Promocija zdravja na delovnem mestuDelovno mesto brez alkohola indrugih psihoaktivnih snoviKako postopati v malih in mikro podjetjih?

dr.Majda Zorec Karlovšek, univ.dipl.kem.Združenje za razvoj forenzične toksikologije - FORTOXmzkarlovsek@gmail.com

Teme za diskusijo:

• DELOVNO MESTO • PROMOCIJA ZDRAVJA• ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI• POSEBNOSTI MALIH IN MIKRO PODJETIJ

ZDRAVJE ni le odsotnost bolezni = telesno, psihično, socialno blagostanje

Skrb za ohranjanje zdravja – pravica in dolžnost posameznika (pravice iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja)(pravice iz zdravstvenega varstva na delovnem mestu)

Prepletanje področij javnega zdravja in zdravstvenega varstva na delovnem mestu

Z alkoholom povezane smrti po povzročenih boleznih in poškodbah, SZO,

2,5 milijonov letno

14,6% bolezni srca in ožilja

16,6% jetrna ciroza

6,0% neuropsihiatrične

bolezni

12,0% namerne poškodbe

21,6% rak

0,1% prezgodna

rojstva, nizka porodna teža

29,6% nezgodne smrti

Učinkovitost ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola,

Alkohol v Sloveniji, IVZ 2013

OZNAKA UČINKOVITOST

******0

zelo učinkovitzmerno učinkovitdelno učinkovitni dokazov o učinkovitosti

Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost

IVZ 2013

Zakonsko zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi udeležencev v prometu (0,5 g/kg, 0,2 g/kg, 0,00 g/kg)

***

Zakonsko zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi udeležencev v prometu – mladi vozniki, 0,0 g/kg

***

Naključno preverjanje alkohola v izdihanem zraku

***

Odvzem vozniškega dovoljenja **

Postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja **

Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost

IVZ 2013

Določena spodnja starostna meja za uživanje alkohola

***

Državni monopol nad prodajo alkohola ***

Prepoved prodaje ***

Določena spodnja starostna meja za prodajo alkoholnih pijač

***

Programi v delovnem okolju **

PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestuSkupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in

družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu.

Poti za doseganje ciljev: • izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, • spodbujanje zaposlenih, da se aktivno

udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,

• omogočanje izbire zdravega načina življenja in • spodbujanje osebnostnega razvoja.

Izvajanje promocije zdravjaPravice delavca in obveznosti in delodajalca

( ZVZD-1)

Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične aktivnosti

Zmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti soočanja s stresom, zmanjševanje oblik psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti depresije, pojavnosti odvisnosti

PROMOCIJA ZDRAVJA na delovnem mestu

DELOVNO MESTOPravice in obveznosti delavca in delodajalca(ZDR-1, ZVZD-1)

Delodajalec

• skrbi za zagotavljanje dela, • skrbi za varno in zdravju neškodljivo delovno okolje, • skrbi za pravila reda in discipline ter ukrepe za zagotavljanje

teh pravil.

Ima moč in odgovornost za izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - v zvezi z delom

!Pravila - ne smejo prekomerno posegati v delavčeve temeljne človekove pravice na delovnem mestu (!svoboda gibanja, zasebnost)

DELOVNO MESTOPravice in obveznosti delavca in delodajalca(ZDR-1, ZVZD-1)Delavec (delojemalec)

• se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca

• s svojim ravnanjem ne sme škodovati (materialno, moralno) poslovnim interesom delodajalca.

mora • upoštevati predpisane varnostne ukrepe, • uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. • se odzvati na zdravstvene preglede

Če ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost

in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja.

!Delavec mora biti s pravili reda vnaprej seznanjen.

! Uživanje PAS, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika…

(15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91)

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava.

Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine

pravica do varnosti

Načelo sorazmernosti!

! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika…

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1); Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011• 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola,

drog in drugih substanc)

TUDI pri nadzoru in testiranju na alkohol na delovnem mestu je potrebno upoštevani etična načela in pravice podane z ustavo in zakoni

Zakon o varovanju osebnih podatkov Zakon o pacientovih pravicah

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

• 51. člen(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

• (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.

• (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

• (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.

• (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

PROJEKT ZZV-Enota Ljubljana

IZHODIŠČA PROJEKTA:Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…

Pomembno je, • da je človek za opravljanje dela motiviran, • da ga je telesno in duševno zmožen opravljati, • da mu omogoča osebnostni razvoj, • da delo opravlja v varnem in zdravju nenevarnem

okolju, • da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s

sodelavci in nadrejenimi in • da so rezultati dela in plačila v okviru pričakovanj

(nagrada).

Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)(Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10)

• Alkohol (F10)• Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11),• Kanabinoidi (F12),• Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini)

(F13),• Kokain (F14),• Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin,

metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15)• Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16)• Tobak (F17)• Hlapna topila (F18)• Kombinacija več snovi hkrati (F19)

Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….

• Dober delodajalec bo poskušal v največji meri poskrbeti za varno in zdravo delovno okolje,

• izrabil delavčeve potenciale in • zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v

proizvodne postopke.

POTENCIALI : TVEGANJA

Potencialno tveganje: prisotnost psihoaktivnih snovi na delovnem mestu

• Alkohol DA• prepovedane droge DA• psihoaktivna zdravila (?)

Alkohol: • večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x),• večja pogostnost poškodb, • večja pogostnost obolevanj (2,5x)• večja odsotnost od dela (16x), • zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela

CILJI PROJEKTA:

S promocijo zdravja na delovnem mestu • zajeti najširši krog odraslih oseb, • jih dodatno izobraževati in • spodbujati k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v

privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola in drugih drog.

• DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA IN DRUGIH DROG naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

METODE DELA

• Priprava zloženk• Delavnice po posameznih podjetjih

(srednje velikih, majhnih, mikro podjetjih)• Individualno svetovanje (mala in mikro

podjetja• Povezovanje in sodelovanje z že

obstoječimi projekti promocije zdravja• Razširjanje aktivnosti, medresorsko

sodelovanje

Delavnice in svetovanje

Glavna področja, ki so zanimala delodajalce (mala in mikro podjetja), strokovne delavce na področju varnosti in zdravja (mala in srednje velika podjetja):

• Alkohol, škodljiva raba, razvoj odvisnosti od alkohola• Prepovedane droge: kako podati sum stanja pod vplivom

prepovedanih drog• Zdravila, komunikacije z zdravnikom medicine dela,

izbranim zdravnikom delavca• Načini izvajanja 51.člena. Izbira ukrepov (izdelava

internega akta, politika do PAS, testiranje)

Z alkoholom povezana škoda je odvisna od tega:

KOLIKO POPIJEMO• Količina popite pijače KAKO PIJEMO• Pogostnost uživanja alkoholnih pijač • Količina alkohola zaužitega ob eni priložnosti• Pogostnost prekomernega popivanja

(Slaba informiranost o tem, kaj je manj tvegano pitje)

ABSTINENT

MANJ TVEGANO PITJE

TVEGANO PITJE

ŠKODLJIVO PITJE

ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM = ALKOHOLIZEM

ALKOHOLIZIRANOST OPITOST, PIJANOST

(nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola)

(verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja)

(načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma privedli do težav = povečano tveganje)

(že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost)

(6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu)

- z akutna zastrupitev alkoholom

MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL

1 merica vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola: = 1 dcl vina ali = 2,5 dcl piva ali = eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali = 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)

MANJ TVEGANO PITJEMOŠKI:• do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina

dnevno) • ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

ŽENSKE:• do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno)• ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola

Merila za zasvojenost

1. močna želja po alkoholu

2. težave pri obvladovanju pitja alkohola

3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam

4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in obveznostim

5. povečana toleranca za učinke alkohola

6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)

RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI

Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj)

• faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov družine, reorganizacija družine - spremenjene vloge)

• faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo motena, težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse manjše miselne sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga vse manj spoštuje in upošteva ter se vse manj želi družiti z njim, vse bolj osamljen - le pivski bratci; razveza, brezposelnost)

Alkoholikov obrambni sistem

• zanikanje

• minimaliziranje oz. bagateliziranje

• racionalizacija

• projekcija

• fragmentacija

Alkoholikove manipulacije

• vzbujanje občutkov krivde

• poniževanje

• preobčutljivost in nagla užaljenost

• prošnje, obljube, prisege

• grožnje

Razumevanje odvisnosti kot bolezni

(Duval, 1985):“Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki

bi me morali razumeti: Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne

skušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s seznama živih.

Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala.”

Problematika psihoaktivnih zdravil – vloga delodajalca, delavca, zdravnika medicine dela, izbranega osebnega zdravnika

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Delodajalec mora v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev izdelati oceno tveganja, sprejeti izjavo o varnosti

V okviru izjave o varnosti pa se določijo tudi posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec za delo na določenem delovnem mestu (predvsem v povezavi z boleznimi in uporabo zdravil!).

• Dolžnost delavca, da obvesti delodajalca o novo nastali situaciji (posvetovanje z izvajalcem medicine dela in/ali osebnim zdravnikom)

Rešitve ob jemanju psihoaktivnih zdravil : • Bolniška odsotnost• Opravljanje dela na drugem delovnem mestu

Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov

Uradni list RS, št. 83/2011

2. člen• Psihoaktivne snovi so:• zdravila, ki so v skladu s

predpisi o označevanju zdravil označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi (trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil),

• zdravila, ki so v skladu s predpisi o označevanju zdravil označena s praznim trikotnikom v barvi teksta (trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil),

izpolnjen trikotnik – absolutna prepoved vožnje v času terapije prazen trikotnik – relativna prepoved

OPOZORILO V NAVODILU O UPORABI

Zdravila zmanjšujejo psihofizične sposobnosti

• želenih učinkov (uspavala, midriatiki, antiepileptiki),

• spremljajočih, pomirjujočih ali poživljajočih učinkov (antidepresivi, antihistaminiki),

• zaradi neželenih stranskih pojavov (antihipertoniki, antidiabetiki) – zdravila običajno niso označena kot trigoniki

zaradi direktnega ali indirektnega učinka na CŽS

Kritične faze zdravljenja z zdravili:

• Uvajanje novega zdravila• Obdobje maksimalne koncentracije v krvi • Preobčutljivost• Interakcije z drugimi zdravili, hrano, alkoholom• Predoziranje (zastrupitev)• Prekinitev terapije z zdravili, zmanjšanje odmerka• Stanje brez zdravila (pojav abstinenčnih znakov)• Zloraba zdravila• Samopredpisovanje

Več vrst uporabnikov (predpisanih) zdravil:

• Jemljejo po navodilih zdravnika• Polifarmacija (uporaba več vrst zdravil hkrati), povečanje neželenih stranskih učinkov,

kombinacija z drugimi dietetičnimi proizvodi, alkoholom

• Problematika osnovne bolezni, stabilizacija stanja + zdravila (primer depresije)

• Jemanje zdravil po lastnem preudarku

Naloge zdravnika medicine dela

• sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti; • izvaja zdravstvene preglede delavcev ; • seznanja delavce s tveganji, • sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega

ustreznega dela; • Pri opravljanju svojih nalog izvajalec medicine dela sodeluje z

osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti.

• Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta

Naloge zdravnika družinske medicine

Diagnostika, zdravljenje, predpisovanje zdravil (potreba po pisnih navodilih za uporabo in udeležbo v prometu/delovnem mestu, če so zdravila trigoniki )

Urejanje bolniške odsotnosti (Pomen informacije osebnemu zdravniku o zahtevnosti delovnega mesta s strani delavca in/ali(?)zdravnika medicine dela)

Posredovanje zdravstvene dokumentacije ob preventivnih zdravstvenih pregledih

Postavljanje suma na stanje pod vplivom PAS - prepovedanih drog

• akutni učinki PAS• značilne vedenjske lastnosti uporabnikov

PAS• kdaj in kako opraviti preverjanja, testiranja

Kako postavimo sum, da je oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi?

• objektivno opažena uporaba psihoaktivnih snovi, opaženi ostanki droge ali pripomočkov za uporabo,

• značilen vonj izdihanega zraka (zadah po alkoholu, vonj po »jointu« (cigareti s kanabisom),

• za določene skupine drog značilni klinični znaki (ozke zenice, široke zenice, pordele očesne veznice, škrtanje z zobmi, prekomerno znojenje, prekomerna zaspanost, upočasnjenost, pretirana zgovornost, nerazumljiv govor, zanašanje pri hoji, stoji, slaba časovna in krajevna orientacija in podobno.

• Klinični znaki akutnega opoja v kratkem času (nekaj ur po uporabi droge) izginejo.

Kako postavimo sum, da je oseba uporablja psihoaktivni snovi (na škodljiv

način, ali je od njih zasvojena?• nenadno spreminjanje razpoloženja,• nenavadna vzdražljivost, ali agresivnost,• zmedenost,• nenormalna nihanja v telesni aktivnosti, energiji,• slaba koncentracija in slabo izvajanje nalog,• zamujanje, nezanesljivost, da bi nekaj naredili v naprej

določenem času,• ponavljajoče izostajanje od dela, kratki bolniški dopusti,• poslabšanje odnosov s prijatelji, kolegi, vodilnimi,

strankami,• laži, nepoštenost in kraja.

Razširjanje aktivnosti1. Izobraževalni seminarji za pridobitev veščin za

ugotavljanja stanja pod vplivom psihoaktivnih snovi23. in 24. september 2014, Gospodarska zbornica,

Ljubljana(program, prijava na www.fortox.net)CILJI: Povečati znanje in usposobljenost izvajalcev iz: • medicine odvisnosti, nevrokemije,• toksikodinamike in toksikokinetike posameznih PAS• izvajanja testiranja v skladu z delavnopravno zakonodajo

in mednarodnimi standardi o izvajanju testiranj (smernice EWDTS):

-izbire in odvzema biološkega materiala -priprav za testiranje in njihovo delovanje -tolmačenja rezultatov

Razširjanje aktivnosti

2. Priprave za strokovni sestanek “Srečanje timov” CD, Ljubljana, 5.-6. junij 2015

Sekcija, posvečena izdelavi kliničnih poti, izboljševanju komunikacij med zdravniki različnih specialnosti, medicinskimi sestrami za čim boljše podajanje informaciji pacientu – delavcu v zvezi z njegovimi zmožnostmi za varno opravljanje dela, za varno vožnjo

Posebnosti malih in mikro podjetij

• Vsi se med seboj poznajo• Zaposlovanje ni vedno v skladu z izbiro za

podjetje najustreznejših kadrov• Delodajalec (direktor) pogosto prevzame tudi

vlogo strokovnega delavca, ki skrbi za varnost in zdravje odločilno vpliva na politiko do alkohola in drugih drog v podjetju in drugih oblik promocije zdravja

• Premalo časa za pridobivanje posebnih znanj• Več zapletov pri obravnavi pojava PAS na

delovnem mestu (kot posledica neizdelanih poti)

SKLEP

• Obravnava alkohola in drugih psihoaktivnih snovi je nujni del promocije zdravja na delovnem mestu. Prizadevati si moramo za širjenje informacij, znanja, predvsem pa iskanje skupnih motivov za tiste spremembe, ki so pomembne za varnost in varovanje zdravja vseh, ki jih delo združuje in povezuje.