Družbeno-gospodarska razsežnost Alpske konvencije · Na vsaki izobraževalni stopnji inv vsakem šolskem okolju bo treba krepiti specifično alpske ... Delovna skupost alpskih mest

Družbeno-gospodarska razsežnost Alpske konvencije s posebnim upoštevanjem vloge Alpskih mest

I M P R E S S U M Medieninhaber und Herausgeber / Izdajataelj:

Lebensministerium Gesamtkoordination und Konzeption/ Celotna koordinacija in zasnova:

DI Irene Brendt, Ass. jur. Anna-Luise Stille Lebensministerium, Abt. V/9 –

Büro des Österreichischen Vorsitzes der Alpenkonvention Bildnachweis / Popis slik:

Titel: I. Brendt Seite 9: I. Brendt, BMLFUW 2x Seite 11, 12: Stadt Villach Seite 25: ARGE Alpenstädte Seite 26: A-L. Stille, I. Brendt Seite 27: I. Brendt, Barbara Haid (Mitte) Seite 29: Alfred Quellmalz (IME Bozen, Südtirolsammlung Quellmalz, Foto Nr. 184), I. Brendt Seite 30: Barbara Haid, BMLFUW (Mitte) Seite 32: Sonja Ortner, I. Brendt Seite 35, 36, 37, 38, 40: Bernard Debarbieux Seite 43: Ökomodell Achental, I. Brendt Seite 44: I. Brendt , Barbara Haid (Mitte)

Layout: DI Irene Brendt Druck/Tisk:gugler cross media

Wien 2005

Predgovor

30. seja Stalnega odbora Alpske konference in hkrati prva seja pod avstrijskim predsedstvom

2005/2006 je potekala pod geslom "Družbeno-gospodarska razsežnost Alpske konvencije s

posebnim upoštevanjem vloge Alpskih mest".

Pozitiven odmev na vsebinsko razpravo težiščne teme v okviru Stalnega odbora je dokazal, da

je potrebno in s strani udeležencev tudi zaželjeno, da se v Stalnem odboru okrepljeno

ukvarjamo s strokovnimi temami in tako razvijamo perspektive za prihodnost. Izhajam iz tega,

da bomo s to obliko tematskih prireditev nadaljevali in da bodo tako postale blagovna znamka

Stalnega odbora. Raznolikost bistvenih vprašanj, ki se porajajo v povezavi z Alpsko konvencijo

se v tem okviru lahko primerno obravnavajo.

V priloženi brošuri najdete predavanja strokovnjakov in dokumentacijo razprave, ki je sledila

predavanjem in tako ponuja zanimiv pregled o obravnavanih vprašanjih in poteku zasedanja.

Josef Pröll

Minister za okolje

Težiščna prireditev v Beljaku 3

Vsebina Uvod ............................................................................................................5

Tematski okvir ............................................................................................6

Možne vsebine za politično deklaracijo na temo “Prebivalstvo in kultura” .......................6

Predavanja ..................................................................................................9

„Beljak – prvo Alpsko mesto leta 1997“

Helmut Manzenreiter, župan Beljaka .............................................................................10

„Sonthofen – Alpsko mesto leta 2005“

Hubert Buhl, župan Sonthofena.....................................................................................13

Prispevek k pripravi deklaracije “Prebivalstvo in kultura”

Prof. Ettore Bonazza, Delovna skupnost Alpskih mest ..................................................24

Prebivalstvo in Kultura – ključna tema Alpske konvencije?

Prof. Werner Bätzing, Univerza Erlangen ......................................................................28

Alpsko prebivalstvo in kulture: Izzivi za politično priznanje

Prof. Bernard Debarbieux, Univerza v Ženevi ...............................................................34

Razprava ...................................................................................................42

Povzetek....................................................................................................45


Uvod Alpe so življenjski in gospodarski prostor za 13 milijonov alpskih prebivalcev. Dve tretjini

alpskega prebivalstva živita v mestih.

V 2a odstavku 2. člena Alpske konvencije, ki je zasnovana kot okvirna pogodba, se

pogodbenice zavezujejo, da bodo na področju prebivalstva in kulture sprejele ustrezne ukrepe

„… s ciljem spoštovanja, ohranjanja in podpiranja kulturne in družbene samobitnosti

avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegove življenjske osnove, še posebno poselitve in

gospodarskega razvoja, ki sta znosna okolju, ter pospeševanja medsebojnega razumevanja in

partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom…“.

Švica je že leta 1994 predložila osnutek protokola o prebivalstvu in gospodarstvu, ki naj bi

avtohtonemu prebivalstvu zagotovil ustrezen gospodarski razvoj.

Priprava ustreznega osnutka protokola se sicer ni nadaljevala, kljub temu so bile nekatere

temeljne ideje, ki jih je vseboval osnutek, npr. načelo subsidiarnosti, pravica do soodločanja,

pospeševanje na regionalni ravni ter načelo zagotavljanja nadomestil, v vse protokole sprejete

kot standardne formulacije. To je še posebej razvidno iz protokola o urejanju prostora in

trajnostnem razvoju.

V skladu s sklepom VIII. Alpske konference z dne 16. novembra 2004 je treba v času do IX.

Alpske konference pripraviti Deklaracijo o prebivalstvu in kulturi. Ta deklaracija bo podrejena

mehanizmu preverjanja Alpske konvencije. Štiri leta po sprejemu deklaracije se bodo preverjale

izkušnje, pridobljene v procesu njenega izvajanja, in sicer v tem smislu, ali je izdelava protokola

sploh upravičena.

Na ključni prireditvi „Družbeno-gospodarska razsežnost Alpske konvencije“ v Beljaku, prvem

mestu, ki je nosilo naziv »Alpsko mesto leta« v letu 1997, so to pomembno temo v obliki

predavanj obravnavali zunanji eksperti za to področje in predstavniki alpskih mest.


Tematski okvir Možne vsebine za politično deklaracijo na temo “Prebivalstvo in kultura”

1. Zavest o skupnosti in sodelovanje 1.1. Zavest o skupnosti 1.1.1. Za podlago oblikovanja skupne odgovornosti do alpskega prostora in življenja v

njem, bo treba v alpskem prebivalstvu utrditi občutek pripadnosti skupnosti.

1.2. Sodelovanje znotraj in izven Alp 1.2.1. Da bi krepili medsebojno razumevanje in spoštovanje, bo med alpskim in

izvenalpskim prebivalstvom treba pospeševati dialog, sodelovanje in izmenjavo

znanja.

1.2.2. Dialog in sodelovanjem med prebivalstvom alpskega loka bo treba med drugim

pospeševati s pomočjo premagovanja jezikovnih preprek. Do tega bo prišlo ob

sodelovanju z delovnimi skupnostmi alpskih držav, mest in občin ter preko alpskih

mrež in nevladnih organizacij.

1.2.3. Med gorskim prebivalstvom bo treba gojiti in krepiti partnerstva, ki bodo služila kot

platforma za sodelovanje med gorskimi območji vsega sveta.

2. Kulturna različnost 2.1. Materialna in nematerialna kulturna dediščina 2.1.1. Nematerialno kulturno dediščino bo treba proučevato, ohranjati in valorizirati,

predvsem znanje in tradicije, ki prehaja iz roda v rod.

2.1.2. Treba bo pospeševati proučevanje, ohranjanje in valorizacijo arhitekturne in

zgodovinsko-umetniške dediščine, vključno z objekti, zgradbami in predmeti, ki so

jih nekoč uporabljali v kmetijstvu, obrti in proizvodnji.

2.1.3. Lokalne in regionalne navade in običaje na področju izražanja in predstavljanja

(običaji, književnost, glasba, plesi, gledališče, oblačila itd.) bo treba ohranjati pri

življenju in spodbujati njihov razvoj.

2.2. Jezikovni pluralizem 2.2.1. Spoštovati bo treba jezikovno pluralnost v alpskem loku.

2.2.2. Toponomastiko alpskega loka bo treba spoštovati in valorizirati tudi zaradi njenega

zgodovinsko-kulturnega in krajinskega pomena.


2.3. Umetniška ustvarjalnost in produkcija 2.3.1. Umetniško ustvarjanje bo treba podpreti v vseh njegovih oblikah izražanja

(arhitektura, glasba, književnost, slikarstvo, kiparstvo, film itd.).

2.3.2. Popdreti in pospešiti bo treba umetniško produkcijo in obravnavo tematik v zvezi z

Alpami.

3. Kakovost življenja in enake možnosti 3.1. Pogoji in naselitvene strukture 3.1.1. Zaradi družbenih, ekoloških in gospodarskih vidikov, bo treba predvsem v gorskih

regijah razviti trg trajnostnih oblik gradbeništva.

3.2. Osnovne življenske storitvene dejavnosti 3.2.1. Osnovne življenjske storitvene dejavnosti (zdravstvo, poštne in bančne storitve,

osnovne življenjske potrebščine itd.) bo treba zagotavljati na decentraliziran način,

predvsem z ohranjanjem, krepitvijo in strokovno izrabo inovativnih možnosti.

3.3. Šolanje (osnovno izobraževanje, poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje ter permanentno izobraževanje)

3.3.1. Ohraniti in okrepiti bo treba tak decentraliziran sistem šolanja ter poklicnega

usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bo skladen s posebnimi pogoji v alpskem loku.

3.3.2. Na vsaki izobraževalni stopnji inv vsakem šolskem okolju bo treba krepiti specifično

alpske vidike.

3.4. Ponudba za rekreacijo 3.4.1. Lokalnemu prebivalstvu bo treba ponuditi zadostno paleto dejavnosti za prosti čas,

in to ne glede na turistično sezono.

3.5. Komuniciranje in informiranje 3.5.1. Lokalnemu prebivalstvu bo treba izboljšati dostop do informacij in do možnosti za

komuniciranje.

3.5.2. Medijska sredstva vzdolž alpskega prostora bo treba ohranjati in okrepiti.

3.5.3. Pestrost in številčnost medijskih sredstev bo treba zaščititi in podpirati, predvsem

številne časopise mnogih lokalnih manjšin.

3.6. Življenje skupnosti 3.6.1. Za medsebojno sprejemanje in za medsebojno kulturno bogatenje, bo treba v

vsakdanjem življenju podpirati dialog med različnimi kulturami.


4. Gospodarski prostor 4.1. Regionalni razvoj 4.1.1. Za soočanje z izzivi bega v mesta in zapuščanja podeželjam, bo treba krepiti

prostorsko kohezijo.

4.1.2. Za omogočanje avtonomnega regionalnega razvoja ter celovitega razvoja

podeželja, bo treba okrepiti endogene potenciale.

4.2. Gospodarske verige 4.2.1. Krepiti in podpirati bo treba gospodarske verige z dodano lokalno in regionalno

vrednostjo.

4.3. Zaposlovanje 4.3.1. V alpskem prostoru, predvsem pa v njegovih nižinskih delih z nizko gostoto

prebivalstva in z maloštevilnimi možnostmi zaposlitve s polnim delovnim časom, bo

treba podpreti mešane oblike dohodkov.

5. Vloga mest 5.1. Treba bo pospeševati trajnostni razvoj alpskih mest, ki bodo imela vlogo nadobčinskih

storitvenih središč ter katalizatorjev izmenjave med alpskim in izvenalpskim

prebivalstvon na področju informiranja in kulture.

5.2. Da bi zagotovili medsebojne povezave in izmenjave med alspkim in izvenalpskim

prebivalstvom na področju gospodarstva, znanosti in kulture, bo treba pospeševati stike

z izvenalpskimi mesti in metropolami.


Predavanja


„Beljak – prvo Alpsko mesto leta 1997“ Helmut Manzenreiter, župan Beljaka

Projekt

Vsako leto mednarodna žirija podeli naziv „Alpsko mesto leta“. „Alpsko

mesto leta“ lahko postane vsako mesto na območju veljavnosti Alpske

konvencije, ki pokaže pripravljenost za izvajanje Alpske konvencije v

praksi.

Glavna želja Alpske konvencije se glasi: povezovati ukrepe za varstvo alpskega prostora in jih

povezali z trajnostnim razvojem regij, ki je naravnan v prihodnost.

To pomeni: dokazati, da se ekologija in ekonomija medsebojno ne izključujeta, temveč se,

naravnani v prihodnost, lahko smiselno dopolnjujeta.

Pri tem se zdi protislovno, da je Konvencija za varstvo Alp dobila konkretne vsebine prav v

mestih. Dejstvo je, da je alpskim regijam razvoj mest vtisnil odločilen pečat in jih spremenil.

Namreč: skoraj dve tretjini alpskega prebivalstva živita – kot je ugotovil Prof. Werner Bätzing z

Univerze Erlangen-Nürnberg - „v urbaniziranih regijah, slednje pa zavzemajo približno 40 %

celotne površine Alp. Kar zadeva površino, so Alpe brez dvoma še danes podeželski prostor,

prebivalstvo - in s tem gospodarstvo, pa že imata povečini mestni pečat“.

Ekološke ukrepe varstva je zato treba uskladiti z ekonomskimi potrebami. Narava in kultura,

ekologija in ekonomija, v mestih Alp trčijo skupaj, se tam zbirajo v fokus v vsej svoji navidezni

protislovnosti.

Te protislovnosti, v vsej njihovi učinkovitosti, približati najširšemu prebivalstvu in ga z njimi

seznaniti, je objavljen glavni cilj zamisli o „Alpskem mestu“. Zaščitni ukrepi za ohranjanje

življenjskega prostora Alpe so lahko uspešni le, če jih bodo podpirali ljudje v tej pomembni

evropski regiji. Hkrati pa je treba v vsej Evropi priznati življenjski, za bodočnost tako zelo

odločilen, pomen življenjskega prostora „Alpe“. Kajti Alpe predstavljajo hrbtenico kontinenta – in

to ni mišljeno le figurativno. V svoji celoti alpski prostor razpolaga z bistvenimi viri, ki odločajo o

prihodnosti Evrope. Iztočnica v tem smislu: zaloge pitne vode.

Da se je zamisel Alpskega mesta leta uveljavila, jasno kaže tudi v zadnjih letih povečano število

mest, ki so pri tem projektu sodelovala: doslej je dobilo naziv “Alpsko mesto leta” osem alpskih

mest (poleg Beljaka 1997, Belluno /I 1999, Maribor /SL 2000, Bad Reichenhall /D 2001,


Gap /F 2002, Herisau /CH 2004 in Sonthofen /D 2005). To je uspeh, na katerega smo lahko

ponosni, in ki kaže, da je bila ideja sprejeta in da je pomembna.

1997 je bil Beljak „Alpsko mesto leta“

Ideja o imenovanju „Alpskega mesta leta“ je nastala v Beljaku. Beljak je bil leta 1997 prvo

„Alpsko mesto leta“. Mednarodna žirija, v kateri so bili predstavniki najpomembnejših organizacij

za varstvo Alp (CIPRA, Delovna skupost alpskih mest in Pro Vita Alpina) je mesto ob Dravi

izbrala za prvo „Alpsko mesto leta“.

V smislu projekta Beljak – takšna je bila utemeljitev žirije – v veliki meri izpolnjuje kriterije

„Alpskega mesta leta“ in je že s številnimi lokalnimi in regionalnimi aktivnostmi ter konkretnimi

komunalno političnimi ukrepi dokazal pripravljenost za uresničevanje Alpske konvencije.

Eden glavnih razlogov je zagotovo bil ta, da je Beljak odločno zavrnil možnost, da bi kandidiral

za Olimpijske igre, za katere bi morali pozidati „domači“ hrib Dobrač, ki je obenem tudi glavni

rezervoar pitne vode. Danes je Dobrač 1. koroški krajinski park; podlaga za ustanovitev

krajinskega parka so bila naprezanja v povezavi z „Alpskim mestom leta“.

Da je Beljak kot „Alpsko mesto leta“ sprejelo posebne obveznosti, je prebivalcem mesta ob

Dravi postalo jasno zaradi velikega števila prireditev:


Z razstavami, predavanji, razpravami, simpoziji in javnimi prireditvami je bilo moč zbuditi

občutek in zavest za njihov lastni življenjski prostor. Poleg tega se še danes redno poroča o

dogodkih ter rezultatih aktivnosti „Alpskega mesta leta“ in tako o tem seznanja širšo javnost.

Na drugi ravni se spodbuja sodelovanje najrazličnejših regionalnih in mednarodnih

organizacij. V številnih delovnih skupinah – skupaj deluje v Beljaku 11 delovnih skupin – so

obravnavali in obdelali področja problemov in področja izvajanja Alpske konvencije. Na

temelju analize dejanskega stanja je bilo mogoče izdelati koncepte in vizije, pa tudi jasno

pokazati na pomanjkljivosti.

Planiranje in izvajanje ekonomskih in ekoloških projektov znotraj mesta je cilj tretje,

trajnostne ravni izvajanja aktivnosti „Alpskega mesta leta“. Nekaj primerov za to: pogodba o

vodi, med različnimi generacijami meščank in meščanov Beljaka, zlasti pa njegove mladine,

regionalno sodelovanje Beljaka z okoliškimi kraji ali tudi prvi koroški krajinski park, Dobrač,

domača gora za prebivalke in prebivalce Beljaka.

Cona za pešce v Beljaku

Od takratnih aktivnosti je ostalo veliko! Takrat je bil glavni cilj vseh teh aktivnosti prebivalstvo

„Alpskega mesta leta“ spodbuditi, da aktivno in zavestno sodeluje pri oblikovanju prihodnosti

življenjskega prostora Alpe. „Funkcijo mostu“, ki jo imajo alpska mesta kot posredniki med

naravo in kulturo, ekologijo in ekonomijo, je treba ovrednotiti in poudariti. To nam je uspelo, o

tem ni nobenega dvoma. Nenazadnje se ta uspeh odraža tudi v internacionalizaciji zamisli o

„Alpskem mestu leta“, do katere je prišlo z ustanovitvijo Mednarodne skupnosti Alpsko mesto

leta; vodstvo slednje poteka v okviru CIPRA International.


„Sonthofen – Alpsko mesto leta 2005“ Hubert Buhl, župan Sonthofena

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Vsebina predavanja

• Sonthofen – (mesto) vrata do AlpAllgäu-ja

• Motivacija in razlogi za kandidaturo• Sonthofen in cilji „Alpsko mesto leta“• Sonthofen in Alpska konvencija• Aktivnosti Alpskega mesta leta 2005• Pričakovanja zaradi podelitve naziva• Pobude Stalnemu odboru


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen – (mesto) vrata do Alp Allgäuja• Najjužnejše mesto Nemčije• Sedež okrožja v deželnem okrožju Oberallgäu• 750 do 1.050 m nadmorske višine• Približno 21.300 prebivalcev, letno 100.000 gostov• okoli 4.650 ha površine, od tega 1/7 pozidane• poletni in zimski turistični objekti, klimatsko

zdravilišče in zimski športni center• lokacija zvezne vojske, upravno in šolsko središče• gospodarska struktura: storitve, trgovina, obrt in

kmetijstvo, srednje velika podjetja


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen – (mesto) vrata do Alp Allgäuja

Augsburg ( 133 km)

München ( 157 km)

Kaufbeuren ( 68 km)

Wertach ( 20 km)

Rettenberg ( 10 km)

Burgberg ( 3 km)

Füssen (47 km)

Pfronten ( 37 km)

Oberjoch ( 15 km)

Hindelang ( 8 km)

Reutte (50 km)

Innsbruck ( 146 km)

Oberstdorf ( 14 km)

Fischen ( 7km)

Zürich (226 km)

Lindau ( 68 km)

Oberstaufen ( 25 km)Immenstadt ( 8 km)

Kempten ( 25 km)

Ulm ( 113 km)

Stuttgart ( 213 km)

Kleinwalsertal ( 26 km)

Sonthofen

Stičišče

Oberallgäu

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Motivacija za kandidaturo

• Mreža alpskih mest• Mednarodna izmenjava izkušenj• Spodbude za prebivalstvo – tudi

v okviru Alpske konvencije• Ohranjanje narave in

pospeševanje kulturnega in gospodarskega razvoja regije


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Razlogi za kandidaturo• Žirija je še posebej opazila:

– ekološke poudarke in cilje(mestno središče brez avtomobilov, toplarno na lesno biomaso, ekološki zdraviliški park)

– aktivno udeležbo prebivalcev mesta pri njegovem razvoju(npr. v odborih kot mladinski parlament,odboru za kulturo in odboru za tujce, projekt “Prihodnost Sonthofna“)

– privlačno kulturno krajino in naravne znamenitosti

– bogato in živahno kulturno življenje z mednarodno udeležbo

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in cilji Alpskih mest

• Krepitev zavesti o alpski pripadnosti:– Ohranjanje in spodbujanje šeg in običajev

ter kulturnega življenja– Ozaveščanje prek življenja v „Mestu in na

deželi“• Udeležba prebivalstva

– Projekt „Prihodnost Sonthofna“ kot razvoj mesta, z aktivno soudeležbo njegovih prebivalcev


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in cilji alpskih mest• Utrjevanje vezi z regijo prek regionalnega

sodelovanja:– poteka na področju glasbenih šol, gledališča,

muzejev, šole, umetnosti, turizma, varstva pred poplavami, odvajanja odpadnih voda in odvoza smeti

• Trajnostno oblikovanje prihodnosti:– določanje vzorov in ciljev za razvoj mesta s

soudeležbo prebivalcev• Razvijanje sodelovanja:

– izmenjava izkušenj z alpskimi mesti in razvijanje skupnih projektov

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Prebivalstvo in kultura:

– Oblikovanje zavesti o „Alpah“ s:projektom „Prihodnost Sonthofna“, naravoslovna učna pot “Alpskomesto”, nova ureditev Pausenhof GS-Mitte

– Poudarjanje zgodovine, razvoja inobčutka skupne pripadnosti s:spodbujanjem kulture ter šeg in običajev, glasbenim in kulturnim festivalom Euregio, akcija „Modri Sonthofen“


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Prostorsko planiranje:

– nov zazidalni načrt z načrtom pokrajine– ovrednotenje zgodovinskega mestnega– jedra s okvirnim prostorskim zazidalnim

načrtom mesta• Ohranjanje čistega zraka

– oznaka „klimatsko zdravilišče“– toplarna na lesno biomaso– sončna energija na mestnih zgradbah

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Varstvo tal:

– taksa na meteorske vode na vodno neprepustnih površinah

– omejeno razvijanje poselitve (cilji zazidalnega načrta)

• Vodno gospodarstvo:– ohranjanje zdravih vodnih sistemov– razvojni načrt vodotokov za Sonthofen– „Čista voda“ z vzornim odvajanjem

odpadnih voda


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Varstvo narave in zaščita krajine:

– načrt krajine kot „ekološki vzor“– kompenzacijske površine („ekokonto“)– zaščitena območja flore, favne in

habitata, naravni rezervat visokogorje Allgäuja

• Gorsko kmetijstvo:– spodbujanje ekološkega obdelovanja in

družinskih kmetij

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Visokogorski gozd:

– cilj ravnovesja med mestnim gozdom in gozdom, kot gospodarskim dejavnikom,„Gozd in divjačina“, alpsko izkoriščanjein varovalni gozd

– mednarodno posvetovanje na temo visokogorskega gozda

• Turizem in prosti čas:– sodelovanje s sosednjimi občinami in

destinacijami „Allgäu “ (usklajevanje in razvoj“)


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Sonthofen in Alpska konvencija• Promet:

– Izgradnja mreže javnega prevoza oseb na lokalni ravni z reorganizacijo železniške postaje in okolice kot vozlišča za lokalni javni prevoz oseb

– Cona za pešce brez avtomobilov in parkirni prostori v bližini mestnega središča

• Energetika:– „obnovljivi energetski viri“:sončni kolektorji, vodne

elektrarne in elektrarne na biomaso• Gospodarjenje z odpadki:

– interesna združenja za odstranjevanje odpadkov v regiji (deponije s sortiranjem in recikliranjem odpadkov)

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Aktivnosti “Alpsko mesto leta” 2005• Program slovesnosti z več kot 100

prireditvami• Vključitev prebivalstva, pri čemer šole,

društva, podjetja, organizacije in upravni organi v Sonthofnu sodelujejo s svojimi prispevki

• Mednarodna posvetovanja, simpoziji, izleti• Sodelovanje z drugimi alpskimi mesti in

organizacijami alpske regije


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Teme aktivnosti• „Navzgor!“

– pozitivna naravnanost mesta– angažiranje prebivalcev– pobude za gospodarski razvoj

• „Domači kraj“– ohranjanje alpskega življenjskega

prostora za domače prebivalce in za goste

• „Doživetje narave“– odgovornost za ohranitev enkratne

krajine in povečanje kakovosti življenja

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Pričakovanja zaradi podelitve naziva • obveščanje in zbujanje zavesti prebivalstva

o veliki vrednosti in pomenu alpske regije• zbujanje zavesti o pomenu alpskih mest za

celotno alpsko območ je• sodelovanje z drugimi alpskimi mesti• medsebojna izmenjava izkušenj o uspešnih

projektih za pomoč pri aktivnostih• dostop do evropskih programov

subvencioniranja in predlaganje projektov za subvencioniranje


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005

Predlogi Stalnemu odboru Alpske konference

• Skoraj 2/3 prebivalstva alpskega prostora živi v mestih

ta mesta so nepogrešljiva in so družbeno-ekonomsko srce alpske regije

Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005


• Alpska mesta morajo ohraniti svojo privlačnost z- nedotaknjeno krajino v svoji neposredni okolici- dobrimi možnostmi za preživljanje prostega časa- kulturno raznovrstnostjo- dobrimi možnostmi izobraževanja- privlačnimi delovnimi mesti- visoko kvalitetnimi proizvodi- dobro prometno povezanostjo

potem se lahko prebivalstvo v alpskiregiji zadrži


Navzgor!

Sont

hofe

n –

Alp

sko

mes

to 2

005


• Nujno:

Alpska konvencija mora mestom posvetiti še več pozornosti kot doslej in jih v njihovih prizadevanjih podpirati!

Hvala za vašo pozornost !


Prispevek k pripravi deklaracije “Prebivalstvo in kultura” Prof. Ettore Bonazza, Delovna skupnost Alpskih mest

Zahvaljujemo se za povabilo k sodelovanju na tem tako pomembnem delovnem srečanju in

hkrati izražamo naše iskrene čestitke Stalnemu sekretariatu ob pričetku delovanja. Zavedamo

se težavnosti pripravljalnega dela, ki je privedel do tega trenutka in prepričani smo, da imajo

zdaj, tako alpsko prebivalstvo in ljudje, ki skrbijo za njihovo prihodnost, uporabno podlago in

oporno točko.

Ob tej priložnosti bi se rad posebno zahvalil predsedstvu in avstrijskim oblastem ter prisrčno

pozdravil župana Manzenzeiterja in vse prijatelje, ki jih imamo tu, v Beljaku, mestu, ki je že

dolgoletni član Delovne skupnosti in mestu, ki je vedno aktivno pri vrednotenju alpskega sveta,

kot vsa ostala včlanjena mesta v Avstriji.

Naše mnenje je, da se po podpisu Konvencije s strani držav in po sprejemu Protokolov, lahko

končno popolnoma posvetimo uresničitvi ambicioznih ciljev vsebovanih v teh dokumentih.

Upamo namreč, do bo po začetni fazi predlogov in načrtovanja, v skladu s temeljnimi

usmeritvami Konvencije, možno preiti na novo fazo za večino akterjev z alpskih regij, pri tem

imamo v mislih izvajanje in uresničevanje projektov. Drugače rečeno, mislimo, da je nastopil čas

za prehod iz faze, ki se je osredotočala predvsem na tematiko okolja in s tem povezanega

konteksta, na še bolj zahtevne in tudi pomembne tematike družbeno-gospodarskega razvoja, ki

pa mora biti naravnan trajnostno.

Prav zato smo z zadovoljstvom pozdravili določitev sedeža Stalnega sekretariata v Innsbrucku.

Innsbruck je tudi eden izmed ustanoviteljev Delovne skupnosti Alpskih mest in si dosledno

prizadeva optimalno uskladiti med tradicijo in inovacijo v perspektivi modernega in

produktivnega odnosa med mesti in hribovskimi predeli (mestnim zaledjem).

V času skupnega delovanja smo poglobili naše medsebojno poznavanje in izluščili smo

podobnosti in skupne poglede, ki podpirajo naše delovanje v omrežju, namenjenemu skupnemu

iskanju najprimernejših rešitev problemov in težav, ki zadevajo vsakega izmed nas.


Člani Delovne skupnosti Alpskib mest

V zadnjih letih so naši člani skupno prišli do zaključka, da navkljub prizadevanjem mnogih

zasebnih in javnih subjektov, se v Alpah niso spremenili nekateri zaskrbljujoči trendi. Predvsem

to velja za višje ležeča in odmaknjena področja. Gre za probleme izseljevanja, počasnega

izkoreninjenja ljudi iz tega področja, saj se morajo vsakodnevno voziti na delo, šolanje in tudi za

zdravstvene oskrbo. To je neke vrste družbena in gospodarska marginalizacija, ki je čakalnica

za popolno zapuščenost in posledično propadanje določenih predelov.

Ta vprašanja so pomembna tudi za alpska mesta, ki živijo v vzajemnem odnosu z njihovim

naravnim zaledjem in torej občutijo vsak moteč dejavnik tega stoletnega in bogatega

medsebojnega odnosa. Odločilnega pomena so za vse tiste, ki mislimo, da kriza zapuščanja

obrobnih delov iz gorskih območij negativno vpliva na življenje in vlogo teh mest.

Osnovna tema, na katero bi radi opozorili je “Alpska razsežnost”, ali če hočete “Alpske

makroregije”. “Alpska razsežnost” še ni zaznana v svoji celovitosti in kompleksnosti.

Pomanjkanje se kaže tudi v razumevanju njene 'transverzalne' problematike, njene bogate in

velike sposobnosti, aktualne tudi za današnje čase (naj naštejem le nekatere: čista energija,

zdravo okolje, čist zrak, izobilje in kakovost vode, kakovost osnovnega ampak prijetnega

življenja, odličnost storitev za goste).

Alpska makroregija po našem mnenju zajema poseben del Evrope, ki se razlikuje po tem, da v

tem območju živijo številne z ljubeznijo ohranjene identitete, ki so mnogokrat bile sposobne

utrditi zelo pomembne in razširjene oblike samouprave ljudstva. Območje, ki je bilo aktivno

vključeno v kulturni, družbeni in gospodarski razvoj Evrope in je prisostvovalo srečevanju,


nasprotovanju in ustvarjanju velikih filozofskih smeri ter tudi družbeno gospodarskim razvojnim

perspektivam kontinenta.

Alpe so območje različnih kultur, jezikov, običajev in navad.

Alpe so območje razlikovanja in omejevanja v preteklosti, vendar so danes vedno bolj območje

srečanja, sodelovanja in spajanja.

Turistični Wald-Café na podeželju Mestna kavarna

To je po našem mnenju možno prav zaradi nezamenljive vloge mest na obeh straneh Alpskega

grebena. To prostrano alpsko področje enotno predstavlja gorske značilnosti, ki so ustvarile

popolnoma skladne okoljske danosti znotraj tega območja in tako predstavljajo nek “unicum”, ki

se razlikuje od drugih gorskih območij. “Unicum” možnosti ampak tudi šibkosti in v tem času

stopnjujoče globalizacije trgov, predvsem “unicum” gospodarske šibkosti, kot posledica mnogih

dejavnikov objektivne konkurenčne pomanjkljivosti. Te tako posebne alpske razsežnosti pa še

ne razumejo v tem smislu na mnogih krajih, saj še vedno vidijo Alpe kot skupek manjših delov v

večjih nacionalnih državah, katerim ti deli pripadajo.

Naše mnenje ostaja, da morajo najprej prebivalci Alp pokazati in premagati nacionalistično

videnje, ki je vedno bolj zastarelo v času vedno večje širitve Evropske unije in posledično vedno

pomembnejšega kulturnega, družbenega in seveda gospodarskega povezovanja. Prav v skladu

z evropsko perspektivo, smatramo, da si Alpe zaslužijo specifične zaščite v smeri ohranjanja

značilnosti in za promocijske dejavnosti neštetih sposobnosti, ki jih imajo na razpolago.

Prav zato se nam zdi potrebno poglobiti pomen "Alpske razsežnosti" znotraj naše skupnosti in

potem to razširiti navzven.

Delovna skupina alpskih mest je od leta 1996 dalje oblikovala mednarodno omrežje med mesti alpskega loka, osredotočeno predvsem na srečanje in izmenjavo informacij med mestnimi


administracijami članic. Ta srečanja so sčasoma privlekla k sodelovanju tudi gospodarstvo,

predvsem področje trgovine in turizma.

Pred kratkim se je pričelo delati na srečavanjih mladine (prisotnost predstavnikov mladih

prostovoljcev na Univerziadi v Innsbrucku 2005; prisotnost skoraj 250 mladih prostovoljcev na

Olimpiadi in Paraolipiadi v Torinu 2006).

Skateboarder; pouk glasbe v „provencalno-occitentanski“ šoli v Coumboscuro v Piemont; mladinci na poti h koncertu

Danes se skuša oblikovati tudi druga tematska omrežja med člani, na temo mladinske

problematike, na temo vode, na temo izmenjave med muzejskimi ustanovami. S takimi

dejavnostmi, v skladu s statutom, se skuša prispevati k uresničevanju velikega evropskega

načrta.

Delovna skupnost Alpskih mest sodeluje s Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, saj smatra,

da lahko prispeva k boljšemu razumevanju v smeri, kako Alpska konvencija vsem prebivalcem

Alp, nudi, poleg naravnih in okoljskih možnosti, tudi družbene in gospodarske perspektive.

Delovna skupnost Alpskih mest je prepričana, da lahko alpska mesta naredijo veliko več:

za boljše razumevanje novih razsežnosti Evrope med alpskimi prebivalci

za pospeševanje procesa evropskega zbliževanja

za dokončno premagovanje starih sporov

za najboljše vrednotenje sposobnosti, ki izhajajo iz na novo vzpostavljenega čezmejnega

sodelovanja

za kroženje naše mladine v alpskem območju

za olajšanje učenja naših jezikov

za okrepitev izmenjave izkušenj.

Moramo poudariti, da smo vsi pod velikim pritiskom zaradi dominantne teme zadnjih let:

gospodarske globalizacije. Vprašanje, ki vsak dan postaja vse bolj nujno, kajti lahko se zgodi,

da bo prav to postavilo alpsko makroregijo na rob evropskega družbenega in gospodarskega

razvoja.


Prebivalstvo in Kultura – ključna tema Alpske konvencije? Prof. Werner Bätzing, Univerza Erlangen

Uvodna pripomba

Cilj tega prispevka je prispevati h glavni usmeritvi, poglavitni vsebini in uresničevanju sporne

teme „Prebivalstvo in Kultura“. Ker se o področju „Prebivalstvo“ precej jasno razpravlja in ne

povzroča nobenih težav, ga tukaj ne bom obravnaval in sem bom raje osredotočil samo na

„Alpsko kulturo“.

Uvod

Resolucija okoljskih ministrov v Berchtesgadnu oktobra 1989 se je začela s temi izjavami:

„Alpe so prostor, ki ga zaznamujejo narava, kultura in zgodovina“ (1. točka)

in „Alpe so življenjski, gospodarski in kulturni prostor njihovega lastnega prebivalstva, brez

katerega tega prostora ni mogoče trajno ohranjati“ (2. točka).

Tako ima kultura na začetku procesa Alpske konvencije poleg okolja in gospodarstva

enakovredno mesto.

V „Okvirni konvenciji“ iz leta 1991 2. člen kot prvo območje, na katerem je treba „sprejeti

primerne ukrepe“, navaja področje „Prebivalstvo in Kultura“ (drugi odstavek a 2. člena).

Kot vsi veste, se te pomembne in smiselne izjave o nameri iz 1989 in 1991 še do danes niso

uresničile. Zakaj? Po mojem mnenju sta za to sva vzroka:

Prvič: v preteklosti nikakor ni bilo gotovo, kaj je to „Alpski prostor“ in kako naj se določi „alpska

kultura“.

Poleg tega pa gre drugič pri temi „Kultura“ za zelo občutljivo področje državne politike.


Michele-Musig, St. Martin in Passeier, Tipični alpski spominki 27. Januar 1941, v posebni narodni noši kraja

eier“

očno upam, da

pre anje, da bi se lahko nadaljnje

di veliko več kot kultura etničnih in

živijo (torej vključno s priseljenimi osebami in „tujci“) in, ki predstavlja

o

ivljenje posameznikov v družbi.

a sistem vrednot se odraža v najrazličnejših oblikah, ki segajo od visoke kulture (književnost,

film, umetnost) preko ljudske kulture in kulture vsakdana ter šole/izobraževanja tja do športa in

prostega časa. Zato je smiselno, da izjave Alpske konvencije na to temo upoštevajo ta širok

razpon.

„Pass

Oboje je v Alpski konvenciji področje „Prebivalstvo in Kultura“ zaviralo, vendar m

bo tekoči proces pripeljal do odstranitve teh ovir. Zato bi rad predstavnikom Alpske konvencije

dstavil predloge za obe izpostavljeni težavi in njihovo uresničev

delo na to temo uspešno razvijalo naprej.

Kaj je „Alpska kultura“?

Alpska kultura je mnogo več kot folklora in tradicionalne šege, ki se praznično živijo in

predstavljajo ob nedeljah in praznikih. Alpska kultura je tu

jezikovnih manjših v Alpah. Alpska kultura vsebuje osrednji sistem vrednot posameznikov in

skupnosti, ki v Alpah

temelj za obvladovanje vsakdana v gospodarstvu, družbi in družini in za dobro in smiseln

ž

T


Različni načini gradnje v Alpah: Romarski krajna 2010 m nadmorske višine (Provinca Cuneo, Italija); planCol de Montgenèvre

edno o prebivalstvo ne

njskega sloga ljudi v evropskih metropolah (ta se v Alpah ne obnese: življenje v

lpah bi tako občutili izključno kot prikrajšanje in bi pri tem uničili okolje in zgodovino), vendar

e pred Evropo tudi ne zapira, da bi svoje tradicije ohranilo „čiste“ (tega si ni mogoče privoščiti

ez te izvirne kulturne podlage bi vsi ukrepi Alpske

onvencije odzvanjali v prazno in zato je po mojem mnenju to osrednja tema Alpske konvencije,

stvo, družbo in okolje med sabo povežemo na trajnosten način.

ili na 8. Alpski konferenci.

sti na tem področju navadno v rokah dežel in kantonov in mednarodne ureditve so

olitično izredno kočljive, saj se dotikajo težavnega ravnovesja med državo in deželami/kantoni.

V bolj centralističnih državah so te zadeve danes prav tako „decentralizirane“ ali

„regionalizirane“ in zadevajo zelo občutljivo področje manjšin v lastni državi, tako da so

mednarodne ureditve tudi tukaj posebej težavne.

Nacionalno delo na to temo dodatno otežuje dejstvo, da mora ciljno sodelovati več ministrstev,

ne da bi imelo pri tem določeno ministrstvo poseben interes, kot na primer ministrstvo za

Sant'Anna di Vinadio v stranski dolini Val Stura inska koča; turistična arhitektura na

Za trajnostni razvoj v alpskem prostoru je izr

posnema življe

pomembno, da alpsk

A

s

predvsem iz gospodarskih razlogov, poleg tega bi tako alpska kultura okostenela). Alpsko

prebivalstvo naj alpske tradicije in sodobne vrednote na samostojen in izviren način poveže v

novo identiteto, pri kateri dobi odgovornost – odgovornost do okolja, lastne zgodovine in

socialne pravičnosti – osrednje mesto. Br

k

kajti le tako lahko gospodar

Zato je osrednja naloga Alpske konvencije pospeševanje tega procesa, tako da se iz izvirne

povezave tradicionalnega in sodobnega okrepi kulturna identiteta v Alpah. To pa je tudi glavni

pogoj za izboljšanje Alp kot gospodarskega prostora.

To je bila usmeritev resolucije, ki so jo izdelali na koncu konvencije Convegno internazionale

„La cultura alpina – fortuna del passato, crisi del presente, sviluppi del futuro“ (Goethe Institut,

Torino, 11. 11. 2004) in jo predstav

Politični problemi

Pri temi “kultura” gre za izredno občutljivo področje državne politike: v federalističnih državah so

pristojno

p


kmetijstvo pri protokolu „Hribovsko kmetijstvo“ ali ministrstvo za okolje pri protokolu „Varstvo

čna težava Alpske konvencije

a po zamisli trajnosti, predstavlja

esorja, – in ker je politika

vedno znova pojavljajo težave pri

onvencije, pri temi „Prebivalstvo in Kultura“

narave in urejanje krajine“. Na tem mestu postane načelna politi

posebej jasna: Alpska konvencija, ki se zavestno ravn

integrativno pogodbo, ki presega meje posameznega sektorja ali r

držav članic organizirana po strokovnih ministrstvih, se

vključevanju. Te vplivajo na celoten proces Alpske k

ostopanje

rav

. Udeležba: zlasti pri tej temi ni smiselno, če bi izbrani strokovnjaki te ukrepe snovali sami. To tematsko

„odprt proces“ in vanj neposredno vključiti alpsko

i (tretji korak) se rezultat druge faze znova

pa postanejo še posebej očitne.

Predlogi za nadaljnje p

1. Vsebinski poudarek: spodbujanje kulturne identitete v alpskem prostoru kot izvirna povezava tradicionalnega in

sodobnega. Cilj: krepitev Alp kot življenjskega in gospodarskega prostora v ekološki,

socialni in kulturni odgovornosti.

Dopolnitev: ker so življenjske in gospodarske razmere v alpskem prostoru zelo različno

zaznamovane, bi bilo smiselno, če bi bilo to spodbujanje „regionalno specifično“ (različno

ponderiranje ukrepov po različnih tipih regij). Temo „Prebivalstvo in Kultura“ bi lahko

uporabili za to, da bi v Alpsko konvencijo vnesli regionalno specifične ukrepe; o tej točki

smo pred časom intenzivno razpravljali, vendar je še do zdaj nismo uresničili, čep

vsebuje velike prednosti.

2. Politična razsežnost: odpoved zakonskim določitvam in osredotočanje na „mehke“ instrumente, in sicer

decentralno v vseh alpskih regijah in kot vsealpsko povezovanje in sistematična izmenjava.

3

področje bi morali zasnovati kot

prebivalstvo. Zato se mi zdi smiseln večstopenjski postopek:

na začetku (prvi korak) je „Deklaracija“ Alpske konvencije, ki se izdela v sodelovanju s

pristojnimi javnopravnimi teritorialnimi skupnostmi in omrežji v alpskem prostoru. V drugi fazi

(drugi korak) prizadeti v celotnem alpskem prostoru o Deklaraciji obširno razpravljajo in jo

vsebinsko poglobijo (morda tudi vsebinsko spremenijo), poleg tega predlagajo prednostne

ukrepe (trajanje: morda eno leto). V tretji faz

predloži Stalnemu odboru Alpske konference (preko Delovne skupine) in uskladi z nalogami

in cilji Alpske konvencije (federalistično „načelo protitoka“). Na tej podlagi se nato izdela


Protokol, ki je kljub osredotočanju na mehke instrumente enakovreden z drugimi Protokoli,

da bi simbolizirali uravnovešenost med gospodarstvom, družbo in okoljem v Alpski

konvenciji.

Velika prednost takega ravnanja je ta, da se prizadeti dejavno in široko vključijo, s čemer se

okrepi sprejemanje Alpske konvencije v alpskem prostoru in spodbuja demokratičnost v Alpski

konvenciji. Na ta način bi lahko znatno okrepili celotno Alpsko konvencijo. Tudi v tem pogledu

ta „Prebivalstvo in Kultura“ ključna tema konvencije.

anja

Naj

(Ar

sku miselno, da bi te pomembne

izku

jih z

Pol

teri

lah

imp

s

Spredaj „Scheller“, zadaj „Roller“ Skupina turistov iz Japonske pri pustniji v občini Wald/Pitztal;

Koraki uresničev

večje izkušnje s „Prebivalstvom in Kulturo“ imajo trenutno tri alpske Delovne skupnosti

ge Alp, Delovna skupnost Alpe Jadran, COTRAO), pristojne javnopravne teritorialne

pnosti in zadevna omrežja v alpskem prostoru. Zato bi bilo s

šnje in znanje ciljno usmerjeno in hitro obdelali za delo na temi „Prebivalstvo in Kultura“ in

družili.

eg tega pa imamo že celo vrsto pomembnih tem, ki so za vse države, javnopravne

torialne skupnosti in lobije brez vsebinskih razlik prednostne in pomembne. Zelo hitro bi

ko začeli z izvajanjem enega ali dveh zglednih poskusnih projektov, kar bi dalo pomembne

ulze tako „Prebivalstvu in Kulturi“ kot celotni Alpski konvenciji.


In

kva

klepna beseda

animi ukrepi bi lahko dali proti takemu

zvoju pomemben impulz.

Literatu

Werner Bätzin nomische Anforderungen an tion

„Bevölkerung und Kultur“. Umweltbundesamt, Berlin 2002, 136 strani ( Zvezek

61/02) (samo v nemškem jeziku)

Kratki povzetek tega raziskovalnega poročila je bil objavljen v vs

Werner Bätzing: Die aktuellen Veränderungen von Umwelt, Wirtschaft, Gesellsch i

trasformazioni di ambiente, economia, società e popolazione attualmente in ments d’ordre

environnemental, économique, social et démographique intervenant actu mbe v okolju,

gospodarstvu, druzbi in razvoju prebivalstva na obmocju Alp. Um , Naturschutz

und Reaktorsicherheit, Berlin 2002, 40 strani.

Werner Bätzing: Die Alpen. Geschichte und Zukunft einer europäischen nchen 2003,

431 strani (poglavje III/4: Der kulturelle Wandel)

dition fran ection de Hen e, Le Mont-sur-

: Les changements socio-culturelles)

dizione italiana : Werner Bätzing : Le Alpi. A cura di Fabrizio Bartaletti. Edizioni Bollati Boringhieri, Torino, julij 2005, ca.

končno: ker imajo alpska mesta pri kulturi in izobraževanju izredno visoke pristojnosti in

lifikacije, bi morala pri tej temi dobiti ključno vlogo.

S

Tekoče spremembe v alpskem prostoru pospešujejo kaotično urbanizacijo alpskih dolin in beg

prebivalstva iz gorskih območij, zaradi česar postajajo Alpe kot življenjski in gospodarski prostor

z lastno odgovornostjo vedno bolj šibke. S predlag

ra

ra

g: Ökologische und sozioöko das Schwerpunktthema der Alpenkonven

=Forschungsbericht 200 11 226, UBA-Texte,

eh alpskih jezikih:

aft und Bevölkerung in den Alpen/I processi d

corso nelle Alpi/Les change

ellement dans les Alpes/Aktualne spreme

weltbundesamt/Bundesministerium für Umwelt

Kulturlandschaft. Verlag C.H. Beck, Mü

É caise: Werner Bätzing: Les Alpes. Sous la dir ri Rougier. Editions Loisirs et Pédagogi

Lausanne/Suisse, maj 2005, ca. 520 strani (poglavje III/4

E

440 strani.


Alpsko prebivalstvo in kulture: Izzivi za politično priznanje Prof. Bernard Debarbieux, Univerza v Ženevi

Razmišljanje o besedilu institucionalne narave in mednarodnega pomena na temo

lokalno prebivalstvo v svojem kulturnem sistem, zasidranem v

lpskem prostoru, lahko realizira ambicije, ki so predmet predhodnih protokolov – varstvo

rajine, urejanje prostora, varovanje tal itd. Ne glede na naravo dokumenta, o katerem se boste

ogovorili, menim, da bo moral odražati pomen dejstev in bo moral biti izdelan tako, da bo

se teme, za katere se zavzema Alpska konvencija.

edila sem se seznanil z razmišljanji in predlogi delovne skupine

iz seznama “možnih vsebin”,

« Prebivalstvo in kultura » je občutljivo, ker teme ni mogoče z lahkoto omejiti, prav tako pa

prebivalstva in kulture ni enostavno obvladovati. Vendar imam občutek, da je ta tema vendarle

ena od pomembnih za mednarodno sodelovanje v Alpah, pri čemer ste vi tako akterji kot

dirigenti orkestra. Kajti prav

a

k

d

zajemal v

Za pripravo mojega bes

« Prebivalstvo in kultura ». Menim, da so naslednji cilji

predstavljenih udeležencem te seje, že bili identificirani:

utrditev občutka pripadnosti alpski skupnosti;

ohranjanje in valorizacija kulturne dediščine ter jezikovnega pluralizma;

promocija umetniškega ustvarjanja;

jamčenje za kakovost življenja in vsakodnevnega dela;

zagotavljanje prostorske kohezije med mesti in podeželjem.

Ob upoštevanju tega, predlagam dodatek še nekaterih elementov za dodatno ali transverzalno

zmišljanje, ki bi lahko imelo obliko vprašanj, skupno štirih vprašanj, ki vam jih predlagam v

adaljevanju:

ra

n

Kako naj upoštevamo eksogeno predstavitev, ki jo imamo o alpskem prebivalstvu?

Kako naj upoštevamo socialne in ne le kulturne razlike alpskega prebivalstva?

Kaj naj storimo z internimi razlikami v Alpah?

Kako razčleniti gospodarsko uspešnost in družbeno ter kulturno inovativnost?

Predlagam vam, da si ta vprašanja zastavite drugo za drugim, začenši vsakokrat z neko trditvijo

ali ugotovitvijo, ki bi vam bile videti pomembne in jih bom tudi jaz skušal obravnavati.


Ugotovitev 1 : Alpe in alpski prebivalci ter močan vpliv pogleda od zunaj na kulturdinamiko v njihovem prostoru

Vse ugotovitve o stanju alpske kulture, vse načrtovanje glede njenega o

no

hranjanja ali promocije,

i morali razdeliti tako, da bi upoštevali dejavnik, na katerega včasih pozabljamo: vloga zunanje

prebivalci dobro poznani po

naravnem okolju in pogosto nostalgičnem ali arhaičnem pogledu v preteklost in gorski

mben dejavnik za kolektivno

čih desetletjih.

b

predstavitev Alp in njenih prebivalcev ter njihove identitete. Ta dejavnik moramo nujno

upoštevati iz dveh razlogov:

- humanistične in družbene vede nas že dolgo učijo, da na identiteto in na občutek

pripadnosti neki lokalni skupnosti močno vplivajo predstave, ki jih «drugi» imajo o

določeni skupnosti. Identiteta alpskih prebivalcev ni in ne bo nikoli neodvisna od teh

zunanjih predstav;

- interference v identiteti je treba še toliko bolj upoštevati, ker so nealpski prebivalci vse

bolj prisotni v tem prostoru kot turisti in kot potrošniki alpske ponudbe.

Dobro poznamo te predstave od zunaj: dobro veste, da so alpski

njihovem

svet. Alpski prebivalci se soočajo s temi stereotipi in pogosto celo poskušajo negativno reagirati

nanje, včasih tvegajo folklorizacijo in akulturacijo. Ta situacija seveda ni nič novega: traja že od

Prosvetljenstva dalje; vendar še traja in bo morda ostala pome

definicijo v bodo

, Grindelwald in Lötschental

- ali se alpski prebivalci odločijo, da bodo igrali to vlogo, da jo vključijo v lokalno

.

Tako so okarakterizirana že tri območja: Tirolska

Glede na to situacijo obstajata dve možni reakciji:

identifikacijsko dinamiko in gojijo določeno kritično ali ironično distanco. To je kar dobro

uspelo Švicarjem, a tudi prebivalcem Tirolske, Gornjega Poadižja in Gornje Savoje


Vendar pa je doslej taka zunanja podoba manj uspela v ostalih alpskih prostorih zaradi

zelo negativnih stereotipov ali zaradi prebivalstva, ki je manj spretno v igranju take

vloge: mislim predvsem na zahodne Alpe v Piemontu, na Provanso ali na Furlanijo.

Izložbe trgovin v Appenzellu, Švica (trgovine s spominki) in Berchtesgadenu, Nemčija (fotografije, ki turistu ponujajo to še preden zavzame svoje stališče)

- Druga možna reakcija je na kolektivnem delovanju, popravljanju, niansiranju, razvijanju

veliko možnosti

sporočanje navzven, kar pa je naloga lokalnih politikov. T

prebivalci imeli več možnosti za obla

Ugotovitev 2 : Alpske kulture se med seboj zelo razlikujej

Dobrodošel običaj je, da poudarjamo različ vir

regionalnega bogastva. Delovna skupina «Prebivalstvo in kultura» predlaga, da bi ohranjali in

valorizirali to raznolikost jezikov, znanja in dedišč

nekem drugem dejavniku različnosti med alpskim prebivalstvom, ki ga težko lo

gre za družbeno raznolikost. Kajti izven jezika, dediščine in tradicije,

prihodkov, družbeni razredi in skupine pa tudi poklicno in st

omemben vzrok

na nova okolja. Ne pozabimo na mesta z

in posodabljanju te zunanje podobe. Obstaja za take aktivnosti in

o pa zato, da bodo alpski

dovanje in oblikovanje svoje podobe navzven.

o, družbene skupnosti prav tako

nost alpskih kultur in da v njih vidimo

ine. Vsekakor pa bi sam želel vztrajati na

čimo od prejšnjih:

obstajajo tudi različne ravni

rokovno okolje je različno. Prav tako

je odseljevanje in priseljevanje prebivalstva, do katerega prihaja že dolgo, tudi p

za to razlikovanje in za težave s prilagajanjem


rastoči

privabl

- na

podeželju. Zadnje raziskave, ki so jih opravili Manfred Perlik, Gian Paolo Torricelli in

Werner Batzing, dokazujejo, da ti novi alpski prebivalci v

povečanemu število podeželskega alpskega pr

mest kot so Milano, Muenchen, Zurich ali

mest in še bližjih Alpam:

m socialnim razlikovanjem. Ne pozabimo na alpsko podeželje1, ki že nekaj desetletij

ja zelo veliko število novih prebivalcev. Gre predvsem:

za osebe, ki ohranjajo svoje službe v mestih, a se odločijo, da bodo stanovale

veliki meri prispevajo k

ebivalstva. Posebno številni so v radiusu

od 30km do 50km od glavnih predalpskih

Dunaj. Podoben pojav opažamo tudi v bližini manjših

Chambéry, Trento ali Innsbruck.

Zemljevid demografske evolucije v alpskih občinah (Bätzing, 2002): rdeče barve so občine (pretežno podeželske), ki so v letih 1981-2000 pridobile od 27% do 511% prebivalcev.

- osebe, ki imajo prebivališče na podeželju, delajo pa v mestu, a ne vsak dan. Tu mislim

na naselitev mladih upokojencev ali mladih aktivnih delavcev, ki del svoje dejavnosti

opravljajo telematsko. Ti načini imajo včasih ekstremne geografske oblike, ki so sicer

obrobnega značaja, a bi nas morale opozoriti na to, da lahko postanejo pomembne : gre

na primer za rastoče število Angležev, ki zaradi tako imenovanih potovanj z letalskimi

1 Ali natančneje: občine, ki za nacionalne statistične službe veljajo za podeželske, kategorija, ki pkriva skupine zelo različnih občin: predmestja, turistični kraji, izolirani podeželski zaselki itd.


prevozniki «low-cost», prihajajo živet v Alpe v bližino letališč, kot je ženevsko, in se bolj

ali manj pogosto vračajo v London. Ta pojav je vse prisotnejši v zadnjih letih in v občinah

okrog Chamonixa v Franciji, tako da to zaznava že tudi tamkajšnje prebivalstvo kot vir

raznih problemov (velik porast cen nepremičnin, šibka kakovost družbenih kontaktov

itd.), lokalne oblasti pa morajo razmišljati tudi o enem izmed motivov za naravo lokalne

identitete.

Kampanja o komuniciranju, opravljena leta 2005 v Chamonixu, Francija, da bi spodbudili prebivalce k razmisleku o pomenu njihove skupne identitete.

- Osebe, ki prihajajo iz različnih delov Evrope in sprejemajo bolj ali manj slabo

kvalificirana dela v turizmu, kmetijstvu in urejanju okolja, ki so včasih tudi slabo plačane,

a je njihovo življenje boljše.

sto

spr ja

tradicij

prebiva

kulturn

Z eno

Ti dejavniki prinašajo nove prebivalce v Alpe, medtem ko otroci starejših prebivalcev, pogo

di z ustrezno izobrazbo2, zapuščajo Alpe in se zaposlujejo drugod. To prepletanje prebivalstvatu

avl v nasprotja osebe, ki nimajo enakih življenjskih pogojev, enakega odnosa do kraja, do

in do lokalne kulture. Eden od pomembnih pogojev in zahtev do sedanjega alspkega

lstva je iskanje skupnih interesov med različnimi skupinami, spodbujanje lokalnih

ih dinamik, ki bodo omogočale tkanje medsebojnih vezi.

besedo : gre za to, da lokalno, pa čeprav heterogeno prebivalstvo, najde neke vrste

2 Uveljavljen izraz za ta pojav je brain-drain. Nekaj sodobnih raziskav je omogočilo njegovo razmejitev: gre za študijo valižanskega observatorija za zaposlovanje, ki kaže, da se 2/3 mladih Valižanov, ki so dosegli določen študijski naslov, ne vrne več v svoje kraje.


«družb

kulturo

Ugotov

Narašč

bogastva med regijami je danes zelo velika, odvisno od tega, če gre za bolj ali manj turistične

občine, bolj ali manj urbana ali predmestna okolja, bolj ali manj podprta z javnimi sredstvi

i se pridružujejo še dobro znanim političnim in jezikovnim

želji. Če si Alpska konvencija v teh

načela družbene in prostorske en

skupnosti, bi lahko de

med samimi alpskimi regijami. Najdeni so že

podeželjem; to bi bilo dobro tudi za alpske regije, za turisti

nižinske občine – vse to bi pripomoglo k ve

Ugotovitev 4 gospodarskega uspeha

Zaključil bi rad s četrtim pogojem, ki povezuje vse prejšnje, a tudi razne protokole ter deklaracije

ka te

onference je vztrajala na sposobnosti kulturne dinamike, ki naj bi prispevala k pravi stalni

obn

večjo d

v kmetijstvu in predelovalni industriji, je manj pomembno. Vendar pa je ta dinamika pogoj sine

ua non ohranjanja občutka o gospodarski avtonomiji, ki je tudi jamstvo za določeno socialno in

proizvodnji sira Beaufort, skladno s predpisi o geografsko zaščiteni znamki in skladno s

e, skupnosti». Gre za nove alpske družbene skupnosti, ki si ponovno “izmišljajo” lokalno

, v kateri bo vsak našel svoje mesto.

itev 3 : Heterogenost lokalnih in regionalnih stvarnosti ostaja močna

ajoči kontrasti v Alpah so tudi prostorske narave. Gospodarska neenakost in porazdelitev

finančne pomoči. Omenjeni kontrast

razlikam, ki problemizirajo skupno zavedanje o pripadnosti in ki si ga nekateri lastijo po svoji

pogojih zastavi za cilj identiteto in če po drugi strani osvoji

akopravnosti pogodbenic tako, kot to velja v Evropski

lala na zmanjšanju neenakosti in spodbujala določeno obliko solidarnosti

bili cilji za prostorsko kohezijo med mesti in

čne in zapuščene kraje, za gorske in

čji solidarnosti med vsemi alpskimi prebivalci.

: V teh regijah ni družbenega in kulturnega blagostanja brez

Alpske konvencije. Gre za gospodarsko uspešnost z vidika kulturnih učinkov: druga toč

k

ovitvi lokalnih skupnosti. Vendar imata tako dinamika kot obnova prav toliko možnosti za

inamizacijo gospodarstva. Da imata podlago predvsem v turizmu, prometu, storitvah, ali

q

kulturno avtonomijo. V tej luči bi lahko spodbudili posebno uspešne lokalne poklicne

gospodarske sisteme in jih združili z lokalnimi kulturami, ki jih odlikujejo posebno usposobljeni

poklicni profili. V Alpah imamo veliko takih primerov, včasih ob kakšnem posebnem kmetijskem

pridelku (na primer Beaufort v Savoji, suho meso v Grisons), domača ali umetna obrt,

industrija (očala v Bellunu, strugarstvo v dolini l’Arve) ali prefinjeni turistični sistemi (v Gornjem

Savojskem ali v Gornjem Poadižju).

Ti uspešni proizvodni sistemi so pogosto razvejani na nekem celovitem ozemlju: tako je pri

proizvodnimi predpisi – ta je obenem pomemben dejavnik pri zaposlovanju podeželskega

prebivalstva, dopolnilna turistična zanimivost, pomemben vir dohodka in vir ponosa lokalnega


prebivalstva. V tem primeru kot v številnih drugih, lokalna uspešnost spodbuja tudi kulturno in

družbeno dinamiko in komercialni uspeh postane vir za valorizacijo identitete in lokalne kulture.

Pridelovanje sira v nekem turističnem središču območja Tarentaise, Francija

Dovolim si vas opozoriti, da nas ta zadnji primer in na splošno tudi razmislek o razvejanosti

e». Po moje, se pridružujejo že vsem prej izpostavljenim,

ekonomskega uspeha ter družbeno-kulturne inovacije vodijo do prve točke te konference.

Gospodarska uspešnost alpske proizvodnje se nahaja prav v njihovi sposobnosti, kako doseči

tržišča iz cele Evrope. Pogosto kar eksplicitno sklicevanje na alpski izvor izdelkov in pridelkov

predstavlja simbolično dodano vrednost (naravnost, tradicija, znanje itd.), ki je že usidrana v

mentaliteti evropske družbe. Predstavitev Alp navzven je torej tudi ekonomski dejavnik sam po

sebi, alpski prebivalci pa to lahko izkoristijo v dokaz svojega znanja, poklicnih sposobnosti ter

kulturne in gospodarske identitete. Prodajati alpski kakovostni sir pomeni zanesljivo trženje

določene alpske podobe in prebivalstva, ki ju evropski potrošniki cenijo. Če smo še dvomili,

lahko sedaj vidimo, kako kultura in ekonomija predstavljata zelo pomembne dejavnike in

sestavine za obnavljanje alpske družbe v širšem kontekstu trga in v kolektivni predstavi

evropskih in drugih turistov.

To so torej po mojem mnenju štirje pogoji, o katerih naj razmisli Alpska konvencija v okviru

problematike «Prebivalstva in kultur

predvsem ohranjanju jezikovne in kulturne identitete ter jamstvu za kakovostno življenje

alpskega prebivalstva.


Pogoj 1:

Razviti jasno poznavanje kulturnih in identifikacijskih interakcij med alpskim in nealpskim

prebivalstvom. Razviti kolektivno znanje za vplivanje na omenjene interakcije.

Pogoj 2:

Zgraditi sku ki tvorijo sedanje

alpsko prebivalstvo.

pne objekte in skupaj deliti usodo različnih socialnih skupin,

Pogoj 3:

Razširiti oblikovanju skupnega

občutka prip

cilje interne prostorske kohezije v Alpah in s tem prispevati k

adnosti.

Pogoj 4:

o

kulturo in zn

a mesta in

elike turistične destinacije, v katerih in preko katerih se oblikujejo in sklapljajo sodobne alpske

Podpirati ali spodbujati lokalne gospodarske sisteme, ki bi se opirali na lokalno poklicn

anje, kar bi predstavljalo solidno oporo za lokalne skupnosti.

Vsi omenjeni štirje dodatni pogoji bi morali našo pozornost osredotočiti na alpsk

v

družbe. Njihova demografska teža gotovo predstavlja odlično priložnost za fokalizacijo naše

pozornosti prav nanje. Obenem ta mesta in turistična središča predstavljajo bistveno vez med

storitvami za podjetja in za posameznike v tem prostoru; polarizirajo zaposlovanje in

preseljevanje; še več – predstavljajo glavna kulturna stičišča, kjer se lahko oblikuje ali razgubi

možnost obnove lokalne identitete, začenši pri heterogenih družbenih skupinah; poleg tega ta

mesta in središča s svojo alpsko identiteto, kot je dobro proučila Marie-Christine Fourny, lahko

predstavljajo podlago za javno politično delo na področju okolja, krajine in boljše kakovosti

življenja v vsem alpskem prostoru. Seveda je pretirano reči, da je prihodnost Alp v mestih; po

drugi strani sem prepričan, da se večina usode odigrava v mestih in v lokalni urbani kulturi.


R

r ornost razprave je bila namenjena posebnostim in problemom alpskih mest ter

vpr

Kot l, je posebnost alpskih mest v tem, da so obstoječa zemljišča in

teoretično možni gospodarski prostori omejeni. Prostora za obrtne cone ali prometno

če določati poljubno. Mesta imajo zato toliko večjo odgovornost za

svo

osn

Prof. Debarbieux je menil, da so alpska mesta v srednjem veku v primerjavi z današnjim časom

e nejšo vlogo in so bila tesneje povezana s prebivalstvom perialpskega območja. V

prih

izgu podpreti.

o njegovem mnenju se podeželska alpska kultura pogosto predstavlja kot dejanska alpska

op,

katerega predmet je ena sama, skupna alpska kultura, prof. Debarbieux pa izhaja iz

prepričanja, da se različne alpske kulture vedno bolj prekrivajo z urbano kulturo.

azprava

Os ednja poz

ašanjem alpske kulture.

je dejal župan Buh

infrastrukturo zato ni mogo

jo podeželsko okolico, za katero so zagotovila temeljno infrastrukturo in gospodarsko

ovo za eksistenco.

im la pomemb

odnje bi lahko mesta iz alpskega prostora v razmerju do perialpskih mest še naprej

bljala svoj pomen. Da ne bi postala alpska vaška naselja, bi jih bilo treba

P

kultura, ki sicer deluje kot osnova, vendar pa se urbana alpska kultura, ki je zelo podobna v

mestih, kot sta Dunaj ali Grenoble, širi naprej. Tukaj nastaja zelo urbana, nova alpska kultura, ki

se nenazadnje stalno spreminja tudi zaradi zunanjega vpliva (turisti, priseljenci itd.).

Prof. Rumley, vodja delegacije Švice, je poročal, da urbanizacija napreduje tudi v Švici. V

švicarskem delu območja veljavnosti Alpske konvencije okoli šestdeset odstotkov prebivalstva

živi v manjših mestih. Vendar enotne slike ni videti. Mesta, kot je to na primer St. Moritz, so

doživela zelo urban razvoj. Temu nasprotno je Chur zelo odvisen od okoliške regije mesta

Zürich. V Valaisu obstajajo mreže manjših mest. Dodana vrednost čezalpskih povezav med

mesti in manjšimi mesti še ni popolnoma jasna.

Prav tako je prof. Rumley dejal, da prof. Bätzing in prof. Debarbieux izhajata po njegovem

mnenju iz zelo različnih kulturnih pojmov. Prof. Bätzing zastopa tradicionalistični prist


sselli je

rat, vendar

posebnostih veliko bolj podobni, kot bi to bilo

ki svet, npr.

dmaknjenost zaradi topografskih razmer ali občutek pripadnosti, ki je nekdaj temeljil na skupni

izpostavljenosti naravnim ujmam, danes v tem obsegu ni več. Definicija „lepot okoliške regije“

tako prikazuje zelo romantično „marketinško podobo“ alpskih mest.

Predstavnik Avstrije dr. Liebl, stalni zastopnik dežel v avstrijski delegaciji, je opomnil, da se

zgodovinsko pogojeni konflikt med mestom in podeželjem z naraščajočo urbanizacijo še

povečuje in da je ugotavljanje identitete podeželskega prostora v tem trenutku težaven proces.

Procesija Pater pri Rok-koncertu

Predstavnika alpskih mest, župan Buhl in podžupan Grasselli (Trento), sta poudarila, da bi

zaradi podobnih problemov, s katerimi se srečujejo številna alpska mesta, omrežje mest lahko

koristili oz. morali koristiti za medsebojno podporo in reševanje skupnih problemov. Gra

menil, da je odločilnega pomena tudi povezovanje alpskih mest z okoliško regijo, saj je kakovost

alpskega mesta tesno povezana s kakovostjo okoliške regije.

Dr. Burhenne (IUCN – The World Conservation Union) je opozoril na začetek del za Alpsko

konvencijo - problem „mesto-podeželje“ je bil prepoznan in predmet razprav že tak

pa je veljalo prepričanje, da imajo prebivalci in občinski organi v alpskih mestih že po naravi

sami drug odnos do okoliške regije. Tako naj bi bilo tudi prebivalstvo v alpskih mestih manj

„urbanizirano“.

Na mednarodnem področju kot tudi v razpravi, ki je potekala ob mednarodnem letu gora, se je

izhajalo iz dejstva, da razlikovanje med manjšimi in večjimi naselji na gorskih območjih ni

potrebno, saj so si ti kraji med seboj po svojih

sicer pri mestu in podeželju.

Delegat FIANET (International Federation of National Associations of Cable Car Operaters),-a

gospod Vollmer je opozoril, da kriterij, tj. „lepote okoliške regije“, ni izključna značilnost alpskih

mest, temveč manjših mest na splošno. Značilnosti, specifične za alps

o


Občutek podeželskega prebivalstva, da stoji pred „vrati“, je vedno močnejši. Tradicionalna

tv

Alpskih mest enostavno ni mogoče prevzeti kot vzor

regijo. Ukrepi bi morali zajeti oz. upoštevati ce

alpska mesta.

proizvodnja na podeželju in s tem tudi us arjanje dodane vrednosti izgubljata na pomenu.

čnih primerov za podeželsko okoliško

lotno območje in se ne bi smeli usmerjati le v

Arhitektura v Alpah: „alpski“ hotel, ostanke rimske arhitekture v Aosti, skakalnica „Bergiselschanze“ v Innsbrucku

V nadaljevanju so udeleženci razpravljali o tem, katere vsebine bi bilo treba obravnavati v

prihodnji deklaraciji o prebivalstvu in kulturi.

Po prepričanju župana Buhla bi morala biti alpska mesta upoštevana v večji meri, saj ta prav

okoliškim regijam dajejo gospodarsko bazo in imajo pomembno vlogo za decentralizirano

el, da se deklaracija ne bi v preveliki meri usmerila v kulturno

oblikovanje kulture. Odločilen pri tem je razvoj perspektiv za prebivalce, še zlasti v

gospodarskem oziru. Da bi v okviru deklaracije obravnavali izključno položaj alpskih mest, ne

more zadostovati, prav tako je zagotovo napačen pristop popolno neupoštevanje mest.

Prof. Debarbieux se je zavz

dediščino, temveč da bi se lotila izzivov, ki se za prebivalstvo kažejo v socioekonomskem in

socialnokulturnem oziru. Pri tem se v prvi vrsti ne zastavlja vprašanje specifičnosti alpskih mest,

temveč vprašanje spodbujanja vloge mest kot „talilnih loncev“ različnih kultur. Poleg tega bi

lahko tudi razmislek o deklaraciji okrepil solidarnost prebivalstva, ki obsega tudi tiste, ki na

območju Alp živijo šele kratek čas.


Povzetek

Alpska kultura je ključna tema Alpske konvencije. Odločilno pri tem je, da alpsko

prebivalstvo alpske tradicije in sodobne vrednote na svojstven in inovativen način povezuje

ornost do okolja, lastne zg

pravičnosti osrednji pomen. Poglavitna naloga Alpske konv

procesa soočanja z lastnim življenjskim prostorom in s te

alpskem prostoru.

v novo kulturno identiteto, pri kateri ima odgov odovine in socialne

encije mora zato biti spodbujanje

m krepitev kulturne identitete v

Zunanje zaznavanje - eksogena podoba Alp in alpskega

kulturno dinamiko Alp.

prebivalstva - ima velik vpliv na

Ko gre za razvoj skupnih ciljev, je treba poleg kulturne ra

raznovrstne socialne razlike. Močan tok priseljevanja iz obmo

plač, upokojenci itd.) ob sočasnem odseljevanju mlajše gene

drain) je povzročil, da d em živijo ljudje, katerih življenjske razmere, tradicija

k

kulture, v katerih bo svoje mesto našla vsaka družbena skupina.

znolikosti prav tako upoštevati

čij zunaj Alp (prejemniki nizkih

racije alpskih prebivalcev (brain

rug ob drug in

ultura so različni. Velik izziv je prav v tem, da te nove alpske družbe razvijajo nove lokalne

Alpe še naprej izrazito zaznamujejo teritorialne razlike na lokalni in regionalni ravni z ozirom

na gospodarsko moč in blaginjo. Cilj mora zato biti krepitev teritorialne kohezije tudi

znotrajalpskega območja (mesto/podeželje, alpske regije, slabši položaj gorskih

občin/dolinske občine), da bi tako spodbujali občutek pripadnosti v Alpah.

Socialnega in kulturnega blagostanja si ni mogoče zamisliti brez uspešne gospodarske

učinkovitosti regije. Tukaj je treba podpirati lokalne in regionalne gospodarske sisteme, ki se

opirajo na obrtniško in poklicno kulturo ter predstavljajo stabilne kulturne referenčne točke

za lokalno družbo.

Dve tretjini alpskega prebivalstva živita v mestih. V Deklaraciji, ki jo je treba pripraviti, mora

imeti pomembno mesto vloga alpskih mest. Pri tem je treba razviti perspektive za

prebivalstvo, da bi mesta in podeželsko okolico ohranili z gospodarskega in kulturnega

vidika tudi za prihodnje generacije kot prostor, kjer je vredno živeti.

Glede na podobne probleme, s katerimi se srečujejo številna alpska mesta, lahko mreže

mest pripomorejo k obojestranski podpori in reševanju skupnih problemov. V ta namen so

odločilnega pomena tudi povezave alpskih mest s svojo okoliško regijo.


Documents

Družbeno-gospodarska razsežnost Alpske konvencije · Na vsaki izobraževalni stopnji inv vsakem šolskem okolju bo treba krepiti specifično alpske ... Delovna skupost alpskih mest