Dve desetletjiz odličnim direktorjemMarjanom PrelcemVilibald Raznožnik, nepogrešljiva desna roka

Pošt

nina

pla

čana

pri p

ošti

3102

Cel

je

LETNIK: LI junij 2005 številka 1/301

8

10

17

17

24

3 Dve desetletji z odličnim direktorjem

4 Nepogrešljiva desna roka

5 Novo odličje za ustvarjanjeCinkarna je tudi letos med dobitniki odličij,ki jih vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica inovatorjem v celjski regiji. Zlati nosilec priznanja je tokrat mag. Pavel Blagotinšek za tehnologijo predsušenja gela pigmenta titanovega dioksida pred kalcinacijo.

6 Brigita Koklič opravila doktorat

10 In tako se vse enkrat konča…Posodobitev v proizvodnji titanovega dioksida gre počasi h koncu. Ko smo konec leta 2003 začeli z deli na rekonstrukciji Stavbe 1 in vključujočimi tehnološkimi postopki Filtracija črne raztopine, Večnamenska oprema in Hidroliza, smo rdečo črto za zaključek del potegnili v avgustu 2005.

11 Daljinsko spremljanje porabe zemeljskega plina

12 Nova priprava vode

14 Sistem okoljevarstvenega vodenja organizacij - EMASRavnanje z odpadki

16 Novosti v zakonodajiVzdrževanje certifikata

17 ZanimivostiIzbrisan spomin na TOBDolgo časa je kljubovala vremenskim vplivom in starosti mogočna stavba, v kateri se je nekoč izdelovalo organska barvila. Preživela je 46 let. Bila je Tovarna organskih barvil. Zdaj je ni več.

Dobavitelj se predstaviVečkrat se Cinkarna predstavi na kakšnem izmed sejmov. Predstavili smo se tudi na dvodnevnem sejmu skupine Top Dom med 81-timi razstavnimi prostori s paleto proizvodov našega gradbenega programa in antikorozijske zaščite.

18 Spoznaj meNa odmaknjenemrudarskem otoku

19 Frecetovi zlati rogovi

20 Pogovori ob slovesu naših sodelavcev

22 Kultura

23 Planinci

24 Peti dnevi poljaSodelavci marketinškega Agro programa so v sodelovanju s partnerjema BASF in Agrosaat v juniju organizirali že peto srečanje kmetovalcev naagrarnih področjih v Sloveniji, severovzhodu, gorenjskih in dolenjskih ravnicah.

IZ VSEBINE

1. stran

Detajl mlina na belem mletjuiz kalcinirk pred končno predelavoFoto: Arhiv CC

Cinkarnarv novi preobleki

Ko se Cinkarna prevešav naslednjo polovico stoletja izhajanja,smo se odločili za novo podobo.

2 Cinkarnar 1/301

LETNIK: LI junij 2005 številka 1/301

Časopis Cinkarne Celje, d. d.Letnik: LI, junij 2005, številka 1/301

Glavna in odgovorna urednica:Mira Gorenšek

Izdajatelj, naslov uredništva in tisk:Cinkarna Celje, d. d.,Kidriceva 26,p. p. 1032, 3001 Celje,telefon: ++386(0)3 4276144,faks: ++386(0)3 4276172,el.pošta: info@cinkarna.si

Oblikovanje in grafična priprava:Lea Gorenšek

Filmi:Računalniške storitve, Zoran Bezlaj s.p.

Mesto v objemu vodaZgodovinski arhiv Celje je v sodelovanju zosrednjo knjižnico Celje pripravil razstavoMesto v objemu voda, ki je prikazala poplavev Celju v 20. stoletju. Razstavo sem obiskalaprav na svetovni dan vode 22. marca 2005,ker smo tudi v Cinkarni sodelovali sfotografskim gradivom. Prikazane so bilefotografije poplavljenega Gabrja in Cinkarneleta 1954 in 1901.

Mira GORENŠEK

Svet delavcevv novi sestaviNa volitvah 14. aprila 2005 so bili v Svetdelavcev izvoljeni novi člani, nekaterimprejšnjim pa se je mandat podaljšal še za enoobdobje. Na prvi seji so za predsednikaimenovali Zorana Pevca, za njegovonamestnico Dragico Simončič. Ustanovili sotudi odbore kot delovna telesa za obravnavoposameznih vprašanj in to: strokovni odbor,odbor za ekonomska in socialna vprašanja,odbor za varstvo pri delu, odbor za informiranje,odbor za šport in rekreacijo ter odbor za kulturo.Od dneva volitev je Svet delavcev imel že triseje, na zadnjo so povabili generalnegadirektorja Marjana Prelca in komercialnegadirektorja Tomaža Benčino, ki sta članeseznanila o trenutnem položaju v podjetju, odelu v preteklem obdobju in se dotaknilanačrtov v prihodnjem obdobju gospodarjenjaCinkarne. Generalnemu direktorju MarjanuPrelcu so se zahvalili za uspešno dolgoletnovodenje Cinkarne ter mu izročili umetniškoizdelano sliko iz cinka Branislava Jokanoviča.

Povejmo še, da so zaradi poteka mandatarazpisali kandidaturo za delavskega direktorja.Ni pa več novost, da ima Svet delavcev svojospletno stran, kjer lahko najdete vsepodrobnosti delovanja, če kliknetehttp://intranet.cinkarna.si/svet delavcev/cc sd intranet.htm

Mira GORENŠEK

Obvezno izobraževanjezaposlenihVsak, ki se izobražuje za varnost pri delu prirokovanju z nevarnimi kemikalijami bo jeseniprejel tudi literaturo, ki so jo pripravili v Službiza varstvo pri delu. Izšla bo v knjižici oziromav zvezku, v katerem bo mogoče poglavjadopolniti ali zamenjati. Literatura bo vodnik inpripomoček pri delu vsakega zaposlenega,zato ne bi smel manjkati na nobeni delovnimizi.

Mira GORENŠEK

Pomoč pri študentskihnalogahV Cinkarni na leto približno petim do desetimštudentom pomagamo pri sestavi bodisiseminarski, diplomski, magistrski ali doktorskinalogi. Poleg tega pomagamo tudi dijakom inštudentom pri praktičnem usposabljanju, daspoznavajo naše delovne naloge. Nekaterištudentje sestavijo zanimive naloge, ki namjih tudi posredujejo v branje. Tokrat vampredstavljamo eno od tistih, ki so se k namobrnili po tovrstno pomoč. Iris Skočaj jeopravila raziskavo v slovenskih podjetjih, tudiv Cinkarni, kako uporabljajo internet pri tržnemkomuniciranju. Raziskavo je uporabila primagistrskem delu na Fakulteti za družbenevede. Primerjala je vsebine spletnih stranirazličnih podjetij v petletnem časovnemobdobju in z anketiranjem vodij tržnegakomuniciranja ugotovila, da podjetja internetsicer uporabljajo, vendar pa ne izkoriščajo vsehmožnosti, ki jih ta medij že zdaj ponuja. Iris jez anketiranjem dokazala veljavnost hipoteze,da bolj kot je vodja tržnega komuniciranja odprtza novosti, bolj kot uporablja nove tehnologije,večji kot je proračun za tržno komuniciranje invečji kot so pritiski potrošnikov, večja je stopnjauporabe interneta pri tržnem komuniciranjupodjetja. Trdi, da se bodo v podjetjih v večzačeli zavedati in uporabljati možnosti, ki jihprinašajo nove informacijske tehnologije. Hkratipa se bodo svojih večjih možnosti začelizavedati tudi potrošniki, ki bodo pridobili vlogopodjetjem enakovrednega soudeležencakomunikacijskih procesov.

Mira GORENŠEK

Razstrelili staro CinkarnoNi več stare Cinkarne, ki smo jo leta 1995 daliv uporabo Mestni občini Celje, razen trehdimnikov, ki štrlijo v nebo iz kupov ruševin. Natem mestu bodo v naslednjih desetih letihzgradili tehnološko središče Tehnopolis, odtega prvo stavbo že prihodnje leto. Vtehnološko mesto so se idejno povezalinekateri pomembni strokovnjaki, ki so vsak nasvojem področju združili interese, pritegnilidržavna, lokalna in tuja sredstva ter 6. maja2005 postavili temeljni kamen.

Mira GORENŠEK

POSLOVANJE

Cinkarnar 1/301 3

Dragi bralci,poslovanje v prvih petih mesecih se je vprimerjavi z načrtovanim rahlo izboljšalo,v primerjavi z lanskim enakim obdobjempa so prodajni rezultati celo za 8 odstotkovvišji. Kaže, da se bo prodaja v juniju šenekoliko zvišala, ker predvidevamo, da botudi ta mesec rekorden v doseganju prodajena domačem in tujem trgu.

Prodajni rezultati nedvomno kažejo, dabodo celotni rezultati poslovanja boljši, stem pa tudi dobiček podjetja. Tako smolahko v težkih gospodarskih razmerah domain v svetu, zelo zadovoljni, saj smo tudi obdogovorih s poslovnimi partnerji za drugopolletje tega leta rahlo zvišali cene našegaglavnega prodajnega artikla pigmentatitanovega dioksida. Z zvišanjem cen bomonaš letni celotni prihodek dodatno zvišaliza približno 200 milijonov tolarjev. Torejtudi za drugo polletje lahko napovemouspešnej še rezul tate pos lovanja .

Ob moji primopredaji smo v prvi poloviciletošnjega leta obiskali domala vse našekupce, zato imamo pred seboj relativnojasno sliko o naši nadaljnji uspešni prodaji.Rezultati posodobitve proizvodnje pigmentatitanovega dioksida se bodo torej že poznaliletos, boljše rezultate pa pričakujemoprihodnje leto, ko bo proizvodnja začeladosegati nazivno kapaciteto in se bo sevedaproduktivnost in rentabilnost poslovanjaše izdatneje povečala.

Seveda ni odveč poudariti, da je ob temtreba tudi skrbeti in se truditi za nemotenpotek proizvodnje in se racionalno obnašatina vseh nivojih, kot to znamo in zmoremodoslej.

Ob moji upokojitvi se vsem zaposlenimiskreno zahvaljujem za sodelovanje,novemu vodstvu pa želim uspešno in plodnonadaljnje delo.

Marjan PRELEC

ENOTA Ime in PriimekPE METALURGIJA Ladislav LOJEN, Miran ŠPEGELPE KEMIJA CELJE Stjepan ZAGORŠČAKPE KEMIJA MOZIRJE TomaŽ ROZONIČNIKPE GRAFIKA Gorazd PAVIČ, Marjan DEŽELAKPE VZDRŽEVANJEin ENERGETIKA Emil GOVEDIČ, Emil ZUPANCPE TITANOV DIOKSID Bojan EKSELENSKI, Borut DOLARPE VEFLON Franc SLEMENIKStrokovne službe Dragica SIMONČIČ, Zoran PEVECSINDIKAT- svobodni Marin ŽAGAR- neodvisni Branislav JOKANOVIČ

G. Prelec, spomnimo se, da ste v Cinkarnoprišel v času zaostrenih pogojevgospodarjenja, v obdobju ekonomskestabilizacije. Zaradi stalne rasti cen je kupnamoč prebivalstva konstantno padala.Zmanjševalo se je povpraševanje po našihproizvodih, začele so se kopičiti zaloge, karje obremenjevalo že tako premajhnaobratna sredstva. Jugoslovanska država jesprejemala ukrepe, ki so obremenjevalinemoten potek gospodarjenja podjetij. Polegtega so Cinkarno pestili pritiski celjskejavnosti o onesnaževanju okolja.

Jasno je bilo, da moramo v teh razmerahukrepati hitro in učinkovito. Zaradi spremembuvoznih režimov se je bilo najprej treba usmeritik večji oskrbi s surovinami in repromateriali,da je lahko proizvodnja potekala brezprekinitev. Opreti smo se morali na lastne silein povečevati izvoz na konvertibilno področje.Učinkoviti smo bili tudi pri kooperacijskihposlih. Moje stališče je bilo, da ne bi smelidelati za vsako ceno, temveč proizvajati kar seda rentabilno, z nižjimi stroški ter izkoristiti vsenotranje rezerve; to je, izboljšati organizacijodela, bolje izkoristiti delovne naprave inproizvodne zmogljivosti, povečati disciplino terizrabo delovnega časa. Opredelil sem se zainvesticije s hitrimi, realno pričakovanimiposlovnimi učinki. Tudi občanom v Celju je bilotreba jasno povedati, da bomo ob razvojuskrbeli tudi za ohranjanje zdravega okolja invarovali ekološko ravnotežje, vzporedno ssanacijo starih področij onesnaževanja inpreprečevanja nastanka novih. Celjska javnostnas je v tej smeri vendarle podprla.

Leto 1989 je bilo leto velikih sprememb vsvetu, Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji. Velikopolitične spremembe v vzhodni Evropi,zlasti Nemški demokratični republiki, kjersmo imeli velikega poslovnega partnerja.

Po padcu berlinskega zidu je nastala zmeda,iz katere smo izšli zelo uspešno. Doma smose mučili z neuspelimi gospodarskimireformami, ki je prizadejalo veliko uspešnihpodjetij. Oklestil jih je neusmiljen poraststroškov energije, transporta, komunalnihstoritev, davkov. Novim okoliščinam smose v Cinkarni skušali hitro prilagoditi.

Če k temu prištejemo še neizpolnjevanjeodkupa pogodbenih količin titanovega dioksidaod nemškega partnerja, se ni čuditi, da namje močno padla proizvodnja in prodaja (kar za80 odstotkov). Edini izhod je bil z radikalnimiukrepi nižanja stroškov, boljšim delom, večproizvesti in kakovost pripeljati na evropskinivo. Z veliko odrekanj in že prej zastavljenopolitiko nižanja stroškov, nam je to uspelo.

Prišlo je do srbske blokade, vojne, tran-sportnih ovir in blokade evropskega tržišča,skratka, leta težkih preizkušenj in kritičnihrazmer, ki pa smo jih zadovoljivo preživeli.

Hkrati z osamosvojitvijo Slovenije smo izgubilives nekdanji, za nas velik, jugoslovanski trg.Zavedali smo se, da je Slovenija za nas zelomajhno tržišče ter da lahko živimo in preživimosamo, če izvažamo preko 75 odstotkovproizvodnje. Da je bil položaj še težji smo moralinadomestiti velik del trga, ki smo ga izgubili vnekdanji Nemški demokratični republiki. Vseovire, ki so stale pred nami, ne da bi si jih prejupali zamisliti, smo srečno preskočili brezposebno velikih težav. Lahko rečemo, da smovlekli pravilne poteze in s skupnim pospešenimdelom dosegli relativno dobre rezultate vproizvodnji, prodaji in kakovosti. Malce manjsmo investirali, saj smo stali pred kupomneznank kako se bo razvijalo gospodarstvo vsamostojni Sloveniji.

Po izgubi trgov nekdanje NDR in trgov

Iz Uprave sestopa v zasluženo upokojitev naš »generalni«, »bos«, direktoroziroma oče Cinkarne, kakor je bil neštetokrat naslovljen, kadar je tekla besedao njem. Marjan Prelec je posebnež, uveljavil se je s svojimi značilnimi značajskimipotezami, ki ga posebej zaznamujejo, to je s predanostjo poslu, Cinkarni,trdemu delu, dobremu lobiranju, prodornostjo s t.i. naravno logiko, trmo inpoštenostjo, skratka zaznamuje ga izjemna karizma, glede na starost, delovnodobo, izkušnje in bogato znanje pa je posebnež tudi med slovenskimi direktorji.Skupaj sva se sprehodila po uspešnih dveh desetletjih njegovega vodenja Cinkarne.

Če strnemo zadnje dvajsetletno obdobje, v katerem je Cinkarno vodil direktorMarjan Prelec, je to zagotovo obdobje popolne prenove podjetja v sodobno,moderno rastoče podjetje, ki je kos globalizaciji in ki je utrdilo svoje mesto nasvetovnem trgu. V tem obdobju so bile uspešno rešene finančne težave inodpravljeni tehnološki ter z njimi tudi ekološki problemi. Cinkarna se s stabilnoin zmerno rastočo politiko vodenja uvršča med najbolj uspešne slovenske izvoznedružbe.

AKTUALNO

4 Cinkarnar 1/301

Dve desetletjiz odličnim direktorjem

nekdanje Jugoslavije je prišla še svetovnain posebej evropska gospodarska recesija,ki je trajala kar nekaj let in ki nas tudi niobšla. Svetovne cene so nihale, zato je bilovseskozi treba delati povsem racionalno.Tako nismo zašli v težave, ki so jihpreživljali v številnih podjetjih v Sloveniji.

Potrebno je bilo vložiti veliko truda, da smonajvečje pretrese preživeli s pozitivnimirezultati. V začetku devetdesetih let smoproizvodnjo prilagajali možnostim prodaje inracionalizaciji zalog gotovih proizvodov, saj jevelika vezava obratnih sredstev v zalogah zelopovečevala stroške. Po združitvi obeh Nemčijse je ves izvoz spremenil v konvertibilnega, av okrnjenih količinah in vrednostih. Zaradikonkurence na zunanjih trgih in svetovnerecesije so cene padale iz dneva v dan. Povrhtega je bila stimulacija izvoza od države zelonizka, saj je bil tečaj tujih valut nerealen. Stalnoslabšanje dohodkovnosti posameznihproizvodov je bilo vzrok, da je bilo nujno opustitinekatere najbolj nerentabilne proizvodnje.Kljub padanju proizvodnje smo izboljšaliproduktivnost podjetja tudi z racionalnizacijona področju zaposlovanja in do leta 1993znižali število zaposlenih za skoraj 600 ljudi (iz2.322 na 1.723 delavcev). Uspeli smo postatipodjetje z renomejem doma in v tujini. Če nebi bilo tolikšnih sprememb v okolju, na katerepodjetje ni imelo vpliva, bi z notranjimi ukrepiin gospodarjenjem lahko bili rezultatiposlovanja ugodnejši.

Tudi po letu 1993 je bilo slovenskogospodarstvo še vedno v veliki krizi, ki seje še poglabljala. Tečaj je bil še vednonerealen, obresti znatno previsoke, cenadela je presegala možnosti, s tem pa se jeslabšala konkurenčnost na tujih trgih.

Na svetovnem tržišču, kjer se je še vedno čutilamočna recesija, smo se kar uspešno uveljavljalizahvaljujoč naši agresivnosti. S proizvodnjosmo bili sicer razprodani, a močno smo moraliposkrbeti za kvaliteto in solidnost v poslovanju,da nam bi poslovni partnerji zaupali na daljširok. Ob tem da smo varčevali na vseh ravnehposlovanja ob velikem angažiranju inrazumevanju celotnega kolektiva. Postali smopretežno izvozno podjetje z nad 75 odstotkiizvoza. Kljub izredno neugodnim gibanjemtečaja smo ohranili likvidnost podjetja.

Zadnje desetletje naj bi bilo boljše, saj sose gospodarske razmere umirile, svetovnarecesija je pojenjala in začela se jegospodarska rast v državi. Vi ste bili ševedno zmerni optimist, ki se je zavedal, dabrez ukrepov za izboljšanje ponudbe nebo mogoče dobro poslovati.

Lahko naštejem šest ciljev, katerim smodosledno sledili: prilagajati proizvodnjom o ž n o s t i m p r o d a j e , n a d a l j e va t i zracionalizacijo zaposlovanja in stroškov,investirati v izboljšanje kakovosti in tistihproizvodov, ki imajo možnosti plasmaja,investirati v odpravljanje ekoloških težav,skrbeti za socialno varnost zaposlenih inposlovati s pozitivnimi rezultati.Pravzaprav smo vseskozi delali na tem, da

izkoristimo notranje rezerve in to je biloodločujoče. Intenzivno smo pristopili tudi kpovečevanju kakovosti s prizadevanji zaizgradnjo sistemov kakovosti in pridobitve ISOstandardov. Zares veliko smo postorili napodročju modernizacije, varčevanja,racionalizacije in seveda opuščanjanerentabilnih proizvodenj. Na vse to nas vstopv Evropsko unijo ni našel nepripravljene.

Po letu 2001 so prišle nove težave. Takona tujem kot na domačem tržišču so nasneprenehoma pestili hudi pritiski zaznižanje cen. Recesija, katere konec smotežko pričakovali, se ni končala. Kljub temusmo intenzivno posodabljali proizvodnjonašega strateškega proizvoda.

Potrošnja proizvoda številka ena pigmentatitanovega dioksida raste po stopnji, ki je enakaali rahlo višja od splošne gospodarske rasti.Vendar ta rast ni nikoli linearna in krize sosestavni del razvoja te dejavnosti. Z razširitvijoin posodobitvijo proizvodnje bo Cinkarna lahkoprebrodila takšne krize brez večjih pretresov.Konkurenca med ponudniki titanovegadioksida je namreč izredno ostra in zahtevavedno nižje proizvodne stroške. Odločilni pritem so stroški dela in energij. Oboje smo znižalis povečanjem obsega proizvodnje. S kvalitetoin ustrezno količino si dolgoročno zagotavljamoboljši položaj na trgu. Za dosego tega cilja jebil angažiran celotni kolektiv. Seveda gre delangažiranja pripisati varčnosti in racionalnostina vseh nivojih poslovanja. Mislim, da se bonaša modernizacija proizvodnje titanovegadioksida pozitivno odrazila že letošnje leto, šebolj pa v prihodnjih letih. V sodelovanju zbankami in z lastnimi sredstvi nam je uspelopopolnoma udejanjiti finančno zelo zahtevnomodernizacijo, to je preko 80 milijonov evrov.Za velik del povečane proizvodnje pa že tudiurejen plasma na trgu. Naš delež proizvodnjev svetu želimo dvigniti na 1,5 odstotka.

Upamo, da bo v letu 2005 gospodarstvo vEvropi in svetu živahnejše. Kakšna so vašapričakovanja?

Zadnjih nekaj let že težko pričakujemoizboljšanja svetovnih gospodarskih gibanj, zatovedno znova načrtujemo izboljšanje rezultatovposlovanja. Smo pa še vedno zmerni optimisti.Naša gospodarska rast je že zdaj visoka inupam si napovedati še višjo. Pomembno je,da smo z modernizacijo postali racionalna inrentabilna proizvodnja, ki bo v nadaljnjih letihkos globalizacijskim razmeram.

Izpostaviti morava obdobje lastninskegapreoblikovanja našega podjetja, kjer smonaredili obsežno delo in našli za nas najboljugodno pot.

Želeli smo podjetje preoblikovati tako, da bise za Cinkarno in vse zaposlene izšlo karnajbolje. Osnovni cilj nam je bil, da bi večinadružbenega kapitala ostala v rokahcinkarnarjev, s tem pa seveda tudi odločilnivzvodi. Do neke mere nam je to tudi uspelo.Mislim, da je bilo najbolj koristno, da smo ostaliskupaj, saj smo s tem zagotovili uspešnost,socialno varnost, večji razvoj in višji osebni

st andard zaposlenih. Z lastninskimpreoblikovanjem smo bili nekoliko bolj poznikot v drugih podjetjih, a ker smo normalnodelovali in z meseca v mesec bolj varčevali, nibilo zaskrbljujoče. Odločitev o tem, da smo sepreselili iz stare lokacije in ozemlje oddalimestni občini, se je izkazala za pravilno.

Kot gradbenik je vaša strast graditev inrušenje, zlasti pa gradnja in urejenost. Nesmete videti kakšnega kupa smeti alirazmetanega gradbenega materiala. Vsakodelovno jutro ste se popeljali po Cinkarniin pregledovali kako gradbinci opravljajosvoje delo. Prav ponosni ste na tovarno, kizdaj stoji očiščena, urejena, prenovljena,posodobljena. Prav pred kratkim ste daliporušiti še zadnjo staro stavbo Organskihbarvil.

Lahko bi rekli, da smo staro tovarno porušili inzgradili popolnoma novo. Zelo veliko smo seangažirali, bil je resnično velik finančni zalogaj.Kaj vse smo postorili je videti, a omenimo nekajvečjih, na kar sem še posebej ponosen.Na prvo mesto bi postavil zadnjo naložbo vmodernizacijo proizvodnje titanovega dioksida,ki je zahtevala največ finančnih sredstev, a jebila nujna za solidno prihodnost podjetja.Stare stavbe niso le kazile okolice, temveč sopredstavljale odvečni strošek v smisluvzdrževanja. Nerentabilne, ekološko spornein energetsko potratne proizvodne obrate smomorali likvidirati, pri čemer smo delavceprerazporedili skladno z mehko kadrovskopolitiko. Iz starega dela smo preselili in ob temmodernizirali štiri proizvodnje Valjarno, Rastnesubstrate, Gradbena lepila in mase inSekundarno predelavo cinka, ki se danesrazvijajo v novih pogojih. Pomemben in velikvložek je bil in še bo v dokončanje odlagališčaZa travnikom. Veliko pa tudi v ekološkeizboljšave obstoječih proizvodenj med katerimije treba omeniti Sulfacid napravo, ki čisti plinepred izhodom v zrak. Pri tem naj dodam, da seje splačalo investiranje v varčevalne ukrepepri energijah ter v ekološko infrastrukturo naprimer blokadni sistem za podtalnico, kiodlično deluje.Veliko smo naredili tudi v spremljajočihdejavnostih, tu mislim na izgradnjo vzdrževalnihobratov, transportnih sredstev in upravnostavbo. Do leta 1990 smo investirali tudi vobjekte skupne porabe (jedilnice, počitniškekapacitete in stanovanja).Bila je še cela vrsta posodobitev od mešalnicein pakirnice rastlinskih zaščitnih sredstev,obrata utekočinjenega ogljikovega dioksida,gumarne, tiskarskih plošč, do razvojaproizvodnje praškastih lakov in master-batchevter obnovo proizvodnje purpena. Veliko je bilopostorjenega na področju informacijskeopreme. Vse te in še več drugih investicij soizboljšale pogoje dela.Čaka pa nas še uresničitev projekta za suhoodlaganje sadre.

Posebej pomembno se mi zdi izpostavitipodročje varovanja okolja. Cinkarna jebila ob vašem prevzemu onesnaževalka,in tedaj ni nihče videl hitre rešitve tegapoložaja. Vi pa ste jo?

AKTUALNO

Cinkarnar 1/301 5

Cinkarna je vaš »drugi« dom, dolgoživljenjsko obdobje. Začetek sega v leto1962.

Ko sem pred – no ja, še ne tako dolgo nazaj –prišel vprašat v Cinkarno, če imajo zame kajdela - “sprobal sem že Aero”, pa mi po vojskini bilo do tega, da bi se vrnil tja – mi je pokojniinž. Čeh, takratni generalni direktor, dejalsledeče: “Nekaj časa boš delal v kemiji,razumeš, potem pa boš gradil kakšno novofabriko”. Prepričan sem, da je s podobnimibesedami sprejemal vse nove inženirje, ampakmeni se je prerokba uresničila.

Mnogo stvari se je v vašem delovnemobdobju spreminjalo in vplivalo na tokoverazvoja. Kaj menite danes ob pogledu napreteklost, ali je bilo prav, da je bilo takoin kaj bi se lahko zgodilo, če bi bilo drugače?

O stari dobri Cinkarni, v katero sem takratvstopal, je treba reči sledeče: že od nekdaj jebila solidna firma, ki je preživela in previharilamnogo režimov in lastništev in kot taka je izleta v leto ustvarjala osnovo za to, kar je danes.

Tu sem v prvih mesecih službovanja spoznavalsplošno kemijsko tehniko takratnega nivoja,ki je bil za evropska merila sila skromen.Možnosti za modernizacijo so bile zaradivpetosti v režim, ki Slovenije glede razvoja pravgotovo ni favoriziral, zelo omejene, dostop dodeviz pa je bil ravno tako restriktiven. Vendarso Cinkarnarji te pomanjkljivosti nadomeščaliz mnogo iznajdljivosti, zagnanosti in dobrevolje. Takrat sem si ogromno znanja in izkušenjpridobival v vsakdanjih stikih z ljudmi, kajtidokumentiranega je bilo relativno zelo malo.

Ker je bila Cinkarna pomemben proizvajalecžveplove kisline, so njeni vodilni ljudje ves časrazmišljali, kako bi na njej vertikalno zidali

akumulacijo in tako se je porodila ideja otitanovem dioksidu.

Inž. Čeh je imel v Franciji prijatelja gospodaDenivella, viteza Legije časti, ki je bil predsednikin generalni direktor družbe Thann et Mulhousein nanj se je obrnil, da bi nam prodal know-how za proizvodnjo titanovega dioksida. Dobilje pozitiven odgovor in leta 1964 je prišlo dopodpisa prve pogodbe s Francozi.

Proizvodnja titanovega dioksida je bila tistiimperativ za katerega vam je najbolj bilosrce?

Po dekretu sem bil dodeljen investicijski grupiin takrat sem se prvič pobliže seznanil s temproizvodom in z moderno kemijsko tehniko.

Toda Jugoslavija je zabredla v krizo in z uvedbogospodarske reforme so bili vsi večjiinvesticijski projekti zaustavljeni.

Z novim dekretom sem bil prestavljen nazaj vproizvodnjo, tokrat na področje metalurgije.Moram priznati, da je to bil zame precejšenšok, ker sem se preko noči znova znašel vtehnično podobno skromnem okolju kot predtem v kemiji. Svetla izjema je bila takrat prvacinkarniška moderna pražarna v vesi (tehnika"fluosolids roasting") in prva kontaktna kislina.

Toda Cinkarna se nikoli ni sprijaznila z vsiljenimpreklicom investicijskih načrtov. Sledila jenajprej epizoda z morebitnim prevzemomprojekta umetnih gnojil iz dediščinevelenjskega EKK, malo kasneje pa se je izVzhodnega Ber l ina javil potencialni“kompanjon”, g. Weber, generalni direktorkoncerna Lacke und Farben. Imel je denar invelike potrebe po kvalitetnem belem pigmentu,kakršen je titanov dioksid, zaradi embarga navisoko tehnologijo pa ni imel dostopa do znanja

Iz Uprave sestopa v zasluženo upokojitev človek, ki tovarno danes najboljpozna, največ o njej ve, tudi tiste skrite ali ostalim prikrite stvari.

Vilibald Raznožnik, univ. dipl. inž. kem. v Cinkarni službuje preko štiridesetletja in je bil tako rekoč desna roka generalnim direktorjem v tem času.Uspešno je obvladoval proizvodnjo in vse dejavnosti, ki so nujne za njen potek.Kot tehnični direktor je vodil in povezoval proizvodnje, vzdrževanje in energetiko,varstvo okolja in varstvo pri delu. Bil je nepogrešljiv pri razvoju novih proizvodenj,zlasti pigmenta titanovega dioksida in pri obstoječih posodobitvah.V njem lastnem žargonu nam je postregel s pregledom svojega delovnegaobdobja.

AKTUALNO

6 Cinkarnar 1/301

Nepogrešljiva desna roka

Takrat smo imeli kar tr i vel ike vireonesnaževanja: proizvodnja titanovegadioksida, proizvodnjo žveplove kisline inenergetiko. Že v nekaj letih smo te najhujševire odpravili. Vgradili smo sodobne napraveza odžvepljevanje. V istem času smo setemeljito lotili odprave onesnaževanja priproizvodnji žveplove kisline. Opustili smoproizvodnjo žveplove kisline iz ferosulfata inpirita, proizvodnjo iz čistega žvepla pa obdržaliin jo temeljito posodobili. Izpeljan je bil šeprehod kurjenja na zemeljski plin, kar se je vseskupaj poznalo pri meritvah. V petih letih smoonesnaževanje z žveplovim dioksidomzmanjšali za več kot petkrat. Zdaj lahko rečemo,da so naši izpušni plini merjeni nižje oddovoljenih in so primerljivi s precej strogimmerilom Evropske unije. Z vsemi posegi se jeznatno zmanjšal delež baznih proizvodenj vkorist predelovalnih. Ne nazadnje smo zmodernizacijami tudi vizualno olepšali in urediliokolje znotraj tovarne.

Glede na vse kar ste prispevali ali bi lahkorekli, da bo Cinkarna uspešna tudi povašem odhodu? Če se bodo seveda držalivaših nasvetov.

Poroštvo vsemu temu je dajala velika meratreznosti in enotnosti kolektiva, kolektiva zveliko pripadnostjo svojih članov, ki poštenodelajo in mislijo. Zato v ta kolektiv iskrenoverjamem.Vodenje sem predal mlajšemu kolegu. Njemuin sodelavcem svetujem naj mislijo s svojoglavo, od nas starih mačkov pa naj poberejotisto najboljše. Pomembno je, da so strpni, dadojemajo stvari globalno, da so zmožnikonstruktivnega dialoga, da so človeški. Vodijonaj politiko zmerne vendar stabilne rasti inkljub novodobni tendenci po doseganju čimvišjih dobičkov naj ne pozabijo, da je vodilovsega – tudi poslovodenja – človek. Jaz semimel vse niti v svojih rokah, nisem pustilrazmetavati z denarjem, in to se je obrestovalo.

G. Prelec, s svojo delavnostjo in odločnostjoste Cinkarno popeljali k zanesljivozastavljenim ciljem, opravili ste ogromnodelo. V kolektivu vas bomo pogrešalipredvsem zato, ker ste bili do delavcevpošteni in človeški.

Demokracija ima pri meni svoje meje.Kadrovsko politiko sem gradil na indentifikacijizaposlenih s tovarno. Zavedam se, da kulturedružbe in z njo povezanih notranjih vrednot nimogoče kupiti, ampak jih je treba razviti. Živetije treba za podjetje. Zaposlene sprejemam kotustvarjalni potencial in kapital, torej delam zadobro zaposlenih.

Pogovarjala se je Mira GORENŠEK

o njem. Zaradi usklajenih interesov je logičnosledil podpis pogodbe o skupnem vlaganjumed Cinkarno in KLF in od aprila 1968 daljeje bil moj curriculum vitae neločljivo povezans titanom, najprej kot gospodar investicije,nato pa kot direktor obrata.

Manjkala je le še malenkost: denar na našistrani in Cinkarna ga je pričela po vesoljni Jugipraskati na kup za svojih 51 odstotkov. Uspeloje po petih letih inž. Klingerju in on je drugizaslužni mož za to, da ta tovarna obstaja.

Res je, da je kar lep čas marsikateri Celjan,mejaš ali ribič, pa žal tudi kakšen Cinkarnar,želel, da nam nikoli ne bi uspelo, toda upamsi trditi, da brez pigmenta titanovega dioksidadanes Cinkarne ne bi bilo več. Konec

sedemdesetih let je namreč zaradinekonkurenčnos t i p i r omet alurškegapridobivanja cinka ugasnila zadnja topilniškapeč in prenos težišča dela v kemijo se je izvršildobesedno pet pred dvanajsto.

Kot titanovec sem nato služil naslednjimadvema generalnima direktorjema in v tem časuso Cinkarnarji začeli o titanu razmišljatidrugače, Celjani pa še ne.

Resnici na ljubo je treba reči, da je našimvzhodnonemškim partnerjem bilo predvsemdo pigmenta, manj pa do tega, da bi gaproizvajali na okolju prijaznejši način. Zato jev začetku osemdesetih let Cinkarna moralado skrajnosti zaostriti odnose z njimi, da bi jihprisilila v paritetno financiranje okoljevarstvenihukrepov.

Ostali del zgodbe je bolj ali manj znan – prišelje inž. Prelec in Cinkarni pričel dajati novopodobo. Zbral je ekipo ožjih sodelavcev in vanjopovabil tudi mene. Priznam, da sem bil izrednopolaskan, čeprav me je bilo pošteno strah inniti sanjalo se mi ni, da bo ta sprega držala dodanašnjih dni.

To so bila leta prilagajanja vedno novimzaostrovanjem pogojev gospodarjenja v stariJugi.

Nato smo bili priče njenemu razpadu inspremembi režimov v celi vrsti držav na širšemprostoru Vzhodne Evrope. Podirala so se namtradicionalna tržišča, Slovenija pa se je vednoizraziteje odpirala tuji konkurenci ob namomente nerazumljivi in nerazumni tečajnipolitiki nacionalne banke. Obdržati se v takšnihvratolomnih razmerah je bil podvig, ki dokazuje,kako trdoživa je Cinkarna pod taktirko dobregavodje.

Posredovali ste tudi kot odgovoren za stikez zunanjim svetom, tudi tistimi največjiminasprotniki razvoja tovarne. In pri temniste imeli dlake na jeziku, ste pa stvarivselej speljali taktno.

Žal je treba reči, da Celje, to je ožja družbenaskupnost, v kateri živimo in ustvarjamo, nikolini imela prijazne besede za Cinkarno, čepravkar pomembnemu številu občanov in njihovimdružinam reže spodoben kos kruha. Zaraditega negativnega odnosa do nas, smo se za

preživetje morali tolči ne samo na tržišču, ki jepregovorno neizprosno, temveč tudi z vsemidomačimi lažnimi preroki, ki so ne glede narežim udrihali in še udrihajo po nas.Od nekdaj velikih gospodarskih sistemov smona širšem celjskem območju preživeli le mi.Pa ne samo preživeli. Ob tem, da smo požagalivse suhe veje, kot je inž. Prelec slikovitoimenoval vse tisto, kar ni imelo ekonomskegaali ekološkega rezona za obstoj, smo vseobetavne proizvodnje temeljito obnovili inmodernizirali in na prelomu tisočletja zastavilinajzahtevnejši projekt preteklih 20 let, to jerazširitev in posodobitev tovarne Titanovdioksid .

Z realizacijo tega projekta bo Cinkarna lažjeprenašala konjunkturne oscilacije in boljeobvladovala tveganja na področju varovanjaokolja, zaposlenim nudila večjo socialnovarnost in boljše pogoje dela, lastnikom padajala debelejši donos.

Kaj je po vašem mnenju za prihodnostCinkarne najpomembnejše?

Cinkarna je vendar nedokončana zgodba. Jeskupek dejavnosti, ki so vsaka v drugi faziživljenjskega cikla, kar postavlja tudi novovodstvo pred komplicirane odločitve. Ampak–Cinkarna so ljudje, ki so pod dobrim vodjemsposobni premikati gore. To sem spoznal samin zato sem vsem mojim sodelavcem - v ožjemin širšem krogu - neskončno hvaležen. In kervem, da so novi krmarji prav tako Cinkarnarjiz dušo in telesom, jim lahko le iskreno želimobilo uspeha – pa mirno morje in nič politikev hišo!

Foto: Mira GORENŠEK

AKTUALNO

Cinkarnar 1/301 7

»Človek, ki premakne goro, začne sprenašanjem majhnih kamenčkov«, pravikitajski pregovor. Govor je o posamezniku, omoči, ki raste iz majhnega, o vztrajnosti, ouspehu. Mislimo seveda na inovatorja.Posameznika, ki vedno išče, razmišlja,spreminja, pada in se pobira ter začenja znova,ker verjame ne besedam, ampak udejanjanjusvojih zamisli.Kaj pa okolje? Ga opazi in spodbuja, mupomaga? Ga vsaj pohvali?

GZS Območna zbornica Celje jih povabi, da sepredstavijo in se jim zahvali. Želi, da dobijoposnemovalce in da jim širše okolje omogočadobre razmere za delo. Razvoj je odvisen odnjih in priznajmo jim to. Zaslužijo si. Zato jimvsako leto podeljujejo priznanja. Letos jim jihje izročil Jože Zrimšek, v.d. generalnegadirektorja za informacijsko družbo naMinistrstvu za visoko šolstvo, znanost intehnologijo.

Na letošnji razpis je prispelo 15 predlogov,med njimi tudi tokrat iz Cinkarne; zborničnakomisija pa je podelila dve zlati, štiri srebrnein tri bronasta priznanja. Mag. PavelBlagotinšek je prejel zlato priznanje za inovacijoTehnologijo predsušenja gela pigmentatitanovega dioksida pred kalcinacijo.

Ob podelitvi je Pavle Blagotinšek povedal, daje nova tehnologija predsušenja gela ključnegapomena za realizacijo modernizacijeproizvodnje pigmenta titanovega dioksida. Stem je povečana zmogljivost kalcinacijskih pečiza 40 do 50 odstotkov. Stroški realizacije paso manjši za polovico kot bi bili v primerunabave novih kalcinacijskih peči. Pri tem jepoudaril, da je inovacija sad timskega delasodelavcev na razvoju in realizaciji ter dapriznanje, ki ga je prijel, pripada vsem v timu.

Mira GORENŠEKFoto: Riko MLEKUŽ

INOVACIJE

8 Cinkarnar 1/301

V Mali kongresni dvorani Celjskegasejma je 15. 4. 2005 Pavle Blagotinšek prejel odličje

Sušilnik za predsušenje gela pred kalcinacijo

Novo odličje za ustvarjanjeLetos je območna gospodarska zbornica Celje že petič zapored podelilapriznanja in diplome najboljšim inovatorjem v celjski regiji. Cinkarnaje bila med zlatimi nosilci in zlato priznanje za inovacijo v letu 2004je prejel mag. Pavel Blagotinšek.

»Ko posije sonce, so ljudje dobre volje.Takrat mislijo, da vedo, zakaj živijo. Takratpozabijo na skrbi in začutijo nov zagon involjo do življenja. Takrat vedo, da so. Daobstajajo. In takrat jih začutijo tudi drugi.Njihovo pozitivno energijo. Želim sinavzgor. Če verjamete vase, ni omejitev.Kar lahko stori nekdo drug, lahko tudi jaz.Želim si, da bi pustila za seboj nekaj. Sled.Želim si, da bi tudi takrat, ko me ne boveč, vedeli, da sem bila tu.« Ta miselspremlja Brigito Koklič, ko se podajanovim ciljem naproti. Enega od svojihmnogih je dosegla lani septembra,postala je doktorica kemijskih znanosti.

Kemija je njen konjiček že iz osnovne šole, sajje vse svoje šolanje posvetila tej smeri, takona srednji šoli kot univerzi. Tako kot je zvestakemiji, je zvesta tudi Cinkarni, saj tu službujeod leta 1993 sprva kot vodja Metalurškegalaboratorija, od leta 1999 pa kot koordinatorkapodročja Službe kakovosti.

Na delovnem mestu se ukvarja s koordinacijodela med laboratoriji, s spektroskopijo indrugimi področji. Odgovorna je za ohranitevcertifikata ISO 9001:2000, za širitev certifikatana PE Kemijo Celje, koordinirala pa je tudiaktivnosti v zvezi s pridobitvijo akreditacijelaboratorija Cinkarne po standardu SIST ENISO / IEC 17025. V začetku leta 2005 jeuspešno opravila preskus znanja o poznavanjusistemov vodenja kakovosti in postalaregistrirana presojevalka po ISO 9001: 2000pri BVQI.

Tudi doktorsko nalogo na Fakulteti za kemijoin kemijsko tehnologijo, smer analizna kemija,z naslovom Optimizacija vzorčenja inspektroskopske analize zlitine baker-titan-cinkje izbrala v smeri svojega dela, saj se od prvegadne v Cinkarni ukvarja s spektroskopijo inmerilno negotovostjo. »V Metalurgiji so kupiliaparat za določitev vsebnosti elementov vtitancinku. Ker gre za procesno kontrolo, je bilopotrebno pridobiti čim bolj pravilne rezultatev čim krajšem času. Ker so bili neprestanoprisotni dvomi v pravilnost rezultatov od

metalurgov, sem se odločila raziskati, kakonatančni in točni so rezultati analiz titancinka,pridobljeni s spektrometrom. Za to semuporabila statistično metodo SIMPLEX, spomočjo katere pridemo do optimalnihrezultatov v zelo kratkem času z maloponovl jenimi preskusi ,« pojasnjuje.

V drugem delu naloge je raziskala, kolikšen jeprispevek k negotovosti zaradi vzorčenja. Znanoje namreč, da mora biti vzorec, ki gaanaliziramo, homogen. Ob določitvi elementovs spektrometrom LECO GDS-750 je naravameritve takšna, da se pri njej porabi le nekajnanogramov vzorca. Vzorec pa predstavljasaržo, težko 2500 kg. Homogenost vzorca jetorej v tem primeru zelo pomembna. Vprašanjeje torej bilo, kako odvzeti vzorec, da boprispevek merilne negotovosti zaradi vzorčenjačim manjši. Problematiko vzorčenja cinka jeraziskala z uporabo Placket-Burmanovegaeksperimentalnega načrta.

Izsledki naloge pomagajo pri ustrezni izvedbianalize s spektrometrom LECO GDS-750 inpomagajo izvajati vzorčenje proizvoda, takoda je vzorec ustrezen predstavnik celote. Takolahko zagotavljamo, da je rezultat analizepravilen in dovolj natančen. Raziskava pomenipomemben prispevek k poznavanju vplivov navzorčenje titancinka kot tudi poznavanjeoptimiranja analize in delovanja spektrometra,kar zanima raziskovalce iz vsega sveta, ne leiz Slovenije.

Rezultate raziskave smo objavili v reviji Journalof Analytical Atomic Spectroscopy, v volumnu18, v 2. izdaji, v članku z naslovom»Optimization of lamp control parameters inglow discharge optical emission spectroscopyfor the analysis of copper–titanium–zinc alloyusing the SIMPLEX method«. Del raziskav je bilpredstavljen tudi v reviji Accreditation andQuality Assurance, v volumnu 8, v številki 3–4,aprila 2003, v članku z naslovom »Influenceof sampling to the homogeneity of Cu–Ti–Znalloy samples for the analyses with glowdischarge optical emission spectroscopy«.Pri raziskavah je sodeloval tudi prof. dr. JureZupan, sedanji minister za visoko šolstvo, kipredvsem podpira večje sodelovanje med

inštituti in industrijo ter si želi več povezav natem področju kot tudi več prenosa znanja medtemi ustanovami.

Kako naprej? »Želim si, da bi prišla na vrh, kjerkoli pač je, ob podpori pozitivno mislečih ljudi.V naši okolici je takšnih ljudi precej. Veliko jepotenciala tam, kjer ga mnogi niti ne vidijo.Potrebno ga je poiskati, primerno motivirati inustrezno predstaviti. Potrebno je vedeti, da jevsak posameznik pomemben. Nihče ni samoslab ali samo dober.«

Mira GORENŠEK

Cinkarnar 1/301 9

Brigita Kokličopravila doktoratKonec leta 2004 je Brigita Koklič na Fakulteti za kemijo in kemijskotehnologijo v Ljubljani uspešno opravila zagovor doktorskega dela znaslovom Optimizacija vzorčenja in spektroskopske analize zlitine baker-titan-cinka in si pridobila naslov doktor kemijskih znanosti. Mentordoktorskega dela je bil prof. dr. Marjan Veber, dekan FKKT.

Brigita Koklična svečanosti razglasitve doktoratov

IZOBRAŽEVANJE

POSODOBITEV

10 Cinkarnar 1/301

Le dobrih šest mesecev je bilo potrebnih, dasmo ob sočasni redni proizvodnji končali prvofazo načrtovanih del. Druga faza, ki je prineslaglavni rezultat, se je zaključila pet mesecevkasneje in tako smo v letu 2005 nadaljevali leše z deli za povečanje obratovalne varnosti,izboljšanje gospodarnosti, obnovo stavbe kotzaključene celote ter urejanjem potrebnedokumentacije.

Filtracija črne raztopine po šestmesečnemposkusnem obratovanju še vedno navdušujez rezultati. Izdelek v celoti ustreza postavljenimciljem. Projekt je končan z zaključnim poročilomin opravljeno validacijo uporabnika.

V sklopu večnamenske opreme, predvsemzaradi obremenjenosti izvajalcev, ni povsemzaključen le del namenjen za raztapljanjeodpadne opreme. Zagon načrtujemo še predkoncem junija.

Maja smo v redno proizvodnjo vključili še petihidrolizer. Izdelek v osnovi ustreza postavljenimciljem, a zahteva še nekaj izboljšav preddokončno validacijo.

Na področju izboljšanja gospodarnosti sosočasno potekale štiri vrste aktivnosti:

Zmanjšanje porabe pomožnegafiltracijskega sredstvaS sistemom za vodenje smo predvideli možnostizvajanja filtracije brez naplavljanja. V časuposkusne proizvodnje smo ugotovili, danaplavljanje sicer pozitivno vpliva na življenjskodobo platen, a strošek za pomožno filtracijskosredstvo tega niti približno ne pokrije. Prihranekv tem primeru znaša (odvisno od filterabilnostiraztopine) 5.000.000 do 48.000.000 tolarjev/leto.

Zamenjava vrste pomožnegafiltracijskega sredstvaPotrdili smo smiselnost zamenjave abrazivnegaperlita z lesno moko. Poleg manjše abrazivnostije, zaradi nižje nabavne cene in manjšegapotrebnega dodatka, ocenjen letni prihranekmed 3.600.000 in 7.200.000 tolarjev/leto.

Pogled na linijo petih novih hidrolizerjev

In tako se vse enkratkonča…Ko smo konec leta 2003 začeli z deli na rekonstrukciji Stavbe 1 invključujočimi tehnološkimi postopki Filtracija črne raztopine,Večnamenska oprema in Hidroliza, smo rdečo črto za zaključek delpotegnili v avgustu 2005.

Toplotna postaja za koriščenje odpadne toplote

Še zadnji pogled na transportni trak,ki je skoraj tri desetletja vozil zmleto rudov silose na Razklopu

Uporaba tesnilne vode črpalk za pranjecevovodovZ izvedbo sistema za zbiranje tesnilnih vodčrpalk na Filtraciji črne raztopine smo omogočilizmanjšanje porabe sveže vode, s katero sesicer perejo posode in cevovodi na Črnem delu.

Uporaba vročih kondenzatovZ ločenim projektom postavitve toplotnepostaje smo omogočili koriščenje odpadnetoplote in posredno segrevanje črne raztopinered Hidrolizo.

Stavba 1 kot celota je skoraj dokončnoobnovljena. Zamenjane so pohodne pločevine,obnovljena keramika, fasada in streha,odstranjena stara odvečna oprema. Še nekajzadnjih pleskarskih del in hiša bo kot nova.

1. junija – tri mesece pred postavljenim rokom– smo na našem zadnjem projektnem sestankupredali tudi večji del dokumentacije.

Za hiter zaključek del, za kakovosten rezultatin dobro počutje pri delu gre pohvala in zahvalamnogim ljudem. Nekaj najbolj zaslužnih najvam razkrije naš zadnji skupni predmet dela.

Tekst in foto:Nikolaja PODGORŠEK SELIČ

ENERGETSKI MENEDŽMENT

Cinkarnar 1/301 11

Cinkarna se napaja z zemeljskim plinom iznizkotlačne merilno regulacijske postaje - MRPCC 3/1, ki je napajana iz mestnega 3-barskega omrežja, katerega upravljalec jeEnergetika Celje. Lastnik MRP CC 3/1 jeGeoplin Ljubljana.

Sedanji položaj nam skladno s pogodbo medCinkarno in Geoplinom narekuje popisštevčnih stanj v MRP CC 3/1, dnevno ob 8.uri. To v praksi pomeni, da so bili potrebnivsakodnevni izhodi v tako imenovani stari delCinkarne, kjer je locirana MRP CC 3/1. Takonismo vedeli, kaj se je dogajalo s porabo plinavmes (v 24 urah), ko lahko že presežemop o g o d b e n e k o l i č i n e . P r e k o r a č i t v epogodbenega dnevnega odjema se oddobavitelja Geoplina zaračunavajo v skladu zdoločili Tarifnega sistema za dobavozemeljskega plina tarifnim odjemalcem naprenosnem omrežju. Prekoračitve so šeposebej prisotne ob izpadih »S« kisline, ko jepotrebno zagotavljati paro iz parnih kotlovEnergetike in v zimskem času, ko je poraba innihanje porabe toplotne energije za potrebeogrevanja in tehnologije zelo veliko. Strošekene prekoračitve je tudi več milijonov tolarjev,kar pomeni, da je smiselno investirati v stalninadzor porabe zemeljskega plina.

Ker imamo v kotlarni dva parna kotla, lahkoenega kurimo z ZP (zemeljskim plinom),

drugega pa z ELKO (ekstra lahkim kurilnimoljem), tako da pogodbenega dnevnegaodjema za zimsko obdobje (v letu 2005 je to72.000 Sm3/dan) ne prekoračimo. Večjiproblem so nenadni ali dolgotrajni izpadi »S«-kisline, ki so težje obvladljivi.

Energetika Celje si je s pomočjo firme GenereLynks že napravila nadzor nad vsemi MRP, kijih pokriva zato, da ne plačujejo prekoračitev,ki so izredno finančno neugodne za tistega, kijih povzroča.

Sistem za daljinsko spremljanje porabezemeljskega plina teče kot spletna aplikacijana strežniku Energetika.net. Osebje naročnikajo dosega z uporabo pisarniških računalnikih(spletni brskalnik) ali pa tudi na GSM aparatih(SMS,WAP).

V Cinkarni smo se odločili, za mesečni najemomrežne podatkovne storitve Gema in sicer:Osnovni paket – funkcionalnost:na osnovi časovnega intervala (urni, dnevni,tedenski, mesečni, letni) prikaže podatke oodjemu, maksimalnem urnem in dnevnemodjemu v izbranem časovnem obdobju.Operativni paket – funkcionalnost:optimiranje dnevne konice na osnovimaksimalne dnevne porabe in statističnadnevna napoved na osnovi dosedanjih porab.Vseh uporabniku dosegljivih funkcij je kar 18.

MRP Cinkarna: Mesečni pregled odjema zemeljskega plinaod 1. 1. 2002 do 3. 12. 2004.

Moje zadnje delo na tem projektu mi jebilo v največje veselje – pisanje imen mojihneprecenljivih sodelavcev

Daljinsko spremljanjeporabe zemeljskega plina

Novi projekti –Nova priprava vodeRavno v času pisanja tega članka se opravljajozagoni v novi pripravi vode, ki je po obsegueden večjih projektov v okviru projekta P5.6 vCinkarni Celje.

Pogled na celoten objekt priprave vode

Na zajetju reke Hudinje Nivo ob Bežigrajskicesti smo investirali v izgradnjo novega sistemačrpanja.

Zajetje reke Hudinje za črpališče Nivo

Sprememba tehnologije, pri čemer se je načrpališču ukinil proces bistrenja, je zahtevalaprecejšnje posege. Na novo je vgrajena vsastrojna, elektro in ARM oprema za potrebečrpanja vode v Cinkarno. Napravljene so tudinove cevovodne povezave s starim črpališčem,preko katerega smo v času izgradnje novegačrpališča nemoteno oskrbovali tovarno ssurovo vodo. Ker smo ob ogledu ŽelezarneAcroni ugotovil, da je smiselno postaviti tudifilter za grobo filtracijo pred vstopom v novicevovod za surovo vodo; smo se odločili, daga vgradimo tudi na črpališču Nivo.

Novo črpališče Nivo

Napeljali smo nov cevovod za surovo vodo odčrpališča Nivo v novo pripravo vode, ob njempa tudi električne in optične povezave, terpovraten cevovod za bistreno vodo iz novepriprave vode v PE Kemijo.Cilj optimizacije energetskega menagmentadobave voda je, da se ukine uporaba surovevode za enkratno uporabo za potrebe hlajenj.Sisteme hlajenj je potrebno optmirati z izrabovoda v zaprtih krogotokih. Iz tega vidika je vizvedbi projektna naloga: Optimizacija voda vPE Metalurgija, ki bo končana v letošnjem letu.

Za potrebe procesa bistrenja v surovo vodododajamo apneno mleko (za nastavitevoptimalne pH vrednosti), aluminijev sulfat (zakoagulacijo) in flokulant ( za nastajanje flokul,pospeševanje usedanja in s tem povečanjebistrosti vode). Vsi dodatki se dovažajo scisternami, dodajanje je avtomatizirano.

Pretakanje aluminijevega sulfata na novempretakališču

V prvi mešalnik se poleg surove vode dodajaše koagulant in apneno mleko. V drugemmešalniku se tako pripravljeni vodi dodaja šeflokulant. Iz drugega mešalnika se voda prostopreliva v bistrilnika.

V bistrilnikih potekajo procesi: flokulacije,ločevanje motne in bistre vode, sedimentacijamulja in ločevanja mulja. Bistra voda se prelivav rezervoarje; od tu pa v nadaljne procese.

Sistem bistrenja surove vode

Odvečna gošča iz bisrilnikov se črpa v filtrskostiskalnico, kjer se flitrira. Stisnjen mulj(najmanj 50% suhe snovi) se odlaga vkontejner in vozi na odlagališče nenevarnihodpadkov.

Bistrena voda se iz črpališča vodi večinomana filtracijo. Štirje večslojni filtri (vsak ima poštiri sloje peska in hidroantracita) popolnoma

POSODOBITEV

12 Cinkarnar 1/301

MRP Cinkarna: Mesečni pregled odjemazemeljskega plina od 1. 1. 2002 do 3. 12.2004.

V skladu s spremembami Energetskega zakonaje potrebno z julijem 2005 Geoplinu dnevnonapovedovati odjem zemeljskega plina.Geoplin bo stimuliral točnost napovedidnevnega odjema kupca v območju tolerancenapovedi 3 %. Prevelika odstopanja pa sevedadodatno zaračunal. Pričakujemo, da nam boaplikacija Gema v veliko pomoč pri doseganjuustreznih prihrankov.

Sicer pa je v je rabo energije potrebno vpetivse pore energetskega menedžmenta, kar serazume kot uspešno medsebojno sodelovanjepri vodenju in motiviranju zaposlenih zavarčevanje z energijo. Potrebe skupnegapristopa so zasnovane trodimenzionalno:informacijskem menedžmentu (spremljanjepodatkov, merjenje, analize in odločanje),investicijami v tehnologijo (tako na področjuenergetike, kot na področju proizvodnihtehnologij) in udeležbo ljudi (ki vdihnejoživl jenje ostalim dvem dimenzijam).

Vse aktivnosti so naravnane kot ciljnospremljanje rabe energije (M&T-Monitoring inTargeting). Rezultati so vidni kot: večji prihrankienergije, boljša koordinacija menedžmenta,manjši proizvodni stroški, boljše preventivnovzdr ževanje, boljša kvalitete izdelkov,pospešeno odpravljanje energetskih izgub.Evidentirani prihranki energije se gibljejo med5 in 15 %, v nekaterih primerih tudi več kot25%. To mora biti stalna naloga nas vseh.

Branko STARIČ

avtomatsko odstranjujejo nečistoče iz bistrenevode. Avtomatsko je tudi protitočno izpiranjefiltrov z vodo. Vsa izpiralna voda se vodi nazajv bistrilnike, kar pomeni bistveno izboljšavoglede ne dosedanje stanje, ko smo to vodoizgubili.

Rezervoarji in črpališče filtrirane vode

Filtrirani vodi se karbonatna trdota izloči vprocesu dakarbonatizacije.

Sistem za regeneracijo demi in deka kolon

Šibko kisli ionski izmenjevalniki se regenerirajoz raztopino žveplene kisline. 33%H2SO4 alitakoimenovano akumulatorsko kislinodobivamo po novem dvoplaščnem cevovodu(prvem v Cinkarni!) iz obrata »S« kisline in joskladiščimo v dnevnih rezer voarj ih.

Skladiščni rezervoarji za 50%NaOHin 33%H2SO4

Po šibko kislem izmenjevalniku sledi desorpcija(odplinjevanje) CO2 na odplinjevalnikih.

Odplinjevalnki CO2 po procesudekarbonatizacije

Rezervoarji in pretakišče dekarbonatiziranevode

Dekarbonarizirana voda se črpa na hladilnestolpe in v nadaljni postopek demineralizacije.Pri demineralizaciji imamo opravka s sledečiminapravami: kationski izmenjevalniki (močnokisli), anionski izmenjevalniki (močno bazični),regeneracijskimi enotami, naprava za pranjesmole, nevtralizaciskem bazenom in rezervoarjiza skladiščenje kemikalij (50%NaOH in33%H2SO4).

Sistem demineralizaacije

Prvo polnjenje demi kolon z ionsko maso

Proces demineralizacije predstavlja zadnjofazo nove priprave vode. Od tu se demi vodasamo še črpa h končnim uporabnikom(proizvodnja TiO2, parni kotli).

Pretakališča demi vode

Preizkušanje centralnega nadzornegasistema

Celotni proces se krmili iz CNS v komandnipostaji Energetike.

Tekst in foto:Branko STARIČ

NOVI PROJEKTI

Cinkarnar 1/301 13

OKOLJE

14 Cinkarnar 1/301

V čem je pravzaprav razlika?

V Uradnem listu EU, L114/2001 je biloobjavljeno: Regulation No. 61/2001 of theEuropean parlament and of the Council of 19.march 2001 allowing voluntary participationby organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS), kidoloča, na kakšen način lahko organizacijevzpostavijo sistem, na kakšen način ta sistemcer tif icirajo, kakšen logo smejo potemuporabljati in kdo so tisti, ki sistem preverjajo.Sam sistem se od ISO 14001 ne razlikujedosti. Vendar so razlike pomembne in bistvene.

Pri EMAS, mora biti onesnaževanje okolja samov predpisanih okvirih.Firma mora izdati izjavo in certificiranje jeobvezno. Firma pridobi pravico uporabe loga, s čimer dokazuje, da je njeno delovanje okoljuprimerno.

ISO 14001 pa daje napotke za postavitevsistema, onesnaževanje je načelno lahkoprekomerno, vendar morajo v tem primeru bitiv sistemu postavljeni elementi izboljšanjastanja, certificiranje je neobvezno. Na kratko:sistem ISO 14001 je bistveno manj obvezujoč, dosti bolj ohlapen. ISO 14001 je zatopriporočljiv, dokler firma še prekoračujedovoljene vrednosti, pravo težo pa ima EMAS.Pogosto je EMAS nadgradnja ISO 14001. Dosedaj je v Sloveniji edina firma z EMAScertifikatom, » Gorenje, d.d.«, ki pa je tudipomemben kupec praškastih lakov PE KemijaMozirje.

32. člen ZVO-1

(sistem okoljevarstvenegavodenja organizacij)

(1) Za spodbujanje primernejšega ravnanjaz okoljem in obveščanja javnosti o vplivihnjihovih dejavnosti na okolje ministrstvoo m o g o č a g o s p o d a r s k i m d r u ž b a m ,samostojnim podjetnikom posameznikom,zavodom in drugim organizacijam ali njihovimdelom ali povezavam (v nadaljnjem besedilu:organizacija) vključevanje v sistem EU zaokoljevarstveno vodenje organizacij (vnadaljnjem besedilu: sistem EMAS).

(2)Pogoji, ki jih mora izpolnjevatiorganizacija za vključitev v sistem EMAS, sodoločeni s predpisi EU, ki se nanašajo nasistem EMAS.

(3) Organizacija zaprosi ministrstvo zavključitev v sistem EMAS z vlogo, ki moravsebovati dokumente in dokazila o tem, daorganizacija izpolnjuje predpisane pogoje.

(4) Izpolnjevanje pogojev iz drugegaodstavka tega člena preverja EMAS preveritelj.

(5)Ministrstvo odobri organizaciji vključitevv sistem EMAS z odločbo o registraciji.

(6) Odločba iz prejšnjega odstavka jepodlaga za vključitev organizacije v evidencoorganizacij, vključenih v sistem EMAS (vnadaljnjem besedilu: evidenca EMAS).

(7) Organizacija, registrirana v sistemuEMAS, se lahko sklicuje na registracijo inuporablja znak EMAS v obliki, na način in podpogoji, ki so določeni s predpisi iz drugegaodstavka tega člena.

(8) Ministrstvo lahko na lastno pobudo,na pobudo EMAS preveritelja, pristojneinšpekcije ali organizacije same, in obupoštevanju mnenja strokovnega sveta iz 34.člena tega zakona, z odločbo začasno ali trajnoizključi iz evidence EMAS organizacijo, ki neizpolnjuje predpisanih pogojev.

(9) V predpisih iz 17., 18., 19. in 20. členatega zakona se za organizacije, vključene vsistem EMAS lahko določijo tudi olajšave inspodbude, ki se nanašajo zlasti na zmanjšanjepogostosti in obsega izvajanja monitoringa terporočanja.

(10) Uporaba znaka EMAS s straniorganizacije, ki ni registrirana v sistemu EMAS,in uporaba znaka, ki je znaku EMAS podobendo te mere, da bi lahko ustvaril zmedo na trguali zavedel potrošnike, je prepovedana.

Breda KOSI

Ravnanjez odpadkiVloga inšpekcijskega nadzora priučinkovitem ravnanju z odpadki vObmočni enoti Celje

Zakon o varstvu okolja ( ZVO-1) Ur. list41/2004 določa - pomen izrazov nanaslednji način:Odpadek je določena snov ali predmet, koga njegov povzročitelj, ali druga oseba, kiima snov ali predmet v posesti, zavrže,namerava ali mora zavreči.Ravnanje z odpadki je zbiranje,prevažanje, predelava in odstranjevanjeodpadkov, vključno z nadzorom tehravnanj in ukrepi po prenehanjudelovanja naprave za ravnanje z odpadki.

Ravnanje z odpadki

Osnovna pravila ravnanja z odpadki sozapisana v 20. členu ZVO-1, sicer pa jetrenutno v Sloveniji na področju odpadkov vveljavi 44 podzakonskih predpisov, ki urejajopodročje ravnanja z odpadki.

Določena je največja količina začasnoskladiščenih odpadkov, namenjenih vodstranjevanje, ki ne sme presegati količineodpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnostinas t anejo v obdobju 12 mesecev.MOP je preko Agencije RS za okolje zagotovilustrezne postopke, preko katerih se posameznizbiralci , prevozniki , predelovalci inodstranjevalci lahko registrirajo za takšnodejavnost in si pridobijo ustrezna dovoljenja.

Ključni problem vseh podzakonskih predpisov,ki urejajo področje ravnanja z odpadki je vtem, da v večini primerov ne predvidevajoprehodnega obdobja, v katerem bo kak predpisstopil v veljavo. Pravilnik prične običajno veljativ celoti naslednji ali petnajsti dan po objavi vuradnem listu. V množici predpisov, ki soobjavljeni v Uradnem listu RS je zato zeloverjetno, da zavezanci novih predpisov nepoznajo.K uveljavitvi vsakega predpisa sodi tudi nadzornad njegovim izvajanjem. Nadzor nad večinopredpisov na področju varstva okolja in tudiodpadkov izvajajo inšpektorji za okolje. Kerzakonodaja ne dopušča dodatnih vzpodbudza zbiranje in predelavo odpadkov, jeuveljavitev predpisov v praksi vezana na boljali manj uspešen nadzor pristojne inšpekcijein izrekanje ukrepov ob ugotovljenihnepravilnosti.

Za boljšo predstavo pomena EMAS,podajam prepis 32. člena ZVO-1.

Sistem okoljevarstvenegavodenja organizacij - EMASZakon o varstvu okolja, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.41/2004, je poenoten z zakonodajo EU; zato za okoljevarstveno vodenjeorganizacij v 32–34. členu določa EMAS, o ISO 14001 Zakon o varstvuokolja ne govori.

OKOLJE

Cinkarnar 1/301 15

Inšpekcijska orodja za delo

Splošno procesna zakonodaja je tista, ki polegmaterialne zakonodaje (ZVO-1) in na njegovipodlagi sprejetih podzakonskih predpisov, dajepravno podlago za izvajanje posameznih dejanjv okviru inšpekcijskega nadzora in izrekanjeukrepov. V to skupino spadajo:

Zakon o inšpekcijskem nadzoru,Zakon o splošnem upravnem postopku,Zakon o prekrških.

Inšpektorji inšpekcijskih postopkov ne izvajamopo naključju oziroma samo na osnovi prijav,temveč je osnova za delo inšpektorata letniplan dela IRSOP. V letni plan dela so vključenavsa tista področja nadzora, za katera jesmiselno, da se izvajajo v okviru organiziranihakcij na celotnem ozemlju republike Slovenije,poleg tega pa se izvaja nadzor tudi naposameznih področjih dela, na osnovi lastnihzaznav o nepravilnostih ali po sprejetihobvestilih o domnevnih nepravilnostih. V planudela so določene tudi prioritete, po katerih seizvaja inšpekcijski nadzor. Nadzor nad odpadkije uvrščen v prvo prioriteto.

Inšpekcijski postopek

Inšpekcijski postopek se običajno začne zinšpekcijskim pregledom. Inšpektor imapooblastilo, da lahko opravi inšpekcijskipregled (pri inšpekcijskem zavezancu) kjer koliin kadar koli (razen redkih izjem) brezpredhodne najave, ne glede na obstoj suma onepravilnostih.Med inšpekcijskim pregledom je zavezanecdolžan omogočiti inšpektorju ogled lokacije,naprav, objektov, skladišč itd. in mu na vpogledpredložiti zahtevano dokumentacijo in podatizahtevana pojasnila.V nasprotnem primeru inšpektor v skladu zdoločili ZIN naloži zavezancu plačilo globe,tako pravni osebi (300.000 SIT) alisamostojnemu podjetniku (200.000 SIT), kottudi odgovorni osebi (100.000 SIT).

Inšpektor opravi inšpekcijski pregled tako dapregleda razpoložljivo dokumentacijo oodpadkih, to je načrt gospodarjenja z odpadki,letno poročilo o odpadkih in preveri ali strankaizvaja določbe Pravilnika o ravnanju z odpadkiin določbe ostalih specialnih pravilnikov oodpadkih. V nadaljevanju pa, predvsem obsumu, da se z odpadki ne ravna skladno spredpisi, sam oceni količine in vrste odpadkov,ki naj bi nastajali in zahteva predložitevevidenčnih listov ali drugih listin o ravnanju znjimi.Če inšpektor pri pregledu ugotovi nepravilnosti,najprej zbere dokaze o le teh. To so v večini vzapisniku zapisane ugotovitve o ogledu, izjavahprisotnih in pregledu dokumentacije, kopijedokumentacije in posnete fotografije. Inšpektorže na kraju samem odredi odpravo manjšihnepravilnosti z opozorilom oziroma izreče ustnoodločbo ob ugotovljenem ogrožanju življenjain zdravja ljudi.Če inšpektor pri pregledu ugotovi nepravilnosti,za nadzor katerih nima pooblastila, o svojihugotovitvah obvesti pristojnega inšpektorja.

Odprava ugotovljenih nepravilnosti

Zakon o inšpekcijskem nadzoru nalaga

inšpektorju, da ko ugotovi pri izvajanju nadzoranepravilnosti, odredi odpravo le-teh. Večinomase odpravo nepravilnosti odredi z odločbo. Taje običajno pisna in se vroči zavezancu po pošti,v nekaterih posebnih primerih pa je lahkoizrečena tudi ustno in zapisana v zapisnik.Glede pravnih posledic je ustna odločbaenakovredna pisni. Tudi če zavezanec odločbene sprejme, se le ta po preteku 15 dni oddneva, ko je prejel obvestilo o dospeli pošiljki,šteje za vročeno. Tak način vročanja v skladuz Zakonom o splošnem upravnem postopkuvelja za vse dokumente inšpektorjev, v katerihje določen rok od 1. 1. 2005Če inšpektor oceni, da gre za manjšenepravilnosti, za odpravo katerih ni potrebnoizdati odločbe, odpravo nepravilnosti odredi spisnim opozorilom v zapisniku.Če inšpekcijski zavezanec ne ravna poizrečenem opozorilu, inšpektor takoj naložiplačilo globe pravni osebi (300.000 SIT), alisamostojnemu podjetniku (200.000 SIT), kottudi odgovorni osebi (100.000 SIT).

Če zavezanec ne ravna na način in v roku, kotje bilo odrejeno z odločbo, mu inšpektor naložiplačilo globe, pravni osebi ali samostojnemupodjetniku (1.000.000 SIT), kot tudi odgovorniosebi (450.000 SIT).S plačilom globe se seveda postopek še nezaključi. Inšpektor bo izvršitev naloge prizavezancu v nadaljnjem postopku dosegel sprisilno izvršbo, ki lahko glede na posebnostiprimera poteka na dva načina:• s prisiljevanjem zavezanca z zaporednimidenarnimi kaznimi tako dolgo, da izvršiobveznost ali• z izvršitvijo ukrepa preko nekoga drugega(pooblaščenega izvajalca) na stroškezavezanca (npr.odvoz neustrezno odloženihodpadkov v predelavo ali odstranitev).

Če inšpektor ugotovi, da so na določeni lokaciji– parceli odloženi odpadki, ki niso komunalniodpadki in ne more ugotoviti, kdo jepovzročitelj, oziroma od kod izvirajo, se zazavezanca v inšpekcijskem postopku štejelastnik zemljišča in bo postopek uveden zopernjega. Če so neustrezno odloženi komunalniodpadki, je zavezanec v inšpekcijskempostopku občina, ki mora odpadke odstranitipreko izvajalca lokalne javne službe za ravnanjes komunalnimi odpadki.

Postopki inšpektorja v zvezi s prekrški

Večina nepravilnosti, ki se ugotovijo priinšpekcijskem pregledu, predstavlja tudiprekršek. Zakon o varstvu okolja v zvezi zodpadki določa, da je prekršek vsako ravnanjev nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja oodpadkih. Od začetka leta 2005 odločajo vpostopkih o prekrških po hitrem postopku naprvi stopnji inšpektorji sami za razliko odprejšnjega sistema, ko je inšpektor samo podalpredlog za kaznovanje sodniku za prekrške.Pričakuje se, da bo novi sistem bistvenoizboljšal učinkovitost izrekanja sankcij zaprekrške predvsem s tem, da bo izrek sankcijesledil čim hitreje za tem, ko bo kršitevugotovljena.

Ko inšpektor ugotovi, da je bila kršena kateraod določb pravilnika, se odloči mednaslednjimi možnostmi:

1. če gre za kršitev neznatnega pomena izrečekršitelju samo ustno opozorilo (npr. obp o m a n j k l j i ve m vo d e n j u e v i d e n c e ) ;2. če gre za znatno kršitev in je inšpektor zaznalkršitev osebno, napiše inšpektor na krajusamem plačilni nalog (ali ga napiše kasneje vpisarni in vroči po pošti) in izreče globo pravniosebi al i samostojnemu podjetniku(1.000.000 ali 1.500.000 SIT), kot tudiodgovorni osebi (450.000 SIT).

Kršitelj ob plačilu v roku 8 dni plačasamo polovico kazni.

3. v vseh ostalih primerih ugotovljenih kršitevbo inšpektor odločil o prekršku z odločbo, skatero lahko izreče opomin (če je bila kršitevlažja in je storilec posledice sam odpravil) alinaloži plačilo globe pravni osebi alisamostojnemu podjetniku (1.000.000 SIT),kot tudi odgovorni osebi (450.000 SIT). Vtakem postopku inšpektor lahko tudi odloči oodvzemu s prekrškom pridobljene premo-ženjske koristi.4. inšpektor ima tudi možnost začasno zasečipredmete (npr. stroje), s katerimi se kršitevizvaja. V takem primeru pripravi obdolžilnipredlog in ga skupaj z dokazi pošlje v reševanjeokrajnemu sodišču.

Inšpektorji za okolje poleg povzročiteljevodpadkov nadziramo tudi vse ostaleudeležence, ki sodelujejo v postopkih ravnanjaz odpadki. To so prevozniki, zbiralci,predelovalci in odstranjevalci odpadkov. Vsibrez izjeme morajo biti vpisani v seznameravnalcev z odpadki pri MOP – ARSO, za vsakopredelavo odpadkov pa si je potrebno pridobititudi okoljevarstveno dovoljenje.

Ob obratovanju brez okolje-varstvenegadovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenjainšpektor za okolje ugotovi nepravilnosti inpoda obdolžilni predlog pri okrajnem sodišču.

Inšpektorji za okolje pri svojem delupričakujemo aktivno sodelovanje vseh ostalihudeležencev vključenih v proces nadzora nadravnanjem z odpadki, predvsem državnihorganov in organov lokalnih skupnosti. Izkušnjekažejo, da samo takšen pristop zagotavljadoseganje temeljnih načel, ki si jih je zastavilanaša država v strateških usmeritvah za ravnanjez odpadki, to so:• reševanje problematike odpadkov pri

izvoru;• preventivno ukrepanje;• ločeno zajemanje snovnih tokov odpadkov;• vračanje snovi naravi;• vzpostavljanje racionalne mreže objektov

in naprav za ravnanje z odpadki;• racionalno gospodarjenje s prostorom in

varovanje naravne in kulturne dediščine;• inertiziranje odloženih odpadkov ter

saniranje neurejenih odlagališč.

Ta načela pomenijo prenos temeljnih strateškihnačel Evropske unije v slovenski prostor indejansko uporabo temeljnih načel iz Zakonao varstvu okolja za področje ravnanja zodpadki.

Inšpektorat RS za okolje in prostor– Območna enota CeljeAleksander Bukanovsky univ. dipl. biol.

KAKOVOST

16 Cinkarnar 1/301

VzdrževanjecertifikataPravkar smo si oddahnili odkontrolne presoje zunanjihpresojevalcev. Vidi se, da se odnospresojevalcev firme BVQI spreminja.Nekaj tega je prinesla nova različicastandarda ISO 9001/2000, le-tatemelji na procesnem pristopu.

Procesni pristop je poenostavljeno nekaj, karje v našem podjetju že zakoreninjen načinrazmišljanja. Če rečemo, da je npr. proces nekaposlovna enota, »lastnik« procesa je direktorPE. Viri, ki vstopajo v proces so: surovine,energija, kadri... Lastnik procesa – direktor jeodgovoren za rezultate procesa: količinoizdelkov, kakovost izdelkov, čim manjodpadkov, čim nižje stroške proizvodnje. Vsete vhode in izhode procesa je potrebno meriti,zato se moramo odločiti za kazalnikeuspešnosti – po možnosti so to numeričnamerila. Ker je direktor zadolžen za nenehneizboljšave, si bo vsako leto postavil nekolikovišje letne cilje (plan) v smislu izboljšanjakazalnikov.

Letos nas čaka razširitev certifikata na PEKemija Celje. Speljati moramo revizijoposlovnika kakovosti. To bo tudi priložnost, dav vseh že certificiranih enotah ponovnorazmislimo o primernosti kazalnikovuspešnosti.

Glede na pravila BVQI in pogodbe se letosizteče veljavnost certifikata. Zato smo dolžniizvesti recertifikacijo, da bi bil certifikat spetveljaven 3 leta. Ob tej recertifikaciji bomocertifikat razširili še na PE Kemija Celje.

Podoben sistem certifikacije, recertifikacije innadzora velja tudi na področju drugihsistemskih standardov SIST EN ISO/IEC 17025in ISO 14001. Tak stalni nadzor onemogočaodmiranje sistemov, kar je dobro za nas, dane opuščamo doseženega. Dobro pa je tudiza certifikacijske hiše, saj imajo zagotovljenodelo. Če sta obe stranki zadovoljni, je gotovo,da bo ta odnos trajal.

Mija MARIN

Novostiv zakonodajiVlada RS je na seji, dne 2. junija,sprejela dopolnjen in spremenjenpredlog Resolucije o nacionalnemprogramu varstva okolja, ki ga jepripravilo Ministrstvo za okolje inprostor, vlada pa ga je v prejšnjemmandatu sprejela 7. oktobra lani.

Pomen nacionalnega programaNacionalni program varstva okolja (NPVO) jeosnovni strateški dokument na področjuvarstva okolja, katerega cilj je splošnoizboljšanje okolja in kakovosti življenja tervarstvo naravnih virov. Zato program določacilje na posameznih področjih za določenačasovna obdobja in prednostne naloge terukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljenna podlagi zakona o varstvu okolja in je skladenz okoljskim programom Evropske skupnosti, kiobravnava ključne okoljske cilje in prednostnenaloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti.NPVO tako pomeni izpolnjevanje obveznostiprenosa pravnega reda EU v slovenski pravnired, po drugi strani pa operacionalizacijo ciljevin ukrepov, določenih v skupnih dokumentihEvropske skupnosti.

Bistveni poudarki dopolnjenegapredloga programaCeloten dokument je ažuriran tako gledepodatkov kot tudi rokov, poleg tega pa je prišlotudi do nekaterih pomembnih dopolnitevresolucije. Tako je v strateške usmeritvevključeno varstvo okolja pri načrtovanjuprostorskega razvoja, dodatno pa jenapovedana priprava operativnega programaza spodbujanje uporabe okoljskih tehnologijv letu 2006. Med prednostnimi nalogami vokviru sanacij degradiranega okolja jeizpostavljena sanacija Mežiške doline zaradionesnaženja s svincem, s pripravo posebnegaprograma že v letošnjem letu in začetkomizvedbe sanacije v letu 2006.

Tudi v okviru programov ukrepov so bile dodanenekatere pomembne naloge, kot npr.: analizaranljivosti na podnebne spremembe inprilagajanje nanje (2005), priprava navodilobčinam za pripravo programov varstva okoljas kazalci (2006) in postavitev pilotnegaprojekta v mestni občini.

Poglavje, ki opredeljuje pomembne akterjevarstva okolja, je bilo dopolnjeno gledesofinanciranja države ob izgradnji komunalneinfrastrukture obveznih lokalnih javnih služb inpriprave letnih državnih načrtov, dodane pa sobile tudi vloga in naloge Obrtne zborniceSlovenije na področju varstva okolja.

V okviru mednarodnih aktivnosti so vključeneaktivnosti Slovenije v okviru Konvencije ZN odezertifikaciji (oz. degradaciji tal) in Alpskekonvencije ter njenih protokolov.

Predlog nacionalnega programaje nastajal skupaj s sodelovanjemjavnostiPriprava NPVO je potekala na način, ki je že vzgodnji fazi njegovega nastajanja zagotavljalasodelovanje ključnih javnosti. Ministrstvo jena podlagi zakona o varstvu okolja, drugegastebra Aarhuske konvencije (sodelovanjejavnosti pri okoljskem odločanju), 6. akcijskegaokoljskega programa Evropske skupnosti inStrategije sodelovanja Vlade RS z nevladnimiorganizacijami želelo na primeru programavključevanja zainteresiranih javnosti v pripravoNPVO vzpostaviti model dobre praksesodelovanja javnosti pri pripravi strateškihdokumentov ministrstva.

Z aktivnim vključevanjem različnih ciljnihjavnosti v proces priprave tega strateškegadokumenta na različnih nivojih je bilazagotovljena večja transparentnost postopka,boljša informiranosti o politiki varstva okolja vEU in vsebinah predloga NPVO. Pridobljeni sobili dodatni argumenti, stališča in informacijeudeležencev v procesu. Vse to je po mnenjuministrstva prispevalo h kakovostnejšemudokumentu ter zagotavljanju večje podpore zaizvajanje NPVO v praksi. Dopolnjen predlogresolucije je bil ponovno predmet enomesečnejavne obravnave v aprilu in medresorskegausklajevanja maja letos.

Cilji in ukrepi nacionalnega programaSicer pa se dopolnjen program glede svojihciljev in ukrepov ne razlikuje od prejšnjegapredloga. Zajema obdobje štirih let odnjegovega sprejema (predvidoma do koncaleta 2005) do vključno leta 2008 zusmeritvami za naprej, saj so na nekaterihpodročjih cilji in ukrepi postavljeni boljdolgoročno. Ustrezne vzpodbude na različnihpodročjih politike so sestavljene iz vrsteukrepov, vključno z doslednim izvajanjemzakonodaje, strateškimi usmeritvami ininstrumenti. Cilji in ukrepi so opredeljeni v štirihpodročjih, in sicer:- podnebne spremembe,- narava in biotska raznovrstnost,- kakovost življenja ter- odpadki in industrijsko onesnaževanje.

NPVO določa tudi glavne akterje na področjuvarstva okolja, in sicer državno in lokalnoupravo, izvajalce državnih in občinskihgospodarskih javnih služb varstva okolja,nevladne organizacije ter gospodarstvo,njihovo vlogo in glavne usmeritve. Usmeritvein prednostne naloge so opredeljene tudi napodročju mednarodnih aktivnosti. Cilj jevključevanje zahtev varstva okolja tudi vzunanjo politiko in razvojno sodelovanje,učinkovito izpolnjevanje in uveljavljanjemednarodnih pogodb, ki so povezane zokoljem ter pospešeno čezmejno sodelovanjes sosednjimi državami in regijami. Ukrepi napodročju komuniciranja z javnostjo inizobraževanja na področju varstva okolja soključni podporni ukrepi za uspešno izvajanjeprograma, ki lahko pripomorejo k spreminjanjudružbenih navad, sistema vrednot innetr ajnos tnega ž iv l jenjskega s loga.

Program opredeljuje ekonomske instrumentein okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev,poleg tega pa določa nadaljnje usmeritve vsistemu financiranja varstva okolja. Zaspremljanje izvajanja in vrednotenja programa

so navedene naloge in roki za njihovo izvedboter vrsta kazalcev za mednarodno primerljivostdoseganja ciljev in stanja okolja.

Nov nacionalni program je objavljen naspletni strani ministrstva nanaslovu http://www.npvo.si

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2. 6.2005, izvleček: Umanotera

Predelava vozilaŠe pred nekaj meseci je vozilo IVECOCE 31-48E prevažalo žveplovo kislino.Ker so se potrebe po prevozu kislinenekoliko zmanjšale, vozilo pa tehničnoni več odgovarjalo strogim predpisomADR, smo se odločili za predelavovozila.

Avtocisterno IVECO je od leta 1994 srečno inuspešno prevažal voznik transporta BrankoVidaček. Vozilo ima prevoženih kar 650.000kilometrov in je eno izmed starejših vozil vCinkarni.

Prepričani smo, da bo vozilo brez kakšnitehničnih težav uspešno služilo namenuinternega prevoza pigmenta titanovegadioksida v Cinkarni. Za kaj več pa bi moralipridobiti ustrezno homuligacijo.

Za uspešno vizualno in tehnično predelavo semoramo zahvaliti Branku Kozovinc, vodjuizdelave opreme v PE Vzdr ževanje inenergetika, Zdravku Luzar v OE vzdrževanjetransportnih sredstev in konstruktorju AndrejuŠelih, vsem gre zahvala za prizadevnost ininovativnost ter seveda tudi tistim, ki soposredno sodelovali pri sami izvedbi predelave.

Na fotografiji je vozilo IVECO, ko je prevažalokislino ter danes kot predelano vozilo za prevozTitanovega dioksida. Vozniku, ki bo opravljal zvozilom želimo čim več prevoženega titana,srečno vožnjo in še enkrat toliko prevoženihkilometrov.

Mirko POLUTNIK

Dobaviteljse predstaviTudi letos smo se na dvodnevnemsejmu skupine Top Dom predstavili koteden izmed domačih dobaviteljev.

Med 81-imi razstavnimi prostori smopredstavili paleto proizvodov našegagradbenega programa in antikorozijske zaščite.

Z obiskom razstavnega prostora smo bili zelozadovoljni. Kljub konkurenčni ponudbi jezanimanje za naše proizvode zelo veliko. Medobiskovalci pa ni manjkalo naših zvestihodjemalcev in tistih morebitno novih, ki smojih z našo ponudbo uspeli prepričati oziromanam je uspelo zadovoljiti njihove potrebe inkriterije.

Namen samega sejma je bil stalnim kupcem,ki se oskrbujejo z materialom iz mreže 42-ihprodajnih mest skupine Top Dom po Sloveniji,predstaviti dobavitelja, možnost posedovanjadodatnih informacij o posameznem proizvoduin ponudbi, druženje in zabava za katero pa soob dobri gostinski ponudbi poskrbeli članiskupine Juhu banda in Atomik harmonik vsedo poznih jutranjih ur.

Na fotografiji Andrej Cafutana razstavnem prostoru

Andrej CAFUTA in Klemen GODICELJ

Izbrisan spominna TOBDolgo časa je kljubovala vremenskimvplivom in starosti mogočna stavba, vkateri se je nekoč izdelovalo organskabarvila. Življenje v njej beležimo od1948. do 1994. leta, skupaj 46 let.

Tovarno organskih barvil (TOB), je 30. 4. 1948ustanovila vlada LR Slovenije in je spadalapod Glavno direkcijo kemične industrije LRSlovenije. Predmet njenega poslovanja je bil:izdelovanje organskih barvil in organskihpolproizvodov na industrijski način. Tovarniškezgradbe in naprave so zgradili v letu 1949, insicer na nekdanjem Westnovem nogometnemigrišču v Čretu.

V januarju leta 1961 je bilo podjetje pripojenok Cinkarni Celje. Isto leto aprila pa so k Cinkarnipripojili še Kemično industrijo, Mozirje (KIM).Po pripojitvi sta obe podjetji postali njeniobratni enoti. Cinkarna, ki je prej predstavljalametalurško industrijsko podjetje, je popriključitvi teh podjetij dobila značajmetalurško-kemičnega podjetja. Njenaproizvodnja je odtlej obsegala naslednjeskupine proizvodov: metalurgijo cinka,proizvodnjo žveplene kisline, pigmenti, umetnagnojila, soli, organske barve, zemeljske barve.

Ob pripojitvi leta 1961 je Tovarna organskihbarvil zaposlovala približno 170 oseb inustvarjala približno eno milijardo celotnegadohodka. Podjetje je izdelovalo organskabarvila, organske polproizvode ter stranskeproizvode na industrijski način.

Kronologija TOB-a:1948 – začetek delovanja tovarne organskih barvil,1949 – ustanovitev sinteze organskih baril v

industrijskem obsegu,1953 – izdelovanje direktnih, kislih, kromnih, bazičnih

AZO barvil,1961 – pripojitev tovarne k Cinkarni Celje,1994 – prenehanje proizvodnje obrata organskih barvil,2005 – rušenje stavbe.

Cinkarnar 1/301 17

ZANIMIVOSTI

NaodmaknjenemrudarskemotokuStrateška surovina ilmenit, iz katerepridobivamo naš najpomembnejši proizvodpigment titanov dioksid prihaja iz Kanade intudi iz daljne Australije. Australska celina imabogato rudno bogastvo ter številne rudnike inrudarska mesteca, kjer ljudje živijo in delajoob in za odpremo rude v svet. Vsi so si medsabo precej podobni. Povsod gre za površinskiin obalni kop rude in odpremo na ladje.Obiskala sem enega od avstralskih rudnikovna odmaknjenem otoku Groote Eylandt.

Otok Groote Eylandt leži v velikem zalivu naseveru Australije vzhodno od Darwina v velikostipolovice Slovenije. Leži blizu ekvatorja, torej vvročem, soparnem podnebnem pasu, kjertemperature skozi vse leto uravnavajo ritemživljenja. Tu je tista prava zatohla, lepljiva,puhteča mokrota. Do otoka, ki ga obkrožaTihomorsko morje, je moč priti le z letalom alipo slabi makadamski, gozdni cesti, ki jo vdeževnem obdobju odnašajo narasle tropskereke in hudourniki, potem pa z ladjo, saj je otokod celine oddaljen 40 kilometrov. Mi smo setja pripeljali z majhnim letalom za 30 oseb, vkaterem smo bili natlačeni z domačini, sajmorajo turisti imeti za obisk otoka posebnodovoljenje Aboridžinske skupnosti. Otok jenamreč v lasti Aboridžinov, staroselcev, ki sobili tu že pred dobrimi 130 leti, ko so ga začeliobiskovati beli naseljenci. Tjakaj smo lahkoprišli na priporočilo dveh Slovencev Janeza inLidije, ki sta si na tem otoku ustvarila družinoin sta tam že dobrih 30 let.

Ves otok ima v najemu ameriška firma Gemco-Mn, ki se ukvarja z rudarstvom. Aboridžinskiskupnosti za najem odštejejo 5 odstotkov letnihprihodkov. V Aleanguli, edinem mestu naotoku, živi okrog 2.500 ljudi, od tega jih je 500zaposlenih v rudniku, ostali pa skrbijo zamestno infrastrukturo. Lidija je bila sprvazaposlena v tovarniškem laboratoriju, potempa ko je opravila šolanje s področja farmacije,dela v lekarni. Janez vozi cestni vlak, to je 50in več tonska gmota na 74 kolesih profila cca.dva metra, pravi cestni bojevnik, ki povzročasunek vrtinčastega vetra in lahko premaknečloveka, ki ob cesti opazuje njegov mimohod.Janezov delovni čas je po 12 ur na dan v trehizmenah (po sistemu 6 dni skupaj, 5 dni prost,najbolje so plačane nočne vožnje). 18 krat nadan prevozi 20 kilometrov od rudniškeseparacije do luke. Zaslužek je tedenski in deloje zelo dobro plačano. Nič kar imata tam, ninjuno, saj morata po upokojitvi otok zapustitiin prepustiti drugim, ki bodo njuno delonadaljevali. Zato sta si ustvarila dom v južnoležečem mestu Brisbane, kamor sta se žepreselila njuna odrasla otroka.

SODELAVCI

18 Cinkarnar 1/301

Spoznaj meDanašnja gostja naše nove rubrikeSpoznaj me je Marija Škorjanec,iz laboratorija Službe kakovosti.V prejšnji številki Cinkarnarja joje predlagal njen sodelavec RikoMlekuž, ki je odgovarjal na 14enakih vprašanj. Poglejmo kako sepredstavi Marija.

Kje živite?Živim v Šmarju pri Jelšah, kjer sem se tudi rodilain preživela otroštvo. Nekaj let sem nato živelav Rogaški Slatini, a življenje se je obrnilo tako,da sem se pred osmimi leti spet vrnila v svojdomači kraj.

Kaj ste si želeli postati, ko ste biliotrok?Vedno sem si želela postati učiteljica glasbe,saj še vedno rada prepevam, ker se nisem učilanobenega inštrumenta, so se sanje razblinile.Nato sem razmišljala v smeri zobotehnika, tašola je bila v Mariboru, in ostati bi morala vinternatu, ker pa sem bila navezana na dom,tudi iz tega ni bilo nič. Zato sem se na vrat nanos odločila šolati za kemijskega tehnika, zdajsem tu, kjer sem.

Kaj najraje počnete v prostem času?Prostega časa imam zelo malo, saj jevsakodnevnih obveznosti preveč. Res pa je, daizkoristim vsak prosti čas, ki mi je podarjen, ssprehodom, poslušanjem glasbe in z branjemkakšne dobre knjige, trenutno sem prebralaAlkimista.

Katera je najboljša stvar, ki ste jonaredili v življenju?Ne vem, če je katera stvar najboljša. Za kar sečlovek odloči, da naredi v življenju, naj bi bilonajboljše. Če je to dobro ali slabo, se pokažekasneje. Moje odločitve so bile zaenkratpozitivne in tudi v bodoče upam, da bo tako.

Kaj bi pri sebi spremenili?Če je človek s seboj zadovoljen, je srečen vživljenju, torej ne bi nič spremenila.

Kateri je vaš najljubši kotiček?Tisti, kjer se dobro počutim. Najrajši se vračamk mami, na domači dom, na klepet, na čvek,zelo rada pa sem tudi kje ob morju.

Najljubše opravilo?Zelo rada se udobno namestim na…, zadnjeleto uživam na skupinski telovadbi in kopanju.

Če bi vam podarili 100 milijonovtolarjev, kaj bi z njimi naredili?Hišo, saj je to moja skrita želja, privoščila pabi si tudi boljši dopust, takšnega, brez denarnihomejitev.

Kaj najbolje skuhate?Kar skuham, je dobro, tako pravita tudi mojaotroka. Moja specialiteta so tor telini zgorgonzolo v smetanovi omaki. Zelo radapečem peciva.

Kje bi najraje preživeli naslednjepočitnice?Povsod je lepo, če si tako narediš. Rada bibolje spoznala Slovenijo in nekdanjejugoslovanske republike.

Katero znano osebo bi povabili nakosilo?Petra Graša, ki je moj najljubši pevec inosebnost sploh.

Cilj, ki si ga želite uresničiti?Hiša nekje ob gozdu, in da otroci pridejo dosvojega kruha.

Katerega pregovora se držite?Vzemi vse v življenju, kar ti je ponujeno.

Kdo naj bo naslednji v Spoznaj me?Rada bi, da bi spoznali Srečka Gornika, našegavzdrževalca, ki vedno s takojšnjo oskrbo innasveti poskrbi, da nam odpravi težave.

Foto: Mira GORENŠEK

ZANIMIVE POTI

Marija Škorjanec

Na tem peklensko vročem in odmaknjenemkraju pridobivajo velike količine manganita,rudo za plemenitenje železa. Večino ozemljaprekriva tropska različica najbolj značilnega innajbolj nenavadnega avstralskega drevesa –evkalipta. Skupaj s podrastjo ta drevesaodstranijo in sežgejo, odkopljejo povrhnjico inzminirajo rudni sloj. Nato odvažajo rudo naseparacijo, kjer jo drobijo, čistijo in ločujejo.Sledi odvoz s cestnim vlakom po ravni cesti,zgrajeni izključno za potrebe tega rudarskegaobmočja, do obmorskega pristanišča, kjer rudopo tekočem traku nalagajo na ladje. Odpadnorudo iz separacije transportirajo v bližnjaumetna jezera, kamor zaide tudi kakšen pravikrokodil. Ta jezera nato izsušujejo, odpadnorudo pa prodajo po veliko nižji ceni. Ko ozemljuodvzamejo rudo, odkope zakrijejo s povrhnjico,ki so jo na začetku prihranili in pogozdijo vprvotno stanje. Za pogozdovanje ima firmaoddelek vrtnarstvo, ki se ukvarja z gojenjem inzasaditvijo rastlinja na tem območju.Znano je, da v Avstralijo strogo prepovedanopripeljati hrano, to je sadje ali zelenjavo. Naletališčih cariniki hodijo med ljudmi zusposobljenimi psi, ki ovohajo ročno prtljagoin žepe potnikov.

Ob ogledu rudnika nam je bilo ne le vroče, vvlažnem zraku je lebdel prah, ki se je zažiral vpore. Potem, ko smo se z letalom vračali vDarwin, smo iz letala videli še dva rudnikaboksita.

Tekst in foto: Mira GORENŠEK

MI MED SEBOJ

Cinkarnar 1/301 19

Frecetovi zlati rogoviGlasba je tako ali drugače stalno prisotna v našem življenju. Spremlja naspri delu, poslušanje glasbe nas sprošča in pomirja, ob njej radi zaplešemoali zapojemo. Lahko se pa tudi aktivno ukvarjamo z glasbo kot naš sodelavecFerdinand Frece, ki že dvajset let pridno piha v lovski rog.

Rudniška mehanizacija ima za našerazmere neobičajne dimenzije

Frecetovi trije med rogisti, Ferdo (tretji), Luka (peti) in Ferdinand st. (sedmi z leve proti desni)

Ferdo je prišel v Cinkarno leta 1979, do leta1990 je bil izmenovodja v Modrem bakru, podelovni nesreči je bil premeščen na drugodelovno mesto v skladišče PE Kemija. Opravljaadministrativna dela pri izdaji naših zemljic inškropiv ter ostalega Agro in Gradbenegaprograma ter pravi, da je kljub večinomasedečemu delu zelo razgibano. PrihodnostCinkarne vidi zelo pozitivno, saj proizvodnja inprodaja zelo dobro potekata in zaposleni vidijoperspektivo, pa tudi sam Ferdo je zelozadovoljen s svojim delom.

Ferdu je igranje na lovski rog sprostitev in hkratiobveznost. Redna udeležba na vajah, igranjena raznih lovskih prireditvah, lovskih mašah,pogrebih ter drugih prireditvah pri nasvečinoma v Lovskih družinah znotraj Kozjanskosavinjske zveze in tudi preko meja soobveznosti, ki ga tudi sproščajo. Do zdaj sozabeležili okrog 600 nastopov. Ferdo pravi, daso zlasti lovske maše zelo zanimive, tako zaoči kot ušesa, saj se namesto glasov cerkvenihpevcev slišijo zvoki lovskih rogov in takšnamaša je res vredna udeležbe.

Za igranje na lovski rog ga je navdušil oče innajprej sta skupaj igrala v Društvu lovskihrogistov in pevcev Celje, po razpadu lovskihpevcev so nadaljevali z igranjem kot sekcijaLovske zveze Celje. Pred sedmimi leti se jim jepridružil še Ferdov sin Luka in v letu 2004 soustanovili društvo Lovski klub lovski rogisti,katerega ustanovitelj, predsednik in gonilnasila je Ferdov oče.

Seveda me je zanimalo, kako izgledajo vaje innastopi treh generacij očetov in sinov, kar jenekaj posebnega v slovenskem glasbenemprostoru. Z nasmehom je Ferdo povedal, da jeoče pač gonilna sila delovanja društva, zveseljem ga poslušajo in se zelo dobrorazumejo med sabo. Skupne vaje imajo sicerenkrat tedensko, pred nastopi tudi večkrat,doma pa redno vadijo skupaj, druži jih veselje

in povezanost družine, pa tudi kondicijoohranjajo na ta način, saj je za izvedbo vaj innastopov potrebno imeti »dobra pljuča«.

Skladbe so najprej izvajali v B izvedbi, karpomeni v 6-7 tonih in se sliši kot trobenta, zdajpa že 13 let skladbe izvajajo v ES izvedbi z»enim ventilom«, kar pa se sliši popolnomadrugače z dosti več toni in z možnostjo izvajanjazahtevnejših melodij. Ferdo je s ponosompovedal, da v Sloveniji poleg Štajerskih rogistovsamo oni še igrajo vES izvedbi od skupno 21skupin lovskih rogistov.

Izvajajo posebej skomponirane lovskemelodije, pretežno lovske koračnice za različnepriložnosti. Vse skladbe so pretežno iz Nemčije,njihov strokovni vodja napiše priredbo tudinaših slovenskih melodij in s tem prinaša novnačin dela, kar daje skupini še večji zagon inmotivacijo za nadaljnje delo.

Ves njihov trud je bil pred kratkim leponagrajen, saj so sodelovali na Pr vemslovenskem tekmovanju r og is tov zmednarodno udeležbo v času od 13. do 15.maja 2005 v Vojniku, kjer so prejeli zlatopriznanje. Čestitamo!

Frecetovi iz Šentjurja so prava glasbenadružina. Starejša hči Sara igra klarinet, sinLuka lovski rog in še pri pihalni godbi ŠenjurAlhorn, mlajša hči Manja saksofon, žena Lidijapa jih vse skupaj razumevajoče opazuje inspodbuja. Ne bom presenečen, če bomo oFerdovi mladini v prihodnosti še kaj slišali.

Ferdo pravi za konec pogovora, da je vrazumevanju in slogi prihodnost. To mora bitiprisotno med generacijami, v službi ali kjerkolidrugje. Se strinjam, Ferdo. Tudi v službi, kajne?

Za vas je klepetalZoran SLATINEK

UPOKOJENCI

20 Cinkarnar 1/301

JOSIP FIRŠT, rojen leta 1941 se je v Cinkarnizaposlil leta 1969. Osem ali devet let je delaltežka dela v valjarni. Pravi, da je bilo treba nadan spraviti čez roke 15 do 20 ton pločevine.To je bilo v tistih najhujših letih, ki se jih marsikdospominja po 80-odstotnih plačah. Po letihtrdega dela v valjarni se je zaposlil kotskupinovodja v Titanovem dioksidu. Bil jepolivalentni delavec, operater, na ožemanju, vkabini 3. Kot pravi, je bilo delo odgovorno, sajsi ne smeš privoščiti, da bi kaj na monitorjuspregledal. Deloval je tudi v sindikatu in še prejv delavskem svetu. Doma je iz Podravske Slatinev Hrvaški, stanuje pa v Celju. Ker je rad na zemljiin v vinogradu, bo malo tu in tam. Pomagal pabo tudi otrokom, ki si gradijo dom.

ALBIN RIHAR, rojen leta 1943 se je v Cinkarniprvič zaposlil leta 1967, drugič pa leta 1975.Vmes je služboval v Švici. Sprva je delal kotstrojni ključavničar v Centralnih delavnicah vvzdrževanju, potem kot brusilec. Od leta 1995je invalid, zato je bil prestavljen na drugo mesto,kjer je lahko delal po štiri ure na dan. Pravi, daso se ga kot invalida bolj izogibali, potem pa lenašli nekaj dela zanj in dodaja, da se je zomejeno sposobnostjo zelo slabo počutil. Kljubtemu pa se je vsak dan s kolesom pripeljal vslužbo. V življenju je s kolesom prepeljal toliko,kot če bi 22-krat obkrožil zemljo. Tudi v upokojuse bo še vozil na vikend ali v Celje. Doma jenamreč iz Ivence pri Vojniku, to je 12 kilometroviz Celja. Ker se »ne da«, kot pravi, bo še kajpostoril pri hiši in vikendu.

IVAN NOVAK, rojen leta 1943 se je v Cinkarnizaposlil leta 1975 v konstrukciji v Vzdrževanju.Veliko je risal, le zadnji dve leti se je preusmerilna računalniško risanje, vendar pravi, da deskaše vedno prav pride. Sprva so konstruktorji bilibolj posnemovalci po obratih, zdaj pa je tegamanj. Delo je bilo po njegovem mnenju zahtevno,saj so včasih morali precej improvizirati, pa tudizelo zanimivo, zato je bil v tem poklicuzadovoljen. Ivan je sicer Mariborčan, tako kottudi žena Ružica, ki je zdaj tudi naša upokojenka.Živita v Celju in vsak dan sprehajata njunegapsička, seveda tudi sebe.

JANEZ BOŠNJAK, rojen leta 1949 se je vCinkarni zaposlil leta 1975 kot tehnolog zapodročje titanovega dioksida v vzdrževanju.Pozneje je samostojno reševal problemetehnološke narave in dokumentacijo. Veliko jedelal tudi na terenu, zato je s seboj vednoprinesel fotoaparat in s slikanjem posnemalrekonstrukcije. Tako je nastal zajeten arhivpoteka raznih posodobitev in saniranih

vzdrževalskih del. Nazadnje je zaradi invalidnostidelal štiri ure na dan. Včasih velik hribolazeczdaj pravi, da bo spet poskušal, saj mora biti nazraku in se gibati. V Cinkarni si je našel tudiljubezen Kristino, s katero živita tik ob celjskemgradu. V prijetnem okolju bo še naprej prebiralnjemu najljubšo literaturo za duhovno rast.

VALTER ROMIH, rojen leta 1944 se je vCinkarni zaposlil leta 1973 v Titanovem dioksidu,kjer je služboval na vseh delovnih mestih v Belemdelu. Nazadnje je bil operater v Kabini 3, 14mesecev delovne dobe pa si je kupil. Doma jeiz Dobja, kjer ima hišo in kmetijo. Je tudimuzikant ali bolje velik ljubitelj glasbe, obvladaharmoniko, kitaro in klavir ter s tem deluje vkulturnem društvu, doma pa poučuje vnuke. No,pravi, da gre rad tudi v gozd v lov za kakšnodobro in užitno gobico.

ZDRAVKO LUZAR, rojen leta 1944. Malokdonamreč ve, da je njegovo pravo ime Valentin. VCinkarni se je zaposlil leta 1965 in delal vseskoziv avtodelavnici. Takrat je Cinkarna imela nekajtovornjakov, viličar, sicer pa so vozili še s konji.Delavnica je bila bolj začasna. Leta 1977 se jeizučil za mehanika in postal delovodja delavnice.Šele leta 1982 so se pogoji dela izboljšali, koso se preselili v nove prostore na drugo stranKidričeve. V avtodelavnici so se zares trudili, sajso včasih malodane iz odpada potegnili kakšenavto in ga tako preuredili, da je bil še vednosposoben za vožnjo. V osemdesetih letih je bilozanj pravo ustvarjalno obdobje, saj je deloval vsamoupravnih organih, sindikatu, sindikalnihšportnih aktivnostih ljudski tehniki, doma pa ješe avtomobile »šravfal«. Tudi zdaj mu ne bozmanjkalo aktivnosti. Na Hudinji ima hišo, naKozjanskem vikend, na Dolenjskem mamo, kjerje treba pomagati. Njegova naslednika, obasinova, sta bila zaposlena v Cinkarni, zdaj jetukaj le še Aleš.

EMIL BOŠTJANČIČ, rojen leta 1946 je prišelv Cinkarno leta 1967. Kot strugar je najprej delalv strojni delavnici Vzdrževanja. Ob delu se jeizšolal za kemijskega tehnika in se leta 1970zaposlil v glavnem laboratoriju, štiri leta kasnejepa v Službi za varstvo okolja. Tam je skupaj zBredo Kosi oral ledino, in opravljal meritve odPolul do Blagovne. Vseh 38 let delovne dobe vCinkarni mu je bilo zelo zanimivih in pestrih.Mnenja je, da Cinkarna ni tak onesnaževalka,kot se govori, saj se ostali onesnaževalci skrivajoza Cinkarno. Pravi, da so v Službi za varstvookolja na tem področju zelo veliko naredili. Zaprimer pove, da »S« kanal, ki je mimogrede,njegov predlog, brezhibno deluje že od leta 1987.

Pogovori ob slovesunaših sodelavcevV letošnjem letu se je v Cinkarni upokojilo 14 sodelavcev. Ob slovesu smose z njimi pogovarjali o življenju v tovarni in o tem kako bodo preživljaliupokojenska leta.Upokojili so se: Josip Firšt, Albin Rihar, Ivan Novak, Janez Bošnjak, ValterRomih, Zdravko Luzar, Emil Boštjančič, Metka Gutenberger, VandaBricman, Stanislav Trogar, Srečko Romih, Nedeljsko Ristić, VladimirČerenjak in Stanko Oprešnik.

Marjetica Gutenberger

Valentin Luzar

Vladimir Čerenjak

Emil Boštjančič

UPOKOJENCI

Cinkarnar 1/301 21

Na terenu skoraj nikoli ni bil brez fotoaparata,veliko je fotografiral, tako da je nastalo kar polomare foto dokumentacije. Emil, ki zna biti precejzgovoren in duhovit, živi v »najlepši KS« Trnovljahpri Celju »s pogledom na Cinkarno«. V upokojuje začel prenavljati hišo, zelo rad ima za zdaj štirivnuke.

METKA GUTENBERGER, rojena leta 1950se je v Cinkarni zaposlila leta 1974 v zunanjitrgovini kot referentka. Delala je v oddelku uvozaz vsemi trgi sveta, specialno pa s ProgresomBeograd. Ob delu je dokončala višjo komercialnošolo. Delo v komerciali jo je že od malega zeloveselilo. Rada komunicira z ljudmi, delo tu paje zelo dinamično. Po imenu Marjetica si je zmožem, Cinkarnarjem Francijem, ustvarila velikodružino v Ljubečni, Začretu, sicer pa gradita tudivikend. Tako ji dela ne bo zmanjkalo, pravzapravsi bo morda lahko privoščila kaj časa zase.

VANDA BRICMAN, rojena leta1941 je bila vCinkarni zaposlena 36,5 let. Delala je v glavnemlaboratoriju. Pravzaprav je v tem obdobju šlaskozi vse oddelke od fizikalnega, pigmentnegalaboratorija, rentgena, organske barve. Skrbelaje bolj za organizacijo in kakovost ter vodenje.Bila je aktivna tudi v samoupravnih organih insindikalnih športnih aktivnostih. Za Cinkarno jetekmovala v smučanju. Zdaj živi v Celju in pravi,da se bo posvetila knjigi, urejanju zbirateljskihstvari in potovanjem.

STANISLAV TROGAR, rojen leta 1945 se jev Cinkarni zaposlil leta 1974. Pred tem je delalv komunalnem podjetju. Hudomušnost induhovitost je njegova vrlina, saj takoj pristavi,da se je zaposlil prav 1. aprila, na dan lažnivcev.Od začetka, pravi, da je mislil, da bo kar ušel,saj je bil prej navajen terenskega dela v naravi,zdaj pa je bil postavljen ob mline, ki so ustvarjalipolno prahu. A človek se vsega privadi. V Kemijiv Mozirju je obvladoval vsa vzdrževalska dela.Sodeloval je pri vseh posodobitvah in lahko reče,da je mozir ska Cinkarna popolnomaposodobljena v računalniško vodenoproizvodnjo. Hudomušno pristavi, da zdaj pridejov poštev le uvoženi računalniški servisanti. Vupokoju bo še malo »šušmaril«, se ukvarjal zvnuki in včasih zaigral na klarinet.

SREČKO ROMIH, rojen leta 1955 se je vCinkarni zaposlil leta 1982 kot pnevmatik vmerilnem oddelku v vzdrževanju titanovegadioksida. Osem let je nato delal kot ključavničarna dežurstvih. Leta 1989 pa je postal invalid indelal le v dopoldanski izmeni.Sprva se je izučil za avtokleparja. Nato je delalv Železarni, potem pri zasebniku. Nekaj časa jebil tudi samostojni podjetnik, potem pa so muprijatelji priskrbeli zaposlitev v Cinkarni. Ustvarilsi je dom v rodni Laški vasi v Štorah, kjer imavr t, zajčke, načr tuje pa imeti tudi koze.

NEDELJKO RISTIĆ, rojen leta 1959 se jeinvalidsko upokojil. V Cinkarno ga je pot zaneslaleta 1983, ko je nastopil delo v Valjarni. Tam jeopravljal delo kurjača, valjača, na razrezu,prevzemu in vlivanju. V upokoju, pravi, da se boukvarjal z ribolovom.

VLADIMIR ČERENJAK, rojen leta 1946 seje v Cinkarni zaposlil dvakrat, leta 1965 in 1975.Izučeni ključavničar je najprej štiri leta delal vobratu žveplove kisline v starem delu. Potem jezapustil Slovenijo in pri podobni firmi v Nemčijidelal kot strojni ključavničar. Z novimi izkušnjamise je čez šest let vrnil v Cinkarno in delal najprejkot tehnolog, nato izmenovodja in delovodja v

Titanovem dioksidu, nazadnje pa je vodiloperativo vzdrževanja titanovega dioksida. VCinkarno je bil vpet vso delovno dobo, mislil je,da brez tovarne ne more živeti. Služba mu je bilahkrati »hobi«. Z njo je bil povezan že od malega,ko je še njegov oče delal tu. Pravi, da so bilivzdrževalci sposobni zelo dobro improvizirati intako hitro opraviti popravilo, da nekateri splohniso vedeli, da je bil zastoj. Skoraj bi mu žepritekel čas za upokojitev, je dobil priznanoinvalidsko upokojitev. Bolezen mu je spremenilaživljenje, tako da mora zdaj zbirati kondicijo, dabo še lahko kaj postoril pri hiši in vr tu.

Ob koncu so nam vsi upokojeni v temobdobju zaželeli veliko delovnih uspehov,se zahvalili za darila in pozornost odnjihovih bližnjih sodelavcev.Mi pa smo se jim zahvalili za trud, ki soga izkazali pri delu in jim zaželeli, da bibili vselej zdravi in zadovoljni.

Tekst in foto: Mira GORENŠEK Janez Bošnjak

Srečko Romih Valter Romih

Albin Rihar Josip Firšt

Nedeljko Ristić Ivan Novak

Po lepote naledeniške vrhoveNaš sodelavec Peter Oblak iz Titanovegadioksida je zaljubljen v gore. Ne šteje večkolikokrat je bil na Triglavu. Po njegovi oceni jebilo to najmanj petdesetkrat, pri tem ostalepohode in vzpone ne omenjam. Osvojil je ženajvišji evropski vrh Mount Blanck in tudi nekajostalih evropskih vršacev. Decembra leta 2004se je odločil osvojiti najvišji vrh Afriške celine,5895 metrov visok Uhuru Peak, ali nam boljznano ime Kilimandjaro.

Pero, kot ga kličemo sodelavci v Končnipredelavi, si je to želel že petnajst let inpriložnost se mu je ponudila ob organizacijiodprave desetih planincev. Stroški so bili karprecejšnji, preko 600 tisoč tolarjev za štirinajstdni je odštel večinoma iz svojega žepa. Odleteli

so iz Brnika v Nairobi. Imeli so srečo zvremenom, saj je bilo v Afriki konecmonsumskega deževja in jih je pričakalo suhovreme. Nairobi je precej veliko mesto, najboljse mu je vtisnila v spomin revščina, ki jo jevidel na vsakem koraku.

Organizacija odprave s prevozi je bila zelodobra, kmalu so vstopili v nacionalni parkMount Kenya. Pričakovalo jih je tudi žespremstvo: vodnik, kuhar, šerpe. Vsi so bili zeloprijazni in ustrežljivi, med smehom pa je šepovedal, da so bili vsi zelo črni in suhi. Vzpenjatiso se začeli na višini 2.000 metrov sredidžungle, ki je bila do skoraj 3.000 metrovvisoko. Pot je bila zelo lepo urejena, položnaskoraj do 4.700 metrov in sploh ni biloobčutka, da bi se dvigovali na to višino. Zaradivisoke vlage je bila potreba po tekočini stalnoprisotna, kot zanimivost je Pero omenil, daalkohola ni bilo nikjer na kakšni vmesni kočiali postojanki. Strogo je bil prepovedan.

Do 5.600 metrov je pot potekala po peščenemmelišču. Na tej višini so se marsikateri ževračali, ker niso upoštevali najvažnejšegaafriškega pravila: počasi. Po uspešniaklimatizaciji na 4.985 metrih so se pri višini5.600 metrov srečali s prvim snegom inledeniki. Ledenik, ki označuje vrhnjo kapoKilimandjara se žal počasi topi in izginja. Četrtidan vzpona so ob sončnem vzhodu osvojilinajvišji vrh Afrike Uhuru Peak. Pero pravi, daso ga ob razgledu z vrha obdajali občutki pravesvobode. Sicer čudovit razgled z vrha ni trajaldolgo, kajti kmalu se je pooblačilo in je pričelopihati. Spust v dolino je potekal brez težav,tako da so po petih dneh ponovno gledaliUhuru Peak iz doline. Čakal jih je že kombi insafari po afriški savani.

Pero zadovoljen pravi, da so bila vsa doživetjanepozabna in neponovljiva. Za konec najinegapogovora sem se poskušal pošaliti z znanomislijo: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor«,pa mi je med smehom odgovoril, da so vsenorišnice v dolini. Zelo dobro, Pero, in vsečestitke!

Zoran SLATINEK

KULTURA

22 Cinkarnar 1/301

Pero (na desni) na vrhu Uhuru PeakaZoranova četrtapesniška zbirkaNaš sodelavec Zoran Pevec, vodja Strokovneknjižnice je izdal svojo četrto pesniško zbirkoz naslovom Moški v sobi. »Moški v sobi ponujasedeminštirideset pesmi zanimive poezije.Moški v sobi je otrok, izgubljen brez svojihpravljic, je moški, ki ljubi, se dolgočasi, jerazmišljujoč, razdira in spet sestavlja, je dečekin mož, je poseben in vsakdanji: uživa v utripupreprostih čudežev, ki sestavljajo življenje.«Tako opredeljuje svojo zbirko Zoran, ki je sicerčlan Društva slovenskih pisateljev inpredseduje Celjskemu literarnemu društvu.Zbirko je predstavil že svojim prijateljem in širšiliterarni sceni na Slovenskem, z njo pa jesodeloval tudi na evropskem knjižnem sejmuna Češkem ter v Krakovu na Poljskem. Včasniku Delo smo lahko prebrali kritično miselJožeta Štucina, ki zbirko oziroma pesmiocenjuje zelo pozitivno. Ob koncu razmišljanjaŠtucin navaja: »Človek v sobi je torej človek nasplošno: človek v hiši, človek v mesu, človekna Zemlji, človek v kozmosu, človek kot čudež,ki lahko premišljuje o človeku v sobi.«

V prejšnji številki Cinkarnarja je bila napačnozapisala informacija o izdaji pesniškegaprvenca Zorana Pevca. Popravljamo, da jedoslej izdal že tri pesniške zbirke: Oris pictus,Zapisi pozabljenih, Pod silikonskim nebom.

Mira Gorenšek

Naši pevci nazaključnih koncertihKar veliko cinkarnark in cinkarnarjev poje vrazličnih zborih v Celju in okolici. Spomladipevski zbori zaključujejo svojo sezono, zatopriredijo koncerte. Tako smo lahko v Narodnemdomu v Celju poslušali Celjski oktet, v katerempoje Peter Hudohmet, tehnolog v Vzdrževanju.Koncert in jubilej 110 let so praznovali tudičlani Pevskega zbora France PrešerenCeljskega pevskega društva, v katerem pojeAleksandra Kramer, referentka v Marketingu.Svoj koncert so v celjskem Narodnem domuimeli tudi Moško pevsko društvo Pod Gradom,v katerem nastopa tudi naš sodelavec LenartHorvatič. V Cinkarni pa je zaposlenih še velikopevcev, ki redno pojejo v drugih zborih. Mordanam bo kdaj uspelo sestaviti spisek vsehglasbeno angažiranih in nadarjenih.

Mira Gorenšek

Tri razstavev prvem polletjuFranci Horvat je tokrat v fotografski objektivujel slovenske domačije. V razstavnem prostoruCinkarne nam je ob koncu lanskega in začetkuletošnjega leta razprostrl 20 fotografij, nakaterih so zastopane vse slovenske pokrajines poudarkom na širši celjski okolici. Zelo lepo.Mira Gorenšek je v februarju in marcu prikazalafotografije Iz poti po Avstraliji. Po kronološki inpripovedni vsebini nam je prikazala delčke iztamkajšnje narave in rastlinje ter slikovitaavstralska mesta. Razširjeno razstavo je natopostavila v Knjižnico v Vojniku, kjer je na ogledše v juliju.

Amina Kolarič pa je na ogled spet postavilasvoje likovno ustvarjanje, vse tisto, kar jenastalo v zadnjem času. Predstavlja se sslikanjem na platnu. Zdaj, ko sodeluje narazličnih slikarskih delavnicah, bo zagotovonastalo veliko novih del, ki nam jih bo pokazalaprihodnjič.

Mira Gorenšek

PLANINSKE NOVICEPlaninska sekcija Cinkarne Celje jeskupaj z matičnim Planinskimdruštvom Grmada v letu 2005 izvedlašest izletov. Iz našega letnegaprograma smo že uresničili:

8. JANUAR - OSANKARICATradicionalni zimski pohod v spomin na zadnjiboj Pohorskega bataljona.Avtobus nas je odložil pri Koči na Pesku. Poobvezni jutranji kavici oz. čaju smo krenili v lep,sončen, zimski dan proti Osankarici. Gneča napoti je bila že kar moteča. Po treh urah smoprispeli na prizorišče poslednjega boja, kjersmo se ustavili, prižgali svečko, zapeli innadaljevali pot do Doma na Osankarici. Tu smose okrepčali, poklepetali in krenili nazaj vdolino. Izlet smo zaključili kot vsako leto vZrečah, kjer so priredili zabavo za pohodnike– pijača, jedača, glasba, ples in vse kar spadazraven.

22. JANUAR - SMREKOVECPohod v spomin na prezgodaj preminulegačlana in vodnika našega društva DušanaKrajca, je bil že šesti po vrsti. Do Mozirske koče,kjer je bilo naše izhodišče, smo se nekateripripeljali z gondolo, drugi z avtomobili doparkirišča pod kočo. Po krajšem postanku (kije tako zgodaj zjutraj že skoraj obvezen) smose odpravili mimo Boskovca, čez Kal do Kočena Smrekovcu. Pot je bila v lepem, sončnemvremenu zelo prijetna. Peščica se jih je podalaše na sam vrh bivšega, najmlajšega vulkana,kjer je postavljena razgledna miza z mnogimismermi razgleda.

12. FEBRUAR - PECAZimski pohod na Peco se imenuje tudi Matjaževzimski pohod na Kordeževo glavo, ki je najvišjivrh Pece (Matjaž pa še kar spi).Izhodišče našega pohoda je bila tokrat Mežica.Hoja po snegu nas je tako utrudila, da smo vvečini ostali kar v Domu na Peci, le nekaj najboljvztrajnih je pot nadaljevalo na vrh Kordeževeglave. Sledil je sestop v dolino in sevedaprijetno utrujen, sproščujoč zaključek izleta.

19. MAREC - RADUHANajvišja gora v vzhodnih Savinjskih Alpah.Zanimiva ravno zaradi svoje raznolikosti. Z južnein vzhodne strani nam namreč kaže prijazno,položno, sončno podobo, poraslo z gostimigozdovi in prijetnimi visokogorskimi travniki,medtem ko nas na severu pričakajo strme,temačne, odbijajoče prepadne stene.Iz Luč smo se napotili najprej do Planinskekoče na Loki, od tu dalje nas je spremljal snegdo vrha. V dolino smo se vračali po isti poti.

28. MAREC- SLIVNICA PRI CERKNIŠKEM JEZERUIzleti na velikonočni ponedeljek so postali žestalnica v našem letnem programu izletov inso kot takšni primerni za vso družino. V lepempomladanskem vremenu smo se odpeljali doCerknice. Od tu smo se povzpeli do Doma naSlivnici (1075 m), ki stoji malo pod vrhom(1114 m), kjer naj bi čarovnica Uršula s svojodruščino kuhala vreme (nam je skuhala zelodobrega). Od tu je lep razgled na vse strani,zlasti na Cerkniško polje, Cerknico in Cerkniško

jezero. Po vrnitvi v dolino smo si ogledali šezelo zanimiv muzej v Cerknici in miniaturnokraško polje Rakov Škocjan, kjer sta meddrugim zanimiva kraška pojava Veliki in Malinaravni most.

16. APRIL - POHOD PO POTEHCELJSKIH GROFOVNamen pohoda je počastitev praznika mestneobčine Celje.11. aprila 1451 je grof celjski Miroslav II podarilmestu Celju mestne pravice (s privilegijskolistino) in jih s tem rešil tlačanstva. V zamenoso morali prebivalci Celja pomagati pri izdelavimestnega obzidja.Zakaj pohod proti Svetini? Grof Celjski se jesprehajal po gozdovih proti današnji Svetini.Ker je zašel s poti, se je zaobljubil, da bo nakraju, kjer bo prišel iz gozda, sezidal cerkev.Držal je obljubo in tako je nastala današnjacerkev Marije snežne na Svetini in ob njej vasSvetina.

4. tradicionalnega pohoda se je udeležilo večkot sto pohodnikov iz vseh krajev Slovenije. NaStarem gradu je pohodnike z zgodovino graduseznanjala Olga Godnik iz Celja (predupokojitvijo zaposlena v muzeju). Kontrolni žigStarega gradu so planinci dobili v gostiščuTLAČAN (pri Kmetec), kjer so nas pogostili stoplim čajem. Pot smo nadaljevali čez vasPečovje in naprej skozi Bojanski graben doAlminega doma nad Svetino. Po zasluženempočitku smo so se odpravili na Tolsti vrh (834m) - najvišji vrh občine Celje, znan tudi posmučišču Celjska koča. Po obisku Celjske kočesmo pohod zaključili na naši planinskipostojanki, Koča na Grmadi, ki smo jo v zadnjih

dveh letih zgradili planinci Planinskega društvaGRMADA. Znani knežji golaž, ki ga je pripravilaAgica Šinko s pomočnico Vero, je bil nagradapohodnikom za prehojeno pot in verjemite,splačalo se je. Sledilo je družabno srečanje obzvokih harmonikarja Danija Jereba, vse dopoznih večernih ur. Vtisi s pohoda so: lepovreme, prijetna družba, zadovoljni pohodniki.Pogrešali smo le predstavnike medijev inobčinskih oblasti na startu. Sicer pa smotlačani takega odnosa že vajeni, saj kjer nigospode, tudi ni medijev.

21. MAJ - MESEC KLJUČAVNIC(NARCIS) NA GOLICIGolica je v tem času priljubljen cilj pohodnikovprav zaradi nešteto cvetočih narcis in opojnegavonja, ki ga nosi veter.Avtobus je z Jesenic krenil navkreber do Planinepod Golico. Tu smo se razdelili v dve skupini.Ena je krenila po krajši poti neposredno doKoče na Golici in na vrh Golice.Druga skupina si je izbrala časovno malo daljšopot (okoli 7 ur) in sicer iz Planine pod Golicočez Rožco-Klek-Jeklevo sedlo-Golica-Koča naGolici. Uživali smo ob pogledu na rož'ce, ki sopri nas v dolini že zdavnaj odcvetele, kot sozvončki, teloh, pljučnik. Tudi listje na drevju ješele brstelo. Sledil je sestop na Planino podGolico, kjer njihovo turistično društvo vsakoleto v tem času poskrbi za prijetno razpoloženje.

VABILOna naslednje izlete:Junija na STOL, julija MATAJUR inŠKRLATICA, avgusta TRIGLAV inseptembra VIŠEVNIK.

Planinska šolaVodniški odsek PD Grmada bo 16., 23. in 30.junija organiziral planinsko šolo VARNO VGORE. Vse, ki nameravate v letošnjem letuobiskati visokogorje, pozivamo k obisku šole,ki bo za člane Planinskega društva Grmadabrezplačna.

Ustanovljen alpinistični odsekPlaninsko društvo Grmada je ustanovilo in priPlaninski zvezi Slovenije registriralo alpinističniodsek. S tem je društvo dobilo pravico izvajatialpinistično šolo in vzgajati mlade alpiniste.Alpinistično šolo vodi znan celjski alpinist inalpinistični inštruktor Iztok Ivakič (tudi nekdanjiCinkarnar). Pozivamo vse, ki ste zainteresiraniza ta adrenalinski šport, da se nam pridružite.

NEJC ZAPLOTNIK:»Ni najvažnejši cilj ali vrh,ki ga želimo osvojiti, ampak pot;ta naj bo prežeta s sproščenimdruženjem, dobrim vzdušjemin smehom.«

Franc ŠINKO, Renata ANTAUER,Darja PRIMCFoto: Bojan EKSELENSKI

PLANINCI

Cinkarnar 1/301 23

Pred začetkom pohoda

Koča na Grmadi

Golaž je dišal dobro

Sodelavci marketinškega Agroprograma so v sodelovanju spartnerjema BASF in Agrosaat vjuniju organizirali že peto srečanjekmetovalcev na agrarnih področjihv Sloveniji, severovzhodu, gorenjskihin dolenjskih ravnicah.

Srečanja potekajo navadno na eni od večjihkmetij tamkajšnjega področja, kjer se zberetudi preko sto pridelovalcev poljščin.Kmetovalci si najprej ogledajo polja s sortnimiposkusi poljščin, ki jih skrbno pripravljajo nakmetiji v sodelovanju in svetovanju našihstrokovnjakov. Podrobno se pogovorijo tudi odelovanju različnih herbicidov in fungicidov napoljščinah. Po ogledu in predstavitvah šeposedijo v prijetni družbi.

To je eden od načinov, s katerim želi Cinkarnaskupaj s partnerji predstaviti celotno prodajnopaleto sredstev in njihovih najbolj racionalnouporabo. Kmetovalci morajo namreč čim večvedeti o učinkoviti in varni uporabi sredstev zavarstvo rastlin, o povzročiteljih bolezni, olastnosti škodljivcev in plevelov, ki jih morajozatirati. Poleg tega je dobro, da se seznanijo onovostih v kmetovanju in izmenjajo mnenja osajenju, kolobarjenju in drugih težavah, kinenehno vplivajo na kmetijski donos. Šepomembneje pa je, da se seznanjajo tudi ooptimalni fitoterapevtski učinkovitosti sredstev,gospodarnosti varstvenih ukrepov in manjšiekotoksikološki obremenitv i okol ja.

Udeležba pove vseLovro Remic iz Naklega pravi, da v žitihuporablja Basagran, v koruzi pa kombinacijoMotivella in Cambia. Ti preparati so dobri incenovno sprejemljivi. Od 19 hektarjev zemljeobdeluje le osem hektarjev, saj ostalo zaradipotreb iz živinoreje, zatravi. Na travnikihuporablja Duplosan. O pravilnih odmerkih jedobro seznanjen, saj iz izkušenj že veliko ve,sicer pa ni težko najti informacije priproizvajalcih oziroma prodajalcih. Mnenja je,da so takšna druženja zelo zanimiva zlasti, kerv praksi vidiš rezultat škropljenja in se o temlahko posvetuješ. Seminar, organiziran na totemo v kakšni od predavalnic, je suhoparen indolgočasen. Tako pa udeležba preko stokmetovalcev pove, da so ti dnevi pravi.

REPORTAŽA

Lovro Remic pridela osem hektarovpridelkov za potrebe svoje živine

Na kmetiji Kranjec v Martjancih so okoliškikmetovalci pregledali posevke sladkornepese, nekaterih vrst žit, koruze in graha.Na sliki pregledujejo rezultate škropljenjapšenice. Ugotovili so, da so pripravki zatrlivse širokolistne plevele, ne pa tudiozkolistne.

Agronom Vili Kurnik skupaj s ŠtefanomKranjcem pri pregledovanju sladkorne pese

Na probnih njivah postavijo table zoznakami sort, uporabljenimi pripravkiin datumi škropljenj

Ker je nedelja, na koncu ostane še velikočasa za druženje

Peti dnevi polja

Slika dobro prikazuje, kako se razrastejopleveli na koruzi (na desni), če nismoškropili

Na kmetiji Viktorja in Andreje Jagodic priNaklem so se kmetovalci sestali, da bipregledali posevke pšenice, koruze in graha.