Komunistična partija Jugoslavije je bila organizator ljudske vstaje

L.na Slovenskem, bila je edina politična sila, kije bila sposobna,

da organizira oborožen odpor proti okupatorju in edina sila,

kije uživala vse zaupanje ljudstva. V drugi polovici julija

leta 1941 je tako partija organizirala vstajo slovenskega naroda in po št trik letih bojev in

velikih žrtev sije slovensko ljudstvo tudi priborilo svobodo.

V počastitev praznika, 22. julija, bo tudi letos na Gorenjskem več

prireditev.

KONJENIŠKA T E K M A ZA P O K A L K A M N I K A .

K O M E N D A - V nedeljo, 22. julija, ob 14.30 se bo v Ko ­mendi začela konjeniška pri ­reditev, ki spada v okvir pranovanja kamniškega ob­činskega praznika in dneva vstaje. Komenški konjeniški klub je pripravil osem točk tekmovanja, ki se ga bo ude­ležilo preko 60 konj iz vse Slovenije: Ljutomera, Maribo­ra Ljubljane, Šentjerneja, Ble­da, Brda in seveda domačega konjeniškega kluba. Najbolj zanimiva bo vsekakor dirka za pokal 750-letnice Kamnika, v kateri bo nastopilo deset najboljših konj, nič manj ni zanimanja za kasaško dirko dvovpreg, v kateri bo nasto­pilo deset parov konj.

Leto XXXI I . Številka 55

Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj , Radovlj ica, Skofja Loka in T r t i c - Izdaja Časopisno podjetje

'Glas K r a n j - G l avn i urednik Igor Slavec L Odgovorn i urednik Andrej Zalar

Kranj, petek, 20. 7. Cena: 5 din

1979

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

I 6 L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Zadregam s kurjavo ob rob

P r e m o g

o s t a j a v r u d n i k i h Po vrstah, k i so bile v ponedeljek pred prodajalnami kuriva

vsej Gorenjski in obvestilih Veletrgovine Merkur iz Kranja, P ° . „otro i n i k i računajo na omejene količine in slabše vrste n*£ino«a D i D i i 0 pričakovati, da omenjenega kuriva primanjku-^* -mrmdi večje potroinje. Pr i Merkurju so letos sklenili s pre-J e jvniki kar za 20 tisoč ton premoga več pogodb kot lani v B M * ^ e m c a s U t vendar kljub temu ne morejo zagotoviti potroš-e?kom roka, do katerega naj bi premog dobili. Vzrok večji po-t *nii pa naj bi bila energetska kriza in zaradi nje preusmer­j a l e gospodinjstev iz drugih goriv na premog. ' m popolno presenečenje ob teh zadregah je bilo zato obvestilo i.i*oslovanske gospodarske zbornice, da premogovniki po vsej rfr**ivi delajo z zmanjšano zmogljivostjo, ker nihče ne kupuje nrZmoca oziroma ga kupujejo le stalni potrošniki kot so termo-l«ktnTrne in železarne ter druga industrija. Prav zaradi zastoja,

7—ja ^ v s e od marca naprej, v Jugoslaviji letos ne bomo nikooali p lan i ran ih 47 milijonov ton premoga.

y 2 O B p o d a r s k i zbornici Jugoslavije menijo, da bo potrebno konjukturo počakati se najmanj tri mesece. Sele prihodnji

n * * ^ oo pokazalo, kakšno popraševanje lahko pričakujemo f* iii Kupc i namreč sele jeseni naročajo premog v večjih kol i ­č inah in to vsi odjemalci po vrsti, zato pa takrat pogosto prihaja An sastojev v dobavi. a o f\m algo i zkor i ščene zmogljivosti rudnikov, kaže podatek, da

p r v ih šestih mesecih nakopali v Jugoslaviji 20,714.000 ton •° v J* a ( j 20 7,1 odstotka več kot lani v enakem času, čeprav Kibilo >ovecanje lahko še enkrat večje. D 1 zmdnie tr i mesece je bila torej proizvodnja premoga precej

d itnikimi zmogljivostmi. Vzroka za to ni težko najti. Od * * naprej ni nihče kupoval premoga v večjih količinah. m * J c . ^ 0 go zmanjšale potrošnjo termoelektrarne zaradi letnih

i n » r a d i manjše proizvodnje električne energije, ker

Drsanje v Kranju že v sezoni 1980/81

tfilo vode dovolj za redno obratovanje hidroelektrarn, je začel J e D ostajati. Trgovske organizacije, ki skrbe za preskrbo z P r * * n ° * 9 0 očitno ie vedno prepričane, da je premog sezonsko 9° fcj se kupuje tele jeseni, ko se začno gospodinjstva in b l * # ° * nrioravljati na mrzle dni. Čeprav bi morale vedeti, da »••iT^mesičnega ^gto ja v naročilih ne bo lahko nadoknaditi, ^i i i r fvscm zato ne, ker rudniki ne bodo mogli toliko povečati proizvodnje.

L. Bogataj

Letos 20 tisoč t on več hi kranjskem Merkurju so letos sklenili za 20 tisoč ton premoga več pogodb kot lani - Dobava

kasni Lani smo na Gorenjskem prabili

H.000 ton premoga. Zaradi stalnih Podražitev tekočih goriv in elektrike *o p r i Merkurju ocenili, da bo letos Potrebno preskrbeti vsaj 20.000 ton Premoga več i n so tako do junija klenili pogodbe s premogovniki za dobavo 81.290 ton premoga. V prvih Petih mesecih so dobili 25.126 ton Premoga oh 31 količine.

odstotkov naročene

V Zagorju so naročili 5.900 ton in Je pogodba v prvih petih mesecih iz-Polnjena 40-odstotno, iz Trbovelj, W so naročili 11.300 ton premoga, m ga dobili 22 odstotkov, iz Seno­vega od 2.500 ton 15 odstotkov, iz iKanjižarice od 3.800 ton 23 odstot-hov, iz Djurdievika od 5.400 ton 60 I Odstotkov, iz Mramorja od 2.900 ton *7 odstotkov, Banovičev od 12.800

• ton 48 odstotkov, iz Zenice od 14.000 , ton 30 odstotkov, iz Breze od 5.000 ;k>n 30 odstotkov in iz B i l e od 4.000 Ion 33 odstotkov naročene količine. ^ tem času j e bilo iz Sovjetske zveze tvotenih tudi 590 ton briketov, kar k celotna količina za letos. Maja ho členili ob intervenciji Republiškega komiteja za energetiko se pogodbo z zelenjem in sicer za 11.000 ton pre­

moga in so ga do sedaj dobi l i 168 ton. Jun i j a je bi la sklenjena tudi po­godba z rudnikom Mostar za nakup 2.100 ton premoga, k i ga pa do sedaj še niso dobi l i .

Iz tega se vidi , da dobava premoga kasni za mesec dni , vendar pa je po­trebno upoštevati tudi to, da sta b i l i pogodbi z Velenjem in Mostar jem sklenjeni šele pred kra tk im.

Problem je tudi s kakovostjo pre­moga. Pr imanjku je namreč kako­vostnih vrst in se bo tako ob zvečani porabi potrebno marsikje zadovol j i t i tudi s slabšimi vrstami. L. Bogataj

B R D O P R I K R A N J U - »Go­renjska in K r a n j ter ostale gorenj­ske občine so pr i izgradnji novih družbenih objektov v Jugos lav i j i obilno pomagale, le sebe smo več a l i manj zanemari l i pr i teh gradnjah,« je pred podpisovanjem samouprav­nega sporazuma o izgradnj i več­namenske hale v Savskem logu dejal sekretar medobčinskega sveta Z K S za Gorenjsko Zdravko K r v i n a . Res je bi l že skrajni čas, da poskrbimo tudi za naše delovne l judi je izzve­nelo ob podpisu iz vseh prisotnih.

Zato je namen izgradnje večna­menske hale družbenopolitičnih de­javnikov in gospodarstva ter Go­renjskega sejma v Savskem logu samo spodbuda z a se druge družbene objekte. T a hala , k i jo bodo gradi l i takoj po končanem avgustovskem Gorenjskem sejmu, ne bo namenje­na samo sejemskim prireditvam. Ko r i s t i l i jo bodo tudi drugi uporab­n ik i , saj bo grajena tako, da bo v njej dovolj prostora z a razne kon­grese ter Lu i turne in ku l turno za­bavne prireditve ter športne prire­ditve. Se najbolj pa se je bodo raz­veselili l jubitel j i drsanja in hokeja. V teh prostorih bo namreč drsališče,

Prva jeseniška brigada doma

J E S E N I C E - V soboto, 14. ju­lija, se je vrnila domov brigada Jeseniško-bohinjski odred, ki je sodelovala na mladinski delovni akciji Brk in i 79. Brigado je se­stavljalo 52 mladih iz jesenilke občine, med njimi pa je bilo tudi šest brigadirjev iz pobratene občine Trbovlje.

Brigadirj i so se vrni l i zado­voljni, saj so opravičili zaupanje jeseniike mladinske organizaci­je. Na akciji je bila namreč bri­gada najboljša v izmeni, osvojila pa je tudi vsa možna priznanja; bila je štirikrat udarna, brigadir­j i pa so dobili 16 udarn i šk ih značk in 15 priznanj. Rasen tega je brigada dobila se plaketo za družbenopolitično akivnost in trak akcije. Devet brigadirjev je na akciji v Brk in ih uspešno zaključilo politično solo Edvard Kardelj.

Zdaj se na odhod pripravlja že druga jeseniška brigada, ki bo sodelovala na akciji P odri nje — Kolubara v pobrateni občini Va ­lj evo. J . Rabič

k i bo uporabno kar šest mesecev na leto. K r a n j ima že več kot 30.000 prebivalcev in kar šest do sedem tisoč se j i h bo drsalo. Zanimanje za to zvrst rekreacije med občani K ran j a je veliko. Nič več se ne bo potrebno vozit i na drsanje v L jub­l jano, Jesenice in Bled. Kranjčani in vsi l jubitel j i se bodo drsal i lahko v novi ha l i že v sezoni 1980/81. Saj tako so načrtovali vsi t ist i , k i so šli v to izgradnjo.

A tega družbenega objekta še ne bi bilo, če ne bi k samoupravnem sporazumu o izgradnji hale pristo­pile delovne organizacije občine

Kran j . Le tako se danes da graditi . Samoupravni sporazum so ob pr i ­sotnosti predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kran j Draga Štefeta, sekretarja medobčinskega sveta Z K S za Gorenjsko Zdravka K r v i n a in sekretarja komiteja ob­činske konference Z K S Jožeta Kav ­čiča podpisali poslovodni organi Iskre, Save, Planike, Gradbinca, Tekst i l indusa, Merkur ja , IB I , Živil, Gorenjskih oblačil, I K O S , Exoter-ma, Gorenjskega tiska, E lektroteh­ničnega podjetja, Gozdnega gospo­darstva, Zvezde, Tr ig lav konfekcije in K O G P ter Gorenjskega sejma.

Na Brdu pri Kranju je osemnajst kranjskih delovnih organizacij podpisalo samoupravni sporazum o graditvi večnamenske hale v Savskem logu. Za Gorenjska oblačila je ta sporazum podpisal Edo Resman. — Foto: l. S

Zemeljski plin v Železarni

V soboto na Blegoš! V soboto, 21. ju l i ja , ob 11. ur i bo pri planinskem domu na Blegošu

srečanje borcev Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojnega področja s komandami mest in part i zanskimi stražami, borcev juriškega bataljć-na X X X I . divizi je in kurirjev, ki imajo domici l pri občinskem odboru Z Z B N O V Skofja Loka . Pr iprav l ja ln i odbor vabi na srečanje vse Go­renjce, predvsem pa planince, mladino in vse prebivalce Škofje Loke in obeh dol in.

D o Ornega kala je mogoč dostop i avtomobi lom iz selške in poljanske strani , od tu pa je še 45 minut pes.

Vabl jeni !

Jesenice — V Železarni Jesenice so bi l i že od 15. januarja letos pri­prav l jen i na sprejem zemeljskega pl ina, vendar so ga zaradi zamud iz­vajalcev del prejeli v teh dneh. V Železarni so se temeljito propravl jal i na prevzem p l ina , saj so uredi l i reducirne postaje ter predelali neka­tere peči na Javorn iku in na Koroški Be l i .

Zaradi zamud so se v železarni Jesenice odločili, da bodo jun i ja izvedli preskus predelanih peči z me­šanico butan-propan-zrak, tako, da bi bi l prehod na zemeljski p l in ne­moten. Preskus so dobro opravi l i in odpravi l i vse pomanjkl j ivosti .

P l i n so pr ik lopih v jeseniško žele­zarno brez zastojev in trenutno ob­ratujejo na zemeljski pl in dve glo­binski peči v val jarni bluming, v temeljni organizaciji združenega dela val jarna debele pločevine pa obratuje potisna in krožna peč. Poraba na pečeh je v okviru pred­videvanj in znaša okol i 3.000 kubič­nih metrov na uro.

Nada l jn j i program uporabe ze­meljskega plina predvideva, da bo potisna peč v val jarni b luming pri­čela obratovati 18. ju l i ja , globinska peč pa v prvem remontu in enako velja za peč v val jarni žice.

Zdaj bodo takoj začeli s predelavo peči za kurjenje z zemeljskim pl i ­nom v temeljni organizaciji zdru­ženega dela hladna valjarna Bela in v val jarni debele pločevine. Tako pričakujejo, da bodo v kar najkraj­šem času lahko odvzeli tol iko pl ina, kol ikor so ga po pogodbi naročili

N A S L O V :

Pšenica je požeta Na vseh žitnih poljih

Jugoslavije gre žetev h kraju, čeprav je vseskozi nagajalo vreme. Od sedemnasdh dni žetve, so bili le štirje brez dežja. Tako se je žetev, za katero so pričakovali, da bo ena najkrajših, zavlekla ne­pričakovano dolgo. Pri žetvi je sodelovalo 7.000 kombaj­nov in 66.000 traktorjev.

Najcenejša stanovanja

Obrat za gradnjo stano­vanj industrije gumijastih iz­delkov »Tigar« v Pirotu gradi stanovanja, ki po udobnosti in sodobni obliki ne zaostajajo za drugimi sta­novanji v republiki, njihova cena pa je veliko nižja od drugih. V naselju »Tigrovo« gradijo sto stanovanj, kate­rih kvadratni meter stane 3600 dinarjev. Zgradili pa so jih že okoli 500, med katerimi je največ dvoinpol­sobnih, katerih površina je 104 kvadratne metre, trisob­nih s površino 127 kvadrat­nih metrov in štirisobnih s površino 147 kvadratnih me­trov.

Paradižnik ostaja V vsej Makedoniji so pri

odkupu paradižnika težave. Odkup od proizvajalcev se občasno povsem ustavi, vča­sih pa cene niso določene, največkrat pa so minimalne. Pojavi so enaki kot v pre­teklih letih, kar pomeni, da se odnosi med proizvajalci, odkupovala in trgovino niso spremenili niti za las. Obi­čajnim težavam se je letos pridružila še ena — nena­vadno velika ponudba.

Dobri obeti za sladkor

Kot kaže bo sladkorna pesa na poljih rekordno ob­rodila. Na približno 140.000 ha, zasejanih s to poljščino, bodo pridelali po predvide­vanjih 583.000 vagonov pese. Poprečni pridelek naj bi bil večji od štirih vagonov na hektar. Iz pese pa naj bi naredili 720.000 ton premo­ga, kar je za 2 odstotka več kot lani, ko je bilo prav tako rekordno leto.

Večji izkupiček Vseh naših petdeset izvoz­

nikov živine in mesnih izdel­kov je v prvih petih mesecih letos na tujem trgu prodalo okoli 48.000 ton mesa in mesnih proizvodov v vred­nosti 108 milijonov dolarjev. Največ so izvozili junčevine, konzerv s svinjskin mesom, jagnječjega mesa in perut­nine. Lani v enakem času so iztržili 94 milijonov dolarjev.

Denar za planinske pašnike

Za urejanje planinskih pašnikov je kmetijska raz­vojna skupnost Slovenije odobrila 5.357.000 dinarjev za delovne organizacije, ki sodelujejo s kmeti, člani pašnih skupnosti. Za hlevske skupnosti, ki ne temeljijo le na skupni paši pa je odobrila skoraj 7 milijonov dinarjev, kot delež kmetijskih orga­nizacij v skupnih objektih, agrokombinatu Maribor pa za odkup 93 ha kmetijskih zemljišč 1,662.000 din

Prvi rezultati spodbudni

v

Žalna svečanost

Občinski odbor Zveze združenj borcev N O V Skofja Loka vabi borce in druge občane, da se v čim večjem številu udeležijo kome­moracije pri spomeniku talcev v Dolenj i vasi. Žalna slovesnost, k i jo organiz ira Združenje borcev N O V Selca, bo v nedeljo, 22. j u l i ­ja , ob 9. uri in 30 minut v Dolenj i vasi. j

K r a n j — Pred kra tk im se je z zvezne delovne akcije Vlasina 79 v rn i l a brigada kranjske občinske konference Z S M S Stane Žagar ml . 39 brigadirjev, predvsem mladih delavcev iz kranjskih delovnih or­ganizacij je skupaj še s šestimi dru­gimi brigadami pogozdovalo z borom in smreko planoto Vlasino v bližini Leskovca v južni Srbi j i . Pokrovitel j — delovna organizacija Gradbinec — je brigadi priskočil na pomoč s 40 tisoč dinarj i in s tem razrešil vsakoletne denarne stiske. Brigadir­jem je na akci j i komandoval Meho Kovačevič iz Gradbinca, za delovi-šče pa je skrbel Kas t ra t Sel im iz Save. Nasp loh so se letos mladi Savčani odrezali, saj so v svojih vrstah evidentiral i za delovne akcije polovico brigade — 25 mladih de­lavcev.

P o k l j u k a — V vojašnici na Poklju ki tudi letos poteka predvojaška vzgoja za študente prvih letnikov visokih šol in fakultet. Mladi bodo na Pokljuki več dni, doma pa so iz vseh gorenjskih občin in iz Posočja. - Foto: F. Ziherl

Bolje in ceneje Tržič - V tržiški občini so tik

pred podpisom samoupravnega spo­razuma o ustanovitv i skupne stro­kovne službe za samoupravne inte­resne skupnosti gospodarskih dejav­nosti, to je za stanovanjsko, komu­nalno, požarnovarnostno in stavb-nozemljiško skupnost, k i je trenutno prav tako še v ustanavljanju.

Delavci v skupni strokovni službi, predvidoma j ih bo deset, bodo pokri­val i splošno, gospodarsko-finančno in tehnično področje z investicijami, vzdrževanjem in nadzorom. Služba bo zaživela s 1. januarjem prihod­njega leta, f inancirale pa jo bodo po dogovorjenem ključu vse štiri inte­resne skupnosti. Pričakujejo, da se bodo na ta način stroški zmanjšali, delo pa bo kl jub temu bolje oprav­ljeno. H . J .

K l j u b temu, da brigada Stane Žagar ml . n i bi la popolna, je bi la štirikrat proglašena za udarniško, osem mladincev je prejelo brigadir­ske značke kot najvišje priznanje za posameznika na mladinski delovni akcij i . Poleg tega si je brigada prislužila še posebno priznanje kot skupina, k i je najbolje skrbela za higieno.

S tem pa udarniško delo kranjskih mladincev še n i zaključeno. Osmega ju l i ja je odšla na zvezno delovno akcijo še druga brigada iz kranjske občine — brigada Jože Gregorčič, k i bo urejala obrežje Donave na akcij i Đerdap 79. N jen i pokrovitel j i so delavci Planike. V začetku avgusta pa bodo prag »Šole samoupravlja­nja«, kot imenujejo mladinske de­lovne akcije, prestopili še brigadirji mladinske delovne brigade Jože Celar-Tugo iz Preddvora. Ob pomoči Merkur j a bodo sodelovali na re­publiški delovni akci j i Istra 79.

P r v i rezultati kranjskih mladin­cev na deloviščih so torej vzpod­budni. Ogrevanje na lokalni akci j i v Stražišču je koristi lo vsem, kar kaže da so bile priprave na letošnje republiške in zvezne manifestacije mladih uspešne.

C. Zaplotnik

P O H O D O B P O M N I K I H N O B J e s e n i c e — Zveza združenj bor­

cev N O V Javornik — Koroška Bela in mladina organizirajo v nedeljo v počastitev dneva vstaje pohod od spomenika N O B na Javorn iku , mimo spominskih obeležij in Valva-zorjevega doma na Sto l . Pričaku­jejo, da se bo pohoda udeležilo več sto borcev, mladine in drugih ob­čanov.

Zveza združenj borcev N O V Hrušica in mladina pa pripravljajo v nedeljo orientacijski pohod iz H r u ­ške do spominskega obeležja padl im borcem na Hruščanski planini .

P R I Z N A N J E O R K E S T R U JESENIŠKIH 2 E L E Z A R J E V J e s e n i c e — Ob dnevu borca bo

p iha lnemu orkestru jeseniških že-lezarjev podeljena vel ika plaketa zveznega odbora Zveze združenj borcev N O V Jugoslavije. Pr iznanje si je orkester jeseniških železarjev pridobil z dolgoletnim sodelovanjem na spominskih prireditvah in pro­slavah v jeseniški občini in drugih kraj ih po domovini .

Sejem predmetov iz partizanskih krajev

R a d o v l j i c a — V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda bodo v nedeljo, 22. ju l i ja ob 15. uri na L i n ­hartovem trgu v Radovl j ic i odprl i sejem predmetov iz part izanskih krajev. Odprt bo od 28. ju l i ja , vsak večer pa se bodo obiskovalci lahko udeležili kul turne prireditve.

Borci in akt iv ist i iz krajev radov­ljiške občine bodo na sejmu predsta­v i l i predmete in izdelke, k i so j i h napravi l i sami. D. S.

Svet v tem tednu

B r a n d t p r i T i t u Predsednik republike Josip Broz-Tito je spre­jel predsednika socialdemokratske stranke Nemčije Willyja Brandta — Ljudska republi­ka Kitajska se je pripravljena pogovarjati s Sovjetsko zvezo — Konec vladavine diktator­

ja Somoze

Predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz -T i to je minul i teden sprejel predsednika socialdemokratske stanke Nemčije Wi l l y ja Brandta , k i se je mudi l na krajšem obisku na Br ion ih . Predsednika sta med daljšim prijateljskim pogovorom iz­menjala mnenja o več vprašanjih, k i so v obojestranskem interesu. Posebno pozornost sta posvetila popuščanju napetosti v vsem svetu in poudari la pomen obsežnih priprav za sestanek K V S E , k i bo prihodnje leto v Madr idu in na katerem naj bi še okrepili sklepe in načela hel­sinške konference.

K o sta se pogovarjala o vprašanjih Bližnjega vzhoda, sta meni la , da bi vsaka intervencija v tem delu sveta al i nov spopad resno ogrozi la že tako težak položaj. Predsednik T i t o je spregovoril tudi o pr ipravah na bližnjo vrhunsko konferenco neuvrščenih držav v Havan i ter deja l , da z opt imizmom gleda na sposobnost neuvrščenih držav, da bodo z odkrito izmenjavo mnenj v Havan i prispevale nov delež pri uvel jav­l janju in krepitv i vloge politike neuvrščenosti v graditvi boljših po l i ­tičnih in gospodarskih odnosov v svetu.

Predsednika sta se pogovarjala tudi o medsebojnem sodelovanju obeh držav ter tudi o tem, da je treba odnose med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo urejati na širši in splošno sprejem­ljivejši trajni podlagi.

Ljudska republika Ki ta jska je pozitivno odgovorila na zadnji sovjetski predlog, da bi se zaceli pogajati o normalizaci j i meddržavnih odnosov. V odgovoru je Ljudska republika Ki ta jska izrazi la pripravlje­nost, da bi se pogajanja na ravni zunanjih ministrov začela sredi septembra v Moskv i , kitajski odgovor pa je vseboval vrsto podrobnih predlogov o vsebini pogajanj. K i t a j c i pričakujejo, da bo Sovjetska zveza bistveno spremenila svoje stališče, obenem pa poudarjajo, da bodo pogajanja najbolj težka ob obravnavi vprašanj v jugovzhodni Az i j i , v V ie tnamu in v Kampučiji.

Svet iraškega revolucionarnega poveljstva je sprejel odstop pred­sednika republike Ahmeda Hasana el Bakra , ki se je umakni l iz zdrav­stvenih razlogov. N a tajnem glasovanju so izvol i l i za predsednika sveta Sadama Huseina, dosedanjega podpredsednika sveta poveljstva.

Najbolj razveseljiva vest zadnjega tedna pa je prav gotovo konec vladavine diktatorja Somoze in s tem konec skoraj petdesetletne vlade družine Somoze, k i je pod kr inko boja proti komunizmu v resnici zat i­rala vsa svobodoljubna mišljenja in prizadevanja prebivalstva N i k a ­ragve. Nepopisno veselje med ljudstvom je oznanilo padec strahotnega nasil ja in zmago osvobodilnega boja, ki je obenem zmaga tudi vseh svobodno in napredno mislečih l judi sveta. Med boji proti d iktator jev i vojski so padli stotisoči prebivalci in vojaki ter si tako s krvjo zagotovi l i svojo svobodo.

Nikaragva je torej še vedno v miru in v veselju zmage nad nasi­l jem, obenem pa se že pripravl ja na duhovno in moralno obnovo svoje dežele. Za štiri Slovenije velika država bo potrebovala precej naporov in truda, da se bo postavila na noge in neodvisno začrtala pot svojega nadaljnjega razvoja. Naloga prav gotovo ne bo lahka, nenehni boj i prot i diktator ju so oslabil i in osiromašili državo, ki bo morala najprej okrepit i svoje gospodarstvo. Prav v naslednjih nekaj dneh se bo po­kazalo, na kakšno pot namerava krenit i Nikaragva, kakšen bo njen o d n o s do Združenih držav Amerike, kako se bo sama izkopala iz začet­n ih težav.

Vsekakor pa je zmaga nad diktaturo široko odmevala v vsem svetu in ponovno se je izkazalo, da svobodoljubnega boja ne more zatreti še tako oboroženo nasilje in ne pomoč vojaško trdnejših in bogatejših držav. Naroda, k i je enoten in trden v svojem prepričanju in boju prot i zat i ra lcu, se ne da streti in ne uklon i t i , naj boji terjajo še toliko krv i in žrtev, tudi civilnega prebivalstva. Ves svet, k i se bori proti izkoriščanju in prot i vsakršnemu nasi l ju, daje le visoko moralno priznanje N ika­ragvi ter si želi, da bi začasna vlada Nikaragve resnično našla kar najboljšo pot za nadaljno izgradnjo države ter se odločila za politiko, k i bo zagotavljala l judstvu Nikaragve svobodnejše in mirnejše življenje in trdnejšo prihodnost.

D. S.

N a d o o b r a m b o v v s a k o d r u ž i n o R A D O V L J I C A

R a d o v l j i c a — V občini Radov­ljica prejema revijo Naša obramba 3737 občanov. Po številu naročnikov so med boljšimi v Slovenij i , če pa primerjamo število naročnikov s številom prebivalcev v občini, pa sploh najboljši. Spodbudni podatki zadolžujejo, tega pa se zavedajo ne le na oddelku za ljudsko obrambo, ampak tudi v družbenopolitičnih or­ganizacijah in odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih.

Naša obramba je revija, k i bral­cem omogoča idejnopolitično in strokovno usposabljanje za oprav-

Problemska konferenca

o informiranju R a d o v l j i c a — Indok center je

posredoval vsem urednikom glasil in odgovornim delavcem za informira­nje v temel jn ih organizaci jah in skupnostih anketni vprašalnik, s po­močjo katerega želi izvedeti čimveč o obl ikah in sredstvih, ki j ih upo­rabljajo pri informiranju delovnih l judi in občanov.

Anket i ranc i bodo izpolni l i vpra­šalnik in ga vrni l i Indok centru do 25. ju l i ja Odgovorni bodo uporabni za izdelavo analize stanja na po­dročju informiranja v temeljnih or­ganizacijah in skupnostih in njihovi vlogi pri odločanju v delegatskem sistemu.

Indok center bo skupaj s svetom za informiranje pri predsedstvu ob­činske konference Socialistične zve­ze delovnega hudstva pripravil gradivo /a jesensko problemsko kon­ferenco o informiranju v občini Radovlj ica. I) H

ljanje nalog ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. Prav to pa je namen akcije Nič nas ne sme presenetiti, usposabljanje vseh delovnih l judi in občanov v delovnih organizacijah in krajevnih skup­nostih za izvrševanje skupno dogo­vorjenih nalog. Le tako bodo presegli dosedanje ozke priprave za izdelavo varnostnih ocen in obramb­nih načrtov v delovnih organi­zacijah in v krajevnih skupnostih.

Koordinaci jski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci Socialistič­ne zveze delovnega l judstva bo začetka septembra poskušal čim šir­še popular i z i ra t i revijo Naša ob­ramba s pr ikazom zanimivosti iz vsebine, obenem pa bodo občane tudi seznanil i o načinu naročanja revije. Akci ja pa bo uspela le, če se bodo vanjo vključili tudi koordina cijski odbori oziroma izvršni odbori kra jevnih organizacij Socialistične zveze, k i vodijo in usklajujejo akcijo Nič nas ne sme presenetiti in če bodo imeli pri tem podporo organi zacije Zveze rezervnih vojaških sta­rešin.

Akc i jo Našo obrambo v vsako družino naj bi izvedli že pred 30. septembrom.

1). K

V petek, 20. ju l i ja , bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij Radovl j ica seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo obravnavali predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Radovl j ica za obdobje 1981 do 1985, samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovlj ica, predlog za spremembo prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v občini Radovl j ica ter nekatera druga vprašanja. ^

S l a v n o s t n a s e j a

k r a j e v n e s k u p n o s t i

v

]

B l e d - V ponedeljek, 16. ju l i ja , je bi la v hotelu Je lov ica na Bledu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, k i so se je udeležili kra­jan i , predstavniki družbenopolitič­nih organizacij in društev v krajevni skupnost i , delovnih organizacij in skupščine občine Radovl j ica.

Na slavnostni seji so potrdi l i sklep 0 izdelavi srednjeročnega programa krajevne skupnosti za naslednje petletno obdobje ter spregovorili o delu v minulem obdobju. V poča stitev krajevnega praznika so položi­li tudi venec k spomeniku borcev.

Krajevna skupnost Bled. k i praz­nuje vsako leto 17. ju l i ja svoj krajevni praznik, je v minulem ob-

Obvestilo Odbor za vzdrževanje dražgoškega spomenika pri občinskem od ­

boru Z Z B N O V Skofja Loka in družbenopolitične organizacije DmtgOfl vabijo na otvoritev doma Cankarjevega b a t a l j o i iH . ki l><> v nede l jo . 22. ju l i ja , o b 11. ur i v Dražgošah.

Vabimo borce, posebno borce Cankarjevega bataljona Utt Ostalt občane, da se otvoritve udeležijo v čimvečjem številu

dobju dosegla pomembne uspehe. Kra jan i so se z referendumom odloČili za samoprispevek in so ga plačevali za izgradnjo mrliških vežic. Deloma tudi s prostovoljnim delom so asfaltirali 82.000 kvadratnih metrov cest v krajevni skupnosti, pomembne naložbe pa so bile v gostinstvo in turizem. Zgrajen je b i l nov Park hotel, do svetovnega pr­venstva bo adaptirana blejska K a z i ­na, k i bo osrednji zabaviščni prostor Bleda, adaptirali so depandanso Jadran , hotel Jelovico, Lovec bo dobi l nove zmog l j i vos t i . Drsališče bodo pokri l i , tako, da bo drsališčna dvorana postala večnamenski pro­stor.

Zaradi priprav na svetovno prven­stvo v veslanju, ki bo avgusta na Bledu, so uredili obalo jezera ter opravili več komunalnih in drugih del v Zaki. Na Bledu se pripravljajo tudi na temeljito obnovo vse blejske kanalizacije. Zaradi kanalizacije, k i deloma odteka tudi v Blejsko jezero, je jezero precej onesnaženo in umira . V izdelavi so že projekti, tako, da bo z obnovo kanalizacije Hled rešil enega svojih največjih komunalnih problemov. I). S.

Zveza teleanokulturnih organizacij o b č i n e R a d o v l j i c a

v a b i k s o d e l o v a n j u

od 17. do 31. a v g u s t a 1979

2 K U H A R I C I

p r i p r a v l j a n j e h rane i m Špor tn ikom v

a ž a n i p r i P u l i . f o r m a c i j e d o b i t e tud i t e l e f o n u : 75-167

Š e h i t r e j e i n š e b o l j e d e l a t i

K R A N J - Sekretar MS Z K S za Gorenjsko Zdrav ko Krv ina je 17. julija poklical vse gorenjske sek­retarje O K Z K S in predsednike občinskih skupščin oz. izvršnih svetov na skupni razgovor o poteku priprav srednjeročnih družbenih planov na Gorenj­skem. Pr i tem je izrekel nekaj pohvalnih pa tudi nekaj zelo kritičnih besed. Mimo tega, da je kranjske in jeseniike smernice ocenil kot dobre, je navzoče opo­zoril na precejšnjo medsebojno

alo štipendistov Titovega sklada

s k l a d z a v l j i c a - T i t o v m lad ih delavcev in

je b i l v Sloveni j i l e tu 1974, ko so

tud i začele

d i r a n j e d e l a v c e v / l jen v

e organizac i je z e v a t i s r eds tva v ta namen.

omogoča štipendiranje t is t im vcem i n otrokom delavcev, k i

5 starejši od 30 let, imajo Hianj d v e le t i d e l o vn ih izkušenj, (gati morajo nadpoprečne delov-tezultate, k i se kažejo v sposob-tib v n o v a t o r s t v u i n iznajditelj-I, a k t i v n i pa morajo b i t i tudi v k n i p r a v n i h organ ih i n v druž-Opolitičnih organizac i jah. Sti-iisti T i t o v ega sk lada morajo \l j e v a t i študij v smer i svojega /'vnega pok l i c a , delovna organi­ma p a m o r a i z ka za t i tud i kad rov-

fr e s . Po leg teh pogojev pa i t i t u d i uspeh bodočih šti-v T i t o v ega sk lada v srednji ičen a l i p rav dober, na v i s o k i h šolah pa se zahteva

n a ocena v sem. ,'a vse dosedanje razpise Titovega V i a o d z i v zarad i strogo postav­

l jenih kriteri jev n i b i l zadosten, s spremembo le-teh pa bi sklad izgubil na svojem pomenu. T o j e ' b i l a tema zadnje seje izvršnega odbora skupne komisi je podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Radov l j i ca in od štirih prošenj so posredovali v nadaljno obravnavo skupni komisi j i v republ ik i t r i predloge. Vs i trije prosilci naj bi prejemali T i t ovo štipendijo za redni visokošolski študij. V občini Radov l j i ca prejema­jo sedaj štipendijo Ti tovega sklada štirje študentje. T a številka pa je v primerjavi s številom štipendij T i t o ­vega sklada v osta l ih občinah Slovenije izredno n izka, večja je v 38 slovenskih občinah, na Gorenjskem pa je nižja le v občini K r a n j . T i rezultat i niso spodbudni, narekujejo večjo akt ivnost kadrovskih služb v delovnih organizacijah, k i naj v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizac i jami , predvsem sindika­tom in mladino pridobijo večje število T i t o v ih štipendistov.

D . K .

L B J ^ — Delavci jeseniškega Gradbinca hite z izgradnjo drugega trakta na Plavžu, kjer bodo že to jesen pričeli s poukom učenci višjih

\j osnovne šole Tone Čufar. Pod streho so spravili tudi telovadnico, V r * oa zamujajo pri izgradnji vrtca, ki bo deloval v okviru šolskega i$£°n£ Plavžu. Za zgraditev centra bodo približno polovico potrebnih H Jih sredstev zbrali prebivalci jeseniške o i^Zadnja telovadnice in oddelka višjih ra

bčine s samoprispevkom. Na razredov osnovne šole. — B. B.

U č e n e c a l i g a r a č ? z d a n i l učni načrt in pedmetnik, k i j u uporabljajo v slovenskih

šolah, sta grajena za poprečne učence. T i s t i , k i j i m gre neko-Jsnovni ^ z ma lo več pr idnost i k l jub vsemu zdržijo, t ist i pa, k i so bolj >|ko sla ' j m a j 0 ka r slabe možnosti za osvojitev več znanja, saj so le ^V^^rimeri a l i pa j i h sploh ni , da bi neka osnovna šola organizirala i i.Klni pouk za učence, k i hitreje napredujejo.

drugi s t r an i pa n i t i n i čudno, da se uspeh učencev giblje nekje • . t o odsto tkov in da je ponavljavcev zelo malo. So la je otroke \korekoč okup i ra l a ; redne ure pouka, domače naloge, učenje, interes­

i h ^ ^ a V u U k ' novega zakona o osnovni šoli sicer tedensko število ur J n * a programa po predmetniku za posamezen razred nekol iko

3 v e z n J j e Omejuje ga na največ 30 ur na teden, in sicer iz dveh raz-|*»nat»j*u" e n - 8 t r a n i naj bi učenca varovala pred pret irano obremenit -V° v : " z v e z n i m programom, obenem pa naj bi ustvarjala praktične Ijo z ° f j a 8 j izbere fakul tat ivne programe in interesne dejavnosti , s polnosti, r a z v j j a l svoje interese in sposobnosti in si tako ustvarjal ^tterir*11

D O j t l i c n o opredelitev. S tem se ob sicer enotnem programu v večji mer i kot doslej odpirajo možnosti za hitrejši razvoj

Inovn« k- n a j hi si ob enotnem programu in obveznem d opol-W » u^eV: doda tnem pouku razširjali in poglabljal i znanje v okv i ru silnem ^ . „ vnos t i in faku l ta t i vn ih programov. Zanje je osnutek

•ni in drugem delu osnovne šole ne sme preseči

' u n e « " . J. . l H v n o H i i m l o n u i m u . . . . . . v * . . . . . . . . ^

W r e » n l , S j r o kosrčen, predvideva pa, da obseg sodelovanja učencev v

H) u r n» t eT e ! (> ur rednega pouka, največ 40 ur celotne zaposlitve učen-N a j y e č H aeveda še pisanje domačih nalog in učenje, kjer n i

/ raven \>a . , ; „ L „ . „ „ i . . v . u i n ...... v šol i L snovn ih šol. T e h pa je, kot vemo, zelo malo. K o l i k o časa P o d n e v n i h o e n e m iH\ višjih razedov osnovne šole še ostane za igro. V e j o t r o k u K O V O r e s starši? Delovni tednik, kakršnega ni t i vsak f *zvedr i l ° * / a

m - ^ j f i Saj je prav, da otroka že v zgodnjih letih n - ^ z r a s e l n e . lfP „ /»bremenitev je vendarle prehuda. Posebno, če jo >. - . .M deU), » " . • . . A : . „ I : _ L . u n , o ., AO.itri \mo n »

ava-p h -

okv i ru 42-urnega no l učenci 2!> ur.

* .delovno obveznostjo učitelja, k i sme v ^ r j a m « J j - . L a p o osnutku zakona delati neposred

j W v n « K a t e ~ " pouka. Kot da je razumlj ivo, da učitelj lahko kvah >J teg* e učenci največ 25 ur, otroci pa so sposobni sledit i pouku \no del* * i r w m a 40, če prištejemo še sodelovanje v fakul ta t ivn ih '•S&\ P° u U r mteresnih dejavnostih Kje je tu primerjava in pamet, se \ogramin in i ^ ta_ , n k j e J e , u otrok - človek?

! ' i . : . tn ( ) n i " H . Jelovčan

nepovezanost gorenjskih občin, ki je razvidna tudi iz dosedaj izdelanih in sprejetih prvih planskih dokumentov.

Splošna ocena smernic za plan bi lahko bila strnjena v ugoto­vitvi, da je v njih še vedno pre­malo pozornosti posvečene utr­jevanju položaja delavca v zdru­ženem delu in občana v krajevni samoupravi; premalo oz. neza­dostno so izpostavljeni skupni gorenjski problemi: turizem, kmetijstvo, energetika, šolstvo, stanovanjsko gospodarstvo, tr­govina, malo gospodarstvo, cest­na povezava . . . ; vsekakor bo treba določiti posamezne nosilce razvoja posameznih panog kot tudi opraviti selekcijo investicij in tudi programov. Poseben pou­darek je bil dan cestni proble­matiki in cestni povezavi na Go­renjskem, k i je nezadovoljiva in že danes predstavlja veliko zavo­ro za sedanji in bodoči gospo­darski razvoj. Ker je prav to — ceste — izrednega pomena, bo ta problem potrebno reievati kar najbolj zavzeto in z vso potrebno energijo ter argumenti nastopati na Republiški skupnosti za ceste ter na drugih ustreznih republi­ških forumih, da se ta proble­matika hitro in zadovoljivo reši.

V sedanje priprave na nove srednjeročne plane je po bese­dah sekretarja Zdravka Krvine nujno potrebno vključiti tudi vse regijske institucije, ki morajo delovno strokovno zadovoljivo odigrati svojo vlogo.

Dosti krivde, da se smernice posameznih občin težko med seboj usklajujejo in primerjajo (saj so imeli sestavljavci smernic vsak svoj »poseben« pristop) nosi vsekakor zakonodajalec, ki

"ni pravočasno pripravil republi­škega zakona o družbenem pla­niranju.

Vsekakor bi morali od sestav-ljavcev zakona o družbenem planiranju terjati tudi določeno politično odgovornost, je bilo rečeno na tem posvetu. Ker torej teh republiških dokumentov še ni in j ih še tudi ne bo, se je nu jno potrebno opreti predvsem na lastne sile in na lastno znanje ob upoštevanju dejanskega stanja in rezultatov izpolnjevanja se­danjega srednjeročnega plana 1976-1980, razvojnih možnosti združenega dela ter potreb in interesov delavcev in občanov Gorenjske. Strokovni delavci, delegacije in delegati, delavski sveti in koordinacijski odbori pri O K SZDL, vsi morajo kar naj-kvalitetneje delati, pa tudi do­volj hitro, da bodo lahko pravo­časno pripravljeni tudi končni dokumenti: srednjeročni plani in ustrezni sporazumi.

I. S.

Prednostna lista za stanovanja

Radovljica — T u d i občina R a ­dovlj ica se sooča s perečo stano­vanjsko problematiko. Prosilcev za stanovanja zgrajena s sredstvi druž­bene pomoči v stanovanjskem go­spodarstvu v letu 1979 je mnogo več kot pa je teh stanovanj na razpo­lago. Za to so izde la l i prednostno l i s t o imen prosilcev stanovanj in izvršni odbor samoupravne stano­vanjske skupnost i je poslal l isto v obravnavo v vse temeljne orga­nizacije in skupnosti v občini. Raz­prava bo trajala od 15. ju l i ja do 15. avgusta letos.

Prošnje za stanovanja je febru­arja zbrala samoupravna stano­vanjska skupnost občine Radovl j ica , pregledala pa j i h je posebna stro­kovna in stanovanjska komisi ja. Nadal jn j i ukrep na tem področju je bilo imenovanje delovne skupine, k i je pregledala vsa sedanja stanovanja prosilcev, napravi la zapisnike in izdelala osnutek prednostne liste, v kateri je razvrst i la 185 prosilcev, k i so izpolnjevali razpisne pogoje. Med nj imi je 70 družin in občanov, z nižjimi dohodki , 52 mladih družin, 39 starejših l judi , 20 udeležencev N O V in 4 izjemni primeri .

Osnutek prednostne liste je obrav­naval odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in iz­vršilni odbor skupščine samouprav­ne stanovanjske skupnosti . Le-ta bo tudi na osnovi javnega mnenja. izraženega v razpravi v temeljnih organizacijah in krajevnih skup­nostih od 15. ju l i ja do 15. avgusta izdelal končni vrstni red prosilcev, k i za rešitev iz stanovanjske stiske najbol j potrebujejo družbeno po-n»«č. I). K

R a z p i s n a k o m i s i j a p r i

Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržidnika, Skofja L o k a razpisuje za mandatno dobo štirih let de la o z i r o m a naloge za de lavca s posebn imi poob la ­s t i l i i n odgovo rnos tmi

V O D J E V Z G O J N O I Z O B R A Ž E V A L N E G A O D D E L K A

Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. visoka izobrazba za splošno teoretične predmete z dopolni lno t i l lo-

pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj, 2. a l i višja izobrazba za strokovno teoretične predmete z dopolni lno

tiflopedagoško izobrazbo, s trokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj, 3. kandidat i morajo imet i družbenopolitične in moralno etične vrline

ter organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom ter dokazili, da izpolnjujejo predpisane pogoje v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Skofja Loka ZA RAZPISNO KOMISIJO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh od izteka razpisnega roka.

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica

Zbor upo r abn ikov skupščine na podlagi 25. (lena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list, SRS, it. 8/78), 8. člena samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stano­vanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (Uradni vestnik Gorenjske, st. 1/77) in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje, razpisuje

NATEČAJ - II. za dodelitev kreditov za dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hi.* v individualni last­nini.

NAMEN KREDITOV krediti se dodeljujejo za: — dograditev oz. revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini.

II. VISINA KREDITOV Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela, druge pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju: organizacije) združujejo v okviru skup­nosti — do skupne višine 2,000.000,00 dinarjev in sicer za: — dograditev stanovanjskih his v individualni lastnini v višini 1,500.000,00 din; — revitalizacijo stanovanjskih hi* v individualni lastnini v višini 500.000,00 din.

III. PRAVICA DO KREDITOV:

Upravičenci do kredita iz sredstev skupnosti so: — delavci organizacij, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim spora­zumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977- 1981 v okviru skupnosti.

IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV Delavec, zaposlen pri organizaciji, ki združuje del svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru skupnosti in nima primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, lahko dobi kredit za dograditev oz. revizalizacijo stanovanjske hiše v individualni lastnini, če izpolnjuje pogoje: — da dograjuje oz. revitalizira stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda: — da predloži potrdilo organizacije, kjer združuje delo. o soglasju k najetju kredita: — da je kredit no sposoben.

V. LASTNA UDELEŽBA Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od :<0't zneska, potrebnega za investicijo — določi pa se v skladu z določili pravilnika. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki.

VI. KREDITNI POGOJI 1. Odplačilni rok Pri določanju odplačilne dobe kredita se upošteva povprečni dohodek na člana družine delavca v preteklem letu in njegova kreditna sposobnost. 2. Obrestna mera Za najet kredit iz sredstev skupnosti plačuje delavec 4 .obresti Po preteku desetih let od pričetka plačevanja kredita, pa se poveča obrestna mera za neplačani del kredita za 2'». 3. Visina kredita Delavec lahko dobi kredit največ do.15 't vrednosti standardnega stanovanja

VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti: — potrdilo organizacije, kjer je delavec zaposlen, o soglasju k najetju kredita. — potrdila o dohodkih družinskih članov v letu I97H; — gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristojnemu organu; — predračun stroškov in podatke n virih sredstev za gradnjo oz revitalizacijo stanovanjske hiše; — zemljiško knjižni i/pisek <> lastništvu objekta oz. vknjižbi pravice uporalie stavbnega zemljišča v družbeni lastnini. 1'deleženci natečaji morajo prošnje za dodelitev kredita vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pn strokovni službi stanovanjske skupnosti (AI.PI)OM Radovljica. Cankarjeva 27l.

VIII. OSTALK DOLOCBK I \ logo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave natečaja s

celottlo dokumentacijo pn strokovni službi Samoupravne stanovan|ske skupnosti občine Radovljica i Al.1'1 )(IM Radovljica. Cankarjeva 27 I

_' Prepozna prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. i Obravnavala se bo vloga samo enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo

ločeno prošenj za dodelitev kredita. |M>sebej pa bodo obravnavane tudi vloge prosilcev, ki so leto* i ra/.pis I ) te nrejrli pttsitjilo fer bodo odločil ve o dodatni dodelit vi posojil odvisne od števila udeležencev razpisa - M in višine že odobrenih kreditov.

•1 Strokovna služba m organi stanovanjske skupnosti bodo komisijsko preverjali upravi­čenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestili vse udeležence, najkasneje v I »-t na istih dneh po seji zbora uporabnikov skupščine, na kateri se bo odločalo odedelitvi kreditov.

"i dodeljene kredite bo možno čr|>ati v skladu / dinamiko združevanja sredstev, kar bo tudi posebej opredeljeni, v kreditnih |>ogi>dhah.

Hote l ska turistična de l ovna organizac i ja GOREN J K A Jesenice T O Z D H O T E L I K r a n j s k a go ra p o n o v n o razpisuje n a pod lag i sk lepa de lavskega sve­ta temeljne organizaci je H O T E L I K r a n j s k a gora p ro s t a de la i n naloge

vodje temeljne organizacije hoteli Kranjska gora

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi sploš­nimi akti , mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. d a i m a visokošolsko i z o b r a z b o e k o n o m s k e , k o m e r c i a l n e , p r a v n e a l i

•hoteUlte s m e r i i n S l e t a d e l o v n i h izkušenj a l i višješolsko i z o b r a z b o e k o n o m s k e , k o m e r c i a l n e , p r a v n e a l i h o t e l sk e s m e r i i n 5 l e t d e l o v n i h izkušenj,

2. a k t i v n o z n a n j e enega t u j e g a j e z i k a i n p a s i v n o z n a n j e enega tu j ega j e z i k a ,

3. moralnopol i t ične k v a l i t e t e i n p r a v i l e n o d n o s d o s a m o u p r a v l j a n j a 4. d a i m a s p o s o b n o s t i z a uspešno gospodar j en j e , v oden j e i n o r g a n i z a ­

c i j o , k a r j e r a z v i d n o o d do s edan j e ga d e l a .

Kandidati naj prošnjo s kratkim življenjepisom, dokazili o stro­kovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev pošljejo v zaprti kuverti na naslov H T D O Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, s pripisom Razpisna komisija v 15 dneh po objavi.

O Lr AS4.STRAN P t T E K , 2 0 . J U L I J A 191

Akcija »100 pošt«

Slovenske ptt organizacije so se v letu kval itete ptt prometa vključile v izboljšanje kvalitete dela s posebno akcijo »100 pošt«. T o pomeni, da je i zbranih 100 pošt, kjer naj b i b i la kva l i te ta po­slovanja brezhibna. M e d izbrani­m i poštami so tud i ptt enote: B l e d , Goren ja vas, Jesenice 2, K r a n j , K ran j ska gora, Preddvor, Radovl j ica , Skofja L oka in Tržič.

Naštete pošte so že dobile vsa potrebna navodi la, k i j i h morajo upoštevati, da bodo konec leta zadovol j ivo ocenjene. Navod i la zajemajo delo pr i sprejemanju, predelavi, odpravi, dostavi in iz­daj i pošiljk, telegrafske in tele­fonske storitve ter zaščito poslov­n ih prostorov, pošiljk in ptt imet­j a . N o s i l c i akcije so upravn ik i pošt.

M e d drug im spada v akci jo »100 pošt« tud i študij predpisov. P ro t i koncu leta bodo poštni de­lavc i delal i preskuse znanja iz predpisov, k i urejajo delovanje pt t organizacij.

20 let Planikine tovarne v TurniSču

10 krat več zaposlenih, 100 krat več izdelkov P l a n i k i n a temel jna organizacija

Tovarna obutve Turnišče praznuje 20-letnico obstoja. Ustanovl jena je bi la leta 1959 ob praznovanju 40-let nice K P J . V skromnih rekonstruira­n ih prostorih kmetijske zadruge Turnišče, se je zaposlilo 60 čevljar­jev, k i so takrat začeli izdelovati čevlje pod okri l jem »Obutve« iz K r a n j a , sedanje P lanike. Začetna proizvodnja je bi la pravzaprav obrtna, saj so izdeloval i dnevno le 50 parov čevljev a l i n i t i en par na enega zaposlenega. D o leta 1961, ko se je obrat Turnišče osa­mosvoji l pod imenom Industri ja lahke obutve, je zaposlenost narasla na 150 delavcev, k i so letno naredi l i že 84.000 parov čevljev. Tovarna I N L O j a je poslovala le t r i leta. Zara­d i pomanjkanja strokovnjakov, de­narja in visoke režije, je šla že po treh let ih v l ikvidacijo.

Zaradi brezposelnosti, k i je nasta­la , je na prošnjo Turniščanov P la ­n ika ponovno prevzela ustanovitev

Most, ki ga gradi krajevna skupnost Log, dela sive lase krajanom. Večkratne podražitve in spremembe objekta so namreč presegle plačilne zmogljivosti krajanov in je tako gradnja za dobre pol leta zastala. V zadnjih dneh se dela nadaljujejo in tako je upati, da bo most proti Visokem kmalu nared za promet. (Ib)

obrata ter vodila njegovo poslova­nje. Ze leta 1969 je nato v okv iru programa razvoja manj razv i t ih področij Slovenije stekla razprava o razširitvi obrata in gradnji nove to­varne.

Dve let i kasneje, ob krajevnem prazniku TurnišČa pa je bi l sprejet dogovor o gradnji nove tovarne s po­vršino 47.500 kvadratn ih metrov, v kater i se bo zaposlilo 650 delavcev, k i naj bi dnevno naredi l i 5000 parov čevljev, kar pomeni 100 krat več od začetne proizvodnje ob 10 kratnem

povečanju zaposlenih. Leta 1973 pa so us tanov i l i v Turnišču oddelek srednje tehnične čevljarske šole, mladino pa so pošiljali na prakso v kranjsko P lan iko ter v Teks t i ln i in Obutveni center K ran j . Tako je ime­la tovarna nekaj let kasneje name­sto enega tehnika kar 20 srednjega strokovnega kadra, 150 mladincev pa je uspešno zaključilo pokl icno šo­lo ter se vključilo v proizvodnjo.

H k r a t i so se delavci organiz iral i tud i v osnovni organizacij i s indikata i n Zvezi socialistične mladine. Ve l ik uspeh je b i l dosežen pr i organizira­n ju osnovne organizacije Z K in pr i ­dobivanju nov ih članov. Ob ustano­v i t v i je bi l v ko lekt ivu le en komu­nist, leta 1973 pa j i h je bilo že 18. Vs i se akt ivno vključujejo v delo samo­upravnih organizacij v ko lekt ivu kot tudi v delo krajevnih skupnosti , kjer živijo.

Le ta 1974 so se na novo samo­upravno organiziral i in tovarna v Turnišču je postala ena temeljnih organizacij P lanike. Vsestranska pomoč P lanike , občine Lendava in K r a n j , je omogočila, da so v T u r n i ­šču pravočasno uresničili vse plan­ske naloge in zgradil i novo tovarno in tudi uspešno uresničujejo sred­njeročni program. 540 zaposlenih je lan i naredilo 902.000 parov obutve, letošnji pol letni plan 500.000 parov pa so izpolni l i že skoraj mesec dn i pred rokom, bruto proizvod je lan i znašal 23 mi l i jard dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa znaša 5 mi ­l i jard 300 mil i jonov dinarjev.

L. Bogataj

Mestni avtobus v Škofji Loki N a z a d n j i se j i z b o r o v ob­

činske skupščine, k i je b i l a p r e t e k l o s r edo , je b i l spre jet o d l o k o u v e d b i l o k a l n e g a a v t o b u s a v Škofji L o k i . A v t o ­bus bo v o z i l n a p r o g i P o d l u b -n i k — T r a t a — L i p i c a . T r i me­sece bo v o z i l »poskusno« . V t em času pa se bodo p r e d s t a v ­n i k i k r a j e v n e s k u p n o s t i i n A l p e t o u r a d o g o v o r i l i , k o l i k o ­k r a t d n e v n o naj pelje — a l i v s a k o u r o a l i v s a k e p o l u r e — u g o t o v i l i se bodo stroški pre ­v o za i n določila se bo c e n a v o z o v n i c e .

L B .

Ekonomske stanarine V radovljiški občini bodo obravnavali osnutek sa­moupravnega sporazuma o prehodu na ekonom­ske stanarine v občini Radovljica — Največ sta­

novanj v štirih krajevnih skupnostih R a d o v l j i c a — Ekonomska sta­

na r ina naj b i zagotav l ja la min i ­malno amortizaci jo, vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, zato naj bi v vseh občinah čimprej prešli na ekonomske stanarine. Eko­nomsko stanarino bodo določili de lovni ljudje in občani s samo­upravn im i sporazumi za območje posamezne občine, sprejemali pa j ih bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skup­

nost i , de lovni ljudje in občani v krajevnih skupnost ih ter s tanova lc i v družbenih stanovanjskih hišah preko zborov stanovalcev • v kra­jevnih skupnostih.

Temeljne organizacije združenega dela, skupnosti in organizacije so ob koncu lanskega leta imele v skladu hiš in stanovanj v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanj­ski skupnosti občine Radovl j ica 1896 stanovanj v 279 hišah. Največ stanovanj je v štirih krajevnih skup­nost ih občine, v Radovl j ic i , v Le­scah, na B ledu in v Bohinjski Bistr ic i . Fo kval i tet i so stanovanja razdel i l i v sedem kategorij i tem, da v sedmi kategoriji ni stanovanj. V stanovanjih, k i so v družbeni

Analize o delitvi dohodka Občinski sindikalni svet Radovljica je ocenil aktivnost v akciji uresničevanja stališč o pridobi- J^tnini stanuje okoi i 6.500 občanov,

W . , , J I » . j . kar predstavlja 21 odstotkov vseh

vanju m razporejanju dohodka m uveljavljanja občanov radovljiške občine s tano

načela delitve po delu — Slabše v manjših delov­nih organizacijah

R a d o v l j i c a - P r i občinskem sin­d ika lnem svetu Radov l j i ca so se temeljito pr ipravi l i na akcijo ures­ničevanja stališč republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razpore janju dohodka in uveljav­l janja načela delitve po delu. Koord in i rano aktivnost vseh v akci j i so opredelil i s programom akt ivnost i tako, da so sprejeli dogovor, da bodo vsi obravnaval i program akt ivnost i , obl ikoval i pa so tudi 18 strokovno političnih skupin, k i so akcijo sprem­ljale. Organiz i ra l i so seminar, na katerem so se seznanil i z uresniče­vanjem stališč, seminarja pa so se udeležili vsi predsedniki osnovnih organizacij s indikata.

T a k o je pobudo za sprejem kon­kretnega programa uresničevanja stališč da lo k s r 98 osnovnih or­ganizacij s indikata.

Programe so sprejeli delavski sveti v 52 temeljnih organizaci jah zdru lenega dela a l i v organizacijah zdru tenega dela. Predvsem ao se opre debl i za snahzo sedanjega stanja sa moupravne zakonodaje s področja pridobivanja in delitve dohodka, kot prednostno nalogo pa so v večini programov določili ukrepe i*»uskla­jevanje samoupravne zalonođaje z rešitvami v stališčih.

Od skupno 125 osnovnih organi­zacij s indikata programov aktivno­sti niso sprejeli v 26 osnovnih orga­nizaci jah s indikata, večinoma v t ist ih delovnih a l i temeljnih or­ganizacijah združenega dela, k i imajo manj zaposlenih in slabo kadrovsko zasedenost. V večini pri­merov je v teh delovnih organi­zacijah vsa aktivnost odvisna le od dveh, treh l judi , v največ primerih pa le od direktorja delovne orga­nizacije. K e r pa so v tem času morali sprejeti še druge samoupravne do­kumente je akcija zaostajala tudi zaradi pomanjkanja časa.

Občinski s indika ln i svet tako ocenjuje, da je bila akcija uspešna v večini delovnih organizacij, najbolj pomembni problemi pa se po r a j a j o v prepočasnem uresničevanju ukre­pov. Za lažje in hitrejše uresničeva­nje stališč v osnovnih organizacijah s indikata pa bi bilo zaželeno, da bi b i la stališča za posamezno dejavnost bolj konkretna. Predlagali so, da bi republiški odbori na osnovi r a z p r a v in izkušenj iz vse Slovenije obliko­val i bolj konkretne in uporabnejše rešitve, kajt i osnovne organizacije so bile mnenja, da »6 sedanja stališča še vedno preveč splošna

D. S.

valc i so organizirani v 127 hišnih svetih od 145. Akt ivnost hišnih svetov je različna. Z uporabo stano­vanja so lani imetniki stanovanjske pravice plačali 7 mili jonov 849.000 dinarjev stanarine, k i se je potem deli la največ za investicijsko vzdrže­vanje, za amortizaci jo, za stroške upravl janja in druge stroške. 400.000 dinarjev so v radovljiški občini nameni l i za revitalizacijo.

Subvencijo za stanarino je l am prejemalo 28 upravičencev, za delno nadomeščanje stanarin so lani po­rabi l i 67.000 dinarjev.

Poprečna letna rast cen stanovanj je bi la v občini 17 odstotkov, kar je znatno višje od predvidenih 12 od­stotkov. Cene bodo lahko obdržali sprejemljive in zmerne le ob dosled nem uresničevanju družbenega do­govora o racionalizaci j i stanovanj ske gradnje. Do leta 1985 naj bi bi la cena za dograjena stanovanja po­rasla od 9 143 dinarjev za kvadratni meter na 18.045 dinarjev za kvad ratni meter.

Po izračunih in po predvideni gradnji stanovanj v naslednjih letih naj bi dosegli povprečno meaečno ekonomsko stanarino v letu 1985 v višini 35,75 dinarjev za kvadratni meter. V zadnjih treh let ih so »e dvigale stanarine letno po 30 odstot­kov nominalno, medtem ko naj bi *e do leta 1985 dvigale za 24 odstotkov.

I J. S

Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. T O Z D K o m u n a l a b.o. K r a n j , P r i m s k o v o — K o m u n a l n a c o n a

o b j a v l j a n a s l e d n j a p r o s t a d e l a i n na loge Č I S T I L K E J A V N I H S A N I T A R I J

P o g o j : - končana osemletka. Delo je primerno tudi za upokojenke. De lovni čas je 3 ure 30 min. dnevno, delo je izmensko.

V O D J E I N V E S T I C I J N A K A N A L I Z A C I J S K I H O B J E K T I H I N N A P R A V A H P o g o j : visoka šola gradbene a l i komunalne smeri in najmanj dve l e t i

delovnih izkušenj ter pooblastilo, a l i višja šola gradbene a l i komunalne smeri in štiri leta delovnih izkušenj in pooblasti lo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

V O D J E I Z M E N E V D E P O G R E B N E S T O R I T V E P o g o j : srednja šola gradbene al i sanitarne smeri a l i pokl icna šola

gradbene smeri z dopolni lnim izobraževanjem in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Starost najmanj 25 let in vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo traja tri mesece. Delo je za nedo-ločen čas s polnim delovnim časom.

K a n d i d a t i o z i r o m a k a n d i d a t k e za ob jav l j ena p r o s t a d e l a i n na l o g e naj pošljejo v loge na n a s l o v : K O G P K r a n j , K o m i s i j a za S d e l o v n a r a z m e r j a T O Z D K o m u n a l a a l i se osebno z g l a s i j o v ka- > d r o v s k e m o d d e l k u K O G P K r a n j , P r i m s k o v o - k o m u n a l n a c o n a .

3 Kmetijska zadruga Skofja Loka

objavlja j avno dražbo za prodajo naslednjih objektov in opreme:

1 - D V E H K O Z O L C E V V D O B J U I N K O Z O L C A V P O L J A N A H ;

2. - D E L A S T A N O V A N J S K E S T A V B E D O B J E 3. Izkl icna cena 1 5 0 . 0 0 0 . -

3 - H L E V A N A H O T A V L J A H . Izkl icna cena 329.307.—

4. - K A M I O N A T A M 5,5 t, L E T O I Z D E L A V E 1971 ( r e g i s t r i r a n do 19. 4. 1980, vozen) . Izkl icna cena 75.000.—

5. - H L A D I L N E V I T R I N E Izkl icna cena 5.000.—

Za objekte pod št. 1 bo javna dražba na kraju samem (pred zadružnim hlevom v Dobju) dne 2. 8. 1979 ob 8. ur i . Za objekte pod št. 2 in 3 sprejemamo pismene ponudbe z navedbo ponujene cene v zaprt i kuvert i na naslov: Kmet i jska zadruga Skofja Loka — komisija za prodajo osnovnih sredstev do 6. 8. 1979. Za kamion bo^javna dražba 31. 7. 1979 ob 8. uri pred mehanično delav­nico zadruge, Skofja Loka , Jegorovo predmestje. Za hladi lno v i tr ino pa bo javna dražba dne 31, 7. 1979 ob 8. ur i na upra­vi zadruge.

I n t e r e s en t i za n a k u p mora j o p r e d začetkom dražbe položiti 10 % varščino. P r o m e t n i d a v e k plačajo k u p c i .

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a p r i

Loterijskem zavodu Slovenije L j u b l j a n a , T i t o v a l / I

o b j a v l j a d e l a i n n a l o g e

P R O D A J A L C A V P O S L O V N E M M E S T U V K R A N J U

P o g o j i : — šola za b l a g o v n i p r o m e t . I - l e tna p r a k s a

a l i m i * « — o s e m l e t k a . 5-letna p r a k s a

D e l o v n o r a z m e r j e se s k l e n e za določen čas, s p o l n i m d e l o v n i m časom ter l pogo j en i p o s k u s n e g a d e l a , k i t r a j a 3 mesece.

P o n u d b e z o p i s o m dosedan jega d e l a , življenjepisom i n d o k a z i l i o i z o b r a z b i , sp r e j ema 15 d n i o d ob jave , splošna služba zavoda . K a n d i d a t e b o m o o r e z u l t a t i h i zb i r e obves t i l i v 30 d n e h po zaključku ob jave .

- — —

O s n o v n a šola V 8VI)> iSOfllSfll td V onbo* i Helena Puhar Kranj

r a z p i s u j e n a l o g e i n o p r a v i l a z a

pomočnika ravnatelja šole

Pogoji : - v i soka , višja a l i srednja s t r okovna .izobrazba - pet let d e l o vn ih izkušenj v vzgojno-izobraze-

v a l n e m d e l u s s t r o k o v n i m i zp i t om - us t r e zne dru* l>eno-pol i t icne in mora lne v r l ine

2 učit. razrednega pouka od 1.9. 1979 do 31. 8. 1980

1 učit. razrednega pouka od 1.9. 197» do 10. 12. 1979

Pogoj: - zaključni izpi t iz specia lne pedagogike

1 « S i o ^ k i oddelek od 1. 9. 1979 do 30. 6. 1980 Pogoj: dokončana šola za va ruh in j e o/., po t rd i l o o vpisu

v š. I 78. 79

So la bo spre jemala vloge z dokumentaci jo (življenjepis, spr ičevalo ) d o 18. avgusta 1979.

[, 2 0 . J U L I J A 1 9 7 9

erkov fotografski realizem 5 . S T R A N G

jcar B e r k o Berčič je dobil na-na letošnjem desetem bienalu

-j na Reki . To je bil vzrok, da ga obiskali in razpletel se je po-o njegovem delu. in de la v Škofji Loki. Končal za oblikovanje in pedagoško ijo. Nekaj časa je poučeval

»v vzgojo na osnovni šoli v Ze--tih in na škofjeloški gimnaziji. ,i učiteljski poklic ga je utesnje-

;0d lanske pomladi je svobodni laik in n i mu žal, saj sedaj lahko

. tisto, k a r rad dela. T? afja L o k a je likovno izjemno

So področje. Reški bienale vsaki 3 ..leti poda prerez dela mladih ju-

l>vanskih likovnikov. Starostna J je 35 let, zato pokaže, kakšne

a . ubirajo mladi, kako se razliku-o. - sd starejših. Ko gledamo se-it k nagrajencev preteklih let naj-K , t hnena: France Novine, Boris

. i* H e r m a n Gvardjančič. Sami . i Ijeločani. Med slovenskimi na-n *c i so običajno Skofjeločani in • la še kakšen Ljubljančan, šalji-i - lavi Berko. Tudi letos je bilo a l Med petimi nagrajenci sta bila ,. « Slovenca, Berko in kipar Tone

1 Jiar iz Ljubljane. Svoja dela je vfeslal za dubrovniško razstavo, ki "odprta 20.julija. Na njej bodo -avljali kar štirje Skofjeločani. Di bila tudi družbena skrb tako

v 4 kot je plodno to področje, *ujoče razmišlja Berko. Le

•i tj posameznikov je, ki jih a | r a zares zanima. Zato je bil

o bolj vesel čestitke, ki mu jo je ti V i k t o r Žakelj, predsednik •loške občinske skupščine. Prav ie je j e razveselil kot nagrade, a se škofjeloški kulturi obetajo

časi. tfkrat ga ljudje doma vprašajo, dela. Ve l iko razstavlja, torej tu-

jttiko dela. Mladi slikar ima za f> vrsto samostojnih razstav: leta 5 v galeriji na loškem gradu in v

e.

likovnem salonu v Ravnah na Koro­škem, leta 1977 v galeriji Loških to­varn hladilnikov in v klubu kultur­nih in znanstvenih delavcev v Ljub­ljani, leta 1978 v galeriji Novoteks v Novem mestu, letos v škofjeloški knjižnici, v koncertnem ateljeju v Ljubljani in v galeriji sodobne umet­nosti v Zagrebu. Sodeluje na večjih skupnih razstavah: na mednarodni razstavi bienale risbe na Reki in ju­goslovanski razstavi risbe v Zagrebu in seveda na že omenjenm reškem bienalu mladih. Svoja dela je že po­slal za letošnji razstavi v Dubrovni­ku in v Tuzli, sodeloval bo na slo-venjgraški razstavi Za boljši svet in na banjaluškem jesenskem salonu.

Toda kot da gredo njegove razsta­ve v domačem kraju neopazno mi­mo. To posebej velja za razstavo le­ta 1976 v galeriji loškega gradu. Po vsebini je bil razstava pred tremi leti njegova prva radikalna predstavitev. Ista dela je letos razstavil v galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu, kjer je vzbudila veliko zanimanja. Da je bila razstava dobra, se je torej poka­zalo šele v Zagrebu, saj zagrebška galerija slovi po tem, da razstavlja sodobna dela. Za dela, ki so jih odkupili, Berko pravi, da bi raje videl, če bi ostala v domačem kraju. Toda je že tako, da je večjega priznanja deležen drugod.

Kako nastajajo njegove slike, ki te spomnijo na fotografijo. Zanimajo ga motivi iz urbanega okolja, tisti s priokusom potrošništva. Trgovjna kot svetišče današnje družbe, kjer je na kupu zbran blišč našega življe­nja, kakor pravi sam. Izbira delčke, ki ugrejo običajnemu očesu, danes tudi že nekoliko širše motive. V foto­grafski aparat lovi motive, ki ga za­nimajo po likovni in vsebinski plati. Doma pregleda zbrani material, na­redi izbor in izdela fotografije. Te so mu osnova za sliko, ki v ateljeju na staja mesec dni. Ze prvi pogled v nje

govo delavnico pove, kako zastarela je naša predstava o slikarju s čopi­čem in paleto. Mladi odkrivajo nove tehnike. Berko uporablja tako imenovano aerografijo, ki bi jo lahko imenovali risanje s pomočjo stisnje­nega zraka. Snop barve je droben, podobno kot če bj barvo nanašal s čopičem. Toda poteze niso ostre, vsaka linija je mehka. Slika je zato zaradi mehkobe podobna fotografiji. Temu realističnemu načinu slikanja pravijo fotografski realizem. Zadnje Čase se uveljavlja tudi izraz radikal­ni realizem.

Spet je nanesla beseda na Skofjo Loko. Svobodni umetniki, ne le sli­karji, tudi glasbeniki in drugi, usta­navljajo združenje, katerega namen bo vzpodbujanje ustvarjalnosti. Vsak je individualno usmerjen, zato jim beseda združenje bolj ustreza kot društvo. Berko pravi, da v družbi ni vzvoda, ki bi vzpodbujal avtorje od meščanskeg pogleda na sliko kot prodajno blago. Za dela, ki odpirajo pot naprej ni pravega po­sluha. V združenju se bodo domenili, kako bodo vzpodbujali javno nasto­panje: razstave, koncerte, izdajanje knjig. Ocenjeval jih bo poseben umetniški svet. Torej družila jih bo potreba po povezanosti in informi­ranosti. Tako naj bi slikarji koncem leta izdali katalog del. Morda je tudi naš čas tako zelo administrativen, da tudi svobodni umetniki potrebu­jejo organizacijsko povezanost ali pa je tako nekulturen, da morajo celo umetniki strniti svoje vrste.

M. Volčjak

N O V O V K I N U

m

30

ja

v-

Pomemben k u l t u r n i dogodek

v Šk. L o k i

%

hvUni poslušalci, ki nas je bilo 5o, da vsi nismo mogli dobiti fU v kapeli na loškem gradu, rbili priča pomembnemu glasbe-rJ dogodku — koncertu komor-P pevskega zbora Loka. Kaj nas ritegnilo, navdušilo, osvojilo, ko } poslutiali petje te simpatične tke komorne skupine? Mladostni /ki je zavel iz grl vnetih pevk in « v in k i se je stopnjeval od hi do pesmi, prepričljivo podaja-l^ovolj zahtevnih skladb, ki pre-Jttopnjo ljubiteljskega prepeva-1 tli tost glasov, odlični solistični h in ne nazadnje izbira sporeda,

nam ga pevci predstavili v »ti-l ih : v prvem nas je zbor prese-

ustrezno stilno interpretacijo tro v renesanse, drugi del je ob-pesmi, komponirane na besedi­

l n i Franceta Prešerna (tu je še ftej izstopala skladba »KDOR ( 8 E R E « . dirigenta zbora Janeza lika. Četudi pisana v zmerni so-

glasbeni govorici, nas je nav-z izvirnostjo glasbenih misli

trega poznavanja možnosti, ki J i zbor za izvedbo takšne ust­je zamisli). V tretjem delu

sporeda nas je zbor povabil v goste v tuje dežele (latinskoameriška C U B A SI, YANQIS N O z odlično solistko je bila višek večera!), v četrtem delu pa so nas pevci razveselili s slovensko narodno pesmijo.

Se beseda o dirigentu Janezu Močniku. To je samonikla umetni­ška osebnost, ki ve kaj hoče. Pozna delo z zborom, je suveren in preprič­ljiv. Iz zbora, ki mu žal manjka te­norjev, zna izvabiti več, kot bi mogli pričakovati od pevk in pevcev, ki so se prepevanju zapisali zgolj ljubi-tesko. Želeti je, da bi zbor s tako vnemo in uspehom vodil še v deseto, jubilejno leto, za kar mu bomo vedno številnejši ljubitelji simpa­tičnega posredovalca zborovske umetnosti v Škofji Loki iz srca hvaležni, še posebej, če bi ga mogli poslušati v večji, primernejši dvo­rani.

Predsednik ZKO Skofja Loka prof. Peter Finžgar je ob koncu po­delil pevkam in pevcem Gallusove značke, s katerimi jih je za dolgolet­no delo in uspešno sodelovanje v zboru odlikovala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Janez Bitenc

m G O R E N J S K I M U Z E J K R A N J

del r ta

V M e s t n i hiši je na ogled sta lna arheološka, etnološka, ku l turno-L " * k a j n umetnostnozgodovinska zbirka ter sta lna razstava del h!ak za k i pa r j a Lo j ze ta Do l inar ja . V 2. nadstropju iste stavbe pa si o o g l e d a t e etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav

V^Prešernovi hiši s ta odprta Prešernov spominski muzej i » oba V galer i j i Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo 0 v a J r i t e M i l e n e Branise l j -Kranjc . V galeriji Mestne hiše je odp

P Ael akad . s l ikar ja Franceta Nov inca , k i j i h je umetnik * V ? a H i m a l a j e kot udeleženec letošnjega uspešnega vzpona Khfc h a l p i n « 8 t o v n a M o n t K v e r e 8 t V ma l i galeriji Mestne hiše se E r a i o » p l as t ikami , s l ikami , graf ikami in z deli uporabne ' S 8 * ! l i k o v n i k i s celotnega gorenjskega območja. ? K ročni s tavb i v Tavčarjevi 4.1 je na ogled sta lna zbirka

; /. v 0 b o d i l n a borba na Gorenjskem in republiška .stalna zb i rka ? ? ° ° v r evo luc i j i .

e o z zb irke so odprte vsak dan, razen ob ponedeljkih V E S Hazs ta b o t a n j n nedeljah popoldne, od 10. do 12. in od 17 ' i n o " *

» v*' r n i S tane ta 2agarja v K r a n j u je odprt Muze j Prešernove - \LyBisf Zg- Jezerskem si lahko ogledate restavnrani poznosred

k u l t u r n i spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen i ' loškim g r a d i v o m

LOŠKI M U Z E J S K O F J A L O K A / loškega muzeja v Škofji L o k i so odprte vsak dan razen

l w " r k e nd 9 do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med s ta ln imi zb i rkami v NeJ jka ° ~ . ^ 0 ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, etno-p kfrk« N O B , pr irodoslovno ter galerijo del sl ikarjev - loških

l b ' f skup ine , k i želijo vodstvo po zbirkah, se morajo pred-IVge t i » t e

l l D r a v i muzeja, kaj t i le v tem primeru bo vodstvo {o n » J * V I U K e ijeno Ajjegg gradu bo v petek, 20. ju l i ja , med 19. in 20. uro

Jalenj» ' f £ Kazs tav l ja dvanajst članov I L U G R A F I C N E

v r * ^ J J r s k e kolonije Skofja Loka 79 V| r j e ve alt . odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do

| W f c * V ^ J 0 nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 1«. ure. Ostale V*' **e rnoten ogled po predhodnem naročilu za večje skupine pa} J

V poplavi raznih seksualnih ko­medij in nezahtevnih pustolov­skih filmov, ki nam jih v teh dneh ponujajo v dvoranah kranjskega kino podjetja, pomeni malenkost­no spremembo revija Morava fil­ma, v kateri bodo od 23. do 29. ju­lija v kinu Center na sporedu ne­katera dela, ki jih bomo sicer gle­dali šele prihodnje leto.

Prvi bo na vrsti ameriški znan-stveno-fantastični film Otok doktorja Moreaua, kandidat za dva oskarja. V njem je Burt Lan-caster popolno odigral vlogo geni­ja, ciničnega fanatika in nevroti­ka. Tihotapci so ameriška psiho-loško-socialna drama o surovem obračunu med tihotapci alkohol­nih pijač, Razbrzdane strasti pa so italijanska komedija, sestav­ljena iz treh epizod. V ameriški kriminalni grozljivki Okrutno plačilo je poudarjena človekova nemoč, ko se znajde pred pokvar­jenimi policaji. Film Skandal, ki bo na sporedu v petek, 27. julija, je italijanska ljubezenska drama

N a pod lag i 3. č lena sk l epa o pode l i tv i Čufarjevih p laket v letu 1979 skupščina K u l t u r n e skupnos t i Jesen ice

RAZPISUJE C U F A R J E V E P L A K E T E ZA L E T O 1979

Čufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posameznikom za: * — aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, — ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture, — dolgoletno uspešno delo na področju kulture, — kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih, — dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande

in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva.

Pismene predloge z obrazložitvijo je predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, T r g Toneta Čufarja 4, do 1. sep­tembra 1979.

Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje nas lednja de la i n de lovne naloge z a nedoločen čas:

1 POMOČNIKA R A V N A T E L J A 1 P O M I V A L K E P O S O D E

za otroški vrtec Radovljica. Pogoji: pod 1. — dokončana višja pravna ali upravna šola,

— 5 let delovnih izkušenj v vzgojno varstvenem delu, ustrez­ne moralno politične lastnosti, — sposobnost za organizacijo dela.

Začetek delaš 1.9. pod 2. — po možnosti dokončana osnovna šola, opravljeni tečaj iz

higienskega minimuma. Začetek dela takoj.

Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa.

f

Prizor iz italijanske drame Škandal

z močnim socialnim obeležjem in prikazom rojevanja fašizma. Ak­cijska komedija pa je ameriški film M o i iz San Fernanda, v ka­teri je vrsta veselih in napetih si­tuacij, dopolnjuje pa ga izjemna glasbena spremljava. Mlajšim gledalcem ne priporočamo ogleda filma D r i ver (Voznik), saj je poln surovih prizorov, obračunov med gangsterji in policijo.

/ o d 2 0

Harmonikarski koncert

za radovljiške turiste

Radovljica - V spodnji avli ra dovljiške graščine so se v torek, 10. julija zvečer predstavili domačim in tujim turistom z več kot uro in pol trajajočim koncertom člani harmo-nikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Ažmana so izvedli najprej klasične skladbe, nato pa glasbena dela domačih avtorjev. Za izredno uspešen nastop so si prislužili zaslužen aplavz navdušenih poslu­šalcev.

Koncert za domače goste in tuje tur is te je letos prvič organiz iralo Turistično društvo Radovl j ica

/ J i« i r » f n i m H ^ f t •» • i it.

r ;j||p

i teMnw obutvs širi

I m

mm

SO/. v vseh prodajalnah

ALPINA v Ajdovščini, Celju. Logatcu,

Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju, Ljubljani,

Mariboru, Mežici, Murski Soboti, Novi Gorici,

Novem mestu, Ptuju, škofji Loki, Šentvidu, Trbovljah,

Velenju in Žireh.

PRIČAKUJE VAS i m

G L A S 6 . S T R A N P E T E K , 2 0 , J U L U A 1979

NIZOZEMSKA POMLAD Stare hiše bodo p a d i

Povsem drugačna je podoba novega dela Midde l -burga sodobnih, strnjenih blokov sredi prostranih zelenic in cvetnih parkov, k i j ih ločijo široke avenije in seveda mal i kana l i . V teh sodobnih soseskah ne manjka prebivalcem prav ničesar, imajo dovolj ve­leblagovnic, igrišč, vrtcev in parkirišč. Vse je, rekel bi, kar preveč urejeno. Tu jca še najbolj lahko moti­jo številni sprehajalci psov vseh mogočih pasem, k i puščajo za sabo mokre sledi in kupčke pasjih kakcev kamorko l i se obrneš. Zdi se, da n i Holandca, k i ne bi imel vsaj enega psa. Pes je član družine. N jemu pos­večajo enako skrb kot otrokom. Oblačijo j ih s topli­mi pokrivački, hranijo j i h s specialitetami iz trgo­v in, strižejo, perejo in sploh negujejo, da se človeku zdi že kar preveč neumno. Bognezadeni, da kdo po­vozi a l i udari pasjo veličino. B i lo bi hujše, kot bi po­vozil človeka.

D R U G I K R A J I , D R U G I L J U D J E I N N A V A D E Sam sicer nisem imel priložnosti preizkusit i

vljudnost poprečne družine, skoraj gotovo pa ne bi podvomil v pripovedovanje naših priseljencev, k i trdijo, da Nizozemec neznanca zlepa ne spusti v h i ­šo. Enostavno te odslovi in pred nosom zapre vrata. Seveda je situacija povsem drugačna, če skleneš z n j im prijateljstvo. Povabi l te bo za bogato obloženo mizo, kamor bo nanosil cele baterije steklenic piva. Ne vem, kaj povedo statistični podatki o količini popitega piva na prebivalca. M e n i bo težko dopo­vedati, da je kdo večji pivec te pijače od Nizozemca.

Ce smo že pri pijači, naj omenim, da močno či­slajo tudi mleko in razne sokove, od jedi predvsem mlečne izdelke, prvovrstne sire, brez masla pa tako in tako ne morejo ničesar spržiti a l i skuhat i . Upo­rabljajo ga nemesto olja in masti. Tako pripravljene jedi niso za naš okus. Gosti lne in restavracije so pol­ne vonja po prženem maslu, k i je vseprej kot pr i je :

ten. Čeprav nisem kdove kol iko hodi l po zasebnih stanovanjih mi je ta vonj s i l i l v nos v sleherni hiši.

Nizozemska kuhinja me je pošteno razočarala. Prav čudil sem se, da imajo pri vsem izobil ju izred­no kakovostne zelenjave, mlečnih in mesnih izdel­kov taka, za nas skoraj neužitna jedila. Solato ne kisajo, juhe in omake so sladke, prav tako vse mesne jedi. T u d i izbor rib in perutnine je izredno raznovr­sten in bogat. Naše gospodinje bi v vsaki podeželski branjari j i lahko izbrale več kot pri nas v največjih živilskih prodajalnah. Pa tudi naši trgovci bi se od nizozemskih lahko marsikaj naučili. Ne samo potr­pežljivosti' in reda. T u d i kako naj izgleda lepo zlo­ženo potrošno blago. Zelenjava je vsa oprana, sveža in skrbno zavita v prozorne plastične vrečke, mladi krompirček je že olupi jen in opran. Gospodinji n i treba drugega kot da ga da v ponev in sprži. Ce ku ­pec ne najde na policah željenega ar t ik la , se trgovec hitro podviza, da ga bo našel v skladišču ali pa ga bo nabavi l v drugi trgovini.

S O L 1 D N O S T V E N D A R N A P R V E M M E S T U Odveč bi bilo govoriti o korektnem zaračunava­

nju bodisi v trgovini al i v gostiščih. Z natakarj i in komij i n i nobenega mišmaša okoli drobiža, ki je pri nas tako pogost pojav, ko t i poračunavajo nakup a l i naročilo.

T u d i na podeželju je veliko strežnega osebja v trgovinah in gostinskih lokal ih temnopolt ih Indo-nezijcev, Malučanov in drugih tujerodcev iz nekda­nj ih nizozemskih koloni j . Zdi se, da so se domačini že po vsem privadi l i nanje.

Ka jpada, tudi Nizozemci niso vsi angeli. Razen izredno visokega odstotka mladih narkomanov pre­morejo tudi kar zavidlj ivo število vsakovrstnih na-si lnikov, k i po večjih mestih v pravih gangsterskih pohodih razbijajo, ropajo in ustrahujejo l judi . Pro­st i tuci ja, zvodništvo in podobne zadeve so vsakda­nja stvar, zlasti v Amsterdamu, Rot terdamu in Haagu.

Zapažanja o teh ljudeh z obal Severnega morja bi težko zapisal tako, kot sem j i h takrat med biva­njem pri nj ih sproti dojemal. Ob zapisovanju teh utrnikov mi misel vedno znova neposlušno uhaja na vse stani . Ce sem iskren — sploh ne znam opredeliti, kot temu pravimo, kaj je tisto poprečno, kar je značilnost teh l judi. Pridnost, marljivost, ureje­nost in odnos do dela? Morda varčnost? T o so vsekakor plusi, k i j i h je veliko več kot minusov, o kater ih sem pisal spredaj.

Vsakemu zapažanju je mogoče dodati razmišlja­nje in vprašanje, - zakaj tako. K je so vzroki? Moje ugotovitve seveda ne morejo bit i točne za vsakogar.

P R E S E N E T L J I V A S P R E N E V E D A N J A Holandska družina, k i se vdaja razkošju sonca

in svežine Šobčevega bajarja na letnih počitnicah, obiskuje muzeje in se iskreno navdušuje nad našimi lepotami, se mi je vedno zdela pravi vzorec srečne družinske harmonije, z v idnimi znaki nadpoprečne vl judnosti in skromnosti . Človeku mora b i t i všeč vselej nasmehnjeni očalasti očka, dobrohotna ma­mica in živahni, pa vendar poslušni plavolasi otro-čiči. N i kaj , zdrav in ljubezniv narod, bi rekel. In ve­lik prijatelj naše neuvrščene socialistične Jugosla­vije!? Morda prav takšne, izredno pozitivne impre­sije o teh ljudeh, naših vedno dobrodošlih gostov, k i nam že desetletja nazaj bistveno dvigajo krivul jo turističnega prometa, postavljajo vso stvar na gla­vo, ko j i h malo bolj spoznamo v svojem domačem okolju. M i s l im , da smo zaradi tega potem, ko smo med nj imi , kdaj pa kdaj rahlo razočarani. To l iko prej, če se vam zgodi kot meni, da me natakar v majhni restavraciji sredi Middelburga vpraša, kako živimo onkraj železne zavese. A l i , če sosed v stano­vanjskem b loku, kjer sem stanoval , po pokl icu inže­nir, k i je bi l že v Jugoslavi j i , brez sramu vpraša, če je d iktatura pri nas še vedno takšna kot v Rus i j i .

S E N A D A L J U J E

K a k o j e b i l o v T u r č i j i M i l a n K r i sel j % / mj

P R V I D A N V NAJVEČJEM T U R Š K E M M E S T U

Naš prvi stik z zgodovinskim mestom Carigrad je bil bolj delovne narave Zahvaljujoč zelo dobremu spremeljevalcu in poznavalcu svoje domovine Nedžmetimu, smo že prvi dan odkr i l i nekaj skrivnosti in lepot enega najlepših mest na svetu. Ze doma smo se spraševali, ko smo gle­dal i plakat za festival, zakaj ima naslov »Seven hil ls festival« (sedem gričev), zdaj pa smo sami lahko vide­l i , da se mesto razprostira na gričkih, ki v blagih vzpetinah prehajajo drug v drugega, podobno kot v R i m u (saj imata ti dve mesti tudi sicer precej skupnega). Nepozabne so cangraj-ske panorame, ki je ena lepša od druge. Same znamenitosti , svetovno znani kulturnozgodovinski spome­nik i m naravne posebnosti, kot na primer morska ožina Bospor - po naše bi to nekako pomenilo prehod za vole - Turki pa pravijo Kosporju Bogazici . pa Marmorno morje. Prinčevi otoki i td. Toliko prirodnih lepot in ku l turn ih znamenitosti iz različnih obdobij, bi najbrž težko še kje na svetu našli.

K cangrajskim posebnost mi se bomo še vrni l i , saj so nam organi­

zatorji obl jubi l i , da ho en cel dan namenjeni ogledu mestnih zanimi­vosti.

Vse folklorne skupine, tuje in turške, so se zbrale na trgu Taks im, to je v novejšem delu mesta, ki mu pravijo evropski del, pred Atatur-kovim spomenikom. Kema l Paša Ata turk je pravgotovo še danes ena najmarkantnejših osebnosti turške polpretekle zgodovine. Prvega pred­sednika turške republike turško ljudstvo ni brez razloga imenovalo oče Turkov . U m r l je I. 193H. Pred spomenik je tudi naša skupina polo­žila venec iz rdečih vrtnic, dari lo našega konzulata v Carigradu.

Poleg tujih skupin je bilo na trgu zbranih še okoli 2 0 turških iz vseh delov Turčije. Moram reči, da smo imeli prvi dan čudne občutke Vse se |e tako hitro odvijalo, da smo komaj sledil i dogodkom. V povorki po eari-gra)skih ul icah smo nosili našo jugo­slovansko zastavo, pa napis Yugo slavia. Naenkrat smo se zavedali, da predstavljamo pravzaprav celo našo državo in da je za nekaj časa treba na Preddvor al i Visoko kar pozabiti.

Vsv je bilo tako svečano. Na eni strani cvetje, pisari« narodne noše. nasmejani m bre/skrbni otroški obrazi, na drugi strani pa malce

nervozni organizatorji in vojaki z brzostrelkami, vsak hip pripravlje­nimi na strel, vojaki, ki so budno pazil i množico, ki si je prireditev ogledovala.

1'ovorka po mestu je bila velita stna. Na stotine pisanih, zelo pisa­nih narodnih noš. Ravno pred našo skupino so korakal i otroci iz Ana tolije, stari okoli K) let. Obleke, narodne noše so imeli očitno pre­velike. Pozneje so nam povedali, da so imeli prave, izvirne, ki j ih je danes tudi v Turčiji že težko dobiti Vsaka nevesta, so povedali, je morala sama sešiti in z zlato nitjo izvesti porodno obleko. Zato je bila vsaka obleka umetnina zase. Tako so delali seve­da pred mnogimi leti, danes tega ni več. No in v te izvirne noše so oblekli te malčke in že na prvi pogled je lula očitna pristnost, medtem ko so bile druge skupine povečini opremljene s popolnoma novimi nošami in de|al bi, da je to delovalo malce kičasto

Popoldne smo imeli prvi nastop v veliki športni dvorani, ki sprejme ver tisoč gledah ev Lahko zapišemo, da je bi l ta nastop za naše velika pre skušnja. Tuje države so par poslale v Carigrad najboljše repre/eutan« ne skupine s profesionalnim vodstve­nim kadrom in tudi s profesionalno

Tržič - N a Ravnah pri Tržiču je precej star ih hiš. Nekatere so preži­vele že sto let, druge celo dvesto. Stanovanja v njih so neudobna, brez kopalnic in spodobnih stranišč, celo goba je ponekod, skratka, nesodobna so, nepraktična.

Nekaj tak ih starih stanovanjskih hiš upravlja občinska samoupravna stanovanjska skupnost. D a bi pri­dobil i čim več koristne površine za gradnjo nov ih stanovanj , bi bilo treba nekatere najstarejše in naj­slabše stavbe na Ravnah porušiti. V stanovanjski skupnosti so se že odločili, katere. V prvi »rundi« čakata na rušenje hiši na Proletarski cesti 14 in 19, v katerih je skupaj devet stanovanj, podobna usoda pa kasneje čaka še hišne številke 15, 17 in 16. P rv i dve bodo po vsej verjetnosti porušili že v drugi polovici prihodnjega leta, če bodo v B is t r i c i le zgrajena nova sta­novanja v stolpičih, v katere bi lah­ko preselili stanovalce z Raven. V Bis t r i c i naj bi namreč do konca tega srednjeročnega obdobja zgradil i še sto stanovanj v štirih stolpičih in s tem bi bi la gradnja v tem delu obči­ne tudi zaključena. Kupec stano­vanj v prvem stolpiču bo samo­upravna stanovanjska skupnost, ostala pa bodo pokupile temeljne organizacije združenega dela in po­samezniki. Gradi te l j S G P Tržič za­

gotavlja, da bodo do k o n c a princ njega leta zagotovo vse l j i v i trii« stolpiči, gradnjo četrtega pa bod< morali prestaviti v naslednje sre njeročno obdobje.

N a mestu porušenih hiš s številka^ ma 14 in 19 na Ravnah bodo zgraje­na nova sodobna stanovanja . Pred­videvajo j i h okrog 30. Kakšni bod< objekti, pa še n i točno znano, saj stanovanjska skupnost čaka na zaz i ­dalni načrt, ki so ga naročili pr i -Arhi tektb iro ju S G P Tržič v K r a n j u . V ta stanovanja bi kasneje l a h k o preselili stanovalce iz preostalih hiš1

na Ravnah, načrtovanih za rušenje. In tam bodo nato prav tako z r a s l a lepa stanovanja.

Za rušenje pa je predvidenih t u d i 39 stanovanj v takoimenovaneirt Tra jbahu. Zemljišče, kjer stojijo tej stare bajte, bi radi v Z l i t u za gradnjo svojih poslovnih prostorov, v zame­njavo pa bodo seveda mora l i pr iskr­beti nova stanovanja. V Z l i t u so z a to, vendar pa pričakujejo de lno sofi4 nanciranje — razliko med ceno s t a - 1 rega in novega stanovanja — oci Bombažne predilnice in tka ln i ce Tr-žič, ki je lastnica teh hiš. L o k a c i j a z t r -novo gradnjo je predvidena že neka let v Preski na komunalno opreml je nem zemljišču. Delovni organizac i j i bosta morali najt i le skupn i j e z ik in stari Tra jbah bo lahko padel .

H . Jelovčan j , L

V A Š A P I S M A

BOHINJSKI DRUŽBENI C E N T E R

Bohinjska Bistrica — Ob le pem vremenu je Bohinj res lep. Posebno veličasten je pogled na spomenik treh srčnih mož in na zasneženi Triglav. Obala jezera snažna čaka na obiskovalce. Iz­redno lepo je urejen park jezero z maketo Triglava, delom bohinj­skega slikarja Valentina Hodni­ka. Tudi prireditveni prostor pod Skalco je nared. Kmalu bo bohinjska kmečka ohcet. Po spodnji dolini asfaltirajo ceste.

Nas pa je zanimala bolj Bo­hinjska Bistrica. Prvomajsko sre­čanje Bohinjcev s CK ZKJ in Ti-

• tom je bilo z otvoritvijo muzeja Tomaža Godca in družbenega centra Joža A t mana res prisrč no. Prepričati smo se hoteli, če ni bil ta zanos enkraten. Zavili smo v muzej, prijazno nas je sprejela Cilka Mazi, kustos muzeja. Mu­zej je res lepo urejen.

Regulacijska dela potoka Bi­strice, ki so pozimi zastala, se na­daljujejo, obrežje bo utrjeno in lepše, lepši je tudi občutek ob dobrem kosilu v novi restavraciji Bistrica, ki je estetska in za Bo­hinj velika pridobitev.

Družbeni center že s svojo oko­lico nakazuje nekaj novega, revo­lucionarnega. Spomenik že od daleč pokaže bohinjskega junaka Tomaža Godca kot borca, na drugi strani pa so mlajši obrazi revolucionarjev. V prostorni hali je že druga razstava bohinjskih slikarjev-amaterjev. Prijazni hišnik Ivo Bencina razkazuje prostor in dvorano, kjer je že bilo več slavnostnih zasedanj. V mali dvorani pa se sestajajo or­ganizacije in društva krajevne

skupnosti Bohinjska Bistrica. Vzdrževanje družbenega cen­

tra bo veljalo okoli 50 starih mili­jonov letno, kar je veliko za kra­jevno skupnost. Glavni najemnik je Kino podjetje Radovljica, ki ima predstave vsak četrtek, sobo­to in nedeljo.

Na novem odru so že uprizorili veseloigro Veleturist in Heroico. Za dan borca je bila proslava z recitacijami in enodejanko Mati.

Poletni dež nam je zmočil šipe avtomobila skozi Sotesko, da si nismo mogli ogledati še gradnje novih viaduktov, ki bodo kmalu z novo cesto povezali uspehe Bo­hinjcev s svetom. M. S.

B L E J S K A P R E M O G A R S K A PSIHOZA

Bled — Dne 16. julija je bil za Bled blažen dan, saj so tega dne vpisovali naročila za premog pri Merkurju.

Bilo je tako kot za vpis avto­mobilov: dolge vrste čakanja, z naročili pa so se ukvarjali kar trije prodajalci in še eden, ki nas je spuščal k blagajni, kakor krave k bikom. Ko pa smo dobiti tiste nesrečne listke z vplačili smo z njih lahko prebrali: Pred­plačilo ni pogoj za dobavo.

Če torej predplačilo oziroma denar vnaprej za premog, za ka­terega niti ne vemo, kdaj bo in če sploh bo, ni dovolj velik pogoj, bi rad vedel, kakšne pogoje naj potrošniki še izpolnimo, da bo tej trgovski premogarski psihozi za­doščeno? Ali naj se odpravimo po kolenih na uprave rudnikov ali pa naj tja pošljemo delegate?

Zdi se mi, da je trgovina težko čakala na priložnost, da smo ji spet dali krepelce za potrošnika v roke in premoč nad preskrbo!

Alojzij Vovk, Bled

Promet »kom morsko ožino HoHpitrjt podajata roA/

glasbeno spremljavo. V propozu i jah. ki j ih je organizator poslal udeležen <em, |e pisalo, da otroci ne smejo bit i starejši od I .J let. M i smo ta pravila vzeli tako resno, da tudi naši glasbeniki niso presegali te starosti.

Tamburaški orkester so sestavljali učenci i/ <; razreda, Ob prizadevnem vodstvu tov. Udir ja so v devetih mestcih naši udiral i obsežen pro gram belokranjskih |>esmi in plesov

Mora l i smo vložiti skrajne napore, da smo bil i enakovredni drugim. P n tem imajo nemajhno zaslugo prav naši otroci, učenci, ki so nadvse dostopni, predvsem H KVOJO S P ' " ščenostjo in neposrednost |<> pred stavi l i sebe. svojo ož |o in širšo donio vino

zel" iivahen. Tukaj si Evropa in Azije

Predstavniki iz našega konzulati so nas prvi dan vsepovsod sprem­ljali Cakah so nas že prvi dan, smo prepozno prišli, tako da nismo mogli srečati. Skrbelo j ih da se nam ni na poti kaj pripetilo, zato so bili toliko bolj veseli, ko s nas videli žive in zdrave. Res j i r

lahko izrečemo vse priznanje. K i bolj sproščeno smo se počutili, k< smo videli, da cel štab ljudi skrbi zt našo varnost in počutje. Povabili s nas tudi. da j ih obiščemo na njiho­vem predstavništvu, da bodo naši mladi državljani videli, kakšna jej taka Jugoslavija v malem na tujih tleh

SE N A D A L J U J E

>d-Ue do ' d -

:a-je-d -do 'aj z i ->ri u . t o ii§ ie. i l a

i d i m te j o le-tr-z a l i ­l a -o d

Z D R A V J E V N A R A V I

K a m i l i c a

M a t r i c & r i a c h a m o m i l l a

O d l i č n o n a r a v n o z d r a v i l o z a ublažitev krčev i n b o l e č i n , v n e t i j , k a t a r j e v , nespečnosti i n p r e ­u t r u j e n o s t i , r e v m i i n neg i kože

V o n j prave kami l i c e je zelo značilen, dišaven, eter ičen; prav tak je okus, le nekol iko grenak. K a m i ­l ica j e e n a najbo l j zd rav i ln ih rast l in, k i jo zelo vel iko u p o r a b l j a m o za zdravi lne čaje, tako za odrasle in o t r o k e . P r edvsem je znana po svojem blagem, pomir-ia jočem učinku.

N a b i r a m o samo cvetne koške (Flores Chamomi l -lae), s i c e r pa kami l i c e lahko kupimo skoraj v vseh t r g o v i n a h z živili in seveda v lekarnah. V zdrav i ln i k a m i l i c i so najvažnejše snovi eterično olje, smola, fjrenčine, V eč k i s l i n , žveplo in kalc i j . Kam i l i c a deluje i z r a z i t o p ro t i vne tno , temu se pridružujejo še znane l a s t n o s t i , d a deluje prot i napenjanju in pospešuje ce l j en j e r a n . T o je naravno zdravilo, k i pr i notranj i rab i uspešno deluje p r i želodčnih in črevesnih bolez­n ih p r i a k u t n e m vnet ju mehurja (pitje in obkladki ) , p r i m e r n a je t u d i za zunanjo rabo v obl ik i obkladkov na r a n a h , k i se s labo celijo.

N a j b o l j pa je raba kamdic priporočljiva pr i želodč­n ih č i r ih i n vne t j ih želodčne sluznice (zdravljenje s

preobračanjem). N a tešče spijemo močan nesladkan kamilični čaj (jedilno žlico kamiličnih cvetov preli­jemo z 2 del kropa, pust imo pokr i to 10 minut , malo ohladimo in počasi popijemo), se vležemo in ležimo na hrbtu pet do deset minut . Isto ponavl jamo ko se obrnemo na desno a l i levo stran, ter trebuh. S tem, ko se obračamo, pride zdrav i ln i čaj v stik z vsemi sloji želodčne stene. Prav je, da nato počivamo še kake pol ure, zatem pa nam bo dobrodošel nemasten zajtrk. Dodatno k temu zdravljenju spijemo tudi po kosi lu in večerji oz. pred spanjem skodelico toplega kamilič-nega čaja.

Dokajšne področje kamil ic je tud i pri črevesnih boleznih. Čeprav se zdravimo po zdravniških napo tk ih , je kamilični čaj dodatno oz. podporno naravno zdravi lo pr i črevesnih vnetj ih, napenjanju, razdraženem debelem črevesu zaradi driske, a l i prepogoste uporabe odvajal.

Klinična dognanja so potrdi la , da kami l i ca zelo močno zav ira in ubi ja klice. Z razstrupijevanjem bakteri jskih strupov se lahko izognemo mnogim bo­leznim, posebno pri vnetj ih gornjih d iha ln ih poti. K a d a r se pr i t rdovratnem nahodu vnamejo čelne votline, priporočajo prakt ik i , da vdihavamo kamilične pare. (Prgišče kamiličnih cvetov v loncu poli jemo z vrelo vodo, glavo si ovijemo z brisačo in vdihavamo vsaj četrt ure). Ce dodamo zavretku še 10 kaplj ic propolisa je zdrav i ln i učinek izdatnejši!

A B C

za? ta $ L e t o v a n j e

^ o t r o k 1 T r * i č - Letošnje poletje bo ob ^ a o r i u l e t o v a l o b l i zu 300 tržiških ^ t r o k Z a 260, od teh je 35 predšol-

kih i e 20-dnevne počitnice pripra-i l a ' obč inska skupnos t otroškega arštva P r v a skup ina je že prišla iz . o v i e r a d a , medtem ko gre druga na * n j a k 21. j u l i j a , tretja pa 10. veusta spe t v Nov ig rad . T r e t i i n o stroškov za letovanje nsoeva skupnost zdravstvenega i r s t v a Tržič, ostalo pa skupnost troSkeea va rs t va in starši otrok po estvici g lede na dohodek družmske-

^ R ^ z e n o t rok iz zdravstvene kolo­ne p a b o ob mor ju letovalo tud i 32 l i č k o v i z tržiških vrtcev. Jun i j a j ih Tm že b i l o v Nov i g radu , 12 pa j ih o t i a odšlo konec avgusta. Stroške >h l e t o v a n j v ce lot i kri jejo starš.

N i č n a s n e s m e p r e s e n e t i t i

P o d n a r t — V krajevni skupnost i Podnart zelo akt ivno sodelujejo v akci j i Nič nas ne sme presenetiti. Ma ja , na drugi razširjeni seji koordi­nacijskega odbora pri krajevni kon­ferenci Socialistične zveze delovnega l judstva Podnart , na kateri so so­delovali tud i člani sveta za l judsko obrambo, varnost in družbeno samo­zaščito ter predsedniki družbenopo­litičnih organizacij , društev in kra ­jevne skupnost i so se dogovori l i za smernice de la v posameznih sre­d inah oziroma izdelal i akci jski pro­gram. Akc i j sk i program, k i so ga sprejeli v Podnar tu na skupni seji zdaj že uresničujejo. Poleg tega pa se tudi že pripravl jajo na skupno načrtovano vajo, k i jo bodo imel i konec septembra. Dogovori l i so se, da bo vaja služila le kot preskus pr iprav l j enos t i . Po zaključni vaji bodo ana l i z i ra l i do tedaj opravljeno

delo in uspešnost vaje i n tako dobi l i potrebne napotke za nadal jno ne­nehno delo v akc i j i Nič nas ne sme presenetiti.

C i r i l Ro zman

k • n a M a t t e r h o r n — Skupina planincev iz tovarne Planika se je v p * ? 1

0dala na osvajanje Matterhorna, vrha v švicarskih Alpah. Vodita jo P^hirfiena planinca iz Save in Iskre. Planinska sekcija iz Planike je

j pre ni2iraia ie več vzponov v domačih gorah, Matterhorn pa je prvi S feu* premagovanja tujih vršacev. - Foto: Janko Krt

T e l e f o n s k o

o m r e ž j e

v P o d n a r t u

P o d n a r t — Letos bodo v vsej krajevni skupnost i Podnart , v vaseh Podnart , Zaloše, Prezrenje, Ovsiše, Poljšica, Rov t e , Cešnjica in Do­brava zgradil i telefonsko omrežje. V s i interesenti , naročniki telefon­skih priključkov so že vplačali prvi obrok 5.000 dinarjev, drugi in tretj i obrok po 5.000 dinarjev pa bodo vplačali do leta 1981. Po zagotovi lu P T T bodo t is t i , k i so vplačali že ves znesek, dobi l i priključke že letos, ostal i pa v letu 1980, ko bo P T T vgradilo na pošti v Podnar tu novo dodatno telefonsko centralo. Poleg omenjenega plačila pa morajo na­ročniki sami s prostovol jnim delom pod vodstvom graditelja postavit i celotno telefonsko omrežje. V teh dneh že zaključujejo dela pri po­stav i tv i telefonskih drogov in so s tem že do zdaj opravi l i nad tisoč ur prostovoljnega dela.

T o je za krajane krajevne skup­nost i Podnart v tem srednjeročnem p lanu razvo ja druga prostovoljna obremenitev. P r va je bi la z uspelim referendumom za petletni samopri­spevek, s kater im so kra jani poma­gali asfalt irat i nad šestnajst ki lo­metrov krajevnih cest.

C i r i l Rozman

"P K r a n j

J e s e n i c e

U g o d n o v mesecu juliju

L e p a — funkcionalna — sodobna

KUHINJA VERA

Pri nakupu kuhinje V E R A

vam

v mesecu jul i ju, poleg nasvetov, nud i tudi

B R E Z P L A Č N O

S T R O K O V N O M O N T A Ž O

Zato v a m svetujemo, predno odidete na dopust , se odločite za kuhinjo V e r o

pričakuje vas l e s n i n a v Kranju in na

J e s e i »icah S let

I

I

I

I

I

I

I

Č r t o m i r Z o r e č :

POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE

Vzročno očuvani (in restavrirani) poznogotski okni pri cerkvi sv. Lamberta na Zgornjem Lancovem.

(26. zap i s )

Mnog i bralci , posebno tak i , k i j i m radovljiška okol ica n i znana, so b i l i začudeni, ko so zvedeli za obstoj Pustega gradu, t. j . razval in VVallen-burga, tako b l i zu prometnih pot i — a neopaznega. Tako za razval ine gradu K a m n a , Soteske, Tur jaka , Žužemberka a l i Hme l jn ika vsi dobro vedo, pač ker so s ceste vidne. Pus t i grad pa je res skr i t v podjeloviških gozdovih.

S P O M I N V I M E N I H

N a gospodarstvo nekdanjega VVallenburga gotovo spo­minja hišno ime »Boltar« v

Zg. L ipn ic i . Nemški Verwalter se je spremenil v »ferboltarja« in nato skrajšal v »Boltarja«.

Podobno utegne bi t i tud i z Mer-šoli, k i j i h je tod okrog (in tudi v Radovl j ic i ) več, kot domače ime a l i pa kot priimek. Ime utegne izv i rat i iz »maršala«. T o n i bi l (kot je sedaj) le vojaški naslov, pač pa so tako imenova l i tudi visoke uradnike v fevdalnih gospodarstvih. Bržčas so to b i l i nekaki nadzorn ik i nad mini -sterial i , kako le-t i gospodarijo z zaupano j im posestjo. — Seveda pa iskanje i zvora pr i imka Meršol n i znanstveno utemeljeno, to je zgolj ugibanje.

R I B E , P O L J A , L O V

B ržčas se je že marsikdo vpra­šal, le kako so se mogli pre­življati graščaki v tak ih od­

ročnih kra j ih , kot je to primer z VVallenburgom pr i Radov l j ic i . Od kak ih ropanj se vsaj dlje časa ne da živeti, kmetov n i bilo dosti tod okrog pa tudi kaj prida rodovitnih polj ne. Resda si je grajska gospoda poma­gala z lovom v jeloviških gozdovih ter z r ibolovom v Sav i in bližnji L ipn ic i . No , tud i ravan ob lipniškem potoku, n izdol prot i K a m n i gorici, je še danes lepo obdelana. P a tud i ob cerkvici sv. Lamberta na Lancovem je nekaj lep ih zavetnih njiv. P a vendar vse to le n i moglo prehranit i zahtevne grajske gospode, tudi sk r omn ih tlačanov ne do sitega. M o r a l i so pač imet i VVallenburžani dohodke še od drugje. — Že v prejš­njem zapisu omenjena romantična povest o Pustem gradu, k i jo je spisal Jožef Lavtižar, na to vpraša­nje ne odgovori.

N A L A N C O V O

K o sem se tako oziral po nek­danj i posesti gospode iz VVal­lenburga, m i je oko obstalo na

pravljični cerkvic i sv. Lamberta , skoraj skr i t i med košatim drevjem. Cerkv ica je bi la sprva poznogotska stavba, zdaj je marsikaj spremenje­nega. T u d i prvotne lesene kri t ine (skodel) n i več na strehi. Le nekaj oken v fasadi so razumni obnovitel j i 1. 1978 ohrani l i — v spomin na stare čase (glej s l i k o ! ) . . . —

Cerkv ico sv. Lamber ta je svoj im podložnikom menda zgradil eden od graščakov (najbrž mu je bilo ime Lambert ) z VVallenburga — grajska kapelica sv. Pankrac i ja je komaj zadoščala za grajsko gospodo in za služinčad. — Cerkv ica stoji na ne-kol ikanj vzvišeni planjavi izven vasi, prot i zahodu. K ra j je tako zaveten, t ih in miren - da popotnika kar zamika, da bi se tu zložno spočil.

V A S V T R E H D E L I H

S pet krajevno ime, k i najbrž n i našega izvora. K a r izz iva pnmerjavo z nemško oznako

za deželno carino »der Landzoll«. Seveda je. tudi kaka drugačna razlaga imena Lancovega mogoča.

Lancovžanov je kar precej — bl izu 250. So pa porazdeljeni v treh zaselkih: spodaj ob Savi je »Graben« al i Spodnje Lancovo; nad sotočjem obeh Sav je na ravnic i v pobočju hr iba »Selce« a l i Srednje Lancovo ; vrh teras na desni strani ceste, k i pripelje iz savske globeli v porečje Lipnice in veže Radovl j ico s K a m n o gorico in Podnartom, stoji Zgornje Lancovo. Vas s svoj imi urejenimi domačijami in številnimi novograd­n jami kaže že samaposebi t rden gospodarski položaj. Trezni , mar l j i ­v i in štedljivi ljudje morajo živeti tu — četudi so kar precej odmaknje­n i od nemirnega sveta.

Res pa je tudi , da zemlje n i tol iko, da bi vsem dajala dovolj k ruha . Številni laneovški domačini hodijo vsak dan na delo v Lesce, v Kropo al i na Jesenice. — Tembolj je to potrebno, ker je na Lancovem v teku zadnjih sto let število stalnega prebivalstva naraslo od 148 na 232. (Medtem, ko je število prebivalstva sosednje Lipnice v istem obdobju upadlo, od 153 na 104).

Idilična podružnična cerkvica sv. Lambertija, ki so jo vaščanom dovo­lili sezidati graščaki z Wallenburga (zdaj se razvaline imenujejo Pusti grad). Stoji v zelenju podjeloviških gozdov.

P O M N I K I N O B

N a področju Lancovega spo­minja na čas osvobodilnega boja kar šest pomnikov:

na pročelje Zadružnega doma je pritrjena vel ika spominska plošča z imeni 21 padl ih borcev in 6 žrtev fašističnega terorja; v bližini Cajh-novega jezu na Sav i stoji spominsko znamenje, posvečeno dvema dekle­toma - M a r i j i Ma r in in Angel i Koselj — ki sta tu padli kot akt iv i ­stki O F ; na Led inc i je vz idana plo­šča v spomin na padlega borca Go­renjskega odreda Janeza Dežmana in na padlega kur i r ja M a r t i n a Bene-dičiča; pod Ledinco je postavljena spominska plošča z imeni treh padlih borcev Gorenjskega odreda - An tona Pesjaka, Franca Dežma­na in D jura Kragu l ja ; na Nošah stoji spominsko znamenje z imeni dveh padl ih borcev Gorenjskega odreda Jožeta Prevca in Rudo l fa Grosa; pr i domačiji, ki se j i po doma­če pravi »pri Amerikancu«, je po­stavl jeno spominsko znamenje, k i opozarja, da je bi la tukaj dne 7. ju l i ­ja 1940 parti jska konferenca za jese­niško okrožje.

N a Spodnjem Lancovem, ob cesti nasproti nekdanje Remčeve žage je postavljen spomenik z imeni 24 ta l ­cev, k i so bi l i tu ustreljeni. Med nji­mi je bi la Rezka Dragar. - O njej in o spomeniku kaj več v prihodnjem zapisu.

H l f l L E Ž N I G O S T J E

V D O L I N I

Letošnja zimska sezona v turističnih krajih gornjesavske doline je bila uspešna, kot kaže, pa bo obisk tudi poleti dober — Goste privabljajo predvsem prirodne lepote, čist zrak in mir — Morda bi se za letovanje v Mojstrani, Gozd Martuljku in Kranjski gori odločilo še več turistov, če bi bile možnosti za bivanje in raz­

vedrilo boljše

E d i n o r a z v e d r i l o g o s t o v n a r a v n e g a zd rav i l i š ča T r i g l a v v M o j s t r a n i j e b a l i n a n j e i n s p r e h a j a n j e v l e p i t e r m i r n i o k o l i c i .

Vedro jul i jsko ju t ro je naznanjalo lep poletni dan. Nad gorenjsko po­kraj ino se je dvigalo sonce in s svoji­m i top l imi žarki vpijalo jutranjo ro­so s travnikov, polj in gozdov. Nad n j imi so se kot umi t i dvigali vrhovi Karavank , mogočni Ju l i j c i pa so se zdeli bližje, kot so v resnici. Ob nji­hovem vznožju se je pokazal blejski grad.

Tak pogled z gorenjske magistrale najbrž očara marsikaterega popotni­ka in morda tudi tistega, k i se je od­ločil peljati dalje, zvabi vsaj h krat­kemu postanku v enem od turistič­n ih krajev. A t ist i dan začuda pro­met na cestni ni bi l posebno gost. Le redke domače avtomobile z neparni­m i registrskimi številkami je bilo moč opazit i med tuj imi avtomobil i -st i , namenjenimi proti morju. Tako bi vsaj opazovalec lahko sodil po pri­kol icah in čolnih, k i so j ih vozi l i s sabo.

J a , poletje, čas počitnic in dopu­stov! Čas, ko se večina delovnih l ju­d i odpravi na letovanje; nekateri na morje, drugi spet v hribe in njihovo mirno okolje. Vs i pozabijo na napore ob delu, skrbi in težave. Oddidejo v drug, drugačen kraj, kda bi si oddah­n i l i in nabral i novih moči za nove delovne dni.

»Pa bi res bilo prijetno bit i že na dopustu, prav gotovo bi se odpravi l v gore,« si pravim, medtem ko moj fič-ko sope mimo Lesc prot i Jesenicam. »Le kaj privabl ja druge na letovanje v turistične kraje gornjesavske doli­ne?« se sprašujem naprej. K o se pre­bijam skozi zadimljeno železarsko mesto in njegovo okolico, pomisl im, da prav čist zrak. Sicer pa sem v Do­l ino namenjen prav zato, da zvem nekaj o poletnem tur izmu v teh kra­j i h !

Tihotna Mojstrana Kra j ob vhodu v dolino Vrat je

resnično mikaven tako zaradi svoje urejenosti kot slikovite okolice. Po­gled na mogočna ostenja Juli jcev, predvsem na Steno očaka Tr ig lava, očara tudi tistega, k i ni hribolazec. Obisk slapa Peričnika in Aljaževega doma v Vra t ih , možnosti za spreho­de v bližnji okol ic i pa počitek v t ih i naravi s svežim zrakom privabljajo mnoge goste v ta kraj tudi poleti. Sprejmejo j ih lahko v prek 50 sobah pri zasebnikih in v naravnem zdravi­lišču Trig lav, k i ima 63 ležišč.

K o t smo zvedeli v recepciji od predstavnikov zdravilišča in Tur i ­stičnega društva Mojstrana, je zdra­vilišče ta čas v celoti zasedeno; ima­jo 94 gostov, od katerih j i h nekaj bi­va pri zasebnikih. Pr i va tn ih sob je zasedenih približno polovica.

Zdravilišče je v poletni sezoni na­menjeno v glavnem za letovanje voj­n ih invalidov, k i j i h na priporočilo borčevskih organizacij iz večine na­ših republik pošiljajo na oddih oziro­ma zdravljenje zdravstvene komisi­je. Invalidov, največ j i h prihaja iz Hrvatske, je v zdravilišču približno polovica, drugi gostje pa so nj ihovi družinski člani. Tod bivajo po 21

d n i . V zasebnih sobah je največ prehodnih gostov, predvsem tujcev, nekaj sta lnih letovalcev pa je na Dovjem.

Enega od gostov zdravilišča T r i ­glav, Josipa Skrobota is Male Mučne pri Koprivnici , smo popra-Šali, zakaj se je odločil za oddih v Mojs t ran i in kako se tod počuti. Tole je odgovoril !

»V Mo js t ran i sem letos že sedmič. Sem me pošilja borčevska organiza­cija kot vojnega inval ida. Prejšnja leta sem stanoval privatno, zdaj pa sem v zdravilišču Triglav. De ja l bi, da je pri zasebnikih nekol iko bolj mir­no, sicer pa se tukaj kar dobro po­čutim. Pr i ja ta mi dober zrak in mir­na priroda. Ka j počnem vse dni? Z nekaterimi gosti se posebno dobro razumemo; pogovarjamo se o vsem mogočem, sklepamo nova poznan­stva in krepimo tovarištvo. Naše edino razvedrilo je balinišče. Morda bi b i la kdaj dobrodošla tudi kakšna ku l tu rna al i druga prireditev v kra­ju.«

Kamping v Gozd Martuljku

(se vedno) neurejen Naslednje turistična točka ob poti

od Mojstrane prot i K ran j sk i gori je Gozd Martul jek. V gozdiču pod zna­no Špikovo skupino na obeh straneh magistralne ceste je več turističnih objektov: hotel Špik z depandanso, nekdanji mladinski dom — prenoči­šče Špik in avtomobi lski kamping.

Po podatkih recepcije hotela so imeli juni ja v hotelu in depandansi skupno 5528 nočitev, povečini doma-

stov iz Hrvatske in Slovenije, kot v kampingu, kjer se v glavnem ustav­ljajo tujc i , še nekaj prostora. V nek­danjem mladinskem domu zdaj letu­jejo otroci iz Spl i ta , avgusta pa bodo prišli mladi iz Crne gore.

T u d i v Gozd Martul jek prihajajo tur ist i , k i b i se radi naužili mi ru v le-

Kranjska gora je zasedena

Kranjskogorski turistični delavci in gostinci so zadovoljni. Letošnja z imska sezona je bila kar uspešna. Po podatkih oddelka za gospodar­stvo, p lan in finance pr i jeseniški ob-

O p o l d a n s k o za t i š j e p r e d k r a n j s k o g o r s k i m h o t e l o m P r i s a n k

pem naravnem okol ju. Ed ina zabava za goste so sobotni in nedeljski plesi, k i j i h prireja hotel Spik. Rekreaci ja je možna le ob lepem vremenu, saj je obiskovalcem na voljo odprt bazen z naravno ogrevano vodo, balinišče, igrišče za odbojko in kotalkališče v parku. Sprehajajo se lahko po poti ob Sav i Do l ink i prot i K ran j sk i gori

O b l e p e m v r e m e n u p o n u j a K r a n j s k a g o r a o b i s k o v a l c e m š tev i lne možnos t i z a o d d i h i n r e k r e a c i j o v n a r a v i

čih gostov, kar je nekaj manj kot v istem obdobju lanskega leta. V avto­mobilskem kampingu, k i je odprt od l .ma ja do 30. septembra, so juni ja zabeležili 387 nočitev tuj ih in 56 do­mačih gostov. Čeprav se je ta mesec številp gostov povečalo, pa je tako v hotelu, kamor zahaja največ tun-

ter se povzpnejo do slapov pod Špi­kom al i na Srednji vrh. Turistične agencije prirejajo tudi avtobusne iz­lete.

Boria Volk iz Ljubljane, k i je s svojo družino že petič prišel na leto­vanje v kamping, je o njem povedal »Nad morjem nisem navdušen, zato prihajamo v Gozd Martu­ljek. Letujemo v lastni prikolici. Vendar, pohvalimo lahko i i m v naravo, lepo okolje. Kamping kljub vsakoletnim obljubam ostaja neurejen. Sanitarije niso primerne, elektrificiran je le delno, ne skrbijo za red in čistočo, travo so pokosili tele sedaj in to ne povsod. Mislim, da bi tak hotel zmogel vloiiti nekaj denarja v obnovo stavbe, kjer je bila nekdaj ftola; tam bi lahko uredili vsaj sanitarije.

Kako preživljamo prosti čas? Včasih gremo na krajše apreho-de v okolico, otroci se žogajo, •icer pa se malo pasivnega oddiha v miru tudi prileie.

će prihajamo v Gosd Martu­ljek tudi poslani? Doslej smo ime­li pozimi prikolico pri nekem kmetu v Mojstrani, če pa bodo uredili ta kamping kot obljublja jo, pa bomo semkaj radi prisil tu­di na zimske počitnic«.«

činski skupščini se je v prv ih treh mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani število gostov neznatno povečalo, nočitve so nara­sle za 7 odstotkov, bivalna doba pa se je podaljšala za 1,2 dneva. Prek 42.000 gostov je imelo 208862 noči­tev. Medtem ko so bi l i hoteli in pre­nočišča dobro zasedeni, pa so počit­niški domov i in zasebne sobe še vedno preslabo izkoriščeni.

Toda turistične, gostinske in trgovske delovne organizacije se niso zadovoljile samo z ugodnimi rezul­ta t i zimske sezone. N j ihov i pred­stavniki so se že maja sestali s člani turističnih društev in krajevnih skupnosti Kran jska gora in Rateče pa delavci jeseniške občinske skup­ščine na skupnem sestanku, kjer so se dogovori l i o pripravah na po­letno sezono. Ugotov i l i so tudi ne­katere pomanjkl j ivost i — med dru­gim so opozori l i na slabo preskrbo z nekater imi prehrambenimi izdelki, potrebo po športnih ob jekt ih pa boljši informativni ter kul turno-zabavni dejavnosti — katerih seveda večidel ni b i lo moč odpravit i do letošnjega poletja.

Tako kranjskogorski hoteli in dru­gi turistični objekti tudi to poletje svojim gostom ne morejo ponudit i kaj dosti več kot prejšnja leta. Ke r je dovolj turistov, ki se zadovoljijo samo s prirodnom lepotami in čistim zrakom, si zato nit i ne delajo skrbi. K o t je povedala vodja recepcije Vanda Smolej v hotelu Lar i z , ima­jo nadvse hvaležne goste, v glavnem tujce. Med nj imi je največ Holand-cev, k i se nad ničemer ne pritožujejo in hvali jo lepo okolico. Do sredine tega meseca imajo v hotelu še nekaj prostih sob, potem pa so do 18. avgu­sta vse oddane In še s tem nas je seznanila, da enodnevni penzion v dvoposteljni sobi velja p n njih 2W) dinariev.

Zal obiskovalec Kranjske gore ni. more dobit i vseh željenih intorniHcii na enem mestu Zatakne se pred vsem pri podatkih o obisku oziroma zasedenosti hotelov, saj ima to SVI denco vsak hotel zase. T u d i točnih podatkov o zasedenosti zasebnih sob, ki j ih imajo pri javl jenih 2.f>(>, nismo mogli dohit i , zvedeli smo, da Iili je prostih približno polovica.

V pisnim Turističnega društva m turistični poslovalnici Kompas pa so nas podrobno seznani l i s cenami penzionov in prenočišč ter možnost mi za razvedrilo in rekreacijo

Knodnevm penzion v dvoposteljni sobi velja od 170 do 390 dinarjev, v etmpoHteljm od 1HO do 4.r><) dinai|»\ za privatno noč išče pa je treba od šteti od 45 do HO dinarjev Novo }a gostišče ( en te r , lastnik penziona Kotn ik pa ho te dni odprl lokal, kjer bo prodajal znane italijanske hjk-. i

ahtete pizze. Zanimivo je tudi, da ima isti lastnik svoj zdravstveno re­kreacijski center in zdaj gosti s m u -ške jekače naše reprezentance. V Kran jsk i gori bodo prav tako kmalu odprli novo prodajalno spominkov v gorenjskem st i lu.

Slabe možnosti za razvedrilo

Edina zabava v kraju so plesi , ki j i h prirejajo v hotel ih in d iskotekah, hotel E r i k a pa enkrat na teden orga­nizira Gornjesavski p iknik s k u l t u r -nozabavnim sporedom. Gostje l ahko ob sredah, sobotah in nedeljah obi­ščejo filmske predstave v kranjsko­gorskem kinu.

Možnosti za rekreacijo v kraju n i prav veliko. V treh hotel ih so na raz­polago mal i p l a va ln i bazeni, dva imata igrišča za tenis, v gostišču Jas­na pa si je moč izposoditi dva čolna; enourna najemnina velja 40 dinar­jev. V središču Kranjske gore je tud i igrišče za mal i golf.

Marjan Lavtitar, ki dela v tur i ­stični poslovalnici Kompas, p a nas je seznanil z nekater imi novost­mi in povedal nekaj zan imiv ih infor­macij o organizirani rekreacij i za t u ­riste.

»Naia poslovalnica bo kma lu začela izposojati kolesa, s kater i -mi se bodo gostje lahko vozili po okolici , in planinske čevlje xa malo zahtevnejše izlete. Letos •mo prvič organizirali vodniško službo za 17 različnih izletov do zanimivih točk okoli Kranjske gore. Doslej smo priredili 12 izle­tov v predgorje Julijcev, vendar se sanje odločajo predvsem manj ­še skupine tujcev.

Razen tega se je pri nas moč prijaviti za avtobusne izlete, k i jih organizirajo turistične agen­cije, kupiti karto za žičnico, k i vozi na vrh Vitranca vsak dan od 9. do 15. ure, pa dovolilnice za ribolov in lov. Možnosti za rekre­acijo je torej dovolj, a žal le ob lepem vremenu, saj se v Kranjski gori o izgradnji večnamenske dvorane te vedno samo dogovar­jamo.«

Res je! V gornjesavski dol ini je narava bogato razsula svoje lepote. Turistični delavci j i h obiskovalcem ponujajo z vsem srcem in t i j i h tud i hvaležno sprejemajo. Skoda le, da morajo gostje ostati razočarani, k a ­dar te lepote zakrijejo deževni obla­ki . In predvsem je škoda, da imamo do lepe, zlasti čiste narave premalo-maren odnos mi sami. Povsod ob go­renjski magistrali je namreč opaz i t i zamazana »divja« počivališča, kjer se ustavljajo utrujeni popotniki, n a ­mesto da bi poskrbeli za ureditev samo za to določenih mest. Zato se lahko upravičeno vprašamo, dokle j nas bodo še obiskovali samo hva ­ležni« gostje! -

Beaedilo in slike: Stojan Saje

• m K M M m s m s m m s m m s i

V Bohinju bo konec tedna

živahno Jutri bodo Bohinjci na prire­

ditvenem prostoru Pod Skalco prikazali star običaj - bohinj­sko vasovanje. Prireditev se bo pričela ob 20. uri.

V nedeljo pa bo v Bohinju bo­hinjska kmečka ohcet. Program se bo pričel ob 13. uri, ko bo prišel ženin na nevestin dom po bodočo življenjsko družico. O d tam se bo napotila povorka prot i cerkvi sv. Janeza in s seboj p * . Ijala tudi nevestino balo. Ns poti \ j i bodo domači fantje postavili »srango«, po poroki v cerkvi p « se bo povorka napotila na neve­stin dom, kjer bo poročna pojedi­na. Bvatovskemu plesu se bodo pridružili tudi gledalci. Program »4- bo odvijal na prireditvenem J r

prostoru Pod Skalco. Po progra­mu bo zabava s plesom in boga­tim srečolovom.

V A V E C POLETI

P o t r e b n o b o p r e s e č i m i s e l n o s t , d a n a j s e K r v a v e c p o l e t i z a r a d i n e r e n t a b i l ­n o s t i z a p r e — K r a v e s o , l e k j e j e p l a n š a r s k a p o n u d b a ; m l e k o , k i s l o m l e k o ,

s i r — D v e m a r k a n t n i p l a n i n s k i p o t i p o k r v a v š k i h s t r m i n a h p r i m e r n i s p r e h o d e — V e č s o d e l o v a n j a m e d g o s t i n c i s a m i m i i n ž i č n i č a r j i — P o l e t n o

s e z o n o n a K r v a v c u p o p e s t r i t i s f o l k l o r n o - t u r i s t i č n i m i p r i r e d i t v a m i

z a

* - A n e naprave poleti mirujejo. Le vsako polno uro potegnejo jeklene vrvi ŠvThi Krvavca maloštevilne obiskovalce. - Foto: F. Perdan

Krvavške s t rmine , poz imi gladke, J i a z n e i n obl judene, sedaj poleti Tglobe in ska lna te kot da odbijajo i Y C e je K r v a v e c pozimi »last»

i U S ' - - « «kih in k r a n j s k i h smučarjev, ^ 1 # Uubitel j i gora, S L i S a z raka , m i r n i h kotičkov. Zdi Tkot d a ga obiščejo t ist i , k i ne ^ r a J o * a z imsk i vrvež - ljudje, k.

mnogočem raz l ikuje jo od pov-JrečnSga z imskega krvavškega go-1 T S n o b o v po l e t i n i , tod so le s f fn inc^ po srcu , zagrizen, gorniki . * ! 5 " Llede v katero kategorijo , i a v « k i h obiskovalcev ste se pr i -S l i odloči l , s te M . da obiščete Krv^Veo P °| e ^ a bo p o n u d b da se ^ ^ n a n f te vračali? Kakšno ^ n i e ^ o r e j d i h a K rvavec poleti? M j e n j e t o r j k a b i n s k l p o 8 t

S V o b SPodnj i kab .nsK i postaj. . £ti\o po le tnega ob iskova lca J ^ v c a p r a z n i p a r k . m , proston. < r V e k a j av tomobi lov sameva. S n t f a r j . poženejo jeklene vrv. do

Večje število planincev je na K r v a v c u opaz i t i v avgustu in sep­tembru, v mesecih, ko se kopalna sezona že umir ja in so delavci že izkor ist i l i svoje letne dopuste. T a ­krat je v sobotah in nedeljah tudi do 2000 obiskovalcev. Krvavec pa je v letnih mesecih tudi zatočišče raznih tečajnikov, gorskih reševalcev, p la­n insk ih šol in podobno.

L jubi te l j i sprehodov po nenapor-nih mark i ran ih poteh bodo v rekrea­cijsko turističnem centru Krvavec — kot se uradno imenuje - prišli na svoj račun. Zanje so po pobočjih hr i ­ba uredi l i dve p laninski t r im stezi. P r va in daljša se začne pri D o m u na K r v a v c u in poteka po N j i v i cah do Dolge njive, kjer se sprehodniki v planšariji lahko okrepčajo z mle­kom, k is l im mlekom in kislo sme­tano. Od tod vodi pot do Vel ikega Zvoha, Korena , Kriške planine in se konča na Gosp incu. Za daljši sprehod po krvavških s trminah po-

lirvavški »gostje*, ki le malokrat negodujejo. - Foto: F. Perdan

, ~,*»trov visokega hriba vsak dan ig53 ttvs ^ - n s i c e r V 8 a | l o polno * 8 N e k a j k r a t na dan vozita tudi g ro. j o brunar ice brniškega le-* O e * i n do D o m a na K r v a v c u v b l išča • b l iž ini televizijskega pre H e P ° 8 r

t v o r n i * 1 * ž l ^ n i čne naprave razen ° 8 t a n i h po le t i mirujejo. Zični-

0 m « n J £ O J p o izteku zimske ^ r j i %zone Prf v a | n imi del i , tehničnimi *\ttn* y.Z p r e m a z a l i so ves pogonski b r e g l ed^ ^ p r e d v s e m sidra tn ležaje ih*h«n i * j . K

m e H e c e v »konzervirali* in z a n e

d j v najhujših dneh bele H a p r a v ^ v b j ( ) d r e k l e pokorščine V ° J n de l i *<> Alpetourov i delavci S w ? m ? - . . č i l i Ko t pa smo izvedeli iz i«, z a k l j "odjem krvavških smučišč tovora J G r i l c e m , je poletna sezona

za urejanje smučišč ... se-tud* Ć ve Pr izadevajo si , da bi bila Sp> "Šimi čimbolj varna m da ho l%.t» P^Jncžna že ob tanjši snežni

|i z rednimi vsakolet

trebujejo poprečni planinci štiri ure. Druga, a nekaj krajša planinska pot se prav tako prične pri hotelu, vodi čez Nj iv ice, izpust i Dolge njive in preko Korena in Kriške planine ste v dveh urah in pol zmerne hoje že lahko pn zgornji kabinski postaji, pri p laninskem domu na Gospincu.

Krvavec , valovi ta planota v juž­nem vznožju Kamniških A lp je izho­dišče tudi za daljše in zahtevnejše gorske ture do KokrSkega sedla, preko Gr in tavca vodi pot do Češke koče, Ledin in Jezerskega, lahko se izkušen gornik obrne tudi prot i kamniški smeri.

V poletnih mesecih ima zimsko-športno središče nad Cerk l jami tudi svoje stalne obiskovalce, ki k l jubu­jejo vse vremenskim nepri l ikam in ostajajo na p lanin i tudi tedaj, ko se nad Kamniškimi A lpami pripravl ja za neurje in strela para razjarjeno nebo. Krave - z razl iko od turistov — vreme kaj prida ne moti , zado­voljne so že s sočno travo. Da imajo

le prigrizek, prav i ta majerica A n ­tonija Slatnar-Ambrožarjeva mama in majer Va l en t in Gr i l c , oba iz Ambroža. Letos se na krvavških po­bočjih pase okol i 200 glav živine, polovica na p lan in i Jezerica, drugih sto na Kriški p lanin i . Planšarstvo počasi, vendar vztrajno zamira. Še pred desetletjem je krvavško travo žvečilo čez poletje okrog 400 govedi. Letos so jo na planino pr ignal i le kmetje iz bližnjih vasi, z Ambroža, Šenturske gore, Lenarta in Zaka la .

In kako je s k is l im mlekom in kislo smetano? Se je na K r v a v c u da dobiti? Organizirane prodaje n i , zato se je treba povzpeti na Jezerico in Kriško planino, poiskati majerja in ta vam bo morebit i postregel z želenim.

Po l e tna gostinska ponudba K r ­vavca se ne razl ikuje od zimske. Vsa gostišča — D o m na K r v a v c u , bru­narica brniškega letališča, p lan insk i dom na Gosp incu, last planinskega

ugodni za smuko, ostal i del leta predstavlja mrtvo sezono. T u d i v teh mesecih naj bi Krvavec v prihodnje postal turistično zanimiv, Če hočemo, da mu ne bo več potrebna širša družbena podpora. Treba ga je vključiti v zakonitost i tovrstnih svetovnih središč, kjer se poletni in z imski tur izem dopolnju­jeta, ne pa, kot še danes menijo nekateri, da je potrebno Krvavec poleti popolnoma zapreti , saj tako in tako prinaša le izgubo. Iz te miselnosti se kaže čimprej skobacati , če hočemo, da rekreacijsko turistični center Krvavec čez deset let (ali še manj) ne bo več poletni nebogljen-ček.

K a j bo potrebno urediti? Ze v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi v do l in i , v Gradu pri Cerk l jah nedaleč od Jelovičine žage zgradil i načrtovani hotel z vsemi spremlje­v a l n i m i in rekreac i jsk imi objekti. Čeprav pod Krvavcem, bo veliko

Tokrat Krvavec brez snežne odeje in značilnega vrveža. — Foto: F. Perdan

društva K r a n j — so tudi v tem letnem času odprta. Ležišč je dovolj , zato naj bi to priložnost izkoristi le delovne organizacije za letne dopu­ste svoj ih delavcev, k i imajo na Kr vav cu možnosti zdravega uži­vanja v naravi . V brunar ic i so pred k ra tk im ob otvor i tv i poletne sezone na K r v a v c u predali namenu rusko kegljišče in balinišče, k i sta po/eg gugalnic in peskovnikov najpomem­bnejša »nesmučarska« objekta.

Nada l jn j i razvoj letnega tur izma na K r v a v c u lahko pričakujemo le ob enotnem nastopanju vseh gostincev, v tesnem sodelovanju in povezo­vanju, večja usklajenost bo po­trebna tudi med gostinci in žični­čarji. Pr ihodnost K r vav ca je namreč poletni tur izem: le štirje meseci so

prispeval tudi k tur i zmu na sami p l an in i , kjer načrtujejo izgradnjo sprejemnega centra in parkirnega prostora na Gospincu, postavi l i pa naj bi tudi p laninski dom na Kriški planini . Nasploh pa je treba K r v a ­vec približati l judem s fo lklorno turističnimi pr ireditvami — planšar-skimi dnevi in p lan insk imi rajanji — in se v ta namen še tesneje povezati s cerkl janskim turističnim društvom.

Krvavec tak kot je, naraven, prvo­biten je zan imiv , a vendarle bo človeška roka morala tudi kaj dodati , vložiti, da bo tudi poleti tako vabljiv kot pozimi.

C. Zaplotnik

P n bi unanci brniškega letališča so 06 otvoritvi poletne sezone na Krvavcu predali namenu tudi ruski) kegljišče, ki je pomemben objekt sicer dokaj skntmne poletne krvavške turistične ponudbe. - Foto: F Perdan

Krvavec je premalo izkoriščen

Sobota je bi la, ko smo se mudi l i na K rvavcu . P r i planinskem do­mu na Gospincu so se zbral i te-čajniki-gorski reševalci, pr i bru­naric i so ta dan predali namenu rusko kegljišče in balinišče. Vsega skupaj je bilo dopoldan na K r ­vavcu bl izu sto ljubiteljev p lanin . M a l o za začetek poletne turistič­ne sezone. S tremi izmed nj ih smo se zaplet l i v pogovor.

F r a n c Pogačar je na K r v a v c u že sedem let in šesto leto oskrb­nik brunarice, opravi l je tudi ve­čino del pri gradnji balinišča:

»Vsa leta spremljam razvoj K r ­vavca. P o z i m i je gneča, poleti skorajda samevamo. Želel bi , da bi bilo v brunar ic i živahneje tudi v teh mesecih. K o t oskrbnik do­ma imam stalne stike z gosti: eni ljubijo mir in tišino, drugi so raje v vrvežu. Polet i prihajajo pred­vsem prvi . Ustreči pa je treba vsem. Za naše penzionske goste in nedeljske obiskovalce smo zgradi­l i tudi balinišče. Nekaj je vendar­le treba poleg hrane in pijače še ponudit i obiskovalcem Krvavca.«

B o r i s K o b a l je vodja smučar­ske šole na K r v a v c u pri S K No­vinar in tudi poleti velik njegov l jubitel j :

»Svetovne izkušnje govorijo, da je zimski turizem zaradi krat­ke sezone odvisen od poletnega. N a K r vav cu je obratno, saj polet­na sezona životari ob bogati z im­ski . H k r a t i se srečujemo še s teža­vami treh »gospodarjev« in žični-čarjev. V takšnih razmerah bo Krvavec še nekaj časa neizkori­ščen, njegov skokovit razvoj one­mogočen. Postavimo ga ob bok Ve l i k i p lanini in Pohor ju, kjer imajo tudi poleti dovolj obisko­valcev.

Se na nekaj bi opozoril. Zahte­vamo turiste, v propagandno de­javnost pa nismo vložili n i t i d i­narja. Preko radia bi bilo treba obveščati /jubite/je gora, da je na Krvavcu sončno, da vozi žičnica ob tej in tej ur i . Dvakrat , t r ikrat dopoldne, ko se ljudje še odločajo za sobotni oz. nedeljski izlet.«

B l a n k a Kavč i č je di jakinja četrtega letnika kranjske gimna­zije:

»Počitnice imam pa sem odšla na mladinski servis in poprosila za delo. Se z dvema sošolkama strežem v Snack baru v prostoru za domači potniški promet na br­niškem letališču.

Zakaj sem danes na K r v a v c u , vprašujete. P r i brunaric i odpirajo dva za poletno sezono dokaj pomembna objekta, pa so nas za to slavnost poslali na Krvavec , da okrepimo gostinske vrste. N a K r ­vavcu je prijetno tudi poleti, ven­dar bi mi počasi postalo dolgčas. Sem že take narave, da sem raje med ljudmi« C Z

Komentiramo

Nepri č ako vani uspehi

pionirjev tenisa

KRANJ — Pionirji in pionirke teniškega kluba Triglav iz Kra­nja so že nekaj let v vrhu slo­venskega teniškega športa, pa tudi v jugoslovanskih pionirskih kategorijah so vedno odigrali vodilno vlogo. Ti njihovi uspehi pa so plod načrtnega in skrbnega dela trenerjev pionirjev tenisa v Kranju. Nemalo zaslug za te uspehe imajo Davor Žnidar, Andrej Polenc in Lado Kuster, ki skrbno bde, da uspehi njihovih mladih tekmovalcev ne nazadu­jejo in da so v nenehnem vzponu. Čeprav nimajo na stadionu Stan­ka Mlakarja idealnih pogojev za trening pa vendar vsi posegajo po uspehih. Uspehi bi bilo lahko še večji, če bi bile dane vse možnosti za razvoj tenisa v Kranju. Tu predvsem mislimo na premajhno število igrišč, zadrža­nost trenerjev zaradi službenih obveznosti in predvsem zimska vadba. Tenisači so pri tem na najslabšem. Za vadbo ni primer­nega prostora. To zimsko sezono je bilo že boljše, saj so v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu usposobili prostor, kjer so lahko vadili in igrali. Tudi pri pridobitvi novih igrišč se obrača na bolje. Že so dobili zeleno luč pn izgradnji novih v kompleksu stadiona Stanka Mlakarja, v bli­žini letnega kopališča.

Da so mladi naraščajniki klu­ba Triglav res dobri igralci so to dokazali na nedavnem državnem prvenstvu za pionirje do dvanajst in štirinajst let na nedavnem pionirskem državnem prvenstvu v Osijeku. Iz tega našega naj­večjega pionirskega tekmovanja

so se pionirji in pionirke Triglava vrnili z izrednimi uvrstitvami, ki

jim v zgodovini kranjskega be­lega športa ni para. Pri pionir­kah do dvanajst let je Ferenča-kova šele v finalu morala po­ložiti orožje. Vendar je njeno drugo mesto več kot odličen rezultat. Uspeh Ferenčakove pa je s petim mestom dodala še Skarabotova v tej kategoriji. Še bolj pa sta ti dve igralki presenetili v igri dvojic. Tu sta bili nepremagljivi in za­služeno sta osvojili državni na­slov. Ta pa je nasploh prvi v Kranju. Pri pionirjih do dvanajst let se je Primož Stare uvrstil med šestnajst najboljših jugoslovan­skih pionirjev.

Tudi pionirji in pionirke do štirinajst let so igrali presenet­ljivo dobro. Primož Pisk je bil celo četrti. V svojem pohodu za to mesto je premagal celo nosilca Todoroviča iz beograjskega Par­tizana in v polfinalu še brani-kovca Ravnika. V boju za tretje mesto je nato Pisk izgubil z Zo-ričem. Uroš Pivk je dosegel uvr­stitev med šestnajst najboljših. V kategoriji pionirk do štirinajst let Alenka Tratnik ni igrala slabo, temveč je presenetila tako kot vsi Kranjčani. Za uvrstitev med osem najboljših je premagala nosilko Lukičevo. Med šestnajst najboljših pa sta se v tej kate­goriji uvrstili tudi Ferenčakova in Pernetova.

Vsi ti uspehi so spodbuda vsem mladim teniškim igralcem Tri­glava za še boljše delo med letom. So pa tudi obveznost. Vse te nastopajoče je na tem držav­nem prvenstvu krasila izredna borbenost, kvalitetna igra in volja do uveljavitve. Ti uspehi so zgled, kako se da z resnim delom dosegati, čeprav pogoji niso naj­boljši, dobre tekmovalne uspehe. Razmisliti bo treba še nekaj. Amaterski trenerji, ki se odre­kajo marsičemu, nimajo vedno na voljo dovolj časa za še boljše delo. Pri tem se nam poraja vpra­šanje, kdaj bo teniški klub Tri­glav dobil poklicnega trenerja in boljše pogoje za vadbo?

D. Humer

Smučarski skoki

Na Jesenicah spet kvalitetna plavalna prireditev

JESENICE - Člani plavalnega kluba Jesenice, ki so za letoinji dan borca uspeš­no spravili »pod streho« ie eno prireditev — mednarodni miting v skokih v vodo — so v teh dneh spet sredi delovnega elana. Pripravljajo se namreč na novo prireditev, ki bo 4. in 5. avgusta. Tradicionalno tek­movanje za »Pokal mesta Jeaenic«, ob 1. avgustu — prazniku občine Jesenice, ki bo letos združeno tudi s slovenskim prven­stvom v plavanju za člane in članice. Pri­zadevni delavci pri PK'Jesenice so torej dobili se eno odgovorno nalogo, ki so se je te resno lotili. Poudariti je namreč treba, da so si ugled pridobili z organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj v skokih v vodo, kot so bile lanske X. balkanske igre

in letošnji mednarodni miting. Zato verjetno ni naključje, da je Plavalna zveza Slovenije tudi člansko prvenstvo v plava­nju zaupala Jesenicam.

Prireditev bo izredno kvalitetna, saj bo na kopališču Ukova merilo svoje moči okrog 150 najboljših slovenskih plavalcev iz petnajstih klubov. Med njimi bo tudi Borut Petrič. Jeseniški plavalni delavci upajo, da bo vreme tokrat bolj ugodno kot prvi dan na nedavnem mitingu v skokih vo vodo ter da bo tudi ta prireditev privabila številne ljubitelje plavanja z Jesenic in okolice. Kopališče Ukova je praktično te nared za to tekmovanje, saj so ga pred mitingom temeljito očistili in uredili okoli °°- J . Rabič

Vaterpolo

K a m n i č a n i s t a r t a j o n a v i s o k o u v r s t i t e v KAMNIK - V medrepubliški vater­

polski ligJ-sahod bo jutri »e med sedmimi Tigaii - Delfin iz Rovinja, Koper, Brodograditelj iz Betine, Gusar iz Filip Jakov, Jedinstvo is Zadra, Sola­ris iz Šibenika, Triglav iz Kranja - v kamniškem letnem bazenu v igri s Ko­prom statral tudi domači liga*

Kamniški vaterpolisti imajo za pri­prave najslabše pogoje med vsemi nastopajočimi, ki se bodo borili za naj­višji naslov v tej skupini. Za prvo me­sto in ostale uvrstitve. Prvo mesto zmagovalcu daje motnost uvrstitve na kvalifikacije, ki bodo dale odgovor, kdo bo v naalednji vaterpolski sezoni po­novno prvo liga* In zakaj ima Kamnik najslabše pogoje za vadbo pred sezono? Kamničani začno trenirati v domačem bazenu iele takrat, ko se voda v bazenu toliko ogreje, da vaterpoliste v vodi ne zebe. In pri tem je to dvorezen meč. Ce

Trener vaterpolskega moštva Kam-nik Vojko Pinivršček je dobro pri pravil moštvo za nastope v medre publlški vaterpolski ligi zuhini F,, to. H

je slabo poletno vreme, to je te nekaj let pogosto, se voda ne more segreti na predpisanih dvajset stopinj Celzija. Zato so Kamničani primorani, da ba­zene iščejo v najbližji okolici. To pa je Kranj. Toda tudi v Kranju sanje ni dosti prostora, saj je letni bazen zase­den od jutra do večera. V njem namreč trenirajo domači plavalci in vaterpo­listi. A najdejo le »luknjo« in se tako v danih motnostih pripravljajo na novo sezono. Ni jim lahko, a ne obupujejo. Trenirajo, kolikor imajo motnosti.

Lsni so v tej ligi Kamničani prese­netili vse. osvojili so dobro peto mesto. Doma skoraj niso izgubili srečsnja -izgubili ao s Koprčani — in tudi na gostovanjih so domov prinatali točke. In tudi to sezono naj bi pri osvajanju najboljših mest odigrali vidno vlogo. Kot pravi njihov trener Kranjčan Vojko Podvrsček, če bo tlo vse po na­črtih, se bodo vmetali v borbo za tretje mesto. To ni nedoaegljivo, saj imajo dober igralski kader. Igralci Raisner, Slapar, Dojčinovič, Podobnik, Žnidar-tič, Balderman. Naditar, Kodek, Str gmr, Wagner in tudi sam trener ter vra­tarji Cennelj, Leskovar in Šimenc bodo • -•a skutali z dobrimi igrami dokazati, da so tretje moštvo v tej ligi. To aezono BO se okrepili z igralci iz Kranja. Bal­derman, Naditar, Kodek, Strgar in Wagner so izkuteni igralci, ki bodo t mladimi igralci Kamnika naredili vse, ,1. bodo zadovoljili svoje zveste naj-vijače. Vsi pa naj bi dokazali, da je slo­venski vaterpolo na trdih in kvalitet­nih »nogah«.

Po mnenju trenerja Vojka se bosta za prvo mesto udarila povratnika iz prve lige Solaris in Triglav, medtem ko so ostala moštvu izensčens. Trenerju Kamnika gredo n i roko tudi v njegovi delovni organizaciji Ikos. Omogočili so mu, kot te nekaj let nazaj, tudi to sezo­no izredni plačani dopust. Veleblagov­nica Globus iz Kranja in kamniški Svilami pa jim finančno stojita ob strani.

Kamničani jutri in v nrdeljo ob 17. uri gostijo doma Koper in Delfin, v Kranju pa bosta obe srečanji z Delfi­nom in Koprom obakrat ob 20. uri.

I) 11 ti ri i »•!

P r v a F I S m e d n a r o d n a t e k m a

n a p l a s t i k i

KRANJ - Smučarski skakalci Triglava iz Kranja so te pripravljeni za »Teden skokov« na plastiki. Te skakalne prire­ditve sodijo v okvir športnih prireditev ob občinskem prazniku Kranja. Se bolj so bili veseli, ko so na mednarodnem kongresu smučarske ORGANIZACIJE FIS v Niči SMUČARSKE ORGANIZACIJE FIS v Niči dobili prvo tekmo na plastični skakalnici. Ta bo 11. avgusta ob 16. uri na preurejeni skakalnici na Gorenji Savi.

Vendar so na tem objektu, ki so ga zgradili leta 1972, od lani pa do letošnjega junija naredili ogromno delo. Skakalnico so namreč rekonstruirali, saj mora uatre-zati vsem predpisom mednarodne FIS or­ganizacije. Ze lansko jesen so začeli z deli. Prizadevni skakalci in skakalni delavci so odstranili s skakalnice plastiko in začeli z zemeljskimi deli. Te so nato nadaljevali pomladi. Tako je skakalnica lahko dobila sodobnejši profil. Pod plastiko so polotili predpisani iprem za ublažitev doskoka, obnovili so zaletisče, odskočno mizo in sodniški stolp. Delo so opravili do 15. julija in v teh dneh so skakalnico tudi presku­sili. Skakalnica je sedaj bolj varna in na njej imat občutek kot bi skakal na snegu. Na najbolj obremenjenih mestih pa je plastika tudi nova, na doskočišču in izteku pa je za meter in pol širša kot prej. Za obnovo skakalnice so porabili za nad 150.000 dinarjev raznega materiala, med­tem ko so vsa fizična dela opravili člani kluba s prostovoljnim delom. Pri tem delu so sodelovali vsi tekmovalci od cicibanov do članov, vsi smučarski delavci, trenerji in sodniki sekcije za skoke ter starši tekmovalcev. To je bil nedvomno v desetih letih edinstven primer v Kranju saj so člani te telesnokulturne organizacije vlotili pri gradnji drutbenega objekta več kot tri tisoč ur. Pri tem so privarčevali nekaj več kot 200 tisoč dinarjev. Res primer, ki jevreden pohvale in seveda posnemanja. Vsa dela je vodil Jože Javornik, ki je sam opravil več kot 350 ur. Dobro organizirano delo je omogočilo, da je skakalnica pravočasno pripravljena za treninge in bližnjo veliko mednarodno tekmo Kranj 79.

Pri posameznih delih so bili odgovorni Marjan Kolar — zemeljska dela — Tone Cimžar je s svojo ekipo opravil vsa tesarska dela, Brane Fintgar in Janez Gorjup sta poskrbela za dela pri montaži iprema, mreže za položitev plastike. Vido Peternel in Sandi Cižman pa sta skupaj s

Rekonstruirana 50-metrska ska­kalnica na Gorenji Savi, ki je po­krita s plastiko, bo 11. avgusta gostila najboljše evropske skakalce, ki se bodo pomerili na prvi med­narodni FIS tekmi na plastiki.

skakalci polotila plastiko. Za ureditev okolice je poskrbel Martin Skrjanc, ples­karska dela pa je imel na vesti Dejan Sink. Vsi so svoje zadolžitve opravili tako kot je treba in za to opravljeno delo zaslutijo vso pohvalo.

Skakalnica je nared za treninge in mednarodno prireditev. Po tej rekonstruk­ciji je 50-metrska skakalnica usposoblje­na za skoke prek petdesetih metrov. Re­kord je 50,5 M. Organizacijski odbor pa ima nalogo, da bo tekma res taka, kot mora biti. Upajo, da bo uspela, tako da bodo zadovoljili gledalce, tekmovalce in nena­zadnje tudi FIS delegata Ericha Stroh-maierja iz Avstrije.

Besedilo in foto: D. Humer

Po ulicah Kokrice

K R A N J - V okviru prazno­vanja praznika KS K o k r i c a bo Športno društvo K o k r i c a v sredo, 25. 7. ob 18. ur i priredilo tek po ul icah K o ­rice. Tekmovalci bodo na startu razporejeni v starostne skupine: pionirji, mladinci , člani, veterani, mladinke in članice.

Proga bo dolga 2000 m, člani in veterani pa jo bodo pretekli dvakrat.

Start in cilj bo pred Bruna-rico. B. V.

, : J

Kranjčan Božič

mladinski prvak SRS

MARIBOR - Tu se je končalo repub­liško prvenstvo v šahu za mladince. Naslov je v Kranju. Prvo mesto je osvojil član SD Krsnj Samo Božič. To je te tretji zaporedni uspeh mladih tahistov iz Kranja. Leta 1077 je bil republiški prvak Mazi, lani je pio­nirski republiški in državni naalov osvojil Bumbar, letos pa je temu uspehu izpred dveh let dodal uspeh še Božič.

Samo Božič je osvojil osem točk in pol in tako v borbi za prvo mesto prehitel drugouvrščenega Podlesnika in Jeriča kar za celo točko. Poleg tega, da je osvojil prvo kategorijo, mu je mladinski naslov dal še pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo avgusta v Ote ševu v Makedoniji.

Lep uspeh je dosegel še jeseniški prvo-kategornik Primož Kosmač, ki je bil vse do zadnjega kola med vodečimi, le poraz proti prvaku v zadnjem kolu mu je one-omogočil boljšo uvrstitev kot četrto mesto. Vendar je to lep uspeh za mladega jese­niškega šahista. Ostali gorenjski šahisti. Soklič, Borštar in Logar, so opravičili svoj nastop na tem prvenstvu. Osvojili so pet točk in pol, ali petdeset odstotkov vseh možnih. Na tem prvenstvu so se uvrstili v zlato sredino najboljših šestintridesetih mladincev v Sloveniji. Toliko jih je nastopilo na tem prvenstvu.

V. P.

N e k o p a m o s e s a m o v m o r j u

blcicjovnicci ljubljcinci

Kopaln ica je pomemben del vašega stanovanja Do 4 avgusta lahko v naši blagovnici v Ljub­ljani. Mar iboru m v prodajalni v K a m n i k u i/birate med obil ico kopalniške opreme Opozoriti vas želimo, da lahko v tem času

kupita oprsmo sodelujočih izdelovalcev na 12 mesečno brezobrestno potrošni Ako posojilo, kupita vse ns anem mestu, dobita strokovne nasvets. kopalnica »Kolpa« - Novoles in »Maja« -Marles dostavimo brezplačno tudi ns dom (do 25 km od prodajalne)

Odprto vsak dan od 1 30 do 20 ure ob sobotah do 1 4 ure

Z Metalko sodeluieio Marles — Maribor Novoles — Novo mesto Meblo - Nova Gorica Gorenje — Velenje Sigma — Žalec m Svilami - Kamnik

T u d i t o j e M e t a l k a !

T E L E V I Z I J A

S O B O T A 21. JUL.

17.40 Poročila 17.45 TovariSija Petra Grče -

mladinski film 19.05 Naš kraj 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Hišica v najem — TV nanizanka 20.55 Sarada - film 22.45 TV dnevnik 23.t» 625

Oddajniki II. TV mreže. 16.55 Atletski finale za evropski pokal 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 175 let prve srbske vstaje 21.00 poročila 21.10 Feljton

Oddajniki II. T V mreže: 15.55 Atletski finale za evropski pokal

— prenos iz Karlovca s slovenskim komentarjem

18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Kratek film 19.00 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.06 Celovečerni film

PONEDELJEK 23. JUL .

17.55 Poročila 18.00 Glasbena pravljica:

Plašček za Barbaro

N E D E L J A 22. JUL.

9.20 Poročila 9.25 Za nedeljsko dobro jutro:

Praznična budnica 9.50 625

10.10 S. Stojanovič: Več kot igra, nadaljevanka TV Beograd

11.00 Priljubljene zgodbe — 7. del 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila

Tam, kjer se potika amurski tiger, dokumentarni film Eksotični gostje, oddaja o gojenju rož Smeredevo — oddaja iz cikla »Hodolj ubije« Deček iz Zagorja, dokumentarna oddaja TV Beograd Poročila Pozdravljen, praznični dan Športna poročila Sam — film

19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Kovačevi«*: Med nebom in

zemljo 20.45 Severni Slovenci od prve

svetovne vojne do Hitlerjeve zasedbe Avstrije 1. 1938 -oddaja iz cikla 2ive naj vsi narodi

21-25 TV dnevnik 21.40 Risanka 21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Športni pregled

T A T E D E N N A T V

Sobota Peter Grča je bister in

iznajdljiv fantič. Vrstniki ga imajo radi in zaradi iz­jemnih lastnosti postane nehote njihov vodja pri najrazličnejših podvigih. Posebno ga mika zapuščen mlin na vodi. Otroci se ga lotijo na svojo roko. Po zavzetem delu in po šte­vilnih veselih in razbur­ljivih dogodkih ga s po­močjo učitelja nazadnje le obnovijo in predajo vašča-nom. Film T O V A R l S l J A P E T R A GRČE je pred osmimi leti posnel naš režiser Vladimir Tadej.

Ameriški barvni film S A R A D A je komedija, polna napetih trenutkov. Stanley Donen ga je po­snel v Parizu in z izrednim smislom za pripoved ust­varil nadvse uspešno delo, ki so ga pohvalili kritiki in gledalci. Zgodba pripove­duje o lepi Reggie, ki je

vmešana v lov za velikim bogastvom. Po zimskih po­čitnicah se vrne v Pariz, kjer izve za umor svojega moža. Izkaže se, da je poneveril denar, ki bi ga moral predati neki organi­zaciji francoskega osvobo­dilnega gibanja. Ampak mož in njegovi pomagači so se odločili, da denar skrijejo do konca vojne in se v mirnih časih z njim okoristijo. Reggie ob po­moči zapeljivega Petra skuša rešiti, kar se da. V glavnih vlogah bomo vide li - Audrey Hepburn in Caryja Grunta.

Nedelja Partizanski odred osta­

ne sam v sovražnikovem obroču. Položaj je breziz-koden in komandir je med njimi najbolj nesrečen, sam, saj ga borci krivijo za brezizhodnost. Pekel na bojišču in med ljudmi je še večji, ko se edini preživeli borki v odredu rodu otrok. Samo nekaj borcev z otro­kom vred se prebije skozi sovražni obroč. Režiser Vladimir Pogačic je film

SAM posnel pred dvajse­timi leti

Beograjska humoristič na nanizanka M E D NE­BOM IN Z E M L J O je bila posneta po izvirnem sce­nariju sodobnega gledali­škega komediografa Duša na Kovačevića. V devetih zgodbah nam bo skušala prikazati življenje liudi, zaprnk sredi modernih be­tonskih mestnih naselij, točneje v Novem Beogradu

ŽITO L J U B L J A N A TOZD P E K A R N A K R A N J

objavlja prosta dela in naloge:

1. kurjenje parnih kotlov 2. transportna dela v

skladišču mlevskih izdelkov

Pogoj: pod. 1.: izpit za kurjenje nizkotlačnih kotlov. Stanovanje v Kran ju al i bližnji okolici pod 2.: fizično sposoben za nošenje in dviganje 50 kg vreč S stanovanji ne razpola­gamo! Delo se združuje za nedo­ločen čas, s polnim de­lovnim časom. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu.

18.20 Narava pnpoveduje — dokumentarni film

18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Monteanu: Lažna pisma.

T V drama 21.05 Oči kritike 21.45 TV dnevnik

Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film

24. JUL.

18.05 Poročila 18.10 Slovenski ljudski plesi:

Bela Krajina — 1. del 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 A. Ha lev: Korenine —

TV nadaljevanka 21.35 Violinist Y. Menuhin 22.10 TV dnevnik

Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Album glasbenih lepot 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 Festival srbskih gledališč 21.10 Poročila 21.20 Znanost 22.05 Zabavno glasbena oddaja

V eni izmed stolpnic, med nebom in zemljo stoječih zgradb, živijo glava dru­žine Radovan, žena Ru-menka, hčerki Katica in Georgina, tast pa še dru­žinski prijatelj. Avtorjem nanizanke je uspelo ustva­riti niz komičnih situacij, ki nas bodo prijetno zaba­vale.

Ponedeljek Izhodišče sodobne ro­

munske drame LAŽNA PISMA je naslednje: inže­nir Munteanu se je pone­srečil na gradbišču in leži v bolnišnici. Zdravljenje napreduje, vendar je, zdravnica v skrbeh. Inže­nir je neprestano slabe volje, ker mu dekle Dina niti ne piše niti ga ne pride obiskat. Pismo končno prispe. On odgovori in iz­menjujeta si pisma. Ven­dar Dina ne pride. Napo­sled inženir izve, da se je medtem poročila in da pisem, ki jih je dobival, ni pisala ona.

Torek Današnja M E D N A ­

R O D N A O B Z O R J A bodo spregovorila o enem naj­bolj perečih sodobnih pro­blemov, o naftni krizi. Njene posledice močno čuti ves svet, tudi mi. Oddaja bo pokazala na­stanek in vzroke naftne krize ter predvsem sedanje stanje.

Četrtek Madžarski film C IGAN

J U R K O ima precej ele­mentov pravega dokumen­tarca, čeprav je posnet kot igrani film. Vsi vsebinski deli pripovedi so vzeti in stvarnega življenja, zato deluje film avtentično, nič ni v njem konstrukcije, nič izmišljenega. 23 letni mla denič Jurko živi med Romi. Spozna pa, da je vas odrezana od ostalega življenja. Sklene, da se bo izučil poklica in odšel na delo v Budimpešto. Ven­dar mu težko delo ne odgovarja. Zaposli se na nekem gradbišču in obi­skuje šolo. Bojuje se z do-motožjem, vrne se v doma­čo vas, toda spet se pre­priča, da na stan način ne zna več živeti in da je njegova pot le v Budimpe­šti.

Petek Zgodba amenškega fil­

ma KONČNI P R O G R A M je postavljena v bodoč­nost, v katen znanstveniki iščejo rešitev, da bi zemljo obvarovali popolne trage dlje.

25. JUL.

18.00 Poročila 18.05 Mala čebelica 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Srečanje pihalnih godb v Artičah 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Bruselj: Igre brez meja — prenos 21.35 V neznano —

II. del dokumentarnega filma 22.35 TV dnevnik

Oddajniki II. TV mreže: 17.40 T V dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Glasbena oddaja TV Ljubljana 19.30 T V dnevnik 20.00 Iz revolucionarne preteklosti,

dokumentarna serija 20.45 Poročila 20.55 Rembrandt, dokumentarna serija 21.30 Dama s kamelijami —

serijski film 22.20 Nove knjige

Veliko izbiro različnih stenskih ur, domačih in uvoženih, imajo pri FUŽI-NARJU ns Jesenicah. Tudi velike, kitajske stenske ure so spet dobili.

Cens: 421,70 do 858,15 din kitajske od 993,00 do

1.118,10 din

Na Kokrinem oddelku moike konfekcije v GLO­BUSU imajo bogato izbiro moških hlač za vroče dni. Predata vi j amo vam model DI8CO iz 100-odstotnega bombaža. V beige in drap barvi se dobe. Velikosti: 7/47 do 7/54 in 7/88 do 7/108

Cena: 503,80 din

Vseh vrst slamnatih ko­šaric, košev in podstavkov imajo na zalogi pri Zariini TEKSTILKI na jeseniiki tržnici.

Cena 45 do 130 din

IZBRALI SO Z(k VAS

ČETRTEK 20. JUL.

17.45 Poročila 17.50 Atlantida — I. del iz serije

Skrivnosti morja 18.35 Obzornik 18.45 Nadobudneži,

oddaja T V Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cigan Jurij - film 21.45 Jazz na ekranu: Kvintet

Giorgia Gaslinija 22.06 TV dnevnik \

Oddajniki II. T V mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Kviz 19.30 Večer z Dubrovnikom, prenos

zabavno glasbene oddaje 22.30Poročila 22.35 25 let Filmskega festivala

v Pulju, dok. film

Na oddelku dekorative v Murkini MODI v Radovljici imajo naprodaj vseh vrst okrasnih blazin za stano­vanje, avto. Novost so bla­zine iz ostankov usnja, ki jih izdeluje kamniški Utok.

Cena: 180 din

Da bo poletno kosilo hitro gotovo, si pomagajmo s kon­zerviranimi omakami kot sta RAGU - odličen doda­tek k testeninam, risu, krompirju - in ROMANSA za pizze in špagete. V DELI­KATESI Živil na Prešernovi v Kranju smo jih poslikali.

Cena: 12,54 in 10,90 din

F I L M 1 1 F I L M F I L M F I L M j

27. JUL.

17.50 Poročila 17.55 Doživljaji mačka TsftS -

otroška serija TV Beograd 18.10 Priljubljene zgodbe - 8. del 18.35 Obzornik 18.45 Ročk koncert: G ar v VVright +

Robert Gordon in Link Wray 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja —

prenos iz Crikvenice '21.25 Junaki serijskega filma: Kojak 22.15 TV dnevnik 22.30 Nočni kino: končni program

Oddajniki 11. TV mreže: 17 40 TV dnevnik v madžarščini 181X1 TV dnevnik 18 15 Mali svet 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19,30 TV dnevnik 20.00 Recital revolucionarne poezije 21.0(1 Včeraj, danes, jutri 21 20 Zambija - filjton 21 5(1 Spartakiada. filmski pregled

i/. Moskve

Kranj CENTER 20. julija franc. barv. pust. komedija

PREDVSEM KIFELJC ob 16. in 18. uri, jap. barv. karate film KARATE IZ TEMPLJA ob 20. uri

21. julija franc. barv. pust. kom. PREDVSEM KIFELJC ob 16., 18. in 20. uri, franc. barv. kom. ZANESE­NJAK ob 22. uri

22. julija ital. barv. west. komedija KARAMBOL ob 10. uri. franc. barv. pust. komedija PREDVSEM POLICAJ ob 15., 17. in 19. uri, franc. barv. ljud. komedija ŽEPNI LJUBIMEC ob 21. uri.

23. julija premiera ital. barv. erot. kom. NORI SEKS ob 16. in 18. uri, amer. barv. fant. grozljivka OTOK DOKTORJA MOREAUA ob 20. uri

24. julija ital. barv. erot. komed NORI SEKS ob 16. in 18. uri, amer barv. akcijski film TIHOTAPCI ob 20. uri

25. julija ital. barv. erot. komed. NORI SEKS ob 16. in 18. uri, ital. bar' komed. RAZBRZDANE STRASTI ob 20. uri

26. julija premiera domačega bar/, glas. filma POJEM PODNEVI IN PONOČI ob 16. in 18. uri, amer. ba v. krim. OKRUTNO PLAČILO ob 20 i n.

22. julija domača barv. komedija NA­CIONALNI RAZRED DO 785 cm ob 15. in 17. uri, izrael. barv. erot. komed. LIMONIN SLADOLED ob 19. uri, ital. barv. fant. film OČI ZVEZD ob 21. uri

23. julija ital. barv. west. komedija KARAMBOL ob 18. uri, franc. barv. pust. komedija PREDVSEM POLICAJ ob 20. uri

24. julija ital. barv. fant. film OČI ZVEZD ob 18. in 20. uri

25. julija ital. barv. pust. film DE­MON AVTOSTOPA ob 18. in 20. uri

26. julija ital. barv. west. film MOZ IZ VIRGINIJE ob 18. in 20. uri

Jezersko 20. julija amer. barv. dokum. film TA

AMERIKA ob 20. uri

Čeinjica 22. julija ital. barv. west. pust. film

TIGROVE OCl ob 15., 17. in 19. un

Skofja Loka SORA 21. julija ital. west. NOBODY IN IN­

DIJANCI ob 17.30 in 20. uri 22. julija ital. film NOBODV iN

INDIJANCI ob 17.30 in 20. uri 24. julija franc. krim. PRETNJA ob

18. in 20. uri 25. julija grški zgod. film I FIG ENI

JA ob 17.30 in 20. uri 26. julija amer. akcij, film PASJE

POPOLDNE ob 20. uri 27. julija amer. akcij, film PASJE

POPOLDNE ob 17.30 in 20. uri

Kranj STORŽIČ 20. julija ital. barv. western korred.

KARAMBOL ob 16.. 18. in 20. uri 21. julija ital. barv. fant film OCl

ZVEZD ob 16. uri. amer. barv. dokum. film TA AMERIKA ob 18. in 20. un

22. julija domači barv. vojni film HAJKA ob 14. uri. franc. barv komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16. uri, ital. barv. pust. film DEMON AVTOSTOPA ob 18 un, premiera nem barv. pust filma ZAKLAD SPAN SKIH GALEJ ob 20. uri

23. julija nem. barv. pust. lilm ZA­KLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 16. 18. in 20. uri

24. julija nem. barv pust. film ZA­KLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 16.. 18. in 20. uri

25. julija ital barv western film MOZ IZ VIRGINIJE ob 16.. 18 in 20 uri

26. julija franc. barv. komedija DVK DEKLETI V ENI PlZAMI ob 16.. 1« in 20. un

Tržič 21. julija izrael barv. erot komedija

LIMONIN SLADOLED ob 18. in 20 un. premiera nem. barv. pust. I ZA­KLAD ŠPANSKIH G A L E J ob 22 uri

Kamnik DOM amer barv. pust film TIGROVE OČI

ob 18. uri, domača barv. erot. drama KVAR ob 20. uri, premiera hongkonš barv. karate filma KARATE IZ TEMPLJA SAOLIN ob 22. uri

22. julija franc. barv. komed. DR. PO-PAUL ob 15. uri, premiera franc barv. komed. ZANESENJAK ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. pust. filma ZAKLAD ŠPANSKIH GALEJ ob 21. uri

23. julija domača barv. komed. NA­CIONALNI RAZRED IX) 785 cm ob 18. in 20. uri

24. julija ital. barv west film MOŽ IZ VIRGINIJE ob 18. in 20. uri

25. julija franc. barv. pust. kom PREDVSEM POLICAJ ob 18. in 20. uri

26. julija ital. barv. fant.film ()Cl ZVEZD oh 18 in 20. un

Titov trg 21. julija domači barv vojni lilm

HAJKA ob 20 un

Duplica 21. julija ital. barv erot lilm NORI

SEKS ob 20. uri 22. julija amer. barv pust. film TI­

GROVE OČI ob 15 17 iu 19 uri 25. julija nem barv pust film ZA­

KLAD ŠPANSKIH GALEJ oh 20 uri 26. julija ital bar west. komediia

KARAMBOL ob 20. uri

Železniki OBZORJE 21 julija angl groz. NESKONČNA

NOČ ob 20. uri 22. julija h. k. karate SEDEM VELI

ČASTNIH BOJEV ob 18. in 20. uri 25. julija amer. krim. film TOBO­

GAN SMRTI ob 20. uri 27. julija amer. krim. film TOBO­

GAN SMRTI ob 20. uri

Kino RADOVLJICA 20. julija ital. barv film ZAPELJE­

VANJE ob 20. uri 21. julija meh barv film EL MEXJ-

CANO ob 18. uri. ital. barv. film ZA­PELJEVANJE ob 20. uri

22. julija ital. barv. erot. komedija CANTERBURYSKE ZGODBE ob 1« uri. meh. barv. film EL MKXIKANO«*i 20. uri

Kino BLED TKI 20. julija amer. barvni film

KRATNA IZDAJA ob 20. un 21. julija amer. barv. film TRI­

KRATNA IZDAJA ob 18. un. amer barv film IZKUŠNJE PRVE LJU­BEZNI ob 20. un

22. julija amer. barv. krim. film NA­PAD NA POLICIJSKO POSTAJO oh 18. uri. amer barv film IZKUŠNJE PRVE LJUBEZNI ob 20. uri •23. julija ital. barv erot. komedija

CANTERBURYSKK ZGODBE <* 20. uri

24 julija ital barv film ZAPELJE VANJE ob 20. un

25 julija meh. barv lilm EL MEX1 KANO ob 20. un

26. julija ital barv erot. film CAN TKKBUHVSKK ZGODBE »h JU mnj

RADIO

I n f o r m a t i v n e o d d a j e l a h k o p o a l u i a t e n a p r v e m p r o g r a m u v a a k d a n , r a z e n n e d e l j e o b 4.30, 6.00, 5 .30, 6.00, 6.30, 7.00. 8.00 9 .00 , 10.00 ( d a n e s d o p o l ­d n e ) . 11.00, 12.00. 13.00. M . 0 0 , 15.00 ( d o g o d k i i n o d m e v i ) , 19.00 ( R a d i j s k i d n e v n i k ) , 22 .00. 23.00, 24 .00 , v n o č n e m s p o r e d u o b 1.00, 2.00, 3.00, o b n e ­d e l j a h p a o b 4.30, 5.00, 6 .00 , 7.00, 8.00, 9 .00. 10.00, 12.60, 13.00, 14.00. 15 .00 . 17.00. 19.00 ( R a d i j ­s k i d n e v n i k ) , 22.00 23.00, 24 .00 , 1.00. 2.00 i n 3.00;

n a d r u g e m r a d i j s k e m p r o g r a m u p r i s l u h n i t e n o v i c a m ob 8.30, 9 .30, 10 .30 , 11.30, 12.30, 13.30, 15 .00 , 16.30, 17.30, 18.30 i n 10.00; n a t r e t j e m p r o ­g r a m u p a o b 10.00. 18.00 i n 19.55.

J 21 . J U L .

P r v i p r o g r a m

4.30 D o b r o ju t ro ! 8.08 P i on i r sk i tednik 8.30 Počitniško

popotovanje od s t ran i d o st rani

9.06 Z r ad iom na pot i 10.05 S o b o t n a mat ine ja 11.05 Z a po jmo pesem

- O P Z O S J o a i p B . T i t o - D o m ž a l e

11.20 Po repub l ikah m pokra j inah

11.40 D o m a č e viže 12.10 G o d a l a v r i t m u 12.30 K m e t i j s k i nasvet i -

ing. C r v i n K u h a r : O s k r b a živine na paši v po le tn ih mesec ih

12.40 Vese l i domači napevi 13.00 Danes do 13.00 -

Iz naših krajev -posebna obvest i la

13.20 Obves t i Is in zabavna g lasba

13.30 Priporočajo v a m . . . 14.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 14.06 G l a sbena pano rama 15.30 Z a b a v n a glasba 16.00 »Vr t i l j ak «

, 17.00 V r e m e n s k a napoved — i n poročila

17.05 K u l t u r n a pano r ama 18.00 A n toni n D v o r a k -

S'r. G r i g o n j borov: Sere nada

za godala, op. 22 18.30 Iz de l a G l a sbene

m lad ine S loveni je \ 19.25 Obves t i l a in zabavna

g lazba I 19.35 L a h k o noč, o t roc i ! I 19.45 M i n u t e z a n s a m b l o m

S loven i j a 20.00 S o b o t n i zabavni

večer Konce r t iz naših krajev

. 21.30 O d d s j a za naše izseljence

23.05 Lirični u t r ink i 23.10 Igramo i n pojemo

0.05 Nočni p rogram — g lasba

' D r u g i p r o g r a m

8.00 Sobota na va lu 202 13.00 R a d i ste j i h poslušali

j 13.35 G l a s b a iz L a t i n ske Amer ike

J 14.00 Srečanja republ ik 15.30 H i t r i prst i 15.45 M i k r o f o n zs

N i n a Robiča 16.00 N a i podl istek

I .Babe l j : Rdeča konjenica

16.15 Lepe melodije 16.40 G l a s b e n i cas ino 17.30 V r e m e n s k a napoved

in novice I 17.35 L a h k a glasba

jugos lovansk ih avtorjev

18.00 P o l ure za šanson i 18.30 V r e m e n s k a napoved

in novice ' 18.35 N a l i kraj i in l iudje

18.50 G l a sbena medigra 19.25 S te reo rama 2 0 3 0 S o s - v soboto

obu jamo spomine 41.30 P les v s o b o t o . . . 22.45 Z r c a l o dneva

i 22.55 G l a s b a zs konec programa

T r e t j i p r o s t r a n i

10.06 P r o m e n a d n i koncert 10.40 S t i h i in note 11.35 N a l judsko temo 16.00 Književnost

jugos lovansk ih narodov

16.20 V i r t u o z n o in privlačno

16.45 G l a s b a ie glasba 18.06 Jugos l ovansk i

feljton 18.25 Zbo rov ska g lasba

po želji poslušalcev 19.00 M i n u t e stare glasbe

— S t a r a češka glasba za čembalo

19.30 v l judskem tonu 20 00 E n c h VVolfgang

K o r n g o l d M r t v o mesto

22 25 V l a d i m i r Lovec : Klaaična s imfoni ja

22 50 L i t e ra rn i nok tu rno

22. J U L

p r o g r a m

4.30 V prs in ično jutro ! 8.07 Rad i j ska igra za

otroke Vas j a Ocv i rk T o v a n i u a Be rna rda

M 17 Sk l adbe za m l ad ino

) u()5 S e pomnite , tovariši

10.06 O rke s t r sk i prizori iz ve l ik ih dn i

11.00 Naa i poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo

I I.IIMI V r s m s n s k a napoved m poročila -posebna obvest i la

t |.» 10 O b v e s t i l s in aabsvns g lasba

i IJ.2M M . ZortlO: S l ovenska pa r t i zanska

• mag i s t ra l a

13.50 Igra v am T rbove l j s ka p iha lna godba

14.00 V r e m e n s k a napoved in poročils

14.05 H u m o r e s k a tega tedna

14.25 » N a g e l j iz Rezi je« 15.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 15.10 P a n o r a m a lahke

glasbe s lovenskih avtorjev

16.00 » I z bo r jugos lovanske revo luc ionarne lirike«

16.20 V stani m l a d i n a .. . 17.05 Popevke iz

jugos lovansk ih festivalov

17.50 Rad i j ska igra 18.30 S l ovenc i

k remenu i . . . 19.30 Obves t i l a in z abavna

g lasba 19.35 L a h k o noč, ot roc i ! 19.45 G l a sbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 S k u p n i program J R T 23.00 V r e m e n s k a napoved

i n poročila 23.06 Lirični u t r ink i 23.10 D n e v i jugos lovanske

zabavne glasbe v S loveni j i

24.00 Poročila 0.06 Nočn i p rogram —

g lasba

D r u g i p r o g r a m

8.00 Nede l j a na va lu 202 13.00 V nedeljo se d o b i m o 19.30 S te reo rama 20.30 T o p a l b u m o v 22.45 Z r ca l o dneva 22.55 G l a s b a za konec

programa

T r e t j i p r o g r a m

19.05 K o m o r n o po Jugos lav i j i

20.00 B e n o Zupančič : » S edmina «

20.45 » H e j , tovariši !« 21.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 21.05 K a r t a več za večer

s Simfoničnim orkestrom R T V L jub l j ana

18.05 Naš i znanstven ik i pred mik ro fonom

18.20 Srečanja s s l ovensk imi sk ladate l j i

20.00 L i t e r a rn i večer 20.40 Z našimi opern imi

pevci

P O N E D E L J E K 23. J U L

P r v i p r o g r a m

4.30 D o b r o jutro! 8.08 Z g lasbo v dober d a n 8.25 Počitniško

popotovanje od st rani do s t ran i

8.40 Počitniški pozdrav i 9.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 9.06 Z r ad iom na pot i

10.06 »Rezerv i rano za« . . . 12.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila — N a današnj i d a n

12.10 V e l i k i revi jski orkestr i

12.30 K m e t i j s k i nasveti -dr. Jože Spanr ing : Prirediteve, sejmi, ogledi, ekskurzi je in kongresi za poljedelce

12.40 P iha lne godbe na koncer tnem odru

13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev

13.20 Obves t i l a in zabavna g lasba

13.30 Priporočajo v a m . . . 14.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 14.05 Pojo amate r sk i z b o n 14.25 Naš i poslušalci

čestitajo in pozdravl ja jo

15.30 Z a b a v n a galsba 16.00 »Vrt i l j ak« 17.00 S tud i o ob 17.00 18.00 N a š a glasbena

izročila 18.25 Zvočni signali

I 19.25 Obves t i l a in zabavna glasba

19.35 L a h k o noč, otroci ! 19.45 M i n u t e z a n s a m b l o m

Jožeta B u r n i k a 20.00 Iz naše d iskoteke 21.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 21.05 G l a s b a ve l ikanov 22 20 Popevke iz

jugos lovansk ih studiev

23.00 V r e m e n s k a napoved in poročila

23.06 Lirični u t r ink i 23.10 Z a ljubitelje jazza 24.00 Poročila

D r u g i p r o g r a m

8.00 Ponedel jek na va lu 202

13.00 Z evropsk imi re vi jakim i in p lesn imi orkestr i

13.30 V remenska napoved in novice

13.35 Z n a n o in pr i l jubl jeno 14.00 Ponedel jkov

k r i t e m k r a t 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in m i 16.10 J a z z na H . p rog ramu 1630 V r e m e n s k a napoved

in novice 16.40 O d ena do pet 17.15 Iz part i tur orkestrs

R o n n i A l d r i c h 18.00 G l a s b e n i cockta i l 18.30 V r e m e n s k a napoved

in novice — Iz de lovn ih organizaci j

18 40 Konce r t v n t m u 19 25 S te reo rama 2030 Iz zakladnice j azza 2 1 0 0 P o p u l a r n i h dvajset 22.45 Z r c a l o dneva 22 55 G l a s b a za konec

programa

T r e t j i p r o g r a m

10(15 Ples i in apevi 1040 A k t u a l n i prob lemi

m a r k s i z m a 11 (K) K n sam. za dva .

zs tri . . , 11.50 Človek in zdrsvje 16(10 A k t us I ni p rob lemi

m a r k s i z m a 16.20 T a k o m u z n i r a j o I7.;I6 Jugos l ovanska

voka lna glasbena ustvar ja lnost in pouat varjalnoat 20 stoletja

lmi«' V r e m e n s k a napoved in porodi la

P r v i

4.30 8.08 8.30 9M

10.06 12.10 12.30

12.40 13.00

13.20

13.30 14.00

14.05 15.00

15.30 16.00 17.00 18.00

19.25

19.35 19.45

20.00

20.45 21.00

21.05

21.50 22.20

23.00

23.05 23.10

0 . 0 5 -

24. J U L .

p r o g r a m

D o b r o jutro! Z glasbo v dober dan M l a d i koncertant Z rad iom na pot i Rezerv i rano za . . . Danes s m o izbral i K m e t i j s k i nasvet i mag. Igor S m o le j G o z d in vars tvo okol ja P o domače Danes do 13.00 — Iz naših krajev Obves t i l a in zabavna g lasba Priporočajo v a m . . . V r e m e n s k a napoved i n poročila V korak z m l a d i m i Dogodk i in odmevi : v remenska napoved Z a b a v n a g lasba »Vr t i l j ak « S t u d i o ob 17.00 VVolfgang A m a d e u s M o z a r t : K v a r t e t v A - d u ru Obves t i l a in zabavna g lasba L a h k o noč, otroci ! M i n u t e z a n s a m b l o m Jožeta Kamp iča S l ovenska zemlja v pesmi in besedi T i p k e in godala V r e m e n s k a napoved in poročila Rad i j ska igra J o v a n C i r i l ov : P e r p e t u u m mobi le G l a sben i in te rmezzo S P l e s n i m orkes t rom R T V L jub l jana V r e m e n s k a napoved in poročila Lirični u t r ink i S popevkami p o Jugos lav i j i

4.30 Nočni p rogram - glasba

D r u g i p r o g r a m

8.00 13.00

14.00 16.00 16.05 16.30

16.40 17.30

17.35

17.50 18.00 18.40 19.25 20.30

21.30 22.00 22.30 22.46 22.55

T o r e k na va lu 202 Iz obdobja d i n e l a n d a Z v a m i in za vas Pet m i n u t humor ja L a h k e note V r e m e n s k a napoved in novice — N i č nas ne s m e presenetit i D iaco čez dan V r e m e n s k a napoved in novice I z par t i tur zabavnega orkestra »S igurt Jansen« L jud je med seboj Danes v am izbira K o n c e r t v ritmu Ste reorama T o r k o v glasbeni magaz in Reze rv i r ano za d isco G l a s b a neuvrščenih M a l a nočna glasba Z r c a l o dneva G l a s b a za konec programa

T r e t j i p r o g r a m

10.00 V r e m e n s k a napoved in poročila

10.05 Rad i j s k i operni list 10.40 Z a šolarje 11.15 M o m e n t mus i ca l 11.40 Tekoča repriza 16.00 Z a šolarje 16.35 Ope rn i koncert 18.00 V r e m e n s k a napoved

in poročila 18.05 Svet tehnike 18.20 M i n u t e z G e z o

A n d o m 19.00 Z našimi solisti 19.55 V r e m e n s k a napoved

in poročila 20.00 Dv ign jena zavesa 20.20 Be r l in sk i fest ival

1978 21.50 F r a n k M a r t i n :

K o n c e r t za v io l ino in orkester

22 20 S k u p n i program J R T

P r v i

4.30 8.08 8.30

8.45 9.00

9.05 10.06 12 10

12 30

12 40

13.00

1320

13 30 14(10

14 0/. 14 25

15 30 16(10 17 00 18 00 18 30 19 26

I »3.5 19.45

26. J U L

p r o g r a m

D o b r o jutro ! Z g lasbo v dober dan Počitniško popotovanje od strani do strani Pe smice na potepu Vremensku napoved in poročila Z rad iom na poti Reze rv i r ano za . . . V e l i k i zabavni orkestr i K m e t i j s k i nasveti — ing. M i l a n Ha fner M e r i l a za ugotavl janje kakovos t i mleka

Sri odkupu b i/.vin h l judske

g lasbene ku l ture Danes do 13.00 -11 naših krajev Obves t i l a in zabavna g lasba Priporočajo vam V r e m e n s k a napoved in poročila Razmiš l jamo, ugo tav l j amo . .. Naš i poalušalci čestitajo in pozdravl ja jo Z a b a v n a glasba • L o t o vrtiljak« S t u d i o ob 17.00 Škat l ica z godbo K a j rad i poslušajo Obves t i l a in zabavna g lasba L a h k o mir otroci ! M i n u t e /. a n s a m b l o m R o n s s F r a n k a

20.00 20.15

20.40

21.(K)

21.05

22.20

23.00

23.06 23.10

0.05

N a š gost Pesnik K o l j c o v in skladatel j A n t o n La|ovn L . M . Sker janc : D r u g a sonata za k lav i r V r e m e n s k a napoved in poročila Gngelbert H u m p e r d i n c k : O d l o m k i iz opere Rev i ja s lovensk ih pevcev zabavne glasbe V r e m e n s k a napoved in poročila Lirični u t r ink i J a z z pred polnočjo Nočni p rogram — glasba

D r u g i p r o g r a m

8.00 13.00 13.30

13.35 14.00

14 J O 14.35 16.00 1610 16.30

16.40

17.35

17.40

18.00

18.30

18.40 19.25 20.30 22.15 22.45 22.56

Sreda na va lu 202 Pa leta melodi j V r e m e n s k a napoved in novice Z a n o in pr i l jubl jeno S so l ist i in ansamb l i jugos lovansk ih rad i j sk ih postaj Iz naših sporedov Z v a m i in za vas T o k o v i neuvrščenosti M o d e r n i odmev i V r e m e n s k a napoved in novice — T e h n i k a za vsakdanjo rabo l z jugos lovanske produkci je zabavne glasbe Vpraša j te telesne ku l ture Iz part i tur orkestra H a n s C a r s t e K a m in kako na prepih V r e m e n s k a napoved in novice — Iz kra jevnih skupnos t i K o n c e r t v r i t m u S te reo rama Me lod i j e po pošti Zvočni portret i Z r c a l o dneva G l a s b a za konec programa

T r e t j i p r o g r a m

10.06 S e pomnite , tovariši! 11.00 N a k r i l i h petja 11.40 M i n u t e s s l ovensk im

goda ln im kva r t e tom 16.00 Zbo rovska g lasba

našega preporoda 1620 A r s a n t i o u a 17.00 S o n a t « 20. stoletja 17.41 Ludwig van

Beethoven : S on a t a za k l av i r št. 1 v f -mo lu

18.06 M e d n a r o d n a radi jska univerza

18.15 Stereofonski operni koncert

19.30 Izbrana proza 19.45 G l a s b e n i intermezzo 19.55 V r e m e n s k a napoved

in poročila 20.00 Večer simfoničnega

orkestra R T V -L jub l jana

21.35 V nočnih u r a h 22.50 L i t e r a rn i nok tu rno

Č E T R T E K 28. J U L .

P r v i p r o g r a m

4.30 8.08 8.30 9.00

9.06 10.05 12.10 12.30

12.40 13.00

1.1.20

13.30 14.00

14.05 14.20

14 40 15.30 16.00 17.00 18.00

18 15

18.35

19 25

19.35 19.45

20.00

21.00

2105

21 45 22.20

23.00

23.05 23 10

0,06

D o b r o jutro! Z glasbo v dober d a n M l a d i n a poje V r e m e n s k a napoved in poročila Z r ad iom na poti Rezerv i rano za . . . Znane melodije K m e t i j s k i nasvet i — ing. Andre j Canka r : Ob l ike sodelovanja in usmerjanja v pol jedelstvu O d vasi do vasi Danes do 13.00 — Iz naših krajev Obves t i l a in zabavna glasba Priporočajo v am . . . V remenska napoved in poročila Mehurčki Konce r t za mlade poslušslce Jez ikovn i pogovori Z s b s v n a glasba »Vrt i l jak« S tud i o ob 17.00 V s a zemlja bo z nami zapela . .. L oka lne radijske postaje se vključujejo L. van Beethoven: Sonat « v A s - d u r u . op 110 za k lav i r Obvest i l a in zabavna glasba L a h k o noč, otroc i ! M i n u t e z a n s a m b l o m S l a v k a Znidaršiča Četrtkov večer domačih pesmi in napevov V r emenska napoved in poročila L i t e r a rn i večer Pozabl jene strani : Bl iža se železna cesta

Lepe meldoi je P lesna g lasba jugoalovanakih študijev V r emenska napoved in poročila Lirični utrinki Pa leta popevk jugoalovanakih avtorjev Nočni program -glasba

D r u g i p r o g r a m

8.00 Četrtek, na va lu 202 I.100 V e d n zvoki 13.36 Znano in pn l jub l jeno 14(10 Z vami in za vas 16 410 Og l a šam ae vam

a počit nu I h 20 Instrumenti v r i tmu II, to V r e m e n s k a napoved

in n o v u e - K n mik ro fon za dve izkušnji

16.45 17.30

17 40

18.00 18.00

18.40 19.25 20.30 21.00 22.00

22.45 22.55

Jazz — k lub V remenska napoved in novice — M i in narava Iz par t i tur revijskega orkestra R T V Zagreb Danes vam izbira V r emenska napoved in novice — Iz de lovn ih organizaci j Konce r t v ritmu Stereorama Beseda v ročk u N a š g lasbeni teleks A k o r d i za sanjarjenje Z rca lo dneva G l a sba za konec programa

T r e t j i p r o g r a m

10.05 10.40 11.15 16.00 16.35

17.00

18.00

18.05

18.20

19.55

20.00

21.35 22.50

So l i s t i in orkestr i Z a šolarje Tekoča repriza Za šolarje Na rodne za koncer tn i oder U r a s P a u l o m H i n d e m i t h o m V remenska napoved in poročila Zunanjepolitični feljton Rec i t a l p ian is ta K e n d a l l a T a v l o r j a v M a r i b o r u V remenska napoved in poročila Dir igent E d u a r d van B e i n u m in viol inist T h e o O l o f V a b i l o v s tud io 22 L i t e ra rn i nok tu rno A f rokubansk i bajki

RADIO TRIGLAV JESENICE

27. J U L

P r v i p r o g r a m

4.30 8.08 8.30 8.47

9.00

9.05 10.06 12.10 12.30

12.40 13.00

13.20

13.30 13.50 14.00

14.05

14.25

15.30 15.35 16.00 17.00 18.00 18.30 19.25

19.35 19.45

20.00

21.00

21.05

22.20 22.30

23.00

23.05 23.10

0.05

D o b r o jutro! Z glasbo v dober d a n G l a sbena prav l j ica Naš i u m e t n i k i m l a d i m poslušalcem V r e m e n s k a napoved in poročila Z r ad iom na poti • Rezerv i rano za« . . . Z orkestr i in so l ist i K m e t i j s k i nasvet i — ing. V e r a Vukmirovič : K a k o v o s t in shranjevanje matičnega mlečka P iha lne godbe D a n e s do 13.00 -Iz naših krajev Obves t i l a in zabavna g lasba

Priporočajo v a m . . . Č lovek in zdravje V r e m e n s k a napoved in poročila Igor S t r av insk i : »Ognjeni ptič« Na š i poalušalci čestitajo in pozdravl ja jo N a p o t k i za tur iste Z a b a v n a g lasba »Vr t i l j ak « S t u d i o ob 17.00 O d arije do ari je S knjižnega trga Obves t i l a in zabavna g lasba

L a h k o noč, ot roc i ! M i n u t e z a n s a m b l o m Janeza Jeršinovca Uganite , pa v a m z a i g r a m o . . . V r e m e n s k a napoved in poročila Odda ja o mor ju in pomorščakih G l a sben i intermezzo Besede in zvoki iz logov domačih V r e m e n s k a napoved in poročila Lirični ut r ink i Prostor za reprize Nočni program — glasba

D r u g i p r o g r a m

8.00 Petek na va lu 202 13.00 J a z z v k o m o r n e m

s tud iu 13.30 V r e m e n s k a napoved

in novice 13.35 Z n a n o in pri l jubl jeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče - h ladno 17.30 V r e m e n s k a napoved

in novice 17.35 O d m e v i z gora 17.45 Iz mus i ca l ov in

g lasbenih revij 18.30 V r e me n sk a napoved

in novice — Iz kra jevnih skupnost i

18.40 Konce r t v r i tmu 19.25 S te reo rama 20.30 S t o p popa 20 21.45 Iz francoske

d iskoteke 22.00 S festivalov j azza 22.45 Z r c a l o dneva 22.55 G l a s b a za konec

programa

T r e t j i p r o g r a m .

10.00 V r e m e n s k a napoved in poročila

10.05 P o T a l i j i n i h poteh 10.40 Za šolarje 1115 Orkes t r sk i u t n n k i I 1 45 Jez ikovn i pogovori 16.00 Za šolarje 16.35 Pota naše glasbe 17.15 Z nekdan j im i pevci - 14 oddaja 18.00 V r e me n sk a napoved

in poročila 18.05 Šestnajst s t run 18.45 Vanac i j e na temo —

balada l'< oo O d premiere do

premier 20.10 V r e me n sk a napoved

in poročila 20 15 Z jugos lovanskih

koncertn ih odrov A Borod in : Po lovsk l pleai

21 15 A B ruck ner S imfon i j a št. 2 v c -mo lu

22 15 D a m l o S v a r a D v a od lomka i / opere • Ve ron ika D c s e m l k s «

22.50 Literarni nokturno

U K V V F M . p o d r o č j e z a r a d o v l j i š k o o b č i n o 87,7 m e g a h e r z a — G o r n j e -s a v s k a d o l i n a 103,8 m e ­g a h e r z a — J e s e n i c e i n o k o l i c a 100,6 m e g a h e r z a

s r e d n j i v a l 1495 K H z

P e t e k :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - o b v e s t i l a - 16.30 K u l t u r n a o d d a j a — M o r d a v a s h o z a n i m a l o - K a j j e n o v e g a v P r o ­d u k c i j i k a s e t in p l o šč R T V L j u b l j a n a

S o b o t a :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - o b v e s t i l a , 16.30 K a m

d a n e s in j u t r i — J u g o -t o n v a m p r e d s t a v l j a — M o r d a v a s b o z a n i m a l o

N e d e l j a :

11.03 M i p a n i s m o s e u k l o n i l i — K o l e d a r v a ž ­n e j š i h d o g o d k o v i z p r e ­t e k l o s t i - R e k l a m e -N e d e l j s k a k r o n i k a -o b v e s t i l a - 12.00 Č e ­s t i t k e — M o r d a v a s b o z a n i m a l o

P o n e d e l j e k :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - o b v e s t i l a - 16.30 P o ­n e d e l j k o v š p o r t n i p r e ­g l e d — M o r d a v a s b o z a n i m a l o - M i n u t e z n a r o d n i m i p e s m i m i

T o r e k :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - O b v e s t i l a - 1 6 . 3 0 O d d a j a z a m l a d e — M o r d a v a s b o z a n i m a l o

S r e d a :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - O b v e s t i l a - 16 .30 S t o p z e l e n a l uč — M o r ­d a v a s b o z a n i m a l o

Č e t r t e k :

16.03 L o k a l n a p o r o č i l a - O b v e s t i l a - 16.30 N a s o b z o r n i k — M o r d a v a s b o z a n i m a l o — P o d o m a č e z a v a s

V O D O R A V N O : 1. o d p r t a p o t , n p r . č e z m e j o , i z h i š e v h i š o , 7 . i z g o v a r ­j a v a , 1 3 . u m e t n o s t v r e z o v a n j a r i s b e n a l e s e n o p l o š č o i n z n j e n i m o d t i s k o v a ­ri j e m n a p a p i r d o s e ž e n a p o d o b a , 1 5 . s l o v e n s k i p i s a t e l j n a t u r a l i s t i č n i h r o m a ­n o v i n n o v e l , ( 1 8 7 1 - 0 1 9 4 9 ) , F r a n , 16 . b i s t r e , d u h o v i t o s t , d u h , 17 . i m e f r a n c o ­s k e g a s k l a d a t e l j a D e l i b e s a , 1 9 . o k i s , 2 0 . a m e r i š k a p e v k a i n f i l m s k a i g r a l k a , S a n d r a , 2 1 . g o r a n a K o p r s k e m , p o k a t e r i i m a t u r i s t i č n o i n p r e v o z n o p o d j e t j e i z K o p r a s v o j e i m e , 2 4 . b e s e d i c a , k i o z n a č u j e g l o b o k o s t a r o s t , 2 5 . t u j a k r a t i c a z a n u m e r o , š t e v i l k o , 2 7 . v e l i k a z v e z d a v o z v e z d j u O r l a , 2 8 . k r a t i c a z a n e k d a ­n j i O k r a j n i l j u d s k i o d b o r , 2 9 . o b v e s t i l o , n a z n a n i l o , s p o r o č i l o , 3 1 . n a š s l i k a r , z n a n p o m o t i v i h i z d e l a v s k e g a ž i v l j e n j a , u m r l 1 9 5 8 , I v a n , 3 3 . p a p e ž e v l e t n i d o h o d e k , a n n a t a e , 3 4 . z n a k z a k e m i č n o p r v i n o u r a n , 3 5 . m o č n o k r a t k o t r a j n o č u s t v o , k i p o v z r o č a n a p a d a l n e t e ž n j e , 3 7 . p r i p r a v a z a p o m e t a n j e i z z v e z a n e g a s v e ž n j a v e j i c , š i b , š č e t i n z d r ž a j e m , 3 8 . l a t i n s k i i z r a z z a u m e t n o s t , 4 0 . l j u b ­k o v a l n o ž e n s k o i m e A n a , 4 2 . s t a r i n s k i v e z n i k , 4 3 . r e j a , 4 6 . i z v i r , t u d i s o v a u h a r i c a , 4 7 . g r š k a č r k a , 4 8 . k r a j š i n a z i v z a P i n d s k o g o r s t v o v G r č i j i , 4 9 . n a š s o d o b n i v i o l i n i s t , I g o r , 5 1 . a v t o m o b i l s k a o z a n a k a z a D o b o j , 5 2 . i t a l i j a n s k o ž e n s k o i m e , T o n č k a , 5 4 . z d r a v i l o , k i k r e p i o r g a n i z e m , z v i š u j e n a p o n v t k i v i h , 5 6 . p o u d a r e k , a k c e n t , 5 7 . d r ž a v a v S r e d n j i A m e r i k i n a o b e h s t r a n e h P a n a m ­s k e g a p r e k o p a .

N A V P I Č N O : 1. v o l n e n a o g r i n j a l k a , v l j u d s k i i z g o v o r j a v i t u d i p l e t , 2 .

m e s t o v z a h o d n i M a k e d o n i j i , s e v e r n o o d P r e s p a n s k e g a j e z e r a , 3 . u m e t n i m e d ­

n a r o d n i j e z i k , 4 . e g i p č a n s k i b o g , z a š č i t n i k s e v e r n e e g i p t o v s k e d r ž a v e , 5 . k a d a r

s e k a j o r i š e , 6 . k r a t i c a z a D e l a v s k a e n o t n o s t , 7 . v g r š k i m i t o l o g i j i Z e v s o v a l j u ­

b i c a , 8 . o b č u t e k , k i g a v z b u d i v u š e s u n i h a n j e z r a k a , g l a s , t o n , 9 . i z r e k , p r e ­

g o v o r , 10 . r a z s t r e l i v o , 11 . g l a v n o m e s t o E g i p t a i n n a j v e č j e m e s t o v A f r i k i , 12 .

r e k a v j u ž n i B o l g a r i j i i n e v r o p s k e m d e l u T u r č i j e , 14 . d r a g o c e n a k o v i n a , z n a k

A u , 15 . k d o r g o n i , v o d i ž i v i n o , 18 . i m e m o d n e s t r o k o v n j a k i n j e P a u l i n o v e , 2 2 . s

t r a v o p o r a s e l n e k d a j i z k r č e n s v e t v g o z d u a l i o b n j e m , 2 3 . I r s k a r e p u b l i k a n ­

s k a a r m a d a , 2 6 . o v a l n a s k l e d a , 2 8 . s o d o b e n s l o v e n s k i p u b l i c i s t i n p e s n i k ,

M a r t , 3 0 . n e d a v n o u m r l a n a š a p r v a f i l m s k a i g r a l k a , I d a K r a v a n j a , 3 2 . g o r a v

J u l i j c i h , s e v e r o v z h o d n o o d T r i g l a v a , 3 3 . d a n a š n j i N i n p r i Z a d r u v rimski d o ­

b i , 3 4 . p r a k a n t o n v Š v i c i , 3 6 . l a t i n s k i i z r a z z a k i s l i n o , 3 7 . i m e s l o v e n s k e g a p e s ­

n i k a i n p i s a t e l j a J a r c a , 3 8 . l e v i p r i t o k r e k e P a d ( P o ) , v I t a l i j i , 3 9 . c e n t , 4 1 . p r i ­

j e t e n v o n j , 4 4 . m u s l i m a n s k o m o š k o i m e , 4 5 . g r š k i p i s e c . b a s n i , A i s o p o s , 4 8 .

s k r a j n a t o č k a z a m i š l j e n e z e m e l j s k e o s i , .50. k r a t i c a z a m i n u t o , 5 3 . k r a t i c a z a

t a n g e n s , 5 5 . a v t o m o b i l s k a o z n a k a z a K a r l o v a c .

Reš i tev n a g r a d n e k r i ž a n k e z d n e IS. 7. 1971: 1. strd, 5 sprat. 9 rola. 13. predica. 15 Ba l a ton . 17. de l to id . 18. Arab i ja , 19 N i , 20 s tavkar . 22 Se, 23. kiks. 26 ileus. 26. okno, 28. A n t o n , 30. Ots , 31. t rakt . 32. N G , 33. noč, 38. pik, 36. A O . 37 zdelo. 39 Cerar . 41 kava, 43 obred, 45 nova. 48. R U R . 49. k v a ­drat, 51. žir, 52. odstrel . 54. ensčica. 56 M e t l i k a . 57 stnček

P r e j e l i s m o 83 r e š i t ev . I z ž r e b a n i ao b i l i : I nagrado (150 din) prejme M i n k a M u r n i k . Veleaovo 47. 64207 Cerkl je , 2 nagrado (120din ) prejme Mi rn i K r a m a r . J L A 28. 64290 Tržič. 3. nagrado (100din ) prejme Pa lhs r t inger M in « a. Kiher iska c 22. 64260 B led

R e š i t v e p o š l j i t e d o s r e d e , 2 5 . j u l i j a n a n a s l o v : G l a s K r a n j , M o š e

P i j a d e j a 1 , 1 o z n a k o N a g r a d n a k r i ž a n k a . 1. n a g r a d a 7 0 d i n , 2 . n a g r a d a

6 0 d i n , 3 . n a g r a d a 5 0 d i n .

R a z p i s n a k o m i s i j a p r i

A m a t e r s k e m g l e d a l i š č u T o n e Č u f a r

J e s e n i c e

r a z p i s u j e n a p o d l a g i 6 3 . č l e n a S t a t u t a p r o s t a d e l a i n

n a l o g e

U P R A V N I K A G L E D A L I Š Č A

s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m z a n e d o l o č e n č a s

P o g o j i : - s r e d n j a i z o b r a z b a i n d e s e i l e t d e l o v n i h i z k u š e n j n a v o d i l ­

n i h d e l o v n i h m e s t i h ,

- v i š j a a h v ! s o k a i z o b r a z b a i n p e t let d e l o v n i h i z k u š e n j n a

v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h ,

- . d a j e a k t i v e n k u l t u r n o p r o s v e t n i d e l a v e c .

- d a j e m o r a l n o p o l i t i č n o n e o p o r e č e n

O s e b n i d o h o d e k p o s a m o u p r a v n e m s p o r a z u m u o d e l i t v i dohodka i n

o s e b n i h d o h o d k o v S t a n o v a n j a n i n a v o l j o .

R o k p r i j a v e je L> a v g u s t 1 9 7 9

P r i j a v e p o š l j i t e n a n a s l o v : R a z p i s n a k o m i s i j a p r i A m a t e r s k e m

g l e d a l i š č u T o n e C u f a r J e s e n i c e , T r g T o n e t a Cutmrjm 4

P r i j a v i p n l o t i t c d o k a z i l a o a t r o k o v n o a t i i n a k t i v n o s t i n a k u l ­

t u r n o p r o s v e t n e m p o d r o č j u tor k r a t e k ž i v l j e n j e p i s .

M A R T A O D G O V A R J A

L j e r k a - T r ž i č I m a m t a n k o b l a g o , k i d a j e

v i d e z d r o b n o č r t a s t e g a ž a m e ­

t a S v e t u j t e m i p r o s i m š p o r t e n

k o m p l e t , k i b i g a l a h k o n o s i l a

p r e d v s e m z a v s l u ž b o . S t a r a

s e m 2 7 l e t .

O d g o v o r K r i l o j e s k o r a j r a v n o , z a p e ­

n j a s e z g u m b i . S p r e d a j p o c e l i

d o l ž i n i i m a 2 ž e p a i n p o 2

g u b i c i n a v s a k i s t r a n i . Z a d n j a

s t r a n j e g l a d k a . B l u z i c a j e

k r a t k a , p o d p a s o m z a k l j u č e n a

s š i r š o o b r o b o . R o k a v a i m a

š i r š a d o k o m o l c e v , r a m e p o d ­

l o ž e n e , p o d s e d l o m p a g u b e

s p r e d a j i n z a d a j . Z a p e n j a s e z

g u m b i i n i m a d v a v e č j a n a š i t a

ž e p a .

Za gibčne boke

Nagnemo se naprej tako, da je hrbet pov­sem raven, z rokami se primemo za kolena in z rokami večkrat pritis­nemo na kolena. Telo obračamo za 90 stopinj v vsako stran in prav tako s strani pritiskamo na kolena, se zravnamo in ponavljamo vajo.

S p l e t i m o s i k i t o C

S takole spleteno kito

si bomo pomagale v

vročih dneh, ko se dolgi lasje

lepijo po vratu in ramenih. Pa še moderne so

kite letos.

• t i . KRANJSKA GORA T u r i s t i C n o . r e d i i c e g o r n j e . s v . k e do l ine je 2 * ^ " l e t i ^ n i m i v o zrn turuite , k i so željni ^ ^ I e W « - « k . , . p r e h o d o v . O d p r t i so 2 £ . j f v e r h o t * l - k i ob jekt i , p . tudi za as -£ £ T j e p o s k r b l j e n o . O k o l i c « K r an j ske 2 ! ^ n u d i možnost z « k i ^ S e s i l i dsiljte K h o d V i n U lete , k i v a m bodo o d k n h 2 £ e » » po te g o r s k e g a sveta . i w n o č e v a n i e in oddih v Kranjski gon

v glavnem zasedeni, tu in tam pa se se H o b f prostor, kar velja tud. u zasebne sobe. K o p a m o predhodne rezervacije.

V K r n i c o

r»A hotela Razor greste najprej po cesti in pred S i Ž r n mostom pod hotelom E n k a zavijete na f ^ o in greste približno tri kilometre po cesti. 1 V . ™ na do gozdni poti. Najprej vas marki-

. teza ^r ibe l je do koče v K r n i c i . Koča je S m e S M S £ z . vzpon na Špik, Skr.atico P Hruee vrhove. V Kranjsko goro se lahko Vrnete'do drugi poti. Po petih minutah hoje po

Vi do kateri ste prišli d « koće, zapustite ome-

rTaVn«. P " ' >" t e l P a * n i k e p r " ' e , e dZ$"2H POt'' vas pripelje do serpentine pod Mihovim

d o m o m , od tam pa nadaljujete pot po cesti v

K r a n J s , c o s"t>ro

N a V i t r a n c

Žičnica vozi vsak dan od 9. do 17. ure ob uri. Zadnja vožnja navzgor je ob 15. uri (najmanj 8 oseb). Restavracija na Vitrancu je odprta. Obisk Vitranc a izkoristite tudi za sprehod na Ciprnik, ene od najlepših razglednih točk v bli­žini Kranjske gore.

PLESI

Zabave s p l e som so konec tedna v ho te l i h P r i s a n k , L a r i i in K o m p a s ter v t reh d i s k o ­t ekah . V s a k o nedeljo je p r i hote lu E r i k a turistični p i k n i k . Igra Z g o r n j e s a v . k i kv intet , n a s t o ­p a pa tudi f o l k l o r n a s k u p i n a iz P o d k o r e n a .

K o p a n j e

Odprti so zaprti bazeni v hotelih Lanu, Lek in Kompas, zaplavate pa lahko tudi v odprtem ba­zenu v Gozd Martul jku.

R e k r e a c i j a v K r a n j s k i g o r i

Na voljo sta teniski igriSci pri hotelu Er ika in hotelu Lek. Obratujejo avtomatska kegljiftča v hotelih Lar iz in Kompas, pri hotelu Er ika pa je balinišče. Za goste je poskrbljena vodniška služba za sprehode in izlete.

o ostali pri Cajsovi koči na Kokr ikem sedlu. Do koč« je mogoče priti tudi iz doli k J ' k r e iz Kokre najprej po cesti do Suhadolnikove kmetije in naprej po markirani poti

! 7 *> urs ) i ^ h k o pa ae odločite za dostop iz doline Kamniške Bistrice, najprej po gozdni ti m kasneje po markirani poti (3J0 ure).

' j j g~ „ukrhovana in je izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, med katerimi so Omenje ¥ r h o v i vključeni (Irintavec, Skuta, Dolin hrbet. Jezerska in Kokrska u £ Na Jezerski) in Kokrsko Kočno sta dostopa malo zahtevnejša. Grintavce. Dolgi ^ V - T " Skuto pa lahko povežete v enodnevno turo, za kar pa je seveda potrebno precej • UUSrta dobra telesna pripravljenost. Zaključek omenjene ture je lahko Ce ika koča hoje m Kavneh. ki je oskrbovana in boste lahko v njej seveda prenočili in si nabrali " " J "? * vzpon na Koroško in Kranjsko Rinko ter Veliko Babo, vrhove, ki so tudi vključeni rn«>ci z j ^ r J i n j B j u vrhovi. Za omenjene vrhove je primerim izhodišče tudi planinski dom na i J d i n a h . ki »e oskrbovan. I

^ONJ^NIŠKI KLUB * KOMENDA

prireja

^ bije ni * Komendo!

V počas t i t e v 7 5 0 - l e t n i c e K a m n i k a p r i r e j a Kon jen išk i k l u b K o m e n d a t r a d i c i o n a l n e d i r k e n a h i p o d r o m u v K o ­m e n d i d n e 2 2 j u l i j a 1 9 7 9 o b 1 4 5 0

I z P e l l a p r a t o v e

k u h i n j e

Močna čista juha

Z a 2 1 m o č n e č i s t e j u h e p o ­

t r e b u j e m o 3 0 0 g s e s e k l j a n e p u ­

s t e g o v e d i n e , 2 b e l j a k a , 1 d r o ­

b e n p o r , 1 v e l i k k o r e n , m a l o

k r e b u l j i c e , d v a i n p o l l i t r a

č i s t e m r z l e n a v a d n e a l i g o v e j e

j u h e , s k a t e r e m o r a b i t i p o ­

b r a n a m a š č o b a . Č e p a n i m a m o

t e p r i r o k i , l a h k o u p o r a b i m o

k o s t n o j u h o , a l i c e l o j u h o i z

k o n c e n t r a t a . K u h a m o 5 0 m i ­

n u t .

M o č n a j u h a a l i c o n s o m m e

( i z g o v o r i : k o n z o m e ) , k a k o r j o

F r a n c o z i i m e n u j e j o , j e n a v a d ­

n a č i s t a m e s n a j u h a , k i j o s

p o n o v n i m k u h a n j e m o k r e p i m o

i n z b i s t r i m o . T o n a r e d i m o t a ­

k o l e : v p r i m e r e n l o n e c d e n e m o

s e s e k l j a n o g o v e d i n o , j i d o ­

d a m o n a t a n k a k o l e s c a z r e z a n

p o r i n k o r e n , o b a b e l j a k a i n

k r e b u l j i c o , v s e s k u p a j t e m e l j i ­

t o z m e š a m o i n m e d n e p r e s t a ­

n i m m e š a n j e m z a l i j e m o s h l a d ­

n o č i s t o j u h o t e r p u s t i m o , d a

z a v r e . P o t e m o g e n j z m a n j š a ­

m o , d a j u h a s a m o r a h l o v r e .

M e d t e m s e n a n j e n e m p o v r š j u

z b e r e n e k a k š n a m a s a , s e s t o j e ­

ma i z m e s n i h d r o b c e v i n

b e l j a k o v , z a r a d i č e s a r s e j u h a

l e p o z b i s t r i . N a z a d n j e j o p r e ­

c e d i m o s k o z i p l a t n o .

Z a t a k o i m e n o v a n o d v o j n o

č i s t o j u h o m o r a m o v z e t i v s a j

p o l v e č s e s e k l j a n e g a m e s a , k i

j e o d l o č i l e n z a o k u s i n k a k o ­

v o s t j u h e .

( I z r e d n o b o p r i j a l a p o p r e -

č u t i n o č i , č e s m o s e h u d o

p r e m r a z i l i z a b o l n i k e i n p o ­

d o b n o ) .

T R Ž N I P R E G L E D

K R A N J

S o l a t a 2 0 d i n , š p i n a č a 2 4 d i n ,

c v e t a č a 3 0 d i n , k o r e n č e k 3 0 d o 3 5

d i n a r j e v , č e s e n 5 0 d i n , č e b u l a 2 0 d o

2 5 d i n , f i ž o l 3 0 d i n , p e s a 2 0 d o 2 2 d i n ,

k u m a r e 1 5 d i n , p a r a d i ž n i k 2 0 d o 2 5

d i n , p a p r i k a 3 0 d i n , s l i v e 2 8 d i n , j a ­

b o l k a 2 0 d i n , h r u š k e 2 5 d o 3 0 d i n ,

b r e s k v e 2 5 d o 3 0 d i n , m a r e l i c e 3 5 d o

4 0 d i n , p o m a r a n č e 2 6 d i n , l i m o n e 2 8

d i n , a j d o v a m o k a 3 0 d i n , k o r u z n a

m o k a 1 0 d o 11 d i n , k a š a 2 5 d i n , s u r o ­

v o m a s l o 8 0 d i n , s m e t a n a 3 8 d i n , "

s k u t a 1 8 d o 2 0 d i n , s l a d k o z e l j e 1 0 d o

12 d i n , o r e h i 2 0 0 d i n , j a j č k a 2 , 2 0 d o

3 d i n , k r o m p i r 8 d o 10 d i n , n o v i 15

d i n a r j e v .

D E Ž U R N E T R G O V I N E

V s o b o t o , 2 1 . j u n i j a , b o d o o d p r ­

t e n a s l e d n j e d e ž u r n e t r g o v i n e :

K R A N J : C e n t r a l - D e l i k a t e s a ,

M a i s t r o v t r g 11 o d 7. d o 1 3 . u r e , v

n e d e l j o o d 7. d o 1 1 . u r e . V s o b o t o p a

s o d e ž u r n e o d 7. d o 19 . u r e s l e d e č e

p r o d a j a l n e T O Z D : p r o d a j a l n a n a

K l a n c u , O p r e š n i k o v a 8 4 , p r o d a j a l n a

H r i b , P r e d d v o r , p r o d a j a l n a K l e m e n -

č e k , D u p l j e , p r o d a j a l n a N a v a s i ,

Š e n č u r , p r o d a j a l n a K r v a v e c , C e r ­

k l j e . Ž i v i l a — p r o d a j a l n a S P P r i

n e b o t i č n i k u , S t o s i č e v a 1. S a m o p o ­

s t r e ž n a p r o d a j a l n a P l a n i n a 1., Z u ­

p a n č i č e v a 17 .

J E S E N I C E : D e l i k a t e s a . K a s t a 2

n a T r ž n i c i

S K O F J A L O K A : S P G r o h a r j e v o

n a s e l j e , m e s n i c a G r o h a r j e v o

T R Ž I Č : P o s l o v a l n i c a M e r k a t o r .

T r g s v o b o d e 2 1 . p o s l o v a l n i c a Ž i t o .

-11, A K . p o s l o v a l n i c a M e r k a t o r , S l a p

Lepota gibanja O s r e d n j o v l o g o p r i p r e m i k a ­

n j u č l o v e k a v p r o s t o r u i n č a s u

o p r a v l j a j o g i b a l a . N j i h o v o d e ­

l o v a n j e u s m e r j a o s r e d n j e ž i v ­

č e v j e - g i b a l n a s r e d i š č a , k i

n a d z i r a j o , s p o d b u j a j o i n v o d i ­

j o v s e n a č i n e g i b a n j a p r i d e l u ,

š p o r t u i n r a z v e d r i l u . G i b a n j e

n a j b i b i l o k a r n a j b o l j p r a v i l ­

n o , p o p o l n o i n n a t a n č n o .

U s t r e z a t i b i m o r a l o z a k o n o m

b i o m e h a n i k e — v e d e o g i b a ­

n j u ž i v i h b i t i j . G i b a n j e b i

m o r a l o b i t i l e p o s k l a d n o , g o ­

s p o d a r n o , r a c i o n a l n o a l i d o ­

v o l j p a m e t n o b r e z i h t a v o s t i i n

z a l e t a v o s t i .

L e p o t a g i b a n j a j e v i z u r j e n o ­

s t i i n o m i k a n o s t i , j e o d s e v

z g r a d b e i n d e l o v a n j a v s e g a

o r g a n i z m a i n š e p o s e b n o

g i b a l . Č l o v e k o v o p o s t a v o o d l i ­

k u j e s k l a d n o s t i n d o l o č e n a

r a z m e r j a , s o r a z m e r j a a l i p r o -

Kr c i j e , k a k o r t e m u p r a v i m o

l j s t r o k o v n o . G l e j t e : D o l ž i ­

n a n o g e o d k o l e n n a v z d o l j e

e n a k a d o l ž i n i r o k e o d l a k t o v

n a p r e j , d o l ž i n a p o d l e h t j a

( p o d l a k t a ) j e e n a k a d o l ž i n i

s t o p a l . Z a t o n i n a k l j u č j e , d a

s t a b i l a l a k e t i n s t o p a l o n e k ­

d a j m e r s k i e n o t i . S e d a n e s

v č a s i h s s t o p a l i o d m e r i m o

d o l ž i n o z a l e t a a l i m e t a č e n i

p r i r o k i m e t r a .

S o r a z m e r j e v p o s t a v i d o k a j

d o b r o p o z n a j o k i p a r j i , s a j b i

b r e z t e g a t e ž k o i z d e l o v a l i

u m e t n i n e , a l e p o t a n j i h o v i h

u m e t n i n j e m i r u j o č a . Č e j e n a ­

š e t e l o s o r a z m e r n o v m i r o v a ­

n j u , m o r a d e l o v a t i s k l a d n o t u ­

d i v g i b a n j u . O d s o r a z m e r j a

— p r o p o r c i o n a l n o s t i j e l e k o ­

r a k d o g i b a l n e h a r m o n i j e . S a j

d r u g a č e n e m o r e b i t i . H a r m o ­

n i j a p o r a j a h a r m o n i j o . T a j e

o č i t n a v p r i l a g o d l j i v o s t i p l a ­

s t i č n e m , l a h k o t n e m i n p o p o l ­

n e m n a č i n u g i b a n j a . P a n a j b o

t o n a t r e n i n g u a l i v n a p o r n e m

t e k m o v a n j u , k o š p o r t n i k v

z n a č i l n e m o s e b n e m s l o g u i z ­

r a ž a l a s t n o g i b a l n o m e l o d i j o ,

p o t r j u j e i n i š č e s a m e g a s e b e .

L e p o t a g i b a n j a j e t u d i v

i z u r j e n o s t i i n p o p o l n i t e h n i k i .

K a r p o m e n i , d a s e s t e h n i č n o

p o p o l n o s t j o s t o p n j u j e l e p o t a

g i b a n j a . O b p r a v i l n o u s m e r j e ­

n e m g i b a n j u i n o d m e r j e n e m

n a p o r u b o l j i g r a j e d o ž i v l j a m o

o s e b n i g i b a l n i r i t e m i n z a n o s .

T a n e m a p e s n i t e v s e k a ž e n a v ­

z v e n , p r i s p e v a k v e č j i s t o r i l ­

n o s t i i n k p o p o l n e j š i g i b a l n i

o m i k a n o s t i .

V p o s t a v i s e k a ž e j o l e t a , n a ­

č i n d e l a , r o d o v n e z n a č i l n o s t i ,

i z r a z n o s t , s o r a z m e r j e , r e j e -

n o s t , b o l j a l i m a n j z d r a v v i d e z .

V d e l o v n e m n a p o r u i n t e k m o ­

v a n j u s e u v e l j a v l j a z m o g l j i ­

v o s t a l i k o n d i c i j a .

P r v i o b r i s i p o s t a v e i n n a č i ­

n i g i b a n j a , s e p o k a ž e j o ž e v

p r e d š o l s k i d o b i . Z a l n i š o l z a

o b l i k o v a n j e s k l a d n o s t i i n l e ­

p o t e g i b a n j a . N a m e n t a k e š o l e

u r e s n i č u j e j o v o t r o š k i h v r t ­

c i h , v b a l e t n i h š o l a h , v t e m e l j ­

n i g i b a l n i , g i m n a s t i č n i , a t l e t ­

s k i i n d r u g i š p o r t n i v z g o j i . N a

p r a v i l n o i n l e p o p o s t a v o , k i n e

b i s m e l a b i t i z n a m e n j e s a m o ­

v š e č n o s t i p o s t a n e m o p o z o r n i

š e l e t e d a j , k a d a r s o ž e i z r a z i t e

h i b e . I z l e t a v l e t o u g o t a v l j a ­

m o i s t e , k i s o p o s l e d i c a p r e t i ­

r a n e g a š o l s k e g a s e d e n j a i n n e ­

u č i n k o v i t e š o l s k e v a d b e i n z u ­

n a j š o l s k e a k t i v n o s t i u č e n c e v .

N a r a v n i r i t e m j e p o v s o d p r i ­

s o t e n . V p o l e t n i h m e s e c i h j e

o č i t e n p o s p e š e k r a s t i m l a d i h .

O b s o n c u , z r a k u i n p e s t r e m

u d e j s t v o v a n j u b i m o r a l i v n j i ­

h o v o o s e b n o s t i z g r a j e v a t i l e ­

p o t o i n i z r a z n o s t g i b a n j a .

( N a d a l j e v a n j e s l e d i ) J o ž e A ž m a n

J

O D V S E P O V S O D

Hormon rasti

Skupina kalifornijskih biokemikov je sporočila, da ji je uspelo umetno, začenši pri eni bakteriji, v laboratoriju pridobiti hormon rasti, edino učinko­vito sredstvo proti pritlikavosti. Štirje raziskovalci pravijo, da bo treba opra­viti še nekaj preskusov, preden bi začeli uporabljati ta hormon pri odprav­ljanju motenj v hipofizi, zaradi katerih preneha normalna rast.

Povsod kolesarske steze

Kolo naj se kot eno od najpomembnejših prevoznih sredstev čim prej vključi v reden promet, povsod po svetu pa naj bi v kratkem času zgradili kolesarske steze, zahtevajo strokovnjaki iz Avstralije, Velike Britanije, Japonske in Nizozemske, ki so se zbrali v San Diegu na mednarodnem posvetovanju o vozilih na notni pogon. Strokovnjaki opozarjajo n večstransko korist vožnje s kolesi: rekreacija, izboljšanje fizične kondicije, varčevanje nafte, manj gneče na cestiščih in podob­no.

Naftni madež vse širši

Po siloviti eksploziji, do katere je prišlo 3. junija v podvodnih naftnih vr tinah v mehiškem zalivu, ko je zaradi izliva nafte v morje jela groziti ekolo­ška katastrofa, še vedno ni uspelo niti z enim ukrepom preprečiti one sne že-vanja morja. Naftni madež se približuje obali s hitrostjo*9 kilometrov na dan in do 23. julija bo segel do Vera Cruza; dotlej bo onesnaženih že 20C kvadratnih kilometrov morja.

C A R T E R J E V A P R I L J U B L J E N O S T P A D A

P r i l j u b l j e n o s t a m e r i š k e g a p r e d s e d n i ­k a C a r t e r j a s e j e o d j u n i j a z m a n j š a l a z a 4 o d s t o t k e . J u n i j a j e b i l o n a m r e č SO o d ­s t o t k o v A m e r i č a n o v z a d o v o l j n i h s C a r ­t e r j e v o p o l i t i k o , m e d t e m k o se j e v a n k e t i , k i s t a j o i z v e d l a N e w Y o r k T i m e s i n televizijska m r e ž a A B C t a m e s e c p o k a z a l o , d a j e adaj l e 26 o d a t o t k o v A m e r i č a n o v z a d o v o l n i h a p o l i t i k o a v o j e g a p r e d s e d n i k a - A n k e t o s o o r g a n i z i r a l i t a k o j z a t e m , k o ae j e C a r t e r od l oč i l z s p r e k i n i t e v r a z p r a v e o e n e r g i j i .

O B S O D B A Z A V O J N E Z L O Č I N E

Agenc i ja A F P se skl icuje na pisanje sov­j e t skega a r m a d n e g a d n e v n i k a K ra sna j a zvezda in poroča, d a je ki jevsko vojaSko so­dišče obsodi lo na smrt pet sovjetskih držav Ijanov, ki so bi l i obtoženi »sodelovanja s H i t l e r j ev imi vojaškimi s i l ami med drugo svetovno vojno« .

T E D N I P O S V E T U

R E H A B I L I T A C I J A K I T A J S K I H Z N A N S T V E N I K O V

P r e d k r a t k i m ao r e h a b i l i t i r a l i v e č k o t SSS z n a n s t v e n i k o v , s o d e l a v c e v k i ­t a j s k e a k a d e m i j e d r u ž b e n i h z n a n o s t i , k i s o j i h m e d k u l t u r n o r e v o l u c i j o » l a ž ­n o o b t o ž i l i « . R a z e n teh s o r e h a b i l i t i r a l i ae v e « k o t SSS z n a n s t v e n i k o v , k i s o b i l i o b t o ž e n i » d e s n i č a r s k e d e j a v n o s t i « m e d v e l i k o k a m p a n j o 1 9 * 7 . l e t e .

C S S R P R O T I G O S P O D A R S K I M T E Ž A V A M

N a Češkos lovaškem napoveduje jo Široko in vztra jno akc i jo p a n u s l abos t im, poman j ­k l j i vos t im in n a p a k a m T a k o je v nas lovu

urednikovega uvodn ika glasi la C K K P Ć R u d e P r a v o pouda r j eno : » N e s p r a v l j i v o proti pomanjkl j ivost im«. Uvodn ik pravi , da gospodarskih težav v državi ni mogoče raz­lagati le z gospodarsk im položajem v svetu . M e d subjekt ivne, torej domače vzroke, ta vodi lni list prišteva nedoslednost , ravno­dušnost, f o rma l i zem, samozadovo l j s tvo , ne­delavnost , brezbrižnost, povprečnost in za -dovol jnost s poman jk l j i vos tmi .

B R A Z I L I J A K U P U J E J E D R S K E C E N T R A L E

B r a z i l i j a b o k u p i l a n o v e j e d r s k e c e n ­t r a l e , č e p r a v j i h s e zda j g r a d i o s e m v p o v e z a v i z Z R N v b l i ž in i R i s i a S a o F a u l a . P r e d s e d n i k d r ž a v n e g a pod j e t j a z a j e d r s k o e n e r g i j o P a u l o N o g u e i r a B a -t i s t e j e s p o r o č i l , d a s o n a č r t i o n a k u p u r e a k t o r j e v i n g r a d n j i n o v i h c e n t r a l i e p r i p r a v l j e n i .

N L P N A D P O R T U G A L S K O

Neznan i leteči predmet, k i so ga videl i ponoči nad južno Portuga lsko , je za tri m i ­nute prekini l radi jsko oddajo na k ra tk ih va ­lovih, mot i l pa je tudi radijske zveze l i zbon -sk ih taksistov. Svetleči predmet j e v idelo ve l iko l judi, posebno poročilo s kontro lnega sto lpa na l i zbonskem medna rodnem leta l i ­šču pa so v nedeljo sporočili po radiju. P r v o obvest i lo je kont ro ln i s to lp dob i l od po tn i ­škega letala portugalske družbe T A P . ki pravi , da je nekaj svetlečega letelo m imo . K m a l u zatem je bi lo letališče osvet l jeno z močno svet lobo modre barve, ki so jo iz oddal jenosti 10(1 k i l omet rov in z velike v is i ­ne opaz i l i t ud i iz drugega letala. N L P je po­tova l s severa na jug. nato se je v m i l in izgi ­nil v smeri l izbonskega letališča.

A V T O B U S V J E Z E R O

T s n z s n i j a k i t i ak p o r o č a , d a se j e v V i k t o r t j i n o j e z e r o p r e v r n i l a v t o b u s , p r i č e m e r j e b i l o S S p o t n i k o v m r t v i h . S * p a r a n j e n i h . K o t n a v a j a j o , je b i l a v t a k n e p r e o b r e m e n j e n , saj i e n a m e s t o M p o t ­n i k o v , s s k o l i k o r j e b i l r e g i s t r i r s a , p r e ­v a ža l I S * p o t n i k o v

G L A S 14.STRAN PETEK, 20. J U L I J A 1 9 7 9

S A M O U P R A V N A S T A N O V A N J S K A S K U P N O S T O B Č I N E K R A N J

N a pod l ag i 8. č lena z a k o n a o p r o m e t u z nepremičninami

R A Z P I S U J E J A V N I N A T E Č A J

z z b i r an j em p i s m e n i h p o n u d b za proda jo d v e h s t a n o v a n j s k i h enot v K r a n j u , Tavča r j e va u l i c a 39 s pr ipadajočim d e l o m funk ­c i o n a l n e g a zemljišča parce le št. 64/2 k.o. K r a n j .

Izklicna tena stanovanjske enote v 1 nadstropju a površino ;tf..J7 kv m | II.^T.IHI din Izklicna rena stanovanjske enote V pritličju, vključno z ropotarnico ... drvarnico, s skupno površino bo.95 k v. m je 21I.I7S.00 din ' Stanovanjski enot, sta zaseden, in ima imetnik stanovanjske pravice prednostno pravico Pogoji prodaje: Kavcijo v_viS.ni 1(1', „d izklicne cene plačajo interesenti istočasno / oddajo ponudbe pr.

e "V™7*"* Homplan Kranj. Cesta J L A 14. Kupe. mora po popisu pogodbe kupnino plačati v celoti. ' Pismene popudhe je poslati na naslov: IX) DOMPLAN KKAN.J. Cesta JLA M. ,n .„ s zaprt, ovojnic, z oznako »Nateča, za prodajo stanovanja«. Rok za oddajo piamenih ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Kranj*" 1 ^** ' n f o r n , * c i j e d a ' e P " ™ « pri delovni organizaciji Domplan

M A L I telefon O G L A S I 23-341

P R O D A M

as K o m u n a l n o p o d j e t j e K o v i n a r

J e s e n i c e ,

T O Z D K o m u n a l n e s l u ž b e o b j a v l j a d e l a o z . n a l o g e

V Z D R Ž E V A N J A C E S T E V P L A V Š K E M R O V T U N A J E S E N I C A H

D e l o b o t r a j a l o s k o z i v s e l e t o p o d v a j s e t u r t e d e n s k o .

Za opravljanje objavljenih del oziroma nalog se lahko prijavijo upo­kojenci ali kandidati, ki so sicer v rednem delovnem razmerju, pa dela­jo krajši delovni čas od polnega delovnega časa.

P r i j a v e na og las naj k a n d i d a t i pošljejo v r o k u 15 d n i od objave n a na s l ov : K o m u n a l n o podjetje K o v i n a r Je sen i ce , T O Z D K o ­m u n a l n e službe, O d b o r za d e l o v n a razmer ja .

K m e t i j s k a z a d r u g a S k o f j a L o k a

o b j a v l j a p r o s t a d e l a i n n a l o g e :

1 P O S L O V O D J E Š P E C E R I J S K E T R G O V I N E S T A R A L O K A ;

2. P O S L O V O D J E Š P E C E R I J S K E T R G O V I N E G O R E N J A V A S ;

Pogoj za zasedbo teh del in nalog je dokončana šola za trgovske po­slovodje ali šola za prodajalce s prakso.

V l o g e z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i je dos tav i t i v tajništvo zadruge , Skof ja L o k a , J e g o r o v o predmest je 21, 15 d n i po ob jav i og lasa .

Ugodno prodam nemško trajno-žarečo P E C kuppersbusch in ter-moakumulacijsko P E Č A E G , 3 kVV.

informaci je po telefonu 25-644 5602 Prodam nekaj obžaganega L E S A

za ostrešje, 3.000 kosov S T R E Š N I ­K O V špičak, » P U N T E « , » B A N -K I N E « in 15 kom. » P L O H O V « za odranje. Pintar, Vešter 16, Skofja Loka ( 5612

Prodam se dobro ohranjen P R A L ­NI S T R O J in 80-litrski H L A D I L ­N I K . Skofja Loka, C. talcev 6 5613

Prodam » P U N T E « in » B A N K 1 -N E « . Ferjan Štefan, Jermanka 10, Bled 5614

Prodam suhe smrekove » P L O ­H E « , D E S K E , » P U N T E « in en teden staro T E L I Č K O frizijko. Bab-ni vrt 5, Golnik 5615

Prodam mlado K R A V O z mlekom in betonsko Ž E L E Z O raznih dimen­zij. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje

Prodam K R A V O po izbiri. Mav ­čiče 59, Kranj 5617

Prodam G R A D B E N I L E S (pun-te, bankine). Betonova 2, Kokr ica

Prodam K R A V O PO IZBIRI . Golmajer, Kovor 20, Tržič 5619

Po ugodni ceni prodam H I D R O -F O R in 29 kv. m P L O Š Č I C za ob­laganje »cokla«. Repovž Anton — krojač, Kranj , Koroška 67, tel.: 22-007 5620

Prodam globok O T R O Š K I VOZ I ­Č E K . Mlaka 30, Kranj 5621

Prodam 10.000 kg C E M E N T A . Dacar Anton , Breg ob Savi 28 5622

Po ugodni ceni prodam črnobel T E L E V I Z O R s stabilizatorjem, znamke major. Fur lan, Gradnikova 11, Kranj 5623

Prodam 3,5 tone C E M E N T A . No -menj 45, Bohinjska Bistrica 5624

Ugodno prodam globok O T R O ­Š K I V O Z I Č E K . Tičar Draga. Zg./. Bela 38/a, Preddvor 5625

Ugodno prodam skoraj novo traj-nožarečo P E Č na trda goriva ter plinski K U H A L N I K sloboda s tremi grelci, dobro ohranjen. Križnar, L ip -nica 1, Kropa 5626

Ugodno prodam T V S P R E J E M ­N I K in R A D I O S P R E J E M N I K iskra. Dvorska vas 5, Begunje 5627

Prodam mlado K R A V O s teletom ali brez. Lahovče 13, Cerklje 5628

Prodam K O M B A J N za krompir epple. Zg. Bitnje 22, Zabnica 5629

Ugodno prodam eno leto star T R A K T O R I M T ferguson, 35 K M . Mulej, Poljče 5, Begunje 5630

Z A H V A L A

O b boleči in mnogo preran i izgubi naše l jube žene i n m a m i c e

Z O F K E K O R O Š E C se zahva l ju j emo vsem, ki so sočustvovali z nami , n a m izrekl i sožalje, j i da rova l i cvetje ter

vsem, ki ste jo v tako ve l ikem številu sp remi l i na njeni zadnj i pot i .

Posebna z ahva l a zdravniškemu osebju Kl in ičnega c en t r a iz L jub l jane , sode lavcem Iskre in S G P — G r a d b i n c a in sosedom; k a k o r tud i d u h o v n i k o m a za pogrebni obred.

V s e m in v s a k e m u posebej i skrena hva l a !

Vsi n jeni !

Cerkl je , 14. ju l i j a 1979

Z A H V A L A

Vsem, ki ste ob prezgodnj i in nenadni smr t i našega dragega moža, očeta, starega očeta. brata , svaka in str ica

S T A N K O T A F I L I P I Č A sočustvovali z n a m i i z r ekam iskreno zahva lo .

Z ahva l j u j emo se vsem d a r o v a l c e m cvetja in vencev, vsem, ki ste se od njega poslovi l i in ga spremi l i na njegovi zadnj i poti . Posebno se zahva l ju jemo sosedom in sode lavcem ter uprav i podjetja K Z K - K r a n j za nudeno pomoč, ko l ekt i vu Iskre /a izrečeno sožaln- m da rovane vence, odboru Z H - Cerk l je za venet in č lanom Z H /a spremstvo na zadnj i poti . Iskrena hva l a Kob i j ev im sošolcem za d a r o v a n o cvetje in izraz sožalja, č g . d u h o v n i k o m za

o p r a v l i e m obred ter tov. I>eskovcu in tov. Tavčarju za ganlj ive poslovi lne besede

Vaše sočustvovanje , vaša izražena sožalja in tolažilne besede nas uverjajo, da tudi pogre sate S t a n k o t a m nas bodrijo, da b o m o lažje prenašali težko izgubo ter se gft vsi dolgo

spomin ja l i .

Vsi njegovi!

Prodam okoli 200 kosov nove strešne O P E K E novoteks v rdeči barvi. Jesenice, Cesta 1. maja 32

Prodam štiri mesece staro P S I C O veliki šnaucer. Informacije dopoldne tel.: 064-26-861 in popoldne 21-223

Prodam 2000 kosov S T R E Š N E O P E K E folc kikinda po 1. din. Podnart 36 5633

Prodam termoakumulacijsko P E Č A E G , 6 kVV in štiri stezni M A G N E T O F O N philips. Zg. Duplje 20 5667

Ugodno prodam športni V O Z I ­Č E K , čip S T O L Č E K in H O J C O . Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj

Prodam mlade K O Š T R U N E . V i -soče 5, Tržič 5669

Prodam suhe jesenove » P L O H E « . Naslov v oglasnem oddelku 5670

Prodam štiri tone A P N A . Naslov v oglasnem oddelku 5671

Takoj prodam 2,3 tone C E ­M E N T A in pet M R E Ž . Naslov v oglasnem oddelku ali tel.: 28-113

5674

K r a j e v n a

s k u p n o s t

j P r e d d v o r

r a z p i s u j e p r o s t o

d e l o v n o m e s t o

G R O B A R J A ,

z a n e d o l o č e n č a s .

De lo je občasno in p lačano po pogodbi . R o k za pri jave je 15 dn i po objavi.

K a n d i d a t i n a j v l o g e p o š ­l jejo n a K S P r e d d v o r .

Prodam hrastova D R V A . Luže 38 Šenčur 5682

Prodam » E K R A N E « za oblogo stopov ali sten. Bukovščica 26, Selca 64227 5683

Prodam dolgo, belo P O R O Č N O O B L E K O št. 38. Marčeta, praprotno 11, Selca 5684

Prodam 380-litrsko Z A M R Z O ­V A L N O S K R I N J O L T H . Otoki 22, Železniki 5685

Prodam P E Č za v kopalnico, domače izdelave, peč za centralno ogrevanje, 24 kal., enoosni T R A K ­T O R , 24 K M s priključki ali brez in rabljena V R A T A ter O K N A z roletami. Tehovnik, Ladja 25, Med­vode 5686

Prodam M L A D I Č E - nemške ovčarje. Kopališka 9, Skofja Loka

Prodam devet mesecev brejo T E -L I C O . Virmaše 68, Skofja Loka

Prodam nerjaveč vzidljiv ŠTE ­D I L N I K (levi) in P O M I V A L N I S T R O J (kpc 900 na uro). Telefon 064-68-226 5689

Ugodno prodam G A R D E R O B N I O M A R I (sistem Edo in Louis X I V ) ter belo O T R O Š K O P O S T E L J I C O brez vložka. Oblak Milena, Mestni trg 8, Skofja Loka 5690

Prodam rjave J A R K I C E v začet­ku nesnosti Oman, Zminec 12. Skofja Loka 5691

Prodam N E M Š K O O V Č A R K O z rodovnikom in vzrejnim dovolje­njem, staro štiri leta. Miklavčič Ivan, Puštal 18, Skofja Loka, tel.: 60-618 ali 60-619 5692

Prodam več P R A Š I Č E V za na daljno rejo. Posavec 16, Podnart

Prodam suhe hrastove » P L O H E « in » D E S K E , debeline 50 in 30 mm. Ogled popoldne. Tone Benedičič ml., Slatna 7, 64275 Begunje 5694

Prodam deset tednov starega B I K C A . Sidraž 1, Cerklje 5695

Prodam 80-basno klavirsko H A R ­M O N I K O . Urankar. Polica 17, Naklo 5696

Prodam K R A V O po izbiri. Kodra Franc, Cirkuse 2, Laze 61219 v T u ­hinju 5697

Prodam dvodelno O K N O z roleto in enodelno O K N O z roleto ter V H O D N A V R A T A Dvorje 22. ( erklje. telefom 42-043 5698

Prodam traktorski I Z K U V A Č za krompir. Sp. Brnik 10, Cerklje 5699

Prodam vezan G R A D B E N I L E S , » B A N K I N K « vseh velikosti in 41) kom » S P I R O V C E V t , dolgih 4 m. primernih za barako ali »vikend« Z| Hrmk 6. Cerklje 5700

Prodam S I L O - S L A M O R K Z N I <(), /iiHinkf mengsls Kepic, Zg Brnik 6, Cerklje 5701

Prodam S K M K /a repo m IZRU -V A Č za krompir (koksmanl Vele sovo 21, Cerklje 5702

Prodam šest starih V K A T N I H K R I L Frantar, Trojarjeva 16, Kranj tel : 24-492 " ( , (

Prodam nekaj rabljanih » T K A M O V « m » P L O H O V « Zahuknvje 5 pri Kranju 5704

Prodam K R A V O lik preti telil vije Rihtaršič Fran«. Zg Gorje. Grabče I M 5706

Prodani dolgo P O R O Č N O O B L K K O . M AH do 40, svetle drap barve Telefon 70 .134 r>7(KS

a g r o t e h n i k a £XfO«r - IMPORT, LJUBLJANA. TITOVA 38

P o rezervne dele za t r a k ­torje, kosi lnice B C S i n a v ­tomobi le h o d i m o v A G R O ­T E H N I K O po s l ova ln i co K R A N J , Dražgoška 2, te l . -26-681

Prodam S T I R O P O R , debeline 5 cm (65 kv. m), 340 kom., temno rjave S T R E S N E O P E K E trajanka Dravograd in 2 kub. m L E S A za ostrešje. Loka 3, Tržič 5707

Poceni prodam malo rabljen S E ­S A L E C hover, 750 W, Telefon 25-687 5708

Prodam K R A V O po izbiri. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnim 5709

Ugodno prodam tračni C I R K U -L A R za obžagovanje lesa, traktorski G U M I V O Z in dvoredni I Z R U V A Č za krompir (poljak). Rozman Vida , Poljšica 3, Podnart 5710

Prodam T E L I C O simentalko, k i bo konec julija teletila. Čadež Jože, Na logu 17, Skofja Loka 5711

Prodam K R A V O po izbiri: eno po teletu, ali štirinajst dni pred telit-vijo. Poljšica 39, Zg. Gorje 5712

Prodam večjo količino Z I D A K A . Informacije od 22. julija dalje. Fujan, Hraše 5, Smlednik 5713

Prodam dva meseca stare P I S K E , nesnice, rjave barve, tri tone C E ­M E N T A , nerjaveča V R A T A za kmečko peč, nerjaveč B O J L E R za vzidljiv štedilnik, zgodnji K R O M ­PIR; ter B I K C A starega 8 tednov, prodam ali zamenjam za T E L I Č K O , staro do 4 tedne. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 5714

Prodam K O S I L N I C O B C S 715 L in tri F O T E L J E ; ter kupim rabljen P R A L N I S T R O J , najraje Zoppas al i Candy. Pristava 2/a, Tržič 5715

Po ugodni ceni prodam še ne­rabljeno G L A V O za poravnalni S K O B E L N I S T R O J (dolžina 60 cm) s pripravo za upenjanje K R O Ž N E 2 A G E in S V E D R A . Ogled od 14. ure dalje. M laka 81. Kranj 5716

Prodam eno leto starega B I K A , težkega 430 kg za rejo ali zakol. Jesenovec, Golnik 61 — Mal i jevo

5717 Prodam 20 »laten« za fasadni oder

in 1 kub. meter kamniške bele M I V K E . Kozjak, Stražišče, B a v d -kova 7 5718

Prodam V R T A L N I S T R O J , P O ­M I V A L N O M I Z O (dve koriti) in ot­roško S T A J C O , vse rabljeno. Zg. Bitnje 34 5719

Prodam 200 kom. S T R E Š N I K A novoteks, rjave barve. Gašperlin, Jezerska C. 114 5720

Prodam smrekove D E S K E in » P L O H E « , ter 2 A G O za obžago­vanje lesa. Ljubno 78 5721

Prodam rabljeno S P A L N I C O , ter­moakumulacijsko PEČ, 4 kVV, Š T E D I L N I K ter nekaj K U H I N J ­S K I H E L E M E N T O V . Seč Ana, Pševska 18, Kranj 5722

Prodam globok italijanski O T ­R O Š K I V O Z I Č E K , znamke P E G (rjav žamet), rabljen štiri mesece. Zupan, Vodnikova 6, Lesce 5723

Ugodno prodam R A D I J S K I S P R E J E M N I K stereo gorenje, z zvočniki. Ovsiše 12, Podnart, tel.: 70-080 5724

Prodam tri dvodelna rabljena O K N A ( 130 x 110 cm) in rabljeno S T R E Š N O O P E K O bobrovec -2500 kosov. Sušnik, Tenetiše 4, Golnik ^5732

Usodno prodam » R E G A L « in S E D E Ž N O G A R N I T U R O za v dnevno sobo ter T O V O R N O P R I ­K O L I C O za osebni avto. Prezelj M . Partizanska 10/e, Kranj 5775

r D E Ž U R N I V E T E R I N A R J I

od 20. 7. do 27. 7. B E D I N A A n t o n d ip l . vet., K r a n j , Be tonova 68, telefon 23-618; R U D E 2 A n t o n , d ip l . vet., K r a n j , B e n e d i k o v a 6/a, telefon 23-056 za obči ­no K r a n j in T r t i c

H A B J A N J a n k o , d i p l . vet., tiri 130, tel. »0-280: O B L A K M a r k o , d ip l . vet., Sk . L o k a , N o v i svet 10, telefon 60-677 a l i 44-618; za občino Skofja L o k a

G L O B O Č N I K A n t o n , d i p l . vet., Lesce, Po l j ska pot 3/a, wl 76-668 za občini R a d o v ­ljica i n Jesen ice

Dežurna služba p r i Ž iv ino ­re jskem ve t e r ina r skem z a ­vodu Goren j ske v K r a n j u , Iva S lavca 1, tel . 26-776 a l i 22-781 pa deluje nep r ek i ­njeno.

E K . 2 0 . J U L I J A 1979 1 5 . S T R A N O L A S

K U P I M

K u p i m M I Z A R S K I S T R O J za Cepljenje (c inkanje) . Urbančič, Pre­dasi j e 5, K r a n j 5582

K u p i m hrastove H L O O E . Sp. 3rn ik 36, Cerk l je 5672

K u p i m MEŠALEC za beton. B i z ­jak Jože, Gor ice 18, Go ln ik 5673

K u p i m N A K L A D A L N I K za seno, id 17 d o 19 K M . Lenar t 1, Cerklje ** 5725

r V I B A F I L M Z r i n s k e g a 9, L j u b l j a n a t e l . 325-971

K u p i m o p r e d v o j n e m o ­d e l e k a m i o n o v , m o t o r j e v i n a v t o m o b i l o v , t e r več je k o l i č i n e r a b l j e n e g a s t a v b n e g a l e s a i n d e s k .

V O Z I L A

P r o d a m M E R C E D E S cal ibr i oupe , starejši t ip in električni V I ­

B R A T O R za beton. K ran j , Reševa 9, t e l . : 26-154 5776

P r o d a m 126 P, letnik 1977, dobro ohran j en , s ta lno garanžiran. Ogled v netek od 16. do 20. ure in v soboto od £ d o 12. ure. V rsnak , Begunjska 15,

^ K u o i m dobro ohranjen M O T O R za FIAT 850. Hrast je 82, K r a n j 5318

P r o d a m A U D I 60, tip 72, kom-a l i po del ih in D K W F 12.

B 3 S S S c i j e P t e l e f o n 61-451 zvečer

P r o d a m karambo l i rano Z A S T A ­VO 7 5 0 , le tnik 1970. Ogled možen £ k ' d a n od 16. do 19. ure. V i s o k o ^

p r o d a m Z A S T A V O 1300, letnik 1971 Zvege l j . Grmičeva 19/a, K ran j

p r o d a m nov levi K O L O T E K za z a s t a v o 101. Struževo 56, K r a n j

P r o d a m M O T O R in M E N J A L -N I k £ M>*«vo 750 ter druge dele z d o k u m e n t i ) . Domadenik , V i s o k o ^ ,

^ P r o d a m osebni avto VVART-B U S T A ! . . A n t o n , O l f c v e k ^ O , P r e d d v o r Z A S T A V O 750,

, , P * ! & P H « ! t T e 39, K r a n j 5639 tod^sW. 1 0 ( Wv G L S letnik

,ofi« c e n a 8 . 000 d in . Vprašajte po-1968, c e n a ^ D i r n l t r i j e v i e po ldne , r-ianrn« 5 6 4 Q

o „ d e l i h prodam N S U 1200. J n ° k o , Moša P Pi iade 3, K r a n j , tel.:

^ P r ^ l a m Z A S T A V O 750, starejši l * « i k reg istr i rano do juni ja 1980, i e t n * ' ne dela. Jerič Tone, Preba-t oo t o r ne aeia ^

' T r o d a m dobro ohranjen F O R D P . d l e tn ik 1973, registriran do 10.

? ° ? 5 S b . a l i menjam za manjšega S ; t e l • 28-782 5643 K r a n J ' „ i o rodam F O R D 15 M , let-

F°%67 registriran do 15. 7. 1980. r * J k a Dežmana 8, K r a n j , . tano-T o n e * « p l a n i n i 5644 van j e n l p N 4 K r a n j , tel.: 49-055

K u p » m A r i > 5645 p r o d a m osebni avto Z A S T A V A Ef K a d i v e c M a r i j a , K r a n j , Jezer-

1300. K * ° ' 5646 124-e * k * , c - 1^ ' odam motorno K O L O V&£TS Hrast je 107, K r a n j 5647

W Z nova prednja leva vrata za S Č O & O T o l l Stefe Jože. Breg

ob 5648 2 Izlilo ugodni ceni prodam F I A T

P ° . ; „ i k 1969, v voznem stanju. 850, l f n ,

ok

n ^ o t u krajem 14, Ore-Pttrt A n t o n , r u ^

hek , ^ 7 A S T A V O 101 z dodatno P r o d n opremo Frlič M i r o , Op-

s p o r t n o °Pvr j po i? , ur i 5650 ^ n i ^ a m ' ^ . t r i r a n T O V O R N I A V ^ O M , 5 ton. Suha 44, K r a n j

566T , n Q p r o d a m A S C O N O 1600 S, U ^ i Q 7 2 Ogled vsak dan od 17.

l e t n d * R r e k Trojarjeva 7, K r a n j ure d a * J 5652

motor _ ^ * m karambohran H - 1 0 n • P ^ « £ a l n i Zlebir. Dvorje 86,

po g « n e r a , n 5653 C e r k l j f T O M O S col ibri T 12,

P r < r f a S 7 . K r a n j 5654 W s n , n j „ n orodam karambol irano

U * Z A S T A V O 125-P. Vprašajte po n o V ? « u 26-444, K r a n j 5655 t e » « f o 5 - m Z A S T A V O 101. letnik

P r e v e z e n . Ble jska 9, Lesce 5656

<*P Olaa. Kranj. Ulic« Molf i « ^ * ' * , Stavek: TK Gorenjaki P*^* Kranj! t l a * Zdruieno p o 2 j e ! j

: ' ' Ljubljana, Kopi ju«* -*1*.,pr"VNaalov uredniitva ••

B r r » r - i«.J: Kranj. Moae Pijadcj« • ^ J E S SDK v' Kra-1 " ! lka 5l5SS-SS3-3IStt - Te-nj«' * f klavni urednik, odgovorni S S * f , { . f c f S "prava 23-341, urrdni

novinarji 21-8*0 malo-J , v v j« n.rooniaki oddelek o # » * : B l - Naročnina: letna 325 din. £5-34»- , 7 5 d i n . crna M 1 »tevllko p i , , r i S r i " > dinarjev. - OproMe-v * 0 , P ™ e t n e « a davka po pnatojnem « o P r 0 r t , e t

m n e n j u 421-1/72.

Prodam avto VVV 1200, starejši letnik. Peternel M i r o , Delavska 19, Šenčur 5657

Prodam dobro ohranjen M O T O R in razne dele za F I A T 850. Telefon 064-27-898 od 17. do 21. ure 5658

Prodam T O V O R N O P R I K O L I ­C O (1,4 x 1,7 m). Smledniška 98, Kran j 5659

Nujno prodam odlično ohranjen V W 1303 S. Lužnik, T ra t a 14, Skofja L o k a 5660

Prodam eno leto staro Z A S T A V O 101. Naslov v oglasnem oddelku 5661

Prodam karambohran F I A T 1300, celega a l i po del ih. Br i to f 218 5662

Ugodno prodam Z A S T A V O 750, letnik 1964, v voznem stanju. Ta t i -nec 1, Preddvor 5663

Prodam A M I 8, letnik 1970. Bajt , Hrastje 36, K r a n j 5664

P rodam dobro ohranjen O P E L R E K O R D 1900 C, letnik 1969. Ogled v petek in soboto po 14. ur i . Nagl ic M i ro , Hotemaže 61, Preddvor 5665

P rodam brezhiben F I A T 126-P, letnik november 1977, prevoženih 26.000 k m . Nov je b i l zaščiten z dini tro lom. Ponudbe pod: 5 S M

5666 Poceni prodam M O S K V l C A 408,

letnik 1968, stroj generalno obnov­ljen, brez menjalnika in N S U 1000. JosipoviČ Tomislav, Benedikova 22, K r a n j 5681

Prodam Z A S T A V O 101, letnik avgust 1974. Voglje 58, Šenčur 5727

Prodam karambohran R-8 in dele zanj. T ra ta 18, Cerklje 5728

Prodam neregistrirano Z A S T A V O 750, letnik 1970 (vozno). Zg. Bi tnje 34 5729

Prodam P E U G E O T 204, starejši letnik. Frantar , Trojarjeva 16, Kran j , tel.: 24-492 5730

Prodam karambohran R-4 (ka-trco). Gr i l c Janez, R ibno 55, pošta Bled 5731

Prodam lepo ohranjeno M A Z D O 1500. Novak, Tomšičeva 42, K r a n j

5733 Poceni prodam nov T O M O S avto-

matic. Doslovce 25, Žirovnica 5734

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970. K u h a r , Župančičeva 25, K r a n j (Huje) 5735

Poceni prodam ŠKODO, letnik 1970, registrirano za celo leto. Suha 30, K ran j 5736

Prodam S I M C O 1000 special, celo a l i po de l ih . Gorjanc, Voglje 43, Šenčur 5737

Prodam dobro ohranjen F I A T 125 (itali janski), registriran do maja 1980. Gašpenn Jože, Šorlijeva 21, K r a n j 5738

P rodam V W 1200, le tn ik 1961. Zadnikar Jože, Preddvor 69 5739

Prodam A U D I 100 L S , letnik 1971. Informacije po telefonu 61-480 vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure 5740

Prodam neregistriran F I A T 750, letnik 1969, vozen, cena 4500 d in. L inhar t o v trg 21 (čistilnica), R a ­dovlj ica 5741

Prodam M O T O R T O M O S 14 T E , prevoženih 8.000 km. Klemene G l i -nje 1, Cerklje 5742

Prodam Z A S T A V O 750, registri­rano do apri la 1980. Lenart 1, Cerklje 5743

Prodam Z A S T A V O 101, letnik de­cember 1977. T r a t a 21, Cerkl je 5744

Ugodno prodam dobro ohranjeno Z A S T A V O 101, letnik 1975, in TO­V O R N O P R I K O L I C O , Sp. Be la 10, Preddvor 5745

Ugodno prodam karambol irano Z A S T A V O 101 comfort, letnik 1979 Ogled pr i Božiču, L ipn ica pr i K r o p i

5746 Prodam O P E L K A D E T karavan,

letnik 1972, prevoženih 90.000 km. Stanislav Vehovec, Medvode 235

5747 Najboljšemu ponudniku prodam

dobro ohranjen B M W 1600, letnik 1971. Informacije po telefonu 064-74-213 5748

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1969, registrirano do ju l i ja 1980, ter SPAĆKA furgona, registriranega do maja 1980, letnik 1969 (nima ome­jitve). Drnovšček, Virmaše 98, Skof­ja Loka 5754

Z A P O S L I T V E

Za pomoč v gospodinjstvu samski inval idni osebi v Škofji Lok i iščem samsko žensko. Nud im sobo, ostalo po dogovoru. Telefon 064-60-379, Pogačnik Ana , Kopališka 7 5556

Sprejmem več V A J E N C E V v uk za poklic f inomehanik. Pismene po­nudbe oddati na naslov Avbelj Peter, Ka juhova 23. Bled 5598

Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z znanjem elektrovarjenja. Ponudbe pod: Priden 5675

Iščem K N J I G O V O D J A , ki bi mi bil pripravljen vodit i knjige za k l ju­čavničarsko obrt. Ponudbe pod: Orodjarstvo 5676

V varstvo vzamem dva a l i tr i otroke. P lanina, tel.. 27-305 5769

Takoj zaposlim ŠOFERJA. K l a n -Aek V i l i , Brezje 76 na Gorenjskem

< > • 5770

S T A N O V A N J A M a t i z otrokom nujno išče S O B O

s souporabo kuhinje al i G A R S O ­N J E R O v K r a n j u . Ponudbe pod: Kran j 5755

Zakonsk i par brez otrok nujno potrebuje S T A N O V A N J E a l i S O B O s souporabo kuhin je in sanitar i j v K r a n j u a l i okol ic i . Šifra: Avgust

5756 Prodam takoj vseljivo S T A ­

N O V A N J E , Arsič, L jubl janska 6, K ran j 5757

S O B O s kuhinjo i n večjo sobo, vrt in garažo na Primskovem oddam. Ponudbe pod: M i r 5758

M l a d a družina z enim otrokom nujno išče S T A N O V A N J E v bližini Kran ja . Možno predplačilo za nekaj mesecev v naprej. Šifra: Razume­vanje 5759

S T A N O V A N J E a l i dve S O B I iščem v K r a n j u a l i okol ic i za dve leti. Nud im nagrado. Telefon 25-813

C e n j e n e goste obveščamo, d a bo gos t i l na Aleš n a B r e ­gu ob S a v i z a p r t a od 23. j u ­l i j a do 24. a v g u s t a z a r a d i dopus ta .

K u p i m zaz id l j ivo P A R C E L O v okol ic i Škofje Loke - Selška dol ina. Ponudbe pod: L o k a 5552

O B V E S T I L A ;

Cenjene stranke obveščamo, da bo kemična čistilnica A R N O L , iz Škofje Loke zaprta zaradi dopusta od 23. iu l i i a do 11. avgusta. A r n o l Tone

J } 5767 D R E V E S N I C A TUŠEK se je

preselila iz Podbrezij v Vodice (pri Brn iku ) . Vabimo dosedanje stranke in ljubitelje okrasnih rast l in na ogled novih N A S A D O V .

Vrtn ice so sedaj v polnem cvetju. Odprto vsak dan razen nedelje, T U ­ŠEK, D R E V E S N I C A O K R A S N I H R A S T L I N , Vodice nad Ljubl jano

5768

N A J D E N O

Našel se je P E S , k i sliši na ime Aro , pšenično rjave barve, nemški boksar (rodovniški). Naslov v og­lasnem oddelku 5773

I Z G U B L J E N O

P O S E S T I

V najem oddam poslovni P R O ­S T O R za opravljanje mirne obrti . Najemniku je na razpolago družin­sko a l i samsko stanovanje. Pr is tava 2/a, Tržič 5749

V Poreču prodam nedograjeno enonadstropno HIŠO — dva tro in pol sobna stanovanja (po 120 kv. m), z vrtom. Telefon v službi 052-517-199 5750

Takoj zamenjam vseljivo eno­družinsko HIŠO S s trosobnim S T A ­N O V A N J E M , garažo, lastnim vho­dom in dvoriščem v mirnem predelu L jub l jane —Šiška za novejše eno-sobno komfortno S T A N O V A N J E v Kran j sk i gori. Ponudbe pod: Zame­njava z doplačilom 5751

K u p i m HIŠO v okol ici K ran ja . Plačam takoj . Ponudbe pod: Sončna lega 5752

K u p i m zazidlj ivo P A R C E L O a l i nedograjeno HIŠO na K o k r i c i a l i okol ic i . Informacije po tel.: 47-370 al i naslov v oglasnem oddelku 5753

Izgubila sem VOZNIŠKO in P R O ­M E T N O D O V O L J E N J E ter O S E B ­N O I Z K A Z N I C O . Poštenega najdi­telja prosim, da mi prot i dobri nagradi vrne na naslov, k i je na osebni izkaznic i 5774

Mlad insk i aktiv in S Z D L L a ­dja - Senica pr i Medvodah vas vabita na VELIKO V R T ­N O V E S E L I C O , k i bo na Senici v soboto dne 21.7. s pričetkom ob 18. ur i . Za ples bo igral ansambel T R ­G O V C I . Oglejte si tradicionalno tek­movanje fantov v S N E M A ­N J U V E N C E V N A K O N J U ! N A G R A D N O K E G L A N J E Z A T E L E T A se prične v petek 20. 7. ob 16. ur i .

Za dobro postrežbo je poskrbljeno. Vabl jeni ! 5763

Hote l J E L E N v Kran ju prireja vsako soboto P L E S ob 19. ur i . Igra ansambel JEVŠEK 5764

G D V I S O K O priredi v počastitev dneva vstaje v soboto, 21. ju l i j a 1979, ob 20. u r i ku l tu rn i program ob tabornem ognju. Po nastopu bo družabni večer. Vabl jeni 5765

G D V I S O K O priredi v nedeljo ob 16. ur i V E L I K O V R T N O V E S E L I ­C O z bogatim srečelovom in keglja­njem za nagrade. Igral bo priznan ansambel T R G O V C I . 5766

P R I R E D I T V E O B V E S T I L A

G D P O D B R E Z J E prijerja v sobo­to, 21. ju l i j a ob 20. ur i K R E S N O N O C in v nedeljo 22. ju l i ja ob 16. ur i V E L I K O V R T N O V E S E L I C O s srečolovom in keglanjem za kolo. Nastopa skupina S E L E K C I J A 5762

G A S I L S K O DRUŠTVO P R E -D O S L J E priredi v nedeljo, 22. ju l i j a 1979, ob 14.30 R A Z V I T J E P I O N I R ­S K E G A P R A P O R A . Po programu bo V E L I K A V R T N A V E S E L I C A . Za ples bo igral ansambel F A N T J E IZ SELŠKE D O L I N E . Vabijo ga­si lc i ! 5761

G D P O D B R E Z J E prireja v sobo­to, 21. ju l i ja , ob 20. ur i in v nedeljo, 22. ju l i ja , ob 16. ur i V E L I K O V R T ­N O V E S E L I C O . Nastopa skupina S E L E K C I J A 5762

Gostišče pr i L O V C U v Kopačnici prireja 22. ju l i j a 1979 V R T N O V E ­S E L I C O . Igra ansambel J U R C E K .

P O P R A V E K

P r i ob jav i prvega de l a zahva l e z a Štefana Eržena, ob jav l j ene 13. j u l i j a 1979 je n a s t a l a n a p a k a . P r a v i l n o se g las i t ako l e :

Z A H V A L A

O b bolečem s l o v e s u v s e m s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j em i n z n a n c e m , k i ste b i l i z n a m i v naši žalosti, k o n a m je b i l i z ljubeče srede vse pre rano i z t r g a n naš p l e m e n i t i mož, oče

i n nono

ŠTEFAN ERŽEN t o p l a z a h v a l a .

Cenjene stranke obveščam, da bo SLAŠČIČARNA Š1NK zaradi do pusta zaprta od 23. jul i ja do vključ­no 11. avgusta 1979 5558

Upokojenec Save Kran j in upo­kojence iz Šenčurja in okolice, vabim na izlet v Italijo (Stara gora, Čedad, Gorica), k i bo 16. avgusta. Prijave sprejemajo v trgovini Sava in Pajer Frančiška do 4. avgusta. Cena izleta je 270 din 5677

Cenjenim gostom sporočamo, da bo G O S T I L N A B E N E D I K zaradi rednih vzdrževalnih del in dopusta zaprta od 23. ju l i ja do 23. avgusta 1979. 5678

Sporočamo vsem svojim cenjenim strankam, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 20. jul i ja do 3. avgusta. V petek 3. avgusta bo že odprt od 6. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Se priporočam! Pire S lavka, F R I Z E R S K I S A L O N Kran j , Cen-karjeva 8 5679

P L E S K A R S K A in S O B O S L 1 -K A R S K A dela opravljam hitro in kva l i te tno . Ponudbe pod: Tapete

5680

O S T A L O

Prekl icujem besede, k i sem j ih dne 7. maja 1979 izrekel v škodo Jožetu Žitniku iz Škofje Loke, Suška c. 26 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Martinčič Lovro, Fužine 7, Gorenja vas - 5771

V soboto, 14. ju l i ja 1979, zvečer, mi je bilo na M l a k i pomotoma odpeljano ŽENSKO K O L O rdeče barve z otroškim sedežem. Prosim, da ga vrnete. Naslov v oglasnem oddelku 5772

Z A H V A L A

Po krajši in hudi bolezni naju je v 84. letu starosti za vedno zapustila najina draga žena in mama

I V A N A A R H A R gospod in j a

Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem, k i ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, daroval i vence in cvetje in nam izrazi l i sožalje. Posebno zahvalo izrekava zdravnikom dr. Udir ju in dr. Krečevi ter zdravstvenim delavcem bolnice Goln ik , ki ste j i lajšali trpljenje. Zlast i pa še medicinski sestri An i c i Košnik za njeno izredno požrtvovalnost in nesebično pomoč in nego na domu; kakor tudi Zdenki Engeiman, Angelci Košnik in sosedom za pomoč v času njene bolezni. Hva la pevcem D U Kran j za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena

hvala tudi kolekt ivu C P — Kran j in ožjim sodelavcem za vence in denarno pomoć.

Žalujoči mož Tone in sin Tone!

K ran j — Primskovo, 17. ju l i ja 1979

Z A H V A L A

Ob boleči i n nepričakovani i z gub i našega l jub l j enega moža, očeta, s tarega očeta, b r a t a i n s t r i c a

F R A N C A Z U P A N A s t r o j n i k a p a r n i h t u r b i n v T e k s t i l i n d u s u

se i skreno z a h v a l j u j e m o vsem s o r o d n i k o m , sosedom, sode lavcem, pr i j a te l j em i n z n a n c e m za da rovano cvet je in vence, izrečena sožalja i n t ako ve l iko spremstvo na njegovi zadn j i

po t i . Posebna z a h v a l a sosedom S k u t n e k o v i m in Šimnovim za pomoč v najtežjih t r e n u t k i h , gospodu župniku za lepo op rav l j en pogrebni obred , zvonar j em in k v i n t e t u pevcev iz N a k l e g a za lepo zapete žalostinke. Z a h v a l a t u d i tov. H a f n a r j u za pos l o v i l n i govor, sode­lavcem poko jn i ka iz T e k s t i l i n d u s a , t r g o v s k e m u pod je t ju C e n t r a l - De l i ka t e sa i n k o l e k t i v u

I skra - T O Z D A T C . V s e m še enkra t i sk r ena h v a l a !

Žalujoči: žena P a v l a , hčerka S l a v k a z družino, hčerka D a r i n k a , brat S tane z družino, sestre A n a , I vana , J e l k a z družinami, sestra M i c k a in osta lo sorodstvo

Šenčur, Prebačevo. I I . ju l i j a 1979

N E S R E Ć E

Z D V O R I Š Č A P O D K O L E S A A V T O M O B I L A

Pod reča — V ponedeljek ob 13.10 se je v naselju Podreča v bližini hiše št. 4 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je pod kolesi avto­mobila izgubil življenje 5-letni Bo­štjan Urh s Podreče. Voznik osebne­ga avtomobila znamke zastava 101 Ivan Burgar (roj. 1914) iz Zbilj je tega dne vozil po lokalni cesti iz Zbilj proti Mavčičam. K o j e pripeljal v vas Podreča, mu je iz dovoza med hišama številka štiri in devet pri­tekel na cesto Boštjan U r h (roj. 1974). Burgar kljub zaviranju in umikanju na levo stran cestišča nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je zadel in zbil po cesti. Prepeljali so ga v Klinični center v Ljubljano, kjer so ugotovili smrt.

P R E V E L I K A H I T R O S T

Spodn je Gor je — Ponedeljkovi nezgodi ob 22. uri na lokalni cesti v Spodnjih Gorjah je botrovala pre­velika hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Štefan Kuntič (roj. 1950) z Bleda je vozil v omenjeni uri z Bleda proti Poljanam. K o je pripeljal v desni ovinek, ob katerem teče Rečica, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v potok. P n tem se je sopotnik Anton Znider z Bleda huje telesno poškodoval in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. V vozilu ni bil nihče pripet z varnostnim pasom.

V 0 2 N J A P O S R E D I N I C E S T I Š Č A

J e r e k a — V torek se je na regio­nalni cesti na relaciji Jereka — Kopr ivn ik pripetila prometna ne­zgoda. Voznik avtobusa Miran Kikelj (roj. 1949) je vozil na redni progi od Bohinske Bistrice proti Gorjušam. V blagem levem pregled­nem ovinku nad vasjo Jereka mu je iz nasprotne smeri pripeljal po sredini ceste in s preveliko hitrostjo voznik tovornjaka Anton Cerkovnik (roj 1936) iz Bohinjske Bistrice. Z zadnjim delom tovornega avto­mobila je trčil v prednje desno stran avtobusa. Pri tem je Cerkovnikovo vozilo odbilo in zaneslo pod cesto, kjer se je dvakrat prevrnilo, in obstalo na boku. V nesreči je bil voznik tovornjaka lažje ranjen. Prvo zdravniško pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici.

N E P R E V I D N A V O Ž N J A M I M O U S T A V L J E N E G A V O Z I L A

Lesce — Sredini nesreči ob 14. uri na Alpski cesti v Lescah pri hiši št. 47 je botrovala nepazljiva vožnja mimo ustavljenega avtomobila Jo­sip Višak (roj. 1942) se je z neregi­striranim motornim kolesom tomos colibri peljal z Bleda proti Radov­ljici. V isti smeri je vozil z osebnim avtomobilom tudi Franc Pungečar (roj. 1950) z Bleda, ki je Višaka prehitel in po 200 metrih ustavil povsem na desni strani. Motorist Višak je v tem hipu opazoval promet vozil iz nasprotne smeri, kjer so po voznem pasu porivali pokvarjeno vozilo. Zaradi tega je spregledal pred njim stoječe vozilo in se zaletel v Pungečarjev avtomobil. Pri trčenju se je lažje poškodoval. Zdravniško pomoč so mu nudili v radovljiškem zdravstvenem domu.

N E S R E Č A N A P R E H O D U Z A P E Š C E

K r a n j - V sredo ob 11. uri se je na magistralni cesti v križišču pri dijaškem domu zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti na prehodu za pešce. Nemški držav­ljan Krings Heinz Otto (roj. 1941) je pripeljal po obvoznici iz ljubljanske smeri in v križišču pri dijaškem domu zavijal v levo proti Naklu. Na prehodu za pešce je spregledal Fran­cko Ajdovec (toj. 1930) z Jezerske ceste v Kranju, ki je v naročju nesla 3-letnega otroka Gregorja Polaka. Voznik avtomobila ju je zadel in zbil po cesti. Pešakinjo i poškodbami prepeljali v Z D Kranj in nato v ljub­ljansko bolnišnico.

S T R A K T O R J E M V S M R T S t i i k a v H H — — V sredo okoli

18.20 se je na lokalni cesti G r a d -Senturška gora pripetila huda pro­metna nezgoda s smrtnim izidom. Traktorist Franc Jenko (roj. 1939) iz Stiske vtasi je vozil po lokalni cesti od Grada proti Senturški gori Ko je peljal navkreber in je bil od odcepa za Stisko vas oddaljen okoli sto metrov, je M neznanega vzroka zapeljal na rob ceste, nakar se je prevrnil po bregu in obstal po štirih metrih drsenja ob drevesu. Voznik Jenka je traktor pokopal pod seboj

U M R L P O P E T I H D N E H L jub l j ana - Helikopterska ne­

sreča na Krvavcu 7 julija se je kljub takojšnji intervenciji končala tragič no Po petih dneh je namreč v K h ničnem centru v Ljubl jani umrl Volodja Tkačev. ki je bil pri nezgodi huje telesno poškodovan

Zgorel avtomobil

J e s e n i c e — S prometne milice Jesenice so sporočili, da je v pone­deljek ob 15. uri v zasilni leseni garaži na Cesti železarjev 17, last Lafita Bahtiča z 'Jesenic, zgorel osebni avtomobil znake VVartburg. Požar so lokalizirali in pogasili poklicni gasilci iz Železarne. M a ­terialna škoda znaša 50 tisoč dinar­jev.

Prijeli vlomilca Skofja L o k a - V preiskavi

skupine oseb, ki je vlamljala v osebne avtomobile na območju mesta Škofje Loke, so miličniki P M Skofja Loka našli več predmetov (kaset, oblačil, dežnikov). Skupina je kradla iz avtomobilov na parkiri­šču pred stavbo skupščine občine Skofja Loka, v Šolski ulici, v Gro­harjevem naselju in drugod. Last­niki teh predmetov niso znani, zato naj si j ih oškodovanci ogledajo na P M Skofja Loka.

Šola na P l a n i n i - Osnovna šola v najgosteje naseljenem delu Kranja, na Planini, ki je dobila ime po Edvardu Kardelju, bo kmalu imela streho podobno kot športna dvorana, ki jo gradijo ob njej. Sola bo predvidoma nared sredi prihodnjega šolskega leta, sprejela bo okrog 750 učencev in s tem močno razbremenila osnovno šolo Stane Žagar, takoj pa bo prešla tudi na celodnevno življenje m delo. V šolski telovadnici bo tudi okrog 27 kvadratnih metrov velik bazen, ki bo primeren predvsem za mlajše učence in otroke iz bližnjega vrtca. — H. Jelovčan

i D R A G O C E N K U P P E S K A

Radov l j i ca - V Radovljici ob cesti, ki pripelje iz podvoza in na križišče za osnovno šolo, je na odseku proti domu Alpeadria kup peska, primerno zavarova­nega s prometnimi znaki. Znaki opozarjajo, da je zaradi kupa peska nemogoče voziti po cesti proti domu Alpeadria. Tisti avtomobilski vozniki, ki pripe­ljejo po cesti in na hitro hočejo zaviti na desno, bodo preskočili tisti kup ali se zadnjo sekundo pred njim ustavili.

Osebno sem analiziral tisti kup in še danes mi ni jasno, kakšno dragocenost predstavlja, da ga je treba tam držati in čuvati. Sam si mislim, da nekaj že mora biti v njem ali pod njim, da tako dolgo vztraja na enem mestu ...

V

Med potrošniki in proizvajalci M e r k u r

v z a č a r a n e m

k r o g u :

Pogovor z direktorjem Merkurjevega tozda trgo vina na drobno Ivanom Klajnškom o ponedeljko

vi »premogovni mrzlici« v Naklem Pogovor z direktorjem Merkur­

jevega tozda trgovina na drobno Ivanom Klajnškom o ponedeljksovi »premogovni mrzlici« v Naklem

Naval 1200 Gorenjcev pred Mer-kurjevo trgovino Kur ivo v Naklem v ponedeljek ziutraj je razburkal — poleg čakajočih samih — tudi šte­vilne druge občane. Ne le, da so takšen postopek za naročanje pre­moga obsodili, jasno so zahtevah tudi pojasnilo. Zakaj tako s pre­mogom in kaj bi se zgodilo, če bi podobno ravnali še prodajalci drugih življenjsko važnih artiklov. Naj bi s tem začeli še peki, naj bi na podoben način razpečavali sladkor, sol, olje. Potrošnik si je seveda ob »zgledu Kurivo« postavljal tudi takšne pomisleke.

Takšno ravnanje s kupci kaže potrebo po temeljiti analizi, kar so samoupravni Organi in komunisti v Merkur ju in v družbenopolitični skupnosti zagotovo že storil i . O vzrokih za nastalo »premogovno mrzlico« v ponedeljek zjutraj pred prodajalno Kur ivo v Naklem smo se pogovarjali z direktorjem Merkur­jevega tozda trgovina na drobno Ivanom Klajnškom.

V nedeljo tudi »liha vozila

Z v e z n i komi te za p romet i n zveze pojasnjuje, da se na dan repub l i škega oz. p o k r a j i n s k e ­ga p r a z n i k a , če je p r a z n i k na d a n omej i tve , določi la z a k o n a o ome j i tv i uporabe m o t o r n i h voz i l ne nanaša jo na voz i l a r e g i s t r i r a n a v r e p u b l i k i oz. p o k r a j i n i , k i praznuje . T a voz i l a l a h k o vozi jo ta d a n na ce l o tnem ter i tor i ju S F R J . P r a v tako se z a k o n ne nanaša na voz i l a r e g i s t r i r ana v d rug i r e p u b l i k i oz. p o k r a j i n i , k i so tega dne v r e p u b l i k i , k i praznuje , v e n d a r ta voz i l a l a h k o vozi jo s amo v tej repub­l i k i .

N a pod lag i tega določi la je vožnja v nedeljo, 22. ju l i j a , na d a n vstaje s l ovenskega n a r o ­da , dovo l j ena tudi v o z i l o m z n e p a r n o reg i s t r sko tab l i co . Za soboto pa velja kot p o n a v a d i p r epoved .

Padec dolarja - radno* I anten^keg-a dolar ja se je na frankfurtaki h o r i i apuRtlla na I .HO n e m * k e marke , kar («• leto* najnitja v redno* i K i n a n f m kro((i mNHJtl da i«' lo »mladica oda t upa Carterjev* vlade, kr ivdo pa vahp> tudi na ( ' a i t t r j rV* varčevalne ukre|M-. /H katere mempi . <i« l>ti ne hodo Br iško* it i Pomot Turčiji £v*xna republika

Nemči ja ie H posehno |'"»:<«H>.. po*odila Turčiji INI i mili|om>\ neruskih mark pomori I urči|a IH» tako lahko iMiveCala KVOJO kupno inoi M IU j« l>la*-o iei rtšila nekai svo|ih drug ih s j iapodamail i s rohle nmv

Podražitev nafte - N a tVmmMi \ a * k e m lahko vu/mki na npalk. ih lahko kupno !<• l ohko bencina, kol ikor ga lahk.. na lov i jo \ n / i r v o a i | f a\ tnmohi lo\ r f r j s., l ahko kupova l i tudi d oda i n « količin*, /a re/ervo Zaradi novega ukrepa /<lai prnak i i |e|o podražitev natte. ma/uta Ioni ma m naftnih derivatov

Vreme - M e t e o r o l o g napoved Ujejii sončno in lopi« vreme teni|»erat me -e IMMIO dvigni le <lo Iti - . lopni l < *el<l|a

»Del krivde za dolgo vrsto, ki se je pričela viti že s petkom, moramo vendarle prevzeti na svoja ramena. Na naše poslovalnice na Gorenj­skem smo prilepili obvestila, da se premog vpisuje 16. julija, čeprav smo se dogovorili, da je ta dan le začetek sprejemanja naročil za premog. Zato naj ponovno obvestim potrošnike, da premog še vedno lahko naročijo, vendar pa rok dobave ni zajamčen do začetka kurilne sezone, obenem pa naj kupci računajo še na omejene količine in slabše vrste premoga.

» T o v a r i š K la jnšek , ponazo r i t e p o m a n j k a n j e p r e m o g a na G o ­ren j skem, še s š tev i lkami ! «

»Lani smo prodali v naših po­slovalnicah na Gorenjskem čez 60 tisoč ton raznovrstnega premoga, od tega samo v kranjski občini 49 tisoč ton. Letos smo sklenili pogodbe z 12 rudniki v Jugoslaviji za 80.700 ton. V petih mesecih so nam prodajalci dobavili slabo tretjino pogodbenega premoga oz. natančneje 25.126 ton. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let

Koncert v počastitev

praznika K r a n j — Občinska konferenca

Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj vabi vse občane v soboto, 21. julija, na Titov trg v Kranju, kjer bo ob 18. uri promenadni koncert godbe na pi­hala iz Lesc, ob 20. uri pa bo predvajanje vojnega filma Hajka. Koncert bodo organizirali v po­častitev dneva vstaje slovenskega naroda

Tudi letos Šuštarska nedelja v Tržiču

Zanimivo prireditev, ki je bila običajno prvo nedeljo v septembru, SO organizatorji: Turistično drušl \ 0 in Tovarna obutve Peko letos pr< slavili na zadnjo nedeljo v avgustu Spremljajoče prireditve se l>od<> začele že v soboto, 25. avgusta, ko bo do ob K), uri v paviljonu NOM odprli razstavo obutve tovarne Peko, ob 18. in 20. uri pa bosta pri pavil|<>nn N O B m<xim reviji in kulturnu / i bavni program

V nedeljo, 26 avgusta, bo <K! H un-dalj« H. I Trgu svobode » S U S T A H S K I S K M E N J « Kasstavs obu t v« Peko v paviljonu N O B bo odprta od 8. do 17. ure, pred paviljonom pa bod modne revije obutve Peko s kult QI no zabavnim programom Ob 15. uri bo velika tombola, od 17 ure dal p-pa bo i i . i parkiriuMti prostoru ob Skupščini velika »Šuštarska v«s»li ca«. Ves dan bo odprt oddelek usnjarstva m čevljarstva v musajti v uic i heroja Graj/.erja. v gost inskih obratih Zelenice in »Pri l iamulm-ku« pa bodo na vol|<> /nane trtiske bržole

A Mah

smo načrtovali v teh mesecih okoli 5.000 ton premogove zaloge, ki bi zadostovala za morebitno večje popraševanje. Letos nam teh zalog ni uspelo ustvariti, saj so potrošniki premog sproti pokupili. Čeprav smo planirali večjo potrebo po premogu na Gorenjskem, 80 tisoč ton pogod­benega premoga ne bo zadostovalo. Popraševanje bo preseglo čez 100 tisoč ton.«

» V a s je zato ponede l jkov n a v a l k u p c e v še bolj preseneti l?«

»Vsekakor. Spremenile so se navade kupcev, ki pa so zagotovo pogojene s pomanjkanjem drugih kuriv. Lan i smo večjo mrzlico za premog občutili šele v jesenskih mesecih, letos »špico« popraševanja beležimo že sredi poletja, ko je do kurilne sezone vendarle še dovolj časa. Vrt imo se v začaranem krogu. Pogodbene obveznosti rudnikov niso izpolnjene, kupci na drugi strani zahtevajo premog za vsako ceno. Naročila sicer sprejemamo, kdaj pa bo potrošnik z naročenim premogom tudi podkuril, ne vemo.«

» A l i n i m o r d a s t r a h potroš ­n i k o v , d a bi s red i z ime zmrzo -v a l i , pos l ed i ca energetske k r i ze oz. k r i ze s u r o v i n , k i se je zajedla t ud i n a Goren j sko? «

»Celoten svet pretresa ta kriza. T u d i Jugoslavijo. Ze lani so pomanj­kanje premoga občutili občani Mar i ­bora in Ljubljane. Gorenjsko je takšna kriza zajela z enoletno »zamudo«. Varčujemo z bencinom

• 8tl « M « ' <lai

o in naftnimi derivati, težave so s kurilnim oljem. Zagotoviti ne more­mo niti dovolj drv. In kako ukrepajo posamezna gospodinjstva? Ku r i l ne naprave preusmerjajo iz drugih ku -riv na »dobri, stari premog«. Svet se resnično obrača. Dočim je v prej­šnjih letih potreba po premogu zaradi ekspanzije kurilnih naprav na plin in olje upadala, je letos poraba | spet v porastu.«

» P r e m o g a bo premalo* k u p c i p a p r i t i ska j o . K je torej i s k a t i rešitve?«

»Potrebna bo širša družbena akcija, ki naj bi zagotovila več elastičnosti med rudarji in proda­jalci na eni in potrošniki ter trgovci na drugi strani. Delovne organiza­cije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, naj bi imele možnosti, da hkrati z večjim popraševanjem zago­tovijo večjo ponudbo. Predvsem pa je treba zagotoviti, da bodo s pogod­bami določene količine premoga dobavljene v dogovorjenem roku.«

Merkur vsekakor ni ravnal prav, ko je 16. julij proglasil za edini dan[ ko se lahko naroči črno zlato. Vendar v Merkurju menijo, da bi • bila situacija podobna, tudi če bi I naročila sprejemali tri, štiri dni. H Večina bi prišla že prvi dan, ko je ponudba še večja. Izognili bi se le tistemu, kar je najbolj burkalo misli občanov, da je premog vendarle treba zagotoviti, saj drugih kuriv tudi ni na razpolago.

C. Zaplotnik

B