultur: skupne pripravemedkulturnih učnih ur in prireditev

konkretna podpora pri razvoju večjezičnosti - temelji namaternem jeziku, nadaljuje pa s z učenjem jezika okolja,sosedskih in tujih jezikov

Namesto zaključka: dva predloga za branje