Povečajte svoj raziskovalni vpliv

Dunja Legat, Bernarda Korez, Bojan Oštir

Univerzitetna knjižnica Maribor

_________________________________________________________________________________________________

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.3.: Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«

Raziskovalni cikel

SODELOVANJE

Identifikacija znanja

Kreiranje znanja

Zagotavljanje kakovosti znanja

Diseminacija znanja

1. 2.

3. 4.

3

Bibliometrični kazalci znanstvene uspešnosti

Število publikacij

Število citatov

Hirschev index

Faktor vplivanja znanstvenega časopisa – „top publikacije“

Vpleteni deležniki v vrednotenje raziskovalnega dela

4

posamezni raziskovalci

oddelki, fakultete

uprave institucij, administracija

zunanji deležniki, financerji, država

5

Financerji, država prijave za štipendije,

sofinanciranje izdaje

publikacij,

pridobivanje projektov,

etc.

Po navadi je potrebno zagotoviti podatke o številu

publikacij, številu objav v “top” publikacijah, H-indeks avtorjev, Številu citatov, itd.

Uprave institucij, administracija zaposlitev kadra,

primerjave s sorodnimi institucijami (ang. benchmarking),

identifikacija slabosti in priložnosti,

prikaz vpliva na gospodarstvo, družbeno okolje (ROI – return on investment),

prikaz financerjev o koristnosti vloženega denarja.

6

Fakultete, oddelki, raziskovalne skupine primerjava raziskovalne moči s sorodnimi institucijami v

nacionalnem in mednarodnem okolju,

identificiranje potencialnih sodelavcev,

etc.

Individualni raziskovalci

prijava na delovna mesta,

habilitacija, napredovanje,

promocija,

kandidiranje na razpisih (za projektna sredstva, za štipendije),

priznavanje v strokovnih krogih.

Pomembno je, da posamezni raziskovalci

poznajo metrike za vrednotenje raziskovalnega dela,

vire podatkov in omejitve le teh.

OSEBNE BIBLIOGRAFIJE

Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji

V 90. letih je tedanji MVZT z ARRS sklenil dogovor in skupaj z IZUM-om so razvili spletno aplikacijo SICRIS (Informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v Sloveniji), ki vključuje: podatke o slovenskih raziskovalcih, raziskovalnih

projektih, raziskovalnih ustanovah, bibliografije raziskovalcev, katerih bibliografske

podatke pridobi iz COBISS kataloga, vrednotenje znanstvene uspešnosti po sprejeti

metodologiji ARRS.

Vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji Osrednji informacijski centri:

1. Za naravoslovje (UL NTF)

2. Za tehniko (CTK)

3. Za biotehniko (UL Biotehniška fakulteta)

4. Za medicino (UL Medicinska fakulteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko)

5. Za družboslovje (UL FDV)

6. Za humanistiko (ZRC SAZU)

9

Primer avtomatizacije meril za izvolitve – Univerza na Primorskem

10

Najpomembnejše metrike – bibliometrični kazalci

Število publikacij:

če primerjamo število publikacij različnih institucij, je potrebno upoštevati število raziskovalcev v posamezni instituciji; znanstvena področja, ki jih pokriva; publikacije, ki jih baza pokriva in obdobje, ki ga pokriva.

Število citatov:

Število variira od orodja, ki ga uporabimo (Web of Science, Scopus).

11

Web of Science

Web of Science Core Collection Biosis Citation Index Current Contents Connect Data Citation Index Derwent Innovation Index MEDLINE SciELO Citation Index Zoological Records

-SCI -SSCi -Arts & Humanities CI -Conference Proceedings CI -Conference Proceedings CI – social sciences and umanities -Book Citation Index -Book Citation Index – social sciences humanities -Current Chemical reactions -Index Chemicus

12

13

14

Scopus

15

16

17

Publish or Perish

Publish or Perish je prostodostopno bibliometrično orodje, ki se uporablja v povezavi s Google Scholar. Aplikacijo je razvila Ann-Will Harzing. Lahko uporabljate GS za iskanje člankov in si hkrati zagotovite informacijo o citatih za te članke iz vseh virov, ki jih indeksira GS. To je še posebej uporabno za vse tiste vire, ki jih WoS ali Scopus ne pokrivata.

18

Instalacija - http://www.harzing.com/pop_win.htm

19

20

H - indeks

Hirschev indeks je zelo priljubljena metrika, ki se lahko uporablja za posameznike, raziskovalne skupine in institucije. H-indeks upošteva produktivnost (število publikacij) in vpliv (citate).

Če ima npr. posameznik H-indeks 7, pomeni, da je sedem njegovih publikacij citiranih vsaj 7 krat.

21

H-indeks (Knez, Željko)

Paziti je potrebno, da primerjamo - podobne institucije, - “podobne” posameznike, delujoče v podobni znanstveni disciplini, - na podobni stopnji v karieri.

22

JIF (ang. Journal Impact Factor) – „TOP PUBLIKACIJE“

Najbolj poznan: JCR IF:

Journal Citation Report (Thomson Reuters oz. WoS)

Uveljavljajo se

Scopus Journal Analyzer

Eigenfactor.com

SCImago

CWTS Journal Indicators

23

Journal Citation Report

JIF= citati v letu 2009 za članke v 2008 + 2007/ število člankov publiciranih v 2007 + 2008

24

Journal Citation Report Odgovorimo na vprašanja:

Katera revija ima najvišji faktor vplivanja znotraj svoje znanstvene discipline,

Dodatne metrike:

Skupno število citatov v določenem letu,

IF v petletnem obdobju (namesto v dveh),

Neposreden , takojšnji indeks ang. (immediacy index) = “kako vroč je časopis” = kako pogosto so članki določene revije citirani v letu njihove objave.

“Cited half-life” – povprečna starost citiranih člankov določene revije v tekočem letu.

itd.

25

Scopus SNIP

26

JCR in SNIP v okviru COBISS-a

27

SNIP v COBISS-u

28

Googole Scholar – „Top publikacije“

29

30

UlrichsWeb Podatki o indeksiranosti v mednarodnih podatkovnih zbirkah, katere revije so odprtodostopne, itd.

31

Najpomembnejša bibliometrična orodja

32

Povečajte svoj raziskovalni vpliv preverite Scopus Author ID,

uredite si ResearcherID,

ustvarite ORCID račun,

aktivirajte Google Scholar Citations,

ustvarite ResearchGate račun,

ustvarite Academia.edu račun,

itd.

33

Zakaj bi to storili

Da izpostavimo svoje raziskovalno in izobraževalno delo.

Da povečamo možnosti, da nas bodo citirali.

Da popravimo napake in različne zapise osebnih imen in afilijacij.

Da povečamo možnost vzpostavljanja novih kontaktov in sodelovanja v raziskovanju.

Se povežemo z raziskovalno skupnostjo.

Da povečamo vidnost našega dela.

Profili raziskovalcev (integriteta podatkov)

Orodja nudijo, da se lahko odpravijo:

Napake v osebnih imenih.

Pri enakih imenih se povežejo pripadajoči članki.

Odpravijo se lahko navedbe afiliacije v objavah.

Profili raziskovalcev in ID številke se lahko uporabljajo za:

Razlikovanje svojega dela in dela drugih avtorjev s podobnimi ali enakimi imeni in priimki.

Za hitro in učinkovito bibliometrijo kot npr, število citatov, H-indeks vseh publikacij raziskovalca.

Promocijo svojega raziskovalnega dela.

35

Scopus Author Identifier

36

Scopus Author Identifier

37

Scopus Author identifier

38

Scopus Affiliation Identifier

39

ResearcherID - WoS

40

41

Researcher ID je enolična številka, ki zagotavlja, da raziskovalec reducira problematiko identitete. Raziskovalec lahko tako poveže med seboj njegove publikacije z njegovo

enolično identiteto in oblikuje svoj profil.

42

Profil v ResearcherID

43

ORCID

44

Če je profil že kreiran

Web of Science – razlikovanje

46

47

My citations – Google Scholar

Google Scholar Citation profil

49

več kot 3.000.000 članov

50

Osebni profil

51

Profil Univerze v Mariboru

52

53

Academia.deu

54

Mendeley

več kot 2.500.000 uporabnikov

55

LinkedIn

56

Avtorske pravice in raziskovalna omrežja

57

58

59

Twitter

Maximizing the Impact of Your Academic Research Using Twitter

60

61

Primer – alternativna metrika v Scopusu

Družbena omrežja

Promocija objavljenih znanstvenih del

Priporočamo branje: 10 Ways to Increase Usage and Citation of your Published

Article Using Social Media

Prisluhnite: Using social media to disseminate research outputs

„Dissertations and Theses A&I“ in

Univerza v Mariboru

64

Disertacije Univerze v Mariboru so vključene v:

„Dissertations and Theses A&I“ in Univerza v Mariboru

65

66

Kaj je odprt dostop? Odprt dostop pomeni takojšnjo dostopnost rezultatov javno

financiranih raziskav na svetovnem spletu brez naročniških ali avtorskopravnih omejitev.

67

Kratka zgodovina Pojav interneta v zgodnjih 90-ih letih;

Nastanek arhiva arXiv v 1991 (odprt dostop do 936.742 e-printov iz fizike, matematike, računalništva, kvantitativna biologija, finance in statistika;

Naraščajoči stroški znanstvenih časopisov;

PubMed (1997) in PubMed Central (2000); BioMed Central (2000) – prostodostopni arhiv polnih besedil iz področja biomedicine in naravoslovja – 264 open acess znanstvenih časopisov

Deklaracije o odprtem dostopu (Budimpešta, Bethesda in Berlin (2002-2003);

Po tem strmo naraščanje OA časopisov in institucionalnih repozitorijev;

Evropska skupnost že predpisuje objavljanje v OA, če je raziskava financirana iz javnih sredstev;

“Open Science for 21st century” – deklaracija evropskega združenja Akademij znanosti in umetnosti.

68

Razlogi za OA

Napredek informacijske tehnologije - znanstveno komuniciranje se seli na splet

Tradicionalni poslovni modeli nakupa znanstvene periodike - finančna nevzdržnost

Povečanje odmevnosti znanstvenih dosežkov – višja citiranost

Povezovanje objav in raziskovalnih podatkov (primer Science Direct in Dryad)

Zahteve financerjev

Evropski raziskovalni prostor

OBZORJE 2020: obvezna odprta dostopnost objav iz sofinanciranih projektov pilot za odprte raziskovalne podatke, vsebuje tudi načrt

ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan) Fact sheet: Open Access in Horizon 2020, 9. dec. 2013 Guidelines on Open Access to Scientific Publications and Research

Data in Horizon 2020, 11. dec. 2013 Guidelines on Data Management in Horizon 2020, 11. dec. 2013

Nacionalno financiranje: države članice EU naj sprejmejo enaka določila, kot veljajo za

Obzorje 2020 (do konca 2014) Commission Recommendation of 17. 7. 2012 on access to and

preservation of scientific information

Obzorje 2020: tipska pogodba o sofinanciranju

Multi-beneficiary General Model Grant Agreement, Version 1.0, December 11,

2013

73

RAZISKOVALNI

REZULTATI

ODLOČITEV O VAROVANJU

INTELEKTUALNE LASTNINE

(PATENTIRANJE ALI DRUGE OBLIKE

VAROVANJA)

DISEMINACIJA: OBJAVA

RAZISKOVALNIH REZULTATOV

OA –

NE

ZELENI ODPRTI DOSTOP

DVE GLAVNI POTI K ZAGOTAVLJANJU ODPRTEGA DOSTOPA DO ZNANSTVENIH

OBJAV

Vir: Fact sheet: Open access in Horizon 2020, 2013

OA –

DA

ZLATI ODPRTI DOSTOP

IZKORIŠČANJE: KOMERCIALIZACIJA RAZISKOVALNIH REZULTATOV

AVTORSKOPRAVNI VIDIK ODPRTEGA DOSTOPA

ZELENA POT PROSTI DOSTOP (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno v arhivu na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

ZLATA POT ODPRTI DOSTOP (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno pri založniku na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in založniku dovolil objavo (licence to publish) v odprtodostopni znanstveni reviji ali v hibridni naročniški reviji. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je dodatno označena, na primer z licencami Creative Commons. JISC - UCL's Paul Ayris on copyright and licensing http://youtu.be/DBlJVJ8yJ7g?t=14m12s

Odprte recenzirane znanstvene objave Zlati OD = odprte revije (plačilo objave): - ZLATA POT licenca CC-BY: © 2014 Avtor1 et al. licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke v repozitorij, vsebina dostopna

takoj

Hibridni OD = posamezen članek v naročniški reviji je odprto dostopen (plačilo objave): - ZLATA POT licenca CC-BY: © 2014 Avtor1 et al. licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke v repozitorij, vsebina dostopna

takoj avtorju sredstva ponavadi zagotovita njegova ustanova ali financer raziskave

(upravičen strošek)

Zeleni OD = članki objavljeni v (naročniških) revijah + prednatisi shranjeni v repozitorije: - ZELENA POT © 2014 Založnik Spletna stran Sherpa/Romeo založnik dovoli shranitev avtorjeve končne recenzirane različice v repozitorij, časovni

zamik dostopnosti vsebine

Creative Commons Označevanje avtorskih del z licenco Creative Commons (CC) ne pomeni, da se avtor odreka avtorskim pravicam. Pomeni samo, da ponuja svoje delo v uporabo vsem in le pod določenimi pogoji.

HIBRIDNI MODEL

Hibridne revije (hybrid open access journals): avtor članek objavi v naročniških znanstvenih revijah v elektronski obliki, ki avtorjem ob plačilu omogočajo takojšnjo odprto ali prosto dostopnost posamičnih člankov (avtorju sredstva zagotovita njegova ustanova ali financer raziskave, lahko pa so tudi drugi viri).

Avtor lahko obdrži materialno avtorsko pravico za svoj takoj odprto dostopni članek (označen npr. z licenco Creative Commons) v sicer naročniški znanstveni reviji, v kateri so avtorji drugih člankov, dostopnih preko naročnine, materialno avtorsko pravico prenesli založbi.

Poslovni model – zelo različna vsota za plačilo , odvisno od politike založnika 500 – 5.000 USD Springer Open Choice

Elsevier Open Access Articles

Wiley OnlinOpen

IOP Publishing

Taylor & Francis Open Select

http://www.sherpa.ac.uk/romeo/PaidOA.php

ZELENA POT – GREEN OA

Zelena pot pomeni hkratno objavo članka v naročniški reviji ter

ARHIVIRANJE V OA REPOZITORIJU

Avtor arhivira končno recenzirano različico dela (prednatis – postprint), sprejetega v objavo v naročniško znanstveno revijo (ali kak drug tip publikacije), redkeje oddan

rokopis ali objavljeno, pdf verzijo.

Različice člankov:

Pojavljanje več različic dokumenta:

- standardna oznaka dokumenta, po kateri bralec prepozna verodostojno, zadnjo verzijo.

Različica članka Definicija Sprejeta terminologija

Delovna različica članka Delovna različica članka Preprint, avtorjeva različica članka

preprint Posredovan rokopis Različica rokopisa članka posredovanja časopisu za objavo

(ang. author submitted manuscript – ASM)

Sprejet rokopis Sprejeta različica članka, že recenzirana, vendar pred končnim urejanjem in oblikovanjem (ang. author accepted manuscript AAM)

Sprejeta različica članka, sprejet rokopis, avtorjeva končna recenzirana različica članka

prednatis, postprint

Objavljen članek Natančni digitalni posnetek objavljenega članka (ang. Published journal article, final pdf)

Založnikova različica članka, objavljeni članek

ZELENA POT – AVTORSKO PRAVO

Avtorji pri objavi članka v pogodbi o prenosu materialnih avtorskih pravic prenesejo te pravice na založbe (CTA Copyright Transfer Agreement)

- © Založnik

Založba nudi pravice oz. pogoje za arhiviranje,

Financerji določijo zahteve oz. pogoje za odprto dostopnost (npr: financerji zahtevajo EMBARGO 6 mesecev, založba ima politiko embarga 24 mesecev. Kaj storiti v takem primeru?)

POMOČ:

SHERPA/RoMEO - baza podatkov licenčnih pogojev založb in politik posameznih financerjev (http://www.sherpa.ac.uk)

SHERPA/JULIET - politike in zahteve financerjev (http://www.sherpa.ac.uk/juliet/)

SHERPA/RoMEO – politike založnikov

SHERPA/RoMEO– POLITIKE REVIJ

ZALOŽNIKI

Nezanesljivi, t. i. „predatorji“ Scholarly Open Access – Beall`s list – kriteriji določanja

(http://scholarlyoa.com/publishers/ )

Zanesljivi OASPA (Open Access Scholarly Publishers Association) – članstvo: profesionalni in akademski založniki

(http://oaspa.org/membership/members/ )

Spletna stran – seznam nezanesljivih OA založnikov

84

Evropska komisija zbira metapodatke objav iz repozitorijev – že čez 8

milijonov publikacij iz 435 repozitorijev.

85

Zahteve EU - Kaj moramo deponirati?

Strojno čitljivo elektronsko kopijo objavljene verzije znanstvene publikacije (založnikovo končno verzijo članka, ki vsebuje vse popravke recenzentskega postopka, uredniške popravke in popravke formata – po navadi PDF dokument).

ALI

Končno recenzirano verzijo znanstvene publikacije za objavo (končni rokopis recenziranega članka, ki je sprejet v objavo v časopisu, ki vsebuje vse popravke recenzentskega postopka, toda ga založnik še ni dokončno oblikoval – ti. post-print).

86

Researchers should deposit in a repository for scientific publications (online archives) of their choice: •Institutional repository of the research institution with which they are affiliated OR •Subject-based/thematic repository OR •Centralised repository, e.g. Zenodo repository set up by the OpenAIRE project are acceptable choices.

Kje deponirati?

Okrogla miza Odprti dostop do znanja, Pedagoška fakulteta UM, 22. 4. 2014

89

Kje deponirati? - ZENODO - repozitorij

90

Okrogla miza Odprti dostop do znanja, Pedagoška fakulteta UM, 22. 4. 2014

V WoS vključenih več kot 500 odprtih revij

Peter Suber: Open access:

six myths to put to rest

92

Okrogla miza Odprti dostop do znanja, Pedagoška fakulteta UM, 22. 4. 2014

Povezava člankov z odprto

dostopnimi raziskovalnimi

podatki

94

95

96

97

98

Tudi odprt dostop povečuje

citiranost.

Najmanj, kar morate vedeti o odprtem dostopu

http://www.openaccess.si

http://www.openscience.si

Informacijska točka za odprt dostop, Univerzitetna knjižnica Maribor

Usposabljanje knjižničarjev in raziskovalcev;

Organizacija izobraževanj;

Informacijsko svetovanje in podpora pri objavljanju;

Sodelovanje pri pripravi politik na različnih nivojih;

etc.

Komisija za odprti dostop:

Dunja Legat, dunja.legat@um.si, UKM

Bernarda Korez, bernarda.korez@um.si, UKM

Mojca Markovič, mojca.markovic@um.si, Knjižnica tehniških fakultet

Ines Gusel, ines.gusel@uni-mb.si, Knjižnica EPF

Renata Močnik, renata.mocnik@um.si , UKM

101

Literatura:

Kotar M., Legat D. Odprti dostop: priporočila za raziskovalce in založnike (urednike). Okrogla miza Odprti dostop do znanja, Pedagoška fakulteta UM, 22. 4. 2014. Dostopno 23.4.2014 na spletnem naslovu http://www.openaccess.si/wp-content/uploads/2014/04/Predstavitev-odprti-dostop-PEF-UM-22.-4.-2014.pdf.

Legat, D., Korez, B. Odprt dostop do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov. Predstavitev, Fakulteta za logistiko, Celje, 17. april 2014.

Legat, D., Korez B. Načela znanstvenega komuniciranja in vrednotenje bibliografij. Predstavitev, Univerzitetna knjižnica Maribor, 15. april 2014.

Vihar M., Pušnik, M. Odprto objavljanje in odprti dostop do znanstvenih del. Dostopno 21. 4. 2014 na spletnem naslovu: http://www.ctk.uni-lj.si/.

Openaccess Slovenia [Elektronski vir]. Dostopno dne 21. 4. 2014 na spletni strani www.openaccess.si.

ResearchGate [Elektronski vir]. Dostopno dne 10. 5. 2014 na spletnem naslovu www.researchgate.net.