Embed Size (px)
Citation preview
*P191A10113*
Sreda, 29. maj 2019
SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
NAVODILA ZA OCENJEVANJESLOVENŠČINA
Državni izpitni center
POKLICNA MATURA
© Državni izpitni centerVse pravice pridržane.
2 P1
91-A
101-
1-3
IZP
ITN
A P
OLA
1
Splo
šna
navo
dila
−
Kada
r kan
dida
t dop
olnj
uje
pove
d, m
ora
biti
odgo
vor v
sebi
nsko
, slo
vnič
no in
pra
vopi
sno
prav
ilen
(npr
. nal
. 1).
− Pr
i nal
ogah
, pri
kate
rih m
ora
kand
idat
pod
črta
ti, p
rečr
tati
ali o
bkro
žiti
odgo
vor,
upoš
teva
mo
prav
ilnos
t odg
ovor
a, tu
di č
e je
ozn
aka
drug
ačna
(npr
. nal
. 14
.2).
− Ka
dar p
ričak
ujem
o od
govo
r ali
reši
tev
v po
vedi
, lah
ko k
andi
dat d
obi t
očko
za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost l
e, č
e je
pov
ed p
omen
sko
ustre
zna
(npr
. nal
. 4).
− Pr
i nal
ogah
izbi
rneg
a tip
a la
hko
kand
idat
obk
roži
sam
o en
o čr
ko, č
e v
navo
dilih
ni d
oloč
eno
drug
ače.
Če
obkr
oži v
eč č
rk, s
e na
loga
točk
uje
z 0
točk
ami
(npr
. nal
. 11.
1).
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
1 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
p
robi
otik
ih in
pre
biot
ikih
č
reve
sni f
lori
b
akte
rijah
v n
ašem
čre
vesj
u
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
M
atja
ž R
avni
kar
en
a od
: K
vark
adab
ra v
kuh
inji:
zna
nstv
ene
razl
age
kuha
nja
in
preh
rane
K
vark
adab
ra v
kuh
inji
2
009
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
2 1
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
O
men
jeno
je p
ogla
vje.
V
čas
opis
u ni
pog
lavi
j. v
tem
pog
lavj
u b
esed
a po
glav
je
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
3 2
N
E
D
A
D
A
N
E
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
3 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
4 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
Č
reve
sna
flora
so
štev
ilne
bakt
erije
razl
ični
h vr
st v
pr
ebav
nem
trak
tu.
T
o je
več
milij
ard
bakt
erij
in d
rugi
h m
ikro
orga
nizm
ov, k
i na
selju
jejo
naš
e čr
eves
je.
Č
reve
sna
flora
so
bakt
erije
, ki n
am p
omag
ajo
pri r
azgr
adnj
i hr
ane
in v
zpod
buja
jo im
unsk
i sis
tem
. Vse
buje
dob
re in
sl
abe
bakt
erije
.
Č
reve
sna
flora
so
dobr
e ba
kter
ije,
ki s
e na
haja
jo v
naš
em p
reba
vnem
si
stem
u, p
omag
ajo
pri p
reba
vi.
1 za
vse
bins
ko u
stre
zno
reši
tev
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i Iz
odg
ovor
a m
ora
biti
razv
idno
, da
gre
za b
akte
rije
v čr
eves
ju/p
reba
vnem
trak
tu (n
e pa
kj
erko
li v
tele
su) o
z. ta
ke, k
i po
mag
ajo
pri r
azgr
adnj
i hra
ne.
Nep
ravi
len
odgo
vor j
e np
r. Č
reve
sna
flora
so
dobr
e in
sla
be b
akte
rije
ter
drug
i mik
roor
gani
zmi v
naš
em
tele
su.
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
5 2
po s
mis
lu, n
pr.:
S
»sl
abim
i« b
akte
rijam
i tek
muj
ejo
za h
rani
la. /
tekm
ovan
je
za h
rano
P
repr
ečuj
ejo
jim, d
a bi
se
pritr
dile
na
sten
e pr
ebav
nega
tra
kta.
/ pr
epre
čeva
nje
»sla
bim
« ba
kter
ijam
, da
bi s
e te
pr
itrdi
le n
a st
ene
preb
avne
ga tr
akta
Iz
loča
jo s
novi
, ki o
vira
jo n
jihov
o ra
st. /
izlo
čanj
e sn
ovi,
ki
ovira
jo ra
st »
slab
ih«
bakt
erij
O
vira
jo ra
st »
slab
ih«
bakt
erij.
3 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 2
prav
ilni r
ešitv
i = 1
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
6 3
2
1
2
2
1
1
2
1
8
prav
ilnih
reši
tev
= 3
7, 6
pra
viln
ih re
šite
v =
2 5,
4 p
ravi
lne
reši
tve
= 1
4 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
7 3
Ka
j so?
Za
kaj s
o po
trebn
i?
V ka
teri
hran
i se
naha
jajo
? po
sm
islu
, npr
., en
a od
: o
gljik
ovi h
idra
ti, k
i jih
člo
vek
ne m
ore
preb
aviti
o
gljik
ovi h
idra
ti, k
i jih
v
preb
avne
m tr
aktu
lahk
o ra
zgra
dijo
le b
akte
rije
h
rana
za
črev
esno
flor
o
po s
mis
lu, n
pr.:
s
o hr
ana
za č
reve
sno
floro
po
sm
islu
, npr
., en
a od
: v
neo
bdel
ani r
astli
nski
hra
ni
v
regr
atu,
čeb
uli,
česn
u,
ciko
riji,
topi
nam
burju
, ar
tičok
ah, b
eluš
ih
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
m
lečn
okis
linsk
e ba
kter
ije, k
i se
nas
elijo
v č
reve
sju
(ž
ivi)
(mik
ro)o
rgan
izm
i, ki
po
zitiv
no d
eluj
ejo
na z
drav
je
(gos
titel
ja)
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
d
obro
uči
nkuj
ejo
na z
drav
je
člov
eka
z
a ob
navl
janj
e čr
eves
ne
flore
u
godn
o vp
livaj
o na
pre
bavo
in
imun
ski s
iste
m
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
v
ferm
entir
anih
mle
čnih
iz
delk
ih
v
mle
čnih
izde
lkih
, kot
so
kisl
o m
leko
, sku
ta, s
ir v
pro
biot
ični
h jo
gurti
h,
kisl
em m
leku
, sku
ti, s
iru
6 pr
aviln
ih re
šite
v =
3 5,
4 p
ravi
lne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
Če
je k
andi
dat n
a vp
raša
nje
Kaj
so
(pre
biot
iki)?
odg
ovor
il np
r. hr
ana
za
črev
esno
flor
o, u
pošt
evam
o to
kot
pr
avile
n od
govo
r, ve
ndar
le, č
e ni
is
to o
dgov
oril
tudi
na
vpra
šanj
e Za
kaj s
o po
trebn
i (pr
ebio
tiki)?
. Č
e je
kan
dida
t v o
dgov
oru
na
vpra
šanj
e V
kat
eri h
rani
se
naha
jajo
? na
štev
al z
elen
javo
oz.
m
lečn
e iz
delk
e, z
a pr
avile
n od
govo
r up
ošte
vam
o vs
aj 3
vrs
te z
elen
jave
oz
. vsa
j 2 v
rsti
mle
čnih
izde
lkov
. Č
e je
kan
dida
t v o
dgov
oru
na
vpra
šanj
e V
kat
eri h
rani
se
naha
jajo
(p
robi
otik
i)? o
men
il tu
di
zdra
vila
/pra
ške/
tabl
ete,
odg
ovor
ni
prav
ilen.
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
8 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
P
rehr
ansk
i dod
atki
lahk
o v
zmer
nih
količ
inah
om
ogoč
ajo
tele
su, d
a do
bi v
se, k
ar p
otre
buje
. V p
reve
likih
kol
ičin
ah p
a la
hko
poru
šijo
ravn
oves
je v
tele
su in
nam
tako
ško
duje
jo.
Č
e už
ivam
o ra
znov
rstn
o in
zdr
avo
hran
o, p
rehr
ansk
i do
datk
i nis
o po
trebn
i. N
e, s
aj n
ekat
eri v
sebu
jejo
bar
vila
in d
odat
ke, k
i ško
duje
jo
naše
mu
zdra
vju.
M
islim
, da
je u
živa
nje
preh
rans
kih
doda
tkov
zdr
avo
pred
vsem
za
ljudi
, ki s
svo
jo p
rehr
ano
ne u
spej
o za
užiti
vs
eh p
otre
bnih
sno
vi, n
pr. z
a ve
gane
. D
a, s
aj k
repi
jo n
aše
telo
in n
am p
omag
ajo
osta
ti zd
ravi
.
1
za v
sebi
nsko
ust
rezn
o re
šite
v 1
za je
ziko
vno
prav
ilnos
t pov
edi
5 P1
91-A
101-
1-3
U
živa
nje
preh
rans
kih
doda
tkov
bla
gode
jno
učin
kuje
na
črev
esno
flor
o. T
udi s
ama
jih je
mlje
m, č
e im
am te
žave
s
preb
avo.
U
živa
nje
preh
rans
kih
dopo
lnil
je z
drav
o, š
e po
sebe
j pri
doje
nčki
h, p
ri ka
terih
se
črev
esna
flor
a še
le ra
zvija
. N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
9.1
2 2
2
3
, 4, 5
4
, 5
7,
6 p
ravi
lnih
reši
tev
= 2
5, 4
pra
viln
e re
šitv
e =
1
9.2
1 po
sm
islu
, npr
., en
a od
: Z
vpr
ašan
ji je
avt
or ž
elel
prit
egni
ti br
alca
. / v
zbud
iti
zani
man
je p
ri br
alcu
A
vtor
je z
vpr
ašan
ji v
prve
m o
dsta
vku
napo
veda
l po
dtem
e/vs
ebin
o be
sedi
la. /
nap
oved
pod
tem
V
praš
anja
nap
ovej
o, o
čem
bo
avto
r pis
al v
nad
alje
vanj
u/v
tem
pog
lavj
u.
V
praš
anja
nap
oved
ujej
o te
mo.
Sku
paj
3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
10
3 5
7
6
3
8
4
6
prav
ilnih
reši
tev
= 3
5, 4
pra
viln
e re
šitv
e =
2 3,
2 p
ravi
lni r
ešitv
i = 1
6 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
11.1
1
B
11
.2
2 A
2 za
pra
viln
o ob
krož
en o
dgov
or in
us
trezn
o ut
emel
jitev
1
za p
ravi
lno
obkr
ožen
odg
ovor
bre
z ut
emel
jitve
ali
z na
pačn
o ut
emel
jitvi
jo
Če
je k
andi
dat o
bkro
žil o
dgov
or B
, ne
dob
i toč
k.
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
B
esed
ilo je
dov
olj e
nost
avno
, da
je p
rimer
no z
a vs
e lju
di,
ne le
za
stro
kovn
jake
, ki s
e uk
varja
jo s
tem
pod
ročj
em. /
za
širš
i kro
g lju
di
A
vtor
je p
redm
etno
st p
reds
tavi
l stro
kovn
o, v
enda
r man
j na
tanč
no, k
ot b
i jo
v zn
anst
vene
m b
esed
ilu. /
stro
kovn
o,
vend
ar m
anj n
atan
čno
pred
stav
ljena
pre
dmet
nost
A
vtor
sku
ša n
ekat
ere
stro
kovn
e iz
raze
poe
nost
aviti
, npr
. pa
toge
ne o
z. »
slab
e« b
akte
rije.
/ po
enos
tavl
jeni
stro
kovn
i iz
razi
S
kupa
j 3
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
12
2 po
sm
islu
, npr
., en
a od
: L
atin
ske
bese
de s
o od
več,
ker
je b
esed
ilo n
amen
jeno
ši
ršem
u kr
ogu
ljudi
, več
ina
nasl
ovni
kov
pa ji
h ve
rjetn
o ne
po
zna.
B
esed
ilo je
razu
mljiv
o tu
di b
rez
njih
. L
atin
ske
bese
de n
iso
potre
bne,
so
pa d
odat
na in
form
acija
za
tist
e, k
i žel
ijo iz
vede
ti ve
č.
V
ečin
a br
alce
v be
sed
sice
r ne
razu
me,
a la
hko
iz
sobe
sedi
la u
goto
vijo
, kaj
pom
enijo
, zat
o se
mi z
dijo
po
vsem
prim
erne
. D
a, s
aj z
njim
i avt
or n
atan
čnej
e pr
edst
avi v
sebi
no.
1
za v
sebi
nsko
ust
rezn
o re
šite
v 1
za je
ziko
vno
prav
ilnos
t pov
edi
7 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
13.1
2
D
A
N
E
N
E
D
A
4
prav
ilne
reši
tve
= 2
3, 2
pra
viln
i reš
itvi =
1
13.2
1
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
N
e m
aram
/poz
nam
topi
nam
burja
. Z
man
jkal
o na
m je
topi
nam
burja
. S
kuha
la s
em ju
ho iz
topi
nam
burja
. U
živa
nje
topi
nam
burja
kre
pi n
aš im
unsk
i sis
tem
.
1
za s
mis
elno
in je
ziko
vno
prav
ilno
pove
d
Sku
paj
3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
14.1
1
C
14
.2
1 n
epre
bavl
jivi
p
reba
vnem
Če
je k
andi
dat p
odčr
tal v
eč k
ot d
ve
bese
di, n
e do
bi to
čke.
S
kupa
j 2
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
15
2 m
lečn
e č
ebul
no
b
eluš
ni
s
kutn
i
č
ebul
ovo
b
eluš
ev
s
kutin
4 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 3,
2 p
ravi
lni r
ešitv
i = 1
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
16.1
1
v
sed
anjik
u / s
edan
jik
16.2
1
B
16
.3
1 u
žije
mo
/ uži
ti z
auži
jem
o / z
auži
ti Ko
t pra
viln
e up
ošte
vam
o tu
di
odgo
vore
, v k
ater
ih je
kan
dida
t do
vršn
i gla
gol n
apis
al v
dru
gi o
sebi
al
i dru
gi č
asov
ni o
blik
i. S
kupa
j 3
8 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
17
2 T
akra
t je
črev
esna
slu
znic
a ob
čutlj
ivej
ša z
a ok
užbe
s
pato
geni
mi b
akte
rijam
i.
2 za
pov
ed b
rez
napa
k 1
za p
oved
z e
no n
apak
o U
pošt
evam
o tu
di n
a no
vo n
arej
ene
napa
ke.
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
18.1
1
ena
od:
p
rislo
vnod
oloč
ilni (
odvi
snik
) v
zroč
ni (o
dvis
nik)
18.2
3
B
akte
rije
črev
esne
flor
e vz
podb
ujaj
o im
unsk
i sis
tem
, zat
o so
za
telo
zel
o po
mem
bne.
1 za
pra
viln
o pr
etvo
rjeno
dvo
stav
čno
pove
d 1
za p
ravi
lno
pret
vorje
no e
nost
avčn
o po
ved
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost v
saj e
ne
prav
ilno
pret
vorje
ne p
oved
i Pr
i eno
stav
čni p
oved
i upo
štev
amo
tudi
spr
emen
jen
bese
dni r
ed.
B
akte
rije
črev
esne
flor
e so
za
telo
zel
o po
mem
bne
zara
di
vzpo
dbuj
anja
imun
skeg
a si
stem
a.
B
akte
rije
črev
esne
flor
e so
v te
lesu
ze
lo p
omem
bne
za v
zpod
buja
nje
imun
skeg
a si
stem
a.
Sku
paj
4
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
19.1
1
m
ikro
orga
nizm
i / n
a m
ikro
orga
nizm
e
19
.2
1 C
S
kupa
j 2
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
20
2 ta
ko im
enov
ani /
tako
imen
ovan
e B
4 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 3,
2 p
ravi
lni r
ešitv
i = 1
U
pošt
evam
o tu
di d
ruge
obl
ike
dele
žnik
a, n
pr. t
ako
imen
ovan
o.
o
ziro
ma
A
9 P1
91-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
21 Ustreznost besedilni vrsti
1 n
aslo
v be
sedi
lne
vrst
e / i
zrek
vab
ila
1 n
aved
ba s
poro
čeva
lca/
orga
niza
torja
(npr
. Sre
dnja
zd
ravs
tven
a in
kem
ijska
šol
a N
ovo
mes
to /
Nac
iona
lni
inšt
itut z
a ja
vno
zdra
vje)
1 n
ebes
edne
prv
ine
bese
dila
; npr
., vs
aj d
ve o
d:
− vi
dno
poud
arje
ni p
omem
bni p
odat
ki
− ra
zne
vrst
e in
vel
ikos
ti čr
k −
likov
ni e
lem
enti
− čl
enje
nost
bes
edila
2 pr
vini
= 1
točk
a
Vsebina
3 p
odat
ki o
dog
odku
: −
na k
ater
i dog
odek
vab
imo:
pre
dava
nje
Sanj
e Lo
nčar
z
nasl
ovom
Res
nice
in z
mot
e o
prob
iotik
ih
− kj
e bo
, npr
. v a
vli S
redn
je z
drav
stve
ne in
kem
ijske
šol
e N
ovo
mes
to
− kd
aj b
o, d
atum
in u
ra, n
pr. v
sre
do, 1
2. 6
. 201
9, o
b 17
.00
1 za
vsa
k po
date
k
2 o
koliš
čine
in p
otek
pre
dava
nja;
vsa
j dve
nav
edbi
od
npr.:
−
koga
vab
imo:
dija
ke, s
tarš
e, u
čite
lje
− ra
zlog
, npr
. skr
b za
zdr
avje
−
zani
miv
ost i
n ak
tual
nost
tem
e pr
edav
anja
−
vseb
ina
pred
avan
ja
− na
svet
i za
star
še, u
čite
lje, d
ijake
−
…
2 na
vedb
i = 2
točk
i 1
nave
dba
= 1
točk
a
Jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost
2 je
ziko
vna
prav
ilnos
t 2
napa
ki =
– 1
točk
a, d
o 0
točk
2
s
logo
vna
ustre
znos
t −
nata
nčno
st p
ri na
vaja
nju
poda
tkov
−
obve
ščev
alno
bes
edilo
−
brez
pon
avlja
nja
− en
ogov
orno
bes
edilo
bre
z pr
vin
urad
nega
pis
ma
(prim
eri
neus
trezn
osti:
nas
lov
spor
očev
alca
/nas
lovn
ika,
kra
j in
datu
m, p
ozdr
av, p
odpi
s sp
oroč
eval
ca …
) −
brez
pre
dsta
vlja
nja
spor
očev
alca
v u
vodu
bes
edila
(p
rimer
neu
stre
znos
ti: S
em d
ijak
...)
Za v
sako
vrs
to s
logo
vne
neus
trezn
osti
odšt
ejem
o 1
točk
o, d
o 0
točk
. Je
ziko
vno
prav
ilnos
t in
slog
ovno
ust
rezn
ost v
redn
otim
o sa
mo,
če
je
kand
idat
za
vseb
ino
dobi
l vsa
j 3 to
čke.
Sku
paj
12
Če
je k
andi
dat n
apis
al u
radn
o va
bilo
, ne
dobi
točk
za
ustr
ezno
st b
esed
ilni v
rsti
in z
a sl
og. Č
e je
nap
isal
bes
edilo
dru
ge b
esed
ilne
vrst
e, n
pr. o
bves
tilo,
se
nalo
ga o
vred
noti
z 0
točk
ami.
10 P191-A101-1-3
1. primer javnega vabila
Spoštovani dijaki, starši in učitelji!
Ali ste že slišali za prebiotike? Ali veste, v čem se razlikujejo od probiotikov? Ali je uživanje prebiotikov in probiotikov primerno za naše zdravje?
Če ne poznate odgovorov na ta vprašanja,
vas vabimo na predavanje SANJE LONČAR z naslovom
RESNICE IN ZMOTE O PROBIOTIKIH.
Vljudno vabljeni v sredo, 12. junija 2019, ob 17.00 v avlo šole.
2. primer javnega vabila
Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto
VABILO
Dijake, starše in učitelje vabimo, da se udeležite predavanja Sanje Lončar z naslovom
Resnice in zmote o probiotikih.
KJE? V telovadnici Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. KDAJ? V sredo, 19. 6. 2019, ob 16.30. ČEMU? Spoznali bomo, kako lahko bolje poskrbimo za svoje zdravje. Lepo vabljeni, da se nam pridružite!
11 P191-A101-1-3
3. primer javnega vabila
VABILO
Nacionalni inštitut za javno zdravje
vas vljudno vabi
na predavanje Sanje Lončar z naslovom Resnice in zmote o probiotikih.
Predavanje bo 12. septembra 2019 ob 18. uri v knjižnici Srednje zdravstvene in
kemijske šole Novo mesto. Vabimo dijake, starše in učitelje, da se nam pridružite. Izvedeli boste, kaj so slabe in kaj dobre bakterije, katera je njihova vloga v človeškem
telesu, s čim lahko vplivamo nanje in še veliko drugega.
Zdrava črevesna flora je ključ do zdravega življenja!
Vljudno vabljeni!
12
P191
-A10
1-1-
3
IZP
ITN
A P
OLA
2
1. V
oden
a in
terp
reta
cija
: Ciri
l Kos
mač
, Pot
v T
olm
in (o
dlom
ek),
Mla
d čl
ovek
mor
a sa
njat
i Pr
imer
i v m
oder
irane
m to
čkov
niku
so
ilust
rativ
ni –
v k
andi
dato
vi in
terp
reta
ciji
ocen
imo
kot u
stre
zne
vse
zapi
se, k
i nav
eden
im p
rimer
om u
stre
zajo
po
taks
onom
ski s
topn
ji za
htev
nost
i. PO
ZOR
: Pri
razl
agi p
robl
ema
(Raz
člem
ba in
razl
aga)
sta
dve
mož
nost
i:
– 1
. pog
led
na u
čenj
e in
žel
ja (2
točk
i), 2
. vzr
ok n
eure
snič
itve
(2 to
čki),
3. p
ovez
ava
pozn
ejše
ga ž
ivlje
nja
z m
lado
stno
žel
jo (2
točk
i);
– 1
. pog
led
na u
čenj
e (2
točk
i), 2
. žel
ja in
vzr
ok n
eure
snič
itve
(2 to
čki),
3. p
ovez
ava
pozn
ejše
ga ž
ivlje
nja
z m
lado
stno
žel
jo (2
točk
i).
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
Bese
dilo
je s
ubje
ktiv
no.
1 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a.
Odl
omek
je e
pski
. 2
Zvrs
t je
poim
enov
ana,
nav
eden
a je
tudi
zna
čiln
ost
zvrs
ti v
odlo
mku
. O
dlom
ek je
eps
ki, k
ot li
rska
prv
ina
se n
a ko
ncu
poja
vi iz
pove
d oč
etov
ega
razm
išlja
nja
in
obču
tja.
Povz
etek
odl
omka
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
4 0
Ni p
ovze
tka,
ni o
bnov
e.
1
Obn
ova
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
2 O
bnov
a od
lom
ka b
rez
vseb
insk
e na
pake
. Po
vzet
ek o
dlom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
Oče
gov
ori o
mla
dost
i. Ta
krat
se
je ž
elel
izob
raže
vati
in o
diti
od d
oma,
ven
dar s
e dr
ugi č
lani
dr
užin
e ni
so s
trinj
ali s
tem
. Mar
siče
sa s
e je
nau
čil s
am, m
lado
stna
žel
ja p
a se
mu
ni u
resn
ičila
. O
stal
je n
a km
etiji
in je
pol
eg k
meč
kih
opra
vlja
l še
drug
a de
la.
3 V
povz
etek
nis
o vk
ljuče
ni v
si g
lavn
i mot
ivi o
dlom
ka.
Oče
prip
oved
uje,
čes
a si
je ž
elel
in č
esa
se je
nau
čil,
ko je
bil
mla
d. P
ove,
da
se n
jego
ve ž
elje
ni
so u
resn
ičile
. Km
etov
al je
, im
el p
a je
še
razl
ične
slu
žbe.
4
Povz
etek
odl
omka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
V od
lom
ku o
če p
ripov
eduj
e si
nu o
svo
jih ž
elja
h in
uče
nju
v m
lado
sti.
Naj
prej
se
je u
čil s
lovn
ice,
po
tem
igra
nja
na k
lavi
r. N
ato
je č
akal
, da
bi p
osta
l voj
ak, v
enda
r se
to n
i zgo
dilo
. Klju
b dr
ugač
ni ž
elji
je z
ačel
km
etov
ati.
Kasn
eje
je o
prav
ljal š
e dr
uga
dela
. Svo
jo p
ripov
ed z
aklju
či z
m
islijo
o s
anja
h m
lade
ga č
love
ka.
13
P191
-A10
1-1-
3
Raz
laga
pro
blem
a: p
ogle
d na
uče
nje,
žel
ja (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. M
enil
je, d
a šo
la in
slo
vnic
a ne
pom
enita
nič
, žel
el p
a se
je re
šiti
stro
gega
oče
ta.
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Para
frazi
ran
je u
stre
zen
del o
dlom
ka.
Mis
lil je
, da
je u
čenj
e po
mem
bno.
Z n
jim je
žel
el s
prem
eniti
seb
e in
svo
je ž
ivlje
nje
v sv
etu.
Vse
je
nar
edil
za to
. Nje
gova
mla
dost
je b
ila p
olna
del
a in
uče
nja.
U
čenj
e se
mu
je z
delo
zel
o po
mem
bno,
zat
o je
naj
prej
pre
mle
l in
prep
isal
vso
slo
vnic
o, n
ato
pa s
e je
nau
čil o
rgla
nja,
ker
je ž
elel
odi
ti od
dom
a. D
a si
je la
hko
kupi
l kla
vir,
je š
el z
a de
lavc
a,
čepr
av je
ved
el, d
a bo
s te
m ra
zbur
il oč
eta.
Ves
elil
se je
voj
ašči
ne, k
er je
mis
lil, d
a bo
kot
voj
ak
lahk
o po
gled
al v
sve
t in
se č
esa
nauč
il.
2 R
azla
ga je
jasn
a, n
atan
čna.
O
če je
v m
lado
sti m
islil,
da
lahk
o uč
enje
člo
veku
spr
emen
i živ
ljenj
e. M
enil
je, d
a je
gla
sben
o zn
anje
upo
rabn
ejše
kot
zna
nje
slov
nice
, zat
o je
trdo
del
al, d
a si
je la
hko
kupi
l kla
vir.
Z uč
enje
m
je ž
elel
ure
snič
iti s
voje
san
je: o
diti
iz o
kolja
, v k
ater
em je
odr
ašča
l, in
se
še č
esa
nove
ga
nauč
iti. V
esel
il se
je c
elo
tega
, da
bo o
dšel
k v
ojak
om.
ALI
R
azla
ga p
robl
ema:
pog
led
na u
čenj
e (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. O
če s
e ni
mog
el u
čiti,
ker
je v
elik
o de
lal n
a km
etiji.
1
Raz
laga
je s
kopa
/pov
ršna
/nej
asna
. Pa
rafra
zira
n je
ust
reze
n de
l odl
omka
.
Vede
l je,
da
bo la
hko
sam
o z
učen
jem
kaj
dos
egel
. Slo
vnic
e se
je o
dlič
no n
auči
l, ve
ndar
mu
to
ni b
ilo d
ovol
j, za
to s
i je
kupi
l še
klav
ir.
Men
il je
, da
mu
bo k
oris
tilo
učen
je s
lovn
ice,
zat
o je
vso
pre
mle
l in
prep
isal
, nat
o pa
se
je n
auči
l or
glan
ja. K
er m
u oč
e ni
dal
den
arja
, je
šel z
a de
lavc
a in
si z
zas
lužk
om k
upil
klav
ir.
2 R
azla
ga je
jasn
a, n
atan
čna.
Pr
eprič
an je
bil,
da
sam
o br
anje
ni d
ovol
j in
da s
e je
treb
a ve
liko
učiti
, če
hoče
kaj
dos
eči.
Ugo
tovi
l je,
da
je z
nanj
e sl
ovni
ce, k
i jo
je p
o te
mel
jitem
uče
nju
zelo
dob
ro o
bvla
dal,
man
j ko
ristn
o ko
t gla
sben
o zn
anje
, zat
o se
je o
dloč
il, d
a bo
pos
tal o
rgan
ist i
n pe
vovo
dja.
14
P191
-A10
1-1-
3
Raz
laga
pro
blem
a: v
zrok
neu
resn
ičitv
e (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. To
, kar
je ž
elel
, se
ni z
godi
lo, k
er g
a ni
nih
če p
odpi
ral.
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Para
frazi
ran
je u
stre
zen
del o
dlom
ka.
Želja
se
mu
ni u
resn
ičila
zar
adi d
omač
ih ra
zmer
in d
ela
na k
met
iji, p
a tu
di z
arad
i krč
nih
žil,
ki
so m
u pr
epre
čile
, da
bi o
dšel
k v
ojak
om.
Čep
rav
je z
nal i
grat
i kla
vir,
je o
stal
dom
a in
čak
al, d
a po
jde
k vo
jako
m. V
enda
r ga
niso
vze
li za
radi
krč
nih
žil.
Zato
ni m
ogel
ure
snič
iti s
voje
žel
je, n
i mog
el p
ogle
dati
v sv
et in
se
česa
na
učiti
. 2
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Želja
se
mu
ni u
resn
ičila
, ker
ni i
mel
oče
tove
pod
pore
in k
er je
mor
al k
ljub
vsem
u, č
esar
se
je
nauč
il, o
stat
i na
kmet
iji; to
je b
ila n
jego
va u
soda
. Odh
od o
d do
ma
mu
je o
nem
ogoč
ila tu
di
tele
sna
hiba
, saj
zar
adi n
je n
i bil
spre
jet k
voj
akom
. Tak
o je
bila
spe
t izg
ublje
na m
ožno
st, d
a bi
od
šel v
sve
t.
ALI
R
azla
ga p
robl
ema:
žel
ja, v
zrok
neu
resn
ičitv
e (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. N
ajpr
ej je
žel
el p
osta
ti uč
itelj
slov
nice
, pot
em p
a gl
asbe
nik.
Nič
esar
od
tega
ni d
oseg
el, k
er je
im
el p
rem
alo
znan
ja.
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Para
frazi
ran
je u
stre
zen
del o
dlom
ka.
Žele
l je,
da
bi b
ilo n
jego
vo ž
ivlje
nje
drug
ačno
, ven
dar s
e to
ni z
godi
lo, k
er m
u je
bilo
uso
jeno
, da
bo
osta
l km
et.
Že
lel j
e, d
a bi
pog
leda
l v s
vet i
n se
čes
a na
učil.
Žel
ja s
e m
u ni
ure
snič
ila, k
er je
bil
pris
iljen
osta
ti do
ma.
Ni p
osta
l org
anis
t in
pevo
vodj
a, k
voj
akom
ga
niso
vze
li za
radi
krč
nih
žil.
2
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Uči
l se
je, k
er n
i hot
el o
stat
i dom
a in
km
etov
ati.
Opr
avlja
ti je
žel
el k
ak d
rug
pokl
ic. I
gran
ja
klav
irja
se je
nau
čil,
da b
i pos
tal p
evov
odja
in o
rgan
ist v
dru
gem
kra
ju. V
ojak
bi b
il, d
a bi
mu
spoz
nava
nje
svet
a pr
ines
lo v
eč z
nanj
a. Ž
elja
, da
bi s
e »r
ešil
vres
ja«,
se
mu
ni u
resn
ičila
, ker
ga
nis
o sp
reje
li k
voja
kom
, sic
er p
a je
sam
men
il, d
a m
u je
bilo
km
etov
anje
uso
jeno
.
15
P191
-A10
1-1-
3
Raz
laga
pro
blem
a: p
ovez
ava
pozn
ejše
ga ž
ivlje
nja
z m
lado
stno
žel
jo (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. Ko
je k
met
oval
, je
opus
til v
se s
anje
o d
ruga
čnem
živ
ljenj
u, n
ičes
ar v
eč s
i ni ž
elel
. 1
Raz
laga
je s
kopa
/pov
ršna
/nej
asna
. Pa
rafra
zira
n je
ust
reze
n de
l odl
omka
.
Kot k
met
je š
e ve
dno
sanj
al o
tem
, da
bi b
il ne
kaj v
eč. N
i hot
el b
iti s
amo
dom
a. Z
mer
aj z
nova
se
je u
čil.
Še v
edno
se
je ž
elel
nau
čiti
česa
nov
ega.
Ni d
olgo
zdr
žal d
oma.
Pos
tal j
e pi
smon
oša,
v n
ajem
je
vze
l maj
hno
gost
ilno,
odp
rl je
trgo
vino
, ker
je h
otel
nek
aj d
oseč
i, ne
kaj b
iti.
2 R
azla
ga je
jasn
a, n
atan
čna.
Po
tem
, ko
je z
ačel
km
etov
ati,
je š
e ve
dno
žele
l pos
tati
neka
j več
, zat
o ni
bil
le k
met
, am
pak
tudi
pi
smon
oša,
gos
tilnič
ar in
trgo
vec.
Tak
o je
vsa
j del
no iz
poln
jeva
l mla
dost
no ž
eljo
, da
bi č
im v
eč z
nal.
C
itira
na p
oved
/ ci
tiran
del
pov
edi (
Pred
stav
itev
dejs
tev
in s
tališ
č)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Cita
ta n
i. C
itat n
i sm
isel
no p
ovez
an z
razl
ago.
»H
otel
sem
reči
, da
nise
m s
amo
bral
.«
1 C
itat n
i nat
ančn
o v
skla
du z
razl
ago,
a je
sm
isel
no
pove
zan
z nj
o.
Nam
esto
cita
ta je
opi
san
prim
er.
»Upa
l sem
, da
bom
pog
leda
l v s
vet i
n se
čes
a na
učil.
« / »
Vid
iš, i
n zd
i se
mi,
da m
lad
člov
ek
mor
a sa
njat
i, pa
čep
rav
sanj
a sa
me
nem
ogoč
e, n
edos
eglji
ve s
tvar
i …«
2 C
itat j
e na
tanč
no v
skl
adu
z ra
zlag
o.
»Pa
nise
m d
olgo
vzd
ržal
dom
a.«
/ »N
ajpr
ej s
em š
el z
a pi
smon
ošo,
pot
em s
em v
zel v
naj
em
maj
hno
gost
ilno,
odp
rl se
m tr
govi
no …
« / »
… v
se s
em p
osku
sil …
« Po
vzet
ek u
goto
vite
v (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 Po
vzet
ka n
i. Po
vzet
ek s
e ne
nan
aša
na ra
zlag
o, a
mpa
k np
r. na
zu
nanj
e do
gaja
nje
v od
lom
ku (p
onov
ljen
je z
ačet
ni
povz
etek
).
2 Po
vzet
ek s
e na
naša
na
razl
ago.
O
če je
tore
j klju
b ne
izpo
lnje
ni m
lado
stni
žel
ji tu
di p
ozne
je, k
o je
km
etov
al, ž
elel
zna
ti in
del
ati
več,
kot
je p
otre
bno
za k
met
ovan
je. N
i ost
al s
amo
pri ž
elji,
dos
egljiv
e ci
lje je
ure
snič
il.
(0 to
čk a
li 2
točk
i, vm
esni
h to
čk n
i.)
16
P191
-A10
1-1-
3
Mne
nje
o oč
etov
em ra
zmiš
ljanj
u in
ravn
anju
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z
odlo
mko
m.
Raz
miš
ljanj
e in
ravn
anje
prip
oved
oval
čeve
ga o
četa
sta
nam
lahk
o zg
led.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, pom
anjk
ljivo,
ni r
azlo
ženo
. N
jego
vo z
agna
nost
, del
avno
st in
trdn
o vo
ljo o
bčud
ujem
, ne
vem
pa,
zak
aj s
e je
sra
mov
al s
vojih
sa
nj, s
aj je
zan
je n
ared
il vs
e. V
teh
stva
reh
ne v
idim
pov
ezav
e.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
Pr
i oče
tu, o
kat
erem
gov
ori o
dlom
ek, m
i je
najb
olj v
šeč
to, k
ako
se je
trud
il, d
a bi
dos
egel
svo
j ci
lj. O
nje
m n
i le
razm
išlja
l, za
nj je
nar
edil
vse,
kar
je la
hko.
Cen
im to
, da
mu
ni b
ilo te
žko
opra
vlja
ti fiz
ične
ga d
ela,
da
si je
lahk
o ku
pil k
lavi
r, in
zan
imiv
o se
mi z
di, d
a je
v v
ojaš
kem
ži
vlje
nju
vide
l pre
dvse
m p
rilož
nost
za
spoz
nava
nje
svet
a in
širj
enje
zna
nja.
Gle
de n
a nj
egov
e že
lje s
e m
i zdi
razu
mljiv
o, d
a ni
hot
el s
amo
kmet
ovat
i, ne
razu
mem
pa
njeg
ove
mis
li, d
a ni
ni
česa
r dos
egel
. Men
im, d
a je
v o
koliš
čina
h, v
kat
erih
je ž
ivel
, dos
egel
zel
o ve
liko.
Pr
esoj
a ur
esni
čeva
nja
želja
/san
j dan
ašnj
ih m
ladi
h (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 Pr
esoj
a ni
izra
žena
. Pr
esoj
a je
izra
žena
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
a
z od
lom
kom
.
Got
ovo
je m
ladi
m d
anes
vel
iko
lažj
e, k
er n
i več
tolik
o fiz
ične
ga d
ela.
1 Pr
esoj
a je
nej
asna
, ni r
azlo
žena
/nak
azan
a je
v
prim
eru
iz ž
ivlje
nja.
V
seda
njem
čas
u je
po
moj
e m
ladi
m la
žje
ures
niče
vati
želje
, ker
so
druž
bene
razm
ere
klju
b vs
em p
oman
jkljiv
ostim
bol
jše,
kot
so
bile
nek
oč. S
eved
a pa
to n
e ve
lja z
a vs
e. N
ekat
eri m
ladi
se
sre
čuje
jo z
vel
ikim
i tež
avam
i.
2 Pr
esoj
a je
jasn
a, ra
zlož
ena.
M
islim
, da
veči
na m
ladi
h da
nes
ures
niči
žel
je la
žje,
kot
so
jih m
ladi
v p
rete
klos
ti, tu
di z
ato,
ker
je
več
mož
nost
i izo
braž
evan
ja. M
nogi
m p
a ok
oliš
čine
nis
o na
klon
jene
. Nes
prej
emljiv
o se
mi z
di,
da je
ure
snič
itev
želja
mla
dega
člo
veka
bol
j pov
ezan
a s
prem
ožno
stjo
sta
ršev
kot
z n
jego
vim
i sp
osob
nost
mi.
Ne
zdi s
e m
i pra
v, d
a la
hko
nekd
o »v
ečno
« št
udira
, ker
mu
to o
mog
oča
dena
r, ki
ga
dob
iva
od d
oma,
nek
do d
rug
pa m
ora
tako
j po
sred
nji š
oli k
ljub
svoj
im s
poso
bnos
tim v
sl
užbo
, ker
sta
rši n
imaj
o de
narja
za
njeg
ov š
tudi
j. Pr
ipov
edov
alče
v oč
e je
klju
b ne
ures
niče
nim
sa
njam
trdi
l, da
mla
d čl
ovek
mor
a sa
njat
i, po
gost
o pa
vel
ja, d
a la
hko
neka
teri
mla
di lj
udje
sam
o sa
njaj
o o
boljš
em ž
ivlje
nju.
17
P191
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
pre
soje
s p
rimer
om iz
živ
ljenj
a (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališ
č)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Nav
eden
ni n
oben
prim
er.
Nav
eden
je p
rimer
, ki n
e ut
emel
juje
pre
soje
. D
ekle
ta d
elaj
o v
razn
ih lo
kalih
, fan
tje s
i naj
dejo
kak
o dr
ugo
zapo
slite
v.
1 Pr
imer
je s
amo
imen
ovan
/nak
azan
. Bo
gati
star
ši p
omag
ajo
hčer
am in
sin
ovom
dos
eči c
ilje, r
evni
nem
očno
gle
dajo
svo
je
razo
čara
ne o
troke
. Soc
ialn
e ra
zlik
e še
ved
no o
bsta
jajo
. 2
Prim
er je
opi
san.
N
avaj
am p
rimer
a dv
eh s
orod
niko
v. V
osn
ovni
in s
redn
ji šo
li st
a bi
la o
ba p
rece
j usp
ešna
, ved
no
sta
dose
gala
pra
v do
ber u
čni u
speh
. Bra
trane
c, k
i im
a bo
gate
sta
rše,
je š
el š
tudi
rat,
oče
mu
je
celo
kup
il st
anov
anje
v M
arib
oru.
Ses
tričn
a se
je p
o sr
ednj
i šol
i zač
asno
zap
oslila
pri
neke
m
zase
bnik
u. Š
tudi
rala
bo
ob d
elu,
sta
nova
la p
a pr
i sta
rših
v n
june
m m
ajhn
em s
tano
vanj
u. T
o ji
lahk
o po
nudi
ta, f
inan
čne
pom
oči z
a št
udij
pa n
e. K
er s
ta re
vna,
bo
mor
ala
njun
a hč
i po
mno
go
težj
i pot
i, ko
t hod
ijo m
ladi
iz b
ogat
ih d
ruži
n.
Logi
čna
člen
itev
(zgr
adba
) (Pr
edst
avite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
2 0
Bese
dilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.
1 Be
sedi
lo je
logi
čno
člen
jeno
, ni k
oher
entn
o.
Bese
dilo
je k
oher
entn
o, n
i log
ično
čle
njen
o.
2 Be
sedi
lo je
logi
čno
člen
jeno
in k
oher
entn
o.
Jezi
kovn
a pr
aviln
ost,
slog
ovna
ust
rezn
ost
Toč
ke
Mer
ila
T
očke
M
erila
2 Sl
ovni
čna
prav
ilnos
t Za
vse
vel
ja:
0 Ve
liko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 Ve
č ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
Dod
atna
nav
odila
: −
Če
kand
idat
piš
e ob
e in
terp
reta
ciji,
oce
nim
o pr
vo.
− Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o to
čk.
− Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, l
ahko
pri
JPSU
dos
eže
najv
eč tr
i toč
ke.
18
P191
-A10
1-1-
3
2. S
amos
tojn
a in
terp
reta
cija
: Vin
ko M
öder
ndor
fer,
Kino
dom
(odl
omek
)
Prim
eri v
mod
erira
nem
točk
ovni
ku s
o ilu
stra
tivni
– v
kan
dida
tovi
inte
rpre
taci
ji oc
enim
o ko
t ust
rezn
e vs
e za
pise
, ki n
aved
enim
prim
erom
ust
reza
jo p
o ta
kson
omsk
i sto
pnji
zaht
evno
sti.
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
To je
odl
omek
iz li
tera
rneg
a de
la.
1 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a.
Odl
omek
je e
pski
. 2
Zvrs
t je
poim
enov
ana,
nav
eden
a je
tudi
zna
čiln
ost
zvrs
ti v
odlo
mku
. O
dlom
ek je
eps
ki, v
zad
njem
del
u, k
jer p
ripov
edov
alec
izra
zi s
voje
razm
išlja
nje,
pa
tudi
lirs
ki.
Povz
etek
odl
omka
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
4 0
Ni p
ovze
tka,
ni o
bnov
e.
1
Obn
ova
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
2 O
bnov
a od
lom
ka b
rez
vseb
insk
e na
pake
. Po
vzet
ek o
dlom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
Prip
oved
oval
ec s
e v
odlo
mku
spo
min
ja č
asa,
ko
je k
ot o
trok
z ba
bico
obi
skov
al k
ino.
N
avdu
šeno
mu
je p
ripov
edov
ala
o sv
ojih
vtis
ih, o
n pa
se
je č
udil
njen
emu
znan
ju o
film
u. T
akra
t še
ni m
ogel
razu
met
i, za
kaj f
ilm b
abic
i pom
eni v
eč k
ot lj
udje
. Na
konc
u od
lom
ka p
ove,
čes
a vs
e se
je o
b ob
isko
vanj
u ki
na n
auči
l. 3
V po
vzet
ek n
iso
vklju
čeni
vsi
gla
vni m
otiv
i odl
omka
. V
odlo
mku
ber
emo
o pr
ipov
edov
alče
vih
spom
inih
na
babi
co. Z
elo
rada
je z
ahaj
ala
v ki
no. T
ja je
ob
pop
oldn
evih
vod
ila tu
di s
voje
ga v
nuka
. Uži
vala
je v
ogl
edih
film
ov, k
i so
prik
azov
ali ž
ivlje
nje
v ve
likih
mes
tih. O
dlom
ek s
e ko
nča
s pr
ipov
edov
alče
vim
razm
išlja
njem
.
4 Po
vzet
ek o
dlom
ka b
rez
vseb
insk
e na
pake
. Pr
ipov
edov
alec
prip
oved
uje
o ba
biči
ni lj
ubez
ni d
o fil
ma.
Spo
min
ja s
e, d
a je
zel
o ra
da h
odila
v
kino
in d
a ga
je k
ot o
troka
vod
ila n
a po
pold
ansk
e pr
edst
ave.
Na
poti
v ki
no s
e ni
hot
ela
z ni
kom
er p
ogov
arja
ti. V
film
ih p
a je
bre
zmej
no u
živa
la, b
ili so
ves
nje
n sv
et. P
roti
konc
u od
lom
ka
prip
oved
oval
čev
spom
in n
a ba
bico
pre
ide
v nj
egov
o ra
zmiš
ljanj
e o
film
u in
živ
ljenj
u.
19
P191
-A10
1-1-
3
Prep
ozna
va –
izbi
ra p
robl
ema/
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Prob
lem
ni i
zbra
n.
Lite
rarn
a pr
vina
ni i
zbra
na.
1 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
v od
lom
ku s
amo
naka
zan.
Iz
bran
a je
prv
ina,
ki n
i bis
tven
o po
veza
na z
os
redn
jo p
rvin
o.
babi
čin
odno
s do
ljud
i
2 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
smis
elno
pov
ezan
z
osre
dnjim
pro
blem
om.
Izbr
ana
je p
rvin
a, k
i je
smis
elno
pov
ezan
a z
osre
dnjo
prv
ino.
dom
išljij
a
3 Iz
bran
je o
sred
nji p
robl
em o
dlom
ka.
Izbr
ana
je o
sred
nja
prvi
na o
dlom
ka.
(Upo
štev
amo
tudi
poi
men
ovan
je v
nas
lovu
. Pro
blem
, iz
bran
za
ta v
zore
c sa
mos
tojn
e in
terp
reta
cije
, je
natis
njen
kre
pko.
)
film
kot
nad
omes
tilo
/ lju
beze
n do
film
a / ž
ivlje
nje
s fil
mom
Raz
laga
izbr
aneg
a pr
oble
ma/
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. Ba
biči
n pr
oble
m iz
haja
iz o
trošt
va, k
er s
e ni
rada
dru
žila
z v
rstn
iki.
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Babi
ca je
tako
nav
duše
na n
ad fi
lmom
, da
ji ta
nad
omes
ti pr
ijate
lje in
tuje
kra
je. Č
e ne
bi i
mel
a zn
anja
in d
omiš
ljije,
se
to n
e bi
zgo
dilo
. Živ
ela
bi d
ruga
če, v
pra
vem
sve
tu.
2 Pa
rafra
zira
n je
ust
reze
n de
l odl
omka
. Ba
bici
so
film
i nad
omes
tili s
vet,
pa tu
di p
rijat
elje
, pot
ovan
ja …
Nje
n st
ik s
sve
tom
je b
ila s
amo
pot d
o ki
na. T
o na
dom
estil
o je
bilo
mož
no, k
er je
pol
eg z
godb
razu
mel
a tu
di fi
lmsk
i jez
ik in
fil
msk
o pr
ipov
ed in
ker
je b
ila p
o zn
ačaj
u sa
njač
. 3
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Prip
oved
oval
čevi
bab
ici j
e bi
l film
nad
omes
tilo
za ž
ive
stik
e z
ljudm
i, za
pot
ovan
ja, z
a ve
s sv
et
… T
o se
odr
aža
v te
m, d
a sp
loh
ni im
ela
prija
telje
v in
da
ljudi
še
sreč
ati n
i hot
ela,
ker
se
je b
ala,
da
bi s
e m
oral
a z
njim
i pog
ovar
jati.
Kin
o je
bil
zanj
o la
hko
nado
mes
tilo,
ker
je im
ela
boga
to
dom
išljij
o, k
er je
rada
san
jaril
a in
si r
esni
čnih
pot
ovan
j spl
oh n
i žel
ela.
Pol
eg te
ga je
pom
embn
o,
da je
film
e ze
lo d
obro
razu
mel
a.
20
P191
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
razl
age
s pr
imer
om iz
odl
omka
(Pre
dsta
vite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 Pr
imer
ni o
pisa
n.
Cita
ta n
i.
Opi
sani
prim
er/c
itat n
i sm
isel
no p
ovez
an z
razl
ago.
1
Opi
sani
prim
er/c
itat n
i nat
ančn
o v
skla
du z
razl
ago,
a
je s
mis
elno
pov
ezan
z n
jo.
(Opi
sani
prim
er s
e ne
upo
štev
a, č
e je
v ra
zlag
i že
para
frazi
ran
del o
dlom
ka.)
Z ra
zlag
o pr
oble
ma,
izbr
aneg
a za
ta v
zore
c in
terp
reta
cije
, je
smis
elno
pov
ezan
vsa
k pr
imer
/cita
t iz
odl
omka
.
2 O
pisa
ni p
rimer
/cita
t je
nata
nčno
v s
klad
u z
razl
ago.
(O
pisa
ni p
rimer
se
ne u
pošt
eva,
če
je v
razl
agi ž
e pa
rafra
zira
n de
l odl
omka
.)
»Film
i in
dvor
ana
Kin
a do
ma
so ji
nad
omes
tili s
vet.«
/ »O
d ta
krat
je h
odila
sam
o še
v K
ino
dom
.« /
»Nje
n st
ik s
sve
tom
je b
ila z
golj
pot d
o ki
na n
a ro
bu m
esta
, pa
še to
je p
reho
dila
kar
se
da h
itro,
v s
trahu
, da
je n
e bi
kdo
ust
avil
in n
agov
oril.
« Po
vzet
ek u
goto
vite
v (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 Po
vzet
ka n
i. Po
vzet
ek s
e ne
nan
aša
na ra
zlag
o, a
mpa
k np
r. na
zu
nanj
e do
gaja
nje
v od
lom
ku (p
onov
ljen
je z
ačet
ni
povz
etek
).
2 Po
vzet
ek s
e na
naša
na
razl
ago.
O
b od
lom
ku li
tera
rneg
a be
sedi
la K
ino
dom
spo
znam
o, d
a la
hko
film
kot
nad
omes
tilo
člov
eku
z bu
jno
dom
išljij
o nu
di v
eč z
adov
oljs
tva
kot r
esni
čno
živl
jenj
e.
(0 to
čk a
li 2
točk
i, vm
esni
h to
čk n
i.)
La
stno
mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni v
odl
omku
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z
odlo
mko
m.
Pom
embe
n se
mi z
di n
jen
odno
s do
vnu
ka. T
a je
v v
sem
sle
dil s
voji
babi
ci.
21
P191
-A10
1-1-
3
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ni r
azlo
ženo
. M
islim
, da
ima
ta b
abic
a, k
ot v
si lj
udje
, pra
vico
uži
vati
živl
jenj
e ta
ko, k
ot s
i žel
i. Po
mem
bno
je,
da je
zad
ovol
jna,
nam
esto
da
bi o
brem
enje
vala
seb
e in
dru
ge lj
udi.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
M
islim
, da
je n
a ba
bico
vpl
ival
a de
dkov
a sm
rt, s
aj p
ripov
edov
alec
pov
e, d
a je
od
takr
at h
odila
sa
mo
še v
kin
o. P
o te
m s
klep
am, d
a je
bila
pre
j dru
gačn
a. J
az b
i tež
ko ž
ivel
bre
z pr
ijate
ljev,
a
ker n
e ve
m, z
akaj
je ta
ko ž
ivel
a pr
ipov
edov
alče
va b
abic
a, n
jene
ga ra
vnan
ja n
e m
orem
oc
enje
vati.
Nje
na p
otov
anja
v fi
lmsk
i sve
t se
mi z
dijo
dob
ra re
šite
v pr
ed ž
ivlje
njsk
o pr
azni
no;
ker j
e fil
me
inte
nziv
no d
oživ
ljala
in o
dlič
no ra
zum
ela,
so
imel
a ta
pot
ovan
ja z
anjo
še
glob
lji po
men
. La
stno
mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni n
a sp
lošn
o (a
ktua
lizac
ija) (
Sint
eza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z
odlo
mko
m.
Mis
lim, d
a je
pre
tiran
o gl
edan
je fi
lmov
vrs
ta z
asvo
jeno
sti.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ni r
azlo
ženo
/nak
azan
o je
v
prim
eru
iz ž
ivlje
nja.
Fi
lmi l
ahko
člo
veka
obo
gatij
o, v
enda
r ne
tisti,
ki p
rikaz
ujej
o gr
ozo
in n
asilj
e. Č
e tu
in ta
m
pobe
gnem
o v
film
ski s
vet,
razv
ijam
o do
miš
ljijo
in o
bčut
ek z
a le
poto
. Če
se te
mu
svet
u pr
eveč
pr
edaj
amo,
pa
žal m
nogo
izgu
bim
o.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
V
tem
odl
omku
ima
vlog
o na
dom
estil
a fil
m, v
živ
ljenj
u so
dobn
ega
člov
eka
pa
jo v
se b
olj
dobi
vajo
razl
ična
dru
žben
a om
režj
a. M
islim
, da
nič
od te
ga n
e bi
sm
elo
nado
mes
titi ž
ivih
, pr
istn
ih s
tikov
med
ljud
mi.
Če
pa s
e to
zgo
di, j
e za
sta
rejš
e m
nogo
man
j ško
dljiv
o ko
t za
mla
de.
Star
ejši
so
nam
reč
veči
nom
a že
dos
egli
svoj
e ci
lje v
real
nem
sve
tu, m
ladi
si j
ih š
ele
zast
avlja
jo
in s
amo
z do
miš
ljijo
do n
jih n
e bi
priš
li. Z
a st
arej
še, k
i živ
ijo s
ami,
pa je
po
moj
em m
nenj
u sp
loh
bolje
, da
so z
adov
oljn
i v s
vojih
dom
išljij
skih
sve
tovi
h, k
ot d
a bi
se
čutil
i zap
ušče
ne, n
esre
čne,
os
amlje
ne …
U
tem
eljit
ev m
nenj
a s
prim
erom
iz la
stni
h/tu
jih iz
kuše
nj a
li iz
kak
ega
drug
ega
knjiž
evne
ga b
esed
ila (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališ
č)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Nav
eden
ni n
oben
prim
er.
Nav
eden
je p
rimer
, ki n
e ut
emel
juje
mne
nja.
Lj
udje
sm
o dr
užbe
na in
dru
žabn
a bi
tja, ž
ivim
o pa
v v
eč s
veto
vih.
1
Prim
er je
sam
o im
enov
an/n
akaz
an.
Ne
le m
ladi
, tud
i nek
ater
i sta
ri lju
dje
vse
dnev
e pr
eživ
ijo o
b ra
čuna
lnik
u. V
enda
r je
star
ejši
ge
nera
ciji
še v
edno
ljub
ša te
levi
zija
s f
ilmi.
22
P191
-A10
1-1-
3
2 Pr
imer
je o
pisa
n.
V na
šem
blo
ku ž
ivi g
ospa
, ki j
e st
ara
prib
ližno
tolik
o ko
t prip
oved
oval
čeva
bab
ica.
Vča
sih
jo
sice
r obi
ščej
o pr
ijate
ljice,
več
inom
a pa
je s
ama.
Ob
dopo
ldne
vih
gre
po o
prav
kih,
pop
oldn
e be
re
knjig
e in
čas
opis
e, z
veče
r pa
na te
levi
ziji
gled
a ce
love
čern
e fil
me,
nan
izan
ke in
nad
alje
vank
e.
Že v
ečkr
at s
em jo
sliš
al re
či s
osed
om, d
a ne
ve,
kaj
bi b
rez
svoj
ih fi
lmov
. Im
a si
cer t
udi
raču
naln
ik in
je d
ejav
na n
a dr
užbe
nih
omre
žjih
, ven
dar p
ravi
, da
s te
m n
oče
pret
irava
ti. N
ajbo
lje
se p
očut
i, ko
se
prep
usti
svet
ovom
, v k
ater
e jo
pop
elje
jo fi
lmi.
Logi
čna
člen
itev
(zgr
adba
) (Pr
edst
avite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
2 0
Bese
dilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.
1 Be
sedi
lo je
logi
čno
člen
jeno
, ni k
oher
entn
o.
Bese
dilo
je k
oher
entn
o, n
i log
ično
čle
njen
o.
2 Be
sedi
lo je
logi
čno
člen
jeno
in k
oher
entn
o.
Jezi
kovn
a pr
aviln
ost,
slog
ovna
ust
rezn
ost
Toč
ke
Mer
ila
T
očke
M
erila
2 Sl
ovni
čna
prav
ilnos
t Za
vse
vel
ja:
0 Ve
liko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 Ve
č ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
Dod
atna
nav
odila
: −
Če
kand
idat
piš
e ob
e in
terp
reta
ciji,
oce
nim
o pr
vo.
− Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o to
čk.
− Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, l
ahko
pri
JPSU
dos
eže
najv
eč tr
i toč
ke.
− Za
izvi
ren
nasl
ov s
amos
tojn
e in
terp
reta
cije
priš
teje
mo
skup
nem
u se
štev
ku to
čk e
no to
čko
do n
ajve
čjeg
a m
ožne
ga š
tevi
la (3
0).
