E-izbiramo Vrtni Bazen eBook

Izbiramo vrtni bazen

Vodnik

E-knjiga

2 www.stotinka.siVse pravice pridržane Stotinka d.o.o.

KOLOFONOdgovorni urednik:Damjan Skušek

Oblikovanje:Tomaž Mušič

Vir: Arhiv Stotinka

Slike:Stotinka, Chemoform in Istock

Izdaja:Stotinka d.o.o.Kolodvorska 25a2310 Slovenska Bistrica

Datum izdaje: marec 2011


Kazalo

1. Uvod ..................................................................... 5

2. Umeščanje bazena v prostor ................................ 52.1 Zakonske zahteve ................................................................................62.2 Naravni pogoji, določanje mesta: ..........................................................62.2.1 Statika tal...............................................................................................62.2.2 Oddaljenost od hiše, dostopnost, varnost otrok ...................................62.2.3 Veter .....................................................................................................72.2.4 Sonce ....................................................................................................72.2.5 Zaščita pred pogledi in vetrom .............................................................82.2.6 Pokrivanje bazena – bazenske strehe ..................................................82.3 Tehnične zahteve: ................................................................................92.3.1 Velikosti bazena ...................................................................................92.3.2 Strojnica bazena....................................................................................92.3.3 Oprema bazena ..................................................................................102.3.4 Bazenski rob, okolica bazena .............................................................102.4 Ogrevanje bazena ...............................................................................112.5 Prezimovanje bazena ..........................................................................11

3. Vrste vrtnih bazenov ........................................... 133.1 Montažni bazeni ..................................................................................153.2 Easypool .............................................................................................173.3 Stiropool ..............................................................................................193.5 Betonski ..............................................................................................233.6 Bazeni iz plemenitega jekla .................................................................25

4. Strojna oprema bazena ...................................... 274.1 Hidravlika bazena, skimer, prelivni rob ................................................274.1.1 Bazeni s skimerjem .............................................................................274.1.2 Bazeni s prelivnim robom ....................................................................284.2 Strojnica bazena .................................................................................294.2.1 Strojnica bazena v obstoječem objektu ...............................................294.2.2 Strojnica ob bazenu ............................................................................29


4.2.3 Opremljenost strojnice bazena ............................................................304.3 Filtrirna naprava .................................................................................304.4 Ogrevanje bazena ...............................................................................314.4.1 Toplotni izmenjevalec ..........................................................................314.4.2 Električno ogrevanje ............................................................................324.4.3 Solarno ogrevanje ...............................................................................324.4.4 Toplotna črpalka ..................................................................................334.5 Osvetlitev bazena ................................................................................334.6 Protitok ................................................................................................354.7 Masaža ................................................................................................354.7.1 Masaža voda-zrak ...............................................................................354.7.2 Zračna masaža....................................................................................354.8 Slap .....................................................................................................364.9 Električna omarica, elektronske naprave za avtomatizacijo ................364.9.1 Električna omarica, krmiljenje filtra ......................................................364.9.2 Avtomatski šestsmerni ventil ...............................................................374.9.3 Avtomatsko dopolnjevanje vode ..........................................................374.9.4 Krmiljenje ogrevanja ............................................................................374.9.5 Avtomatska dezinfekcija ......................................................................38

5. Bazenski pribor (dodatna oprema) ..................... 395.1 Pokrivanje bazenov .............................................................................395.1.1 Solarno pokrivalo, navijalo ..................................................................395.1.2 Family Safe .........................................................................................405.1.3 Rolete ..................................................................................................405.1.4 Bazenske strehe..................................................................................405.1.5 Zimska pokrivala .................................................................................415.2 Pribor za čiščenje, ročni sesalci ..........................................................425.3 Avtomatski sesalci, roboti ....................................................................425.4 Bazenske lestve ..................................................................................42


1. UvodImeti Vrtni bazen je že od nekdaj želja marsikaterega lastnika hiše. A če so želje po bazenu včasih bile le nedostopne sanje iz filmov, je danes bazen, če je le na voljo dovolj prostora,že skorajda standard ob ali v hiši. V pričujočem vodniku – izbiramo vrtni bazen, bi vam želeli prikazati različne vrste bazenov in možnosti, ki jih slednji ponujajo. Celovit vodnik, ki vam bo pomagal odgovoriti na marsikatero vprašanje, ki se vam poraja ko začnete resneje razmišljati o bazenu. Seveda vas vabimo, da nam vprašanja, na katera v pričujočem delu ne boste našli odgovorov, pošljete po elektronski pošti: [email protected], ali pa nas pokličite na telefonsko številko (02) 80-50-430. Najbolj zvedave pa seveda vljudno vabimo v naš razstavni salon v Slovensko Bistrico. Prepričani smo, da bodo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Naj bo to za uvod dovolj. Dobrodošli v čarobnem svetu vode.

2. Umeščanje bazena v prostorGlede na namestitev v osnovi ločimo dve vrsti bazenov:

Notranji bazeni: Bazen si lahko zamislimo tudi v hiši, zimskem vrtu ali v ločeni hali oz. vrtni hiši. Notranji bazen nam omogoča uporabo skozi celo leto, ne glede na vreme ali letni čas. Pogosto so to nekoliko manjši bazeni za sprostitev, nobena posebnost pa niso kompleksi z večjimi plavalnimi bazeni.

Bazeni na prostem: Plavanje in kopanje v naravnem okolju ob vizualnem doživetju nudi prijetne občutke še drugim čutom, ki jih vzbudijo menjava sence in sonca, gibaje zraka, šum vode, temperatura… za pravilno izkoriščanje


prednosti, ki vam jih ponuja bazen na prostem, je potrebno želje in predstave optimalno prilagoditi danemu okolju. V primerjavi z notranjim bazenom je izvedba in obratovanje zunanjega bazena praviloma stroškovno ugodnejša.

Ker se načrtovanje in umeščanje notranjega bazena in bazena na prostem v osnovi zelo razlikujeta, se bomo v tej publikaciji omejili na bazene na prostem.

Osnovni kriteriji načrtovanja vrtnega bazena:

2.1 Zakonske zahteve Bazeni do površine 30 m2 in globine 1,35 m spadajo med nezahtevne objekte, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega pa niso potrebni projekti. Bazeni večjih dimenzij pa spadajo med manj zahtevne objekte, ki za pridobitev gradbenega dovoljenja zahtevajo pridobitev ustreznih projektov. V vsakem primeru se je potrebno o zahtevah in možnostih gradnje bazena informirati na upravni enoti.

2.2 Naravni pogoji, določanje mesta:Bazen naj bo kot sestavni del vrta optimalno prilagojen okolici. Lega bazena ima vpliv tudi na ogrevanje in čiščenje bazena, vzdrževanje bazenske vode in s tem uporabo samega bazena. Upoštevati je potrebno sledeče pogoje in vplive:

2.2.1 Statika talTla na območju izkopa morajo ustrezati določenim statičnim zahtevam. Tla morajo biti trdna in v optimalnem primeru ne nasuta. Če so tla nasuta, jih je potrebno utrditi tako, da se bazen ne bo posedal! Vsekakor je potrebno za mnenje in nasvet vprašati ustrezno usposobljenega statika.

2.2.2 Oddaljenost od hiše, dostopnost, varnost otrok Za uporabo bazena je najprimerneje, če je ta čim bližje hiši. S tem je bazen enostavno dostopen, v bližini je vedno prostor primeren za preoblačenje in bazen imamo lažje pod nadzorom, predvsem, ko se v njem kopajo otroci. Za varnost otrok med kopanjem je pomembno predvsem to, da je bazen vedno pod nadzorom, in da je možno preprečiti dostop oz. padec v vodo, ko bazen


ni v uporabi s pomočjo npr. ograje, varnostnega pokrivala, rolete, bazenske strehe, alarma…. Najbolj zanesljiv preventivni ukrep pa je še vedno, da se otroci čim prej naučijo plavati in da so ustrezno poučeni o nevarnostih, ki jih lahko predstavlja bazen.

2.2.3 Veter Bazen (predvsem skimerski) naj bo obrnjen tako, da bo potekal vzdolž smeri v kateri najpogosteje piha veter. Veter namreč povzroči naravni tok vode na površini in s postavitvijo bazena v smeri vetra tako, da so skimerji na nasprotni strani, bo naravni tok s pomočjo vetra pomagal pri površinskem čiščenju bazena. Z neustrezno postavitvijo bazena veter zavira površinsko čiščenje bazena. Bazen pa naj ne bo izpostavljen pogostemu in močnemu vetru, saj ta ohlaja vodo in v bazen vnaša nečistoče iz okolice. V kolikor ni možno najti zavetrnega prostora, je smiselno razmisliti o zaščiti pred vetrom, ki vas lahko hkrati varuje tudi pred radovednimi pogledi iz okolice. V bližini bazena naj prav tako ne bo dreves ali grmovja, saj listje, cvetni prah in podobno onesnažujejo bazen, veter pa vse skupaj še poslabša, poleg tega pa lahko korenine dreves poškodujejo bazen.

2.2.4 Sonce

Sonce nam bo bazen brezplačno ogrevalo, zato naj bo bazen, če je le možno, postavljen na mestu, ki je ves dan osončeno. Za sončenje ob bazenu tako potrebujemo le pred vetrom zaščiteno površino, dolgo od 2 do 3 m.


2.2.5 Zaščita pred pogledi in vetrom Kot zaščito pred radovednimi pogledi iz ulice oz. iz soseščine lahko uporabimo ograjo iz impregniranega lesa, protikorozijsko zaščitene kovine ali zaščitni zid, ki nam lahko hkrati služi kot proti-vetrna zaščita., Kot zaščita je lahko primerna tudi živa meja, če se okolica pripravlja pravočasno, vendar naj ta ne bo v neposredni bližini bazena.

2.2.6 Pokrivanje bazena – bazenske strehe

Za ohranjanje temperature vode in tudi za zaščito bazena pred nečistočami je bazen potrebno pokrivati. Za pokrivanje je na razpolago veliko različnih sistemov, od enostavnega solarnega pokrivala z ročnim navijalom, do bazenskih streh z elektromotornim pogonom. Že pri načrtovanju bazena je potrebno razmišljati tudi o pokrivanju, še posebej, če razmišljate o uporabi bazenske rolete ali bazenske strehe. Bazenska streha, ki glede na ogrevanje vode in zaščite pred nečistočami predstavlja najučinkovitejši način pokrivanja, potrebuje ob bazenu nekaj dodatnega prostora. Priporočamo, da se dobro informirate o možnih načinih pokrivanja bazena in prostorskih zahtevah, saj boste skupaj s tehniki lažje načrtovali bazen tako, da bo možno tudi kasneje brez težav montirati ustrezno bazensko streho ali kakšen drug sistem pokrivanja, ki bo primeren za vas. Z dobrim načrtovanjem je možno npr. nizko bazensko streho skriti pod teraso ob bazenu ali na preko zunanje bazenske rolete namestiti klop.


2.3 Tehnične zahteve: 2.3.1 Velikosti bazena Tako velikost kot oblika bazena vplivata na stroške gradnje in obratovanja, zato je potrebno optimalno velikost določiti že na začetku. Standardne mere so: širina 2,75 m za plavanje ene osebe oz. 4 m za plavanje dveh oseb. Dolžina bazena: za prvi plavalni zamah je potrebnih okoli 3,5 m (telesna višina + 1,5 m), za vsak naslednji zamah še dodatnih 1,5 m (1 m pri udobnem plavanju, 2 m pri hitrem plavanju); za 4 zamahe potrebujemo torej v povprečju bazen dolžine 8 m. Globina bazena: za plavanje zadošča globina 1,35 m, z dodatno globino po nepotrebnem zvišujemo stroške gradnje in obratovanja. Zaradi otrok globine bazena ni smiselno zniževati, saj bodo le-ti hitro zrasli in se naučili plavati.

Glede na način uporabe poznamo naslednje vrste bazenov:

Bazeni za sprostitev: ti bazeni so lahko relativno majhni, vendar je priporočljivo upoštevati minimalne mere, tj. 4 m premera pri okroglem in 3 m x 6 m pri pravokotnem bazenu.

Plavalni bazeni: so daljši bazeni, dolgi vsaj od 10 do 12 m, medtem ko širina bazena ni toliko pomembna, običajno so to relativno ozki bazeni. Za plavanje so najbolj primerni bazeni s prelivnim robom, pri skimerskih bazenih prihaja do odboja valov in posledično nemirne vodne površine. Navdušenim plavalcem pa dolžine bazena ne morejo nadomestiti niti protitočne plavalne naprave, ki lahko služijo kvečjemu kot dopolnilo.

Bazeni za skakanje: v območju skakalnice mora biti bazen dovolj globok in opremljen z dodatno stopnico širne 1,5 m, 1,2 m pod nivojem vode, na kateri lahko stojimo. Za metrsko skakalno desko je potrebna globina od 2,5 do 3 m v celotnem varnostnem območju 4 x 4 m. Tla bazena nato poševno prehajajo v običajno globino.

Bazeni z dodatnimi estetskimi zahtevami: so bazeni pri katerih je v prvi vrsti estetska in individualna izvedba. Te izvedbe so praviloma najdražje, saj dandanes tehnične možnosti skoraj nimajo meja.

2.3.2 Strojnica bazenaStrojnica naj bo ob bazenu s čim krajšo in direktno povezavo na cevno instalacijo bazena. Najboljše je najti primeren prostor v zgradbi ob bazenu


(klet, garaža…), tudi če so za to potrebne nekoliko daljše cevne povezave do strojnice (po potrebi tudi večje dimenzije). Strojnica bazena mora biti dobro dostopna, suha, prezračena in zaščitena pred zmrzaljo. Biti mora dovolj velika in visoka, da je brez večjih težav možna montaža, tako kot tudi uporaba in vzdrževanje vse predvidene bazenske tehnike. Dobro je imeti nekaj več prostora, ki bi bil na razpolago za morebitne kasnejše vgradnje dodatnih naprav. V kolikor bo strojnica bazena v stanovanjskem objektu, je potrebno upoštevati tudi določeno mero hrupa, ki ga s svojim delovanjem povzročajo črpalke, zato mesto ob spalnem prostoru ni primerno za strojnico bazena. V vsakem primeru pa odsvetujemo vgradnjo črpalke nad nivo vode v bazenu! Nekatere naprave, kot je npr. protitok, je potrebno za optimalno delovanje vgraditi tik ob bazenu.

2.3.3 Oprema bazena Pri načrtovanju strojnice ne smemo pozabiti na ustrezno velik dostop, ter potrebno opremo in priključke: vodovodni priključek za avtomatsko dopolnjevanje, talni izpust iz strojnice, drenažo, priključek na kanalizacijo za filter oz. jašek na dnu strojnice, ustrezne električne priključke, valjanec za ozemljitev, dovod in odvod tople vode za ogrevanje, krmilno instalacijo za ogrevanje...

V kolikor želite imeti ob bazenu nameščen tudi tuš, običajno so to solarni tuši, je za namestitev tuša potrebno pripraviti vodovodni priključek in poskrbeti za odvajanje vode pod tušem.

Za osvetlitev bazena je smiselno pripraviti stikala za vklop bazenskih luči na bolj dostopnem mestu, npr. skupaj s stikali za zunanjo osvetlitev.

2.3.4 Bazenski rob, okolica bazena

Morda se vam ob pogledu na bazen ne zdi, vendar je ravno pri načrtovanju višine bazena oz. bazenskega roba včasih največ težav. V kolikor želite,


da bo bazenski rob poravnan z okolico bazena, je zelo pomembno, da že pred pričetkom del načrtujete tudi kako bo zaključen bazenski rob in kako bo zaključena okolica bazena. Le tako boste lahko določili potrebno globino plošče in višino stene bazena. Če boste na začetku načrtovali keramične ploščice, na koncu pa želeli izdelati leseno teraso ali položiti tlakovce, bo stena bazena zelo verjetno prenizko in boste pred težko rešljivim problemom, kako zaključiti bazenski rob.

Zaradi manjšega vnosa nečistoč v bazen je priporočljivo, da je bazenski rob vsaj 2-3 cm višji od okolice, tako da veter ne pometa nečistoč direktno v bazen. Pri skimerskih bazenih naj bo rob bazena zaključen tako, da bo robnik segal preko notranje stene za centimeter ali dva. S tem preprečimo, da bi voda pljuskala preko bazenskega roba, ko so v bazenu bolj živahni kopalci. Zelo primerne za zaključevanje so ustrezno oblikovane bazenske obrobe iz umetnega ali naravnega kamna. Pri izbiri materiala za zaključevanje bazenskega roba in okolice bazena moramo biti pozorni, da uporabljamo nedrseče materiale. Drseči materiali na pohodnih površinah ob bazenu so zelo nevarni!

2.4 Ogrevanje bazenaZa učinkovito ogrevanje je v prvi vrsti pomembno pokrivanje bazena. Z ustreznim pokrivanjem bazena lahko toplotne izgube zmanjšamo za tudi do 80%. Še preden pa se odločite za ogrevanje, je smiselno razmisliti o pokrivanju bazena. Potrebe po ogrevanju se namreč bistveno zmanjšajo z bazensko streho.

Pri bazenih na prostem pa ni pomembno le pokrivanje bazena, temveč tudi njegova lega, saj so energetsko učinkovitejši bazeni na sončni in zavetrni legi.

Pomembno je, da se pravočasno odločimo za način ogrevanja, da lahko načrtujemo ustrezno instalacijo in prostor.

2.5 Prezimovanje bazenaPred zimo oz. zmrzaljo je potrebno bazen ustrezno zaščititi. Ko voda zmrzne se namreč njen volumen poveča za 1/11 (dobrih 9%), zaradi česar lahko nastanejo veliki pritiski. Po naših izkušnjah praznjenje bazena, ne glede na tip, ni običajno. Nivo vode je potrebno spustiti pod prelivni rob oz. pod skimer, za preprečevanje pritiska na stene pa se v bazen namestijo kompenzacijski plovci. Kompenzacijski plovci se ob pritisku stisnejo in omogočijo, da se led širi, ne da


bi preveč pritiskal na stene bazena. Bazen se spomladi popolnoma izprazni, temeljito očisti in za novo sezono napolni s svežo vodo. Za prezimovanje se dobijo posebna sredstva za nego vode, ki nam olajšajo čiščenje bazena spomladi.


3. Vrste vrtnih bazenov

Glede na način odvzemanja vode za filtriranje iz bazena poznamo dve osnovni vrsti bazenov: t.i. skimerski bazeni in bazeni s prelivnim robom.

Skimerski bazeni so opremljeni z enim ali več skimerji; to so elementi, ki so vgrajeni v zgornji del stene bazena in služijo površinskemu odsesavanju vode iz bazena. Skimerji so opremljeni s plovcem (običajno s plovno loputo), ki omogoča, da se v skimer sesa čim tanjši sloj vode na površini. tako omogočimo učinkovito odsesavanje nečistoč iz bazena, saj te v veliki večini vsaj nekaj časa plavajo na vodni površini. Hidravlika bazena se izboljša z namestitvijo povratnih šob na nasprotni strani bazena, tako da te vodo po površini potiskajo proti skimejem.

Bazeni s prelivnim robom so opremljeni s prelivnim kanalom v celotnem obsegu bazena. Povratne šobe so nameščene v dno bazena, tako da ta izvedba bazena omogoča optimalno hidravliko. Voda se površinsko izliva v celotnem obsegu bazena ne le v ozkem območju, kot npr. pri skimerskih bazenih.


To omogoča hitro in učinkovito odstranjevanje nečistoč s površine vode in zaradi tega pri prelivnih bazenih ne prihaja do odboja valovanja, tako da je vodna površina zelo mirna in bolj primerna za plavanje. V kolikor konfiguracija terena to omogoča, je zelo atraktivna izvedba prelivnega roba t.i. panoramski prelivni kanal, ki iz bazena nudi čudovit pogled na daljno okolico. Za uravnavanje nivoja vode je pri prelivnih bazenih potreben še poseben kompenzacijski bazen.

Skimer ali prelivni rob?Prednost skimerskih bazenov so vsekakor stroškovno ugodnejša izvedba, enostavna vgradnja elementov, manj zahtevna gradbena dela in potrebe po elektronskem uravnavanju nivoja vode ni. Pomanjkljivosti skimerskih bazenov je manjša sposobnost površinskega čiščenja vodne gladine. Nivo vode je vsaj 15 cm nižji od roba bazena, tako posledično prihaja do odboja valov in nemirne gladine vode pri plavanju, pogled iz bazena je omejen, na bazenski steni običajno s časom zaradi nečistoč nastaja črni rob na višini nivoja vode.

Prednost bazenov s prelivnim robom je predvsem zelo učinkovito površinsko čiščenje in dobra hidravlika bazena. Razen tega je vodna površina pri plavanju mirna in omogoča direkten pogled na okolico, možna je izvedba prelivnega roba s panoramskim pogledom. Pri bazenih s prelivnim robom ni težav s »črnim robom«. V zakup pa je potrebno vzeti dražjo in gradbeno zahtevnejšo izvedbo. Zgornji del stene je potrebno opremiti s prelivnim kanalom, ki mora biti absolutno vodoraven po celotnem obsegu bazena. Zgraditi je potrebno ustrezno velik kompenzacijski bazen opremljen z napravo za avtomatsko kontrolo in regulacijo nivoja vode. Tudi izvedba hidroizolacije takšnega bazena je zahtevnejša in dražja (bazen, prelivni kanal, kompenzacijski bazen). Stroške je sicer možno nekoliko znižati z delnimi izvedbami prelivnega kanala in tudi prelivni kanal lahko naredimo le na eni steni. Ta izvedba je deloma podobna skimerskemu bazenu in kot takšna prevzame tudi nekaj pomanjkljivosti te vrste bazenov (ostali del bazenske stene, kjer ni kanala je višji od nivoja vode).

Vrtni bazeni glede na način gradnje in montaže:


3.1 Montažni bazeni

a. Značilnosti montažnih bazenov Osnova montažnega bazena je pločevina, ki nam služi kot obod oz. stena bazena. Nekatere vrste montažnih bazenov pa so primerne tudi za prosto postavitev. V tem opisu se bomo omejili na montažne bazene namenjene vgradnji. Vgrajene montažne bazene montiramo na pripravljeno ploščo. Pred montažo ovalnega bazena je potrebno pripraviti še dve oporni steni na ravnem delu bazena. Hidroizolacijo nam zagotavlja tovarniško krojena bazenska folija debeline 0,6 ali 0,8 mm, ki jo enostavno montiramo s pomočjo zgornjega vodila.

Montažni bazeni so primerni tudi za samogradnjo.

b. Oblike in velikosti montažnih bazenov Večina montažnih bazenov je ovalne oblike. Lahko so tudi okrogli ali v obliki osmice. Velikosti ovalnih bazenov so od okoli 3 x 5 m do 5 x 9 m ali 4 x 10 m, globine 1,2 m ali 1,5 m. Montažni bazeni te vrste so na voljo le v izvedbi s skimerjem.

c. Opis gradnje in montažeZa gradnjo montažnega bazena je potreben ustrezno velik izkop; če za strojnico bazena nimamo pripravljenega ustreznega prostora, istočasno naredimo tudi izkop za strojnico. Za primerno bazensko dno nasujemo podlago in naredimo armirano ploščo, v katero vgradimo talni izpust. Za ovalni bazen je potrebno pripraviti še obe armirani oporni steni na ravnem delu bazena. Istočasno je smiselno pripraviti tudi strojnico bazena. Plošča bazena


mora biti popolnoma ravna in gladka (po potrebi jo izravnamo z izravnalno maso ali zbrusimo). Za zaščito folije na dno položimo zaščitni filc, po obodu bazena pa položimo spodnja vodila, kamor namestimo pločevino, ki se spoji z vijačenjem. Pločevino pritrdimo na oporne stene, naredimo ustrezen izrez za vgradne elemente, vgradne elemente namestimo na pločevino in glede na izvedbo na zgornji rob namestimo posebna zgornja vodila, kamor obesimo bazensko folijo (pri starejših izvedbah se folija obesi na pločevino in nato se preko folije namestijo običajna zgornja vodila). Ko je folija nameščena na rob bazena, začnemo bazen počasi polniti, medtem ko folijo sproti poravnavamo in gladimo, da ne ostanejo gube. Bazen po navodilih proizvajalca postopoma polnimo z vodo in z zunanje strani na ovalnem delu zasipavamo s suhim betonom. Bolj enostavno in običajno, pa tudi bolj ekonomično je, če bazen na ovalnem delu obzidamo z betonskimi zidaki. Ko je v bazenu dovolj vode, na vse vgradne elemente namestimo tesnila in prirobnice, zaključimo montažo vseh elementov, izvedemo še cevno povezavo do strojnice, ter zmontiramo opremo strojnice bazena.

d. Primerjava z drugimi vrstami bazenovMontažni bazeni so v primerjavi z drugimi vrstami bazenov praviloma cenovno najbolj dostopni. Dobavljivi so kompleti bazenov z vso potrebno osnovno opremo (lestev, filter, skimer, povratna šoba, cevi…), ki so običajno zelo ugodni, vendar v tej obliki ne omogočajo optimalne hidravlike bazena (skimer in ena povratna šoba sta na isti strani bazena). Kvalitetno in optimalno opremljeni montažni bazeni se cenovno že nekoliko približajo cenam bazenov Easypool. Prednost montažnega bazena je predvsem relativno enostavna in hitra montaža samega bazena, vendar je potrebno upoštevati še pripravo plošče, opornih sten, strojnice in zasipavanje ovalnega dela s suhim betonom. Prav tako za gradnjo montažnega bazena potrebujemo nekaj manj železa za armiranje (ovalni del ni armiran). Po drugi strani pa je včasih težko uskladiti posamezne stopnje gradnje, saj se bazen polni že med samo gradnjo, torej še preden je bazen zasut in še preden začnemo urejati okolico. Večkrat se zgodi, da je filter že montiran, ko se gradnja strojnice bazena šele začne. Pri montažnem bazenu je poraba betona v primerjavi z gradnjo bazena z zidaki iz stiropora relativno velika, še posebej, če pri zasipavanju s suhim betonom ne uporabljamo opaža. Zaradi takšnih in drugačnih »logističnih« problemov so lahko gradbena dela povezana z višjimi stroški. Razen tega smo pri montažnih bazenih omejeni z obliko in standardnimi velikostmi.


3.2 Easypool

a. Značilnosti bazenov EasypoolBazeni Easypool združujejo dobre lastnosti zidanih ter montažnih bazenov. To so bazeni, ki so grajeni iz zidakov iz stiropora, za hidroizolacija pa se uporablja tovarniško krojena PVC folija debeline 0,8 mm ali 1,00 mm. Bazeni Easypool so zelo primerni za samogradnjo.

b. Oblike in velikostiBazeni Easypool so dobavljivi v pravokotni obliki standardnih velikosti od 3 m x 5 m do 10 m x 5 m, globina je 1,5 m in možni so le v izvedbi s skimerji.

c. Opis gradnje bazenov EasypoolZa izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. Če ni predvideno drugače, istočasno naredimo še izkop za strojnico bazena. V ploščo vgradimo talni izpust in pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko školjko sezidamo s posebnimi zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom. Stene bazena je potrebno armirati. Tako izgradnja bazena z zidaki iz stiropora kot tudi namestitev vgradnih elementov sta zelo enostavni. Za namestitev vgradnega elementa v zidak iz stiropora z ročno vbodno žago izrežemo ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga lahko pritrdimo z montažno peno. Na notranji steni je potrebno stene ojačati s fasadno mrežico in jih zgladiti, zglajeno pa mora biti tudi dno bazena. Po tem izvedemo še cevno povezavo do strojnice, in ko je beton dovolj suh, lahko bazen z zunanje


strani zasujemo. Preden nadaljujemo z montažo bazena, pa je priporočljivo urediti okolico bazena. Pri bazenih Easypool je možno še pred montažo folije urediti celotno okolico, vključno z bazenskim robom. Pred tem je potrebno na rob bazena samo namestiti profile, v katere bomo kasneje pritrdili folijo. Ko je bazenska školjka pripravljena, lahko zmontiramo celotno opremo strojnice bazena. Preden pa montiramo bazensko folijo, je potrebno na bazenski rob pritrditi posebne profile, ter na stene in dno bazena prilepiti zaščitni filc. Na tako pripravljen bazen montiramo folijo, ki jo pritrdimo v profil na robu bazena. Ko začnemo točiti vodo, je potrebno naravnati in zgladiti folijo, da površina ne ostane nagubana. Ko natočimo dovolj vode, na vgradne elemente namestimo prirobnice in zaključimo montažo vseh vgrajenih elementov.

d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Bazeni Easypool so zelo dober kompromis, saj združujejo dobre lastnosti zidanih in montažnih bazenov. V primerjavi z montažnimi bazeni je pri teh bazenih školjka zidana, boljša je kvaliteta vgrajenih elementov, njihova gradnja pa je enostavna. Bistvena prednost je postopna gradnja in možnost, da okolico uredimo še preden zaključimo z gradnjo bazena. Kombinacija s tovarniško krojeno »montažno« folijo omogoča cenovno ugodne komplete, ki so primerni tudi za samogradnjo.

Slaba stran teh bazenov je omejenost na pravokotno obliko standardnih velikosti.


3.3 Stiropool

a. Značilnosti bazenov Stiropool Bazeni stiropool so grajeni iz posebnih zidakov iz stiropora in hidroizolirani z armirano PVC folijo debeline 1,5 mm. Z zidaki iz stiropora je možno zidati tudi krivine. Ker se folija kroji individualno glede na bazen je lahko bazen poljubne oblike in velikosti, vgradimo lahko stopnišče, klop… Na voljo je folija v več barvah in tudi z različnimi vzorci. b. Oblike in velikosti Bazeni Stiropool so lahko poljubnih velikosti in oblik. Nekaj omejitev je le pri krivinah, saj so zidaki iz stiropora primerni za standarde radije, vendar lahko s kombiniranjem dosežemo široko paleto krivin. Prav tako imamo proste roke pri izbiri globine bazena, brez večjih težav lahko zgradimo tudi bazen z različnimi globinami ali poševnim bazenskim dnom. Razen tega so bazeni Stiropool primerni tudi za gradnjo bazena s prelivnim kanalom. Na voljo so tudi posebni elementi iz stiropora za gradnjo prelivnega kanala.

c. Opis gradnje bazenov Stiropool Za izgradnjo bazena pripravimo ustrezno velik izkop. Če ni predvideno drugače, istočasno naredimo še izkop strojnice bazena. V ploščo vgradimo talni izpust in pripravimo armaturo za stene bazena. Bazensko školjko zidamo s posebnimi zidaki iz stiropora, ki se zalijejo z betonom. Stene bazena je potrebno armirati. Izgradnja bazena z zidaki iz stiropora in namestitev vgradnih elementov sta


zelo enostavni. Za namestitev vgradnega elementa v zidak iz stiropora z ročno vbodno žago izrežemo ustrezno odprtino, v katero namestimo element, ki ga je možno pritrditi z montažno peno.

Na notranji steni je potrebno stene ojačati s fasadno mrežico in jih zgladiti, zglajeno pa mora biti tudi dno bazena, Po tem izvedemo še cevno povezavo do strojnice in ko je beton dovolj suh, ga lahko iz zunanje strani zasujemo. Priporočamo, da medtem ko montirate bazen, poskrbite še za urejeno okolico. Ko je bazenska školjka pripravljena in okolica bazena urejena, zmontiramo vse naprave v strojnici bazena in izvedemo hidroizolacijo bazena z armirano PVC folijo. Hidroizolacijo izvajajo ustrezno usposobljeni tehniki. Najprej se na notranji vogal roba bazena pritrdijo posebni kotniki, enako kot tudi na vse vogale stopnišča in klopi. Na dno in na stene bazena se prilepi zaščitni filc in nato se na kotnike z vročim zrakom pritrdi folija za stene bazena, zavarijo se vogali in na koncu se skroji, položi in privari še folija na dnu bazena. Na pohodno površino stopnic in tudi klopi položimo protizdrsno folijo. Na koncu se vsi vari zalijejo s tekočo folijo. Bazen lahko začnemo polniti z vodo, na vse vgrajene elemente pritrdimo prirobnice s tesnili in zaključimo montažo elementov.

d. Primerjava z drugimi vrstami bazenov Bazene Stiropool odlikuje odlična prilagodljivost individualnim potrebam, tako po velikosti in obliki, kot tudi po barvi ali vzorcu. V te bazene vgrajujemo materiale z dolgo življenjsko dobo, zato boste to vrsto bazenov skoraj zanesljivo lahko prilagodili vašim potrebam in bazen optimalno vključili v okolico vaše hiše. Tudi gradnja nepravilnih oblik je z zidaki iz stiropora enostavna in hitra. Bazeni Stiropool so primerni tako za skimerske bazene, kot tudi za bazene s prelivnim robom. Bazeni Stiropool niso toliko primerni za samograditelje in zaradi obilice možnosti potrebujete nekaj več časa za izbiro in načrtovanje bazena.


3.4 Keramični (poliestrski)

a. Značilnosti keramičnih bazenovKeramični bazeni so izboljšani poliestrski bazeni. To so poliestrski bazeni z dodatno plastjo keramike. Celotna školjka je narejena pri proizvajalcu v enem kosu. Na voljo so v različnih velikostih, oblikah in barvah.

b. Oblike in velikostiKer se bazenske školjke proizvajajo v enem kosu na kalupu, ni možne individualne izbire velikosti in oblike bazena, kljub temu pa je pri proizvajalcih na voljo široka izbira bazenov različnih oblik in velikosti. Najpogostejše oblike so pravokotna, razne nepravilne oblike, v obliki ledvice in izvedbe bazenov s stopniščem tudi z dodatnimi klopmi…Zaradi transporta velja določena omejitev tudi pri velikosti, ki običajno ne presega zunanjih mer 10 m x 4 m. Ena od značilnosti poliestrskih bazenov je tudi ta, da se navajajo zunanje mere bazena, sicer se pri bazenih vedno navajajo notranje mere.

Keramični bazeni so trenutno na voljo le v izvedbi s skimerji.


c. Opis vgradnje keramičnih bazenovZa vgradnjo keramičnega bazena je potreben dovolj velik izkop, pripraviti pa je treba tudi armirano ploščo. Pred montažo bazena je potrebno pripraviti še ustrezno veliko strojnico bazena. Bazen namestimo s pomočjo avto dvigala. Če je prostor, kjer bo nameščen bazen dovolj dostopen, bazen namestimo s posebnim, z dvigalom opremljenim vlačilcem, s katerim smo bazen transportirali. V primeru nedostopnosti prostora je potrebno bazen namestiti s posebnim dvigalom. Vsekakor je potrebno možnost nameščanja bazena preveriti in načrtovati že med izbiro bazena, saj se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo možno namestiti na želeno mesto ali pa bodo stroški nameščanja neprimerno višji od predvidenih.

Ko je bazen nameščen naredimo izreze in vgradimo predvidene vgradne elemente, izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo strojnico bazena. Ko je bazen kompletno zmontiran, ga začnemo polniti. Keramične in tudi ostale poliestrske bazene je potrebno postopoma polniti in z zunanje strani zasipavati s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z vodo in zasut s suhim betonom uredimo še okolico bazena.

d. Primerjava z drugimi vrstami bazenovPrednost poliestrskih bazenov so predvsem enostavna gradbena dela in hitra montaža. Nekaj omejitev je pri obliki in zaradi transporta pri velikosti bazena, sicer pa je danes na razpolago že veliko modelov različnih oblik in velikosti, tako da ni več težko najti ustreznega bazena. Značilno za ta tip bazenov so relativno visoki stroški transporta in včasih tudi težave z nameščanjem. Pomembno je, da se ob nabavi poliestrskega bazena zavedamo, da mora biti mesto, kjer bo nameščen ustrezno dostopno, da bo bazen sploh možno namestiti.

Ena od slabih lastnosti je tudi ta, da je možno neposredno okolico bazena urediti šele, ko je bazen že dokončan in napolnjen z vodo. Razen tega je lahko poraba betona ob nesmotrnem izvajanju zasipavanja zelo velika, tudi z ustrezno izvedbo opaža pa je poraba bistveno večja kot pri bazenih grajenih iz zidakov iz stiropora. Keramični bazeni so sicer primerni za relativno enostavno in hitro montažo, vendar je popravilo napačno izvedenih izrezov nemogoče, bolj zahtevna pa je tudi zatesnitev elementov. tako da so ti bazeni manj primerni za samograditelje.


3.5 Betonski

a. Značilnosti betonskih bazenovTo so bazeni, ki imajo školjko iz vodotesnega armiranega betona, obloženega s posebnimi keramičnimi ploščicami ali z mozaikom. Ti bazeni predstavljajo eno najbolj obstojnih in kvalitetnih vrst bazenov.

b. Oblike in velikostiPri teh bazenih praktično ni omejitev glede oblike, velikosti ali opreme. Bazen lahko popolnoma prilagodite svojim potrebam in zahtevam. Brez večjih težav je možno narediti poljubno stopnišče, klop, tudi ležalnik… Ker ti bazeni po kakovosti spadajo v sam vrh, so praviloma izvedeni s prelivnim robom, brez kakršnihkoli ovir pa si lahko omislite tudi armiranobetonski bazen s skimerji.

c. Opis gradnje betonskih bazenovZa bazen najprej pripravimo ustrezen izkop, podlago in ploščo s pripravljeno armaturo za stene bazena in vgrajenim talnim izpustom s cevjo. Pripravimo


opaž in armaturo za stene in vse vgradne elementi na ustreznih mestih pritrdimo na opaž. Celotna bazenska školjka se betonira v enem kosu. V zadnjem času preventivno na školjko bazena nanesemo še posebno hidroizolacijo, preko katere potem nalepimo keramiko. Izvedemo še cevno povezavo do strojnice, zmontiramo celotno strojnico in dokončamo montažo v bazenu. Ker keramika sama ne zagotavlja vodotesnosti, mora biti celotna betonirana bazenska školjka z vsemi vgrajenimi elementi popolnoma vodotesna. Pri armiranobetonskih bazenih so pomembni dobro načrtovaje, projektiranje ter kvalitetna izvedba gradbenih del.

d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenov. Armiranobetonske bazene s keramiko odlikujejo kvaliteta, dolga življenjska doba in popolna prilagodljivost. Celotna bazenska školjka iz armiranega betona mora biti popolnoma vodotesna možnost, da bi nastala kakršnakoli razpoka, ne sme obstajati. Zaradi tega so gradbena dela pri gradnji teh bazenov bistveno bolj zahtevna, kot pri ostalih, še posebej pri bazenih s prelivnim kanalom. Pomembna je tudi izbira kvalitetnih materialov in kakovostna izvedba gradbenih in keramičarskih del. Sanacija slabo izvedenih del je običajno zelo zahtevna in povezana z velikimi stroški.


3.6 Bazeni iz plemenitega jekla

a. Značilnosti bazenov iz plemenitega jeklaBazeni iz jekla so narejeni iz izredno vzdržljivega in odpornega plemenitega jekla. Običajno se celotna bazenska školjka dokonča pri proizvajalcu in sicer individualno glede na potrebe in želje. V kolikor je potrebno, se lahko bazeni večjih dimenzij dokončajo tudi na samem objektu. Za bazene iz plemenitega jekla so značilne jasne linije in dobre oblikovalske rešitve. Ti bazeni pa dobesedno izžarevajo individualnost.

b. Oblike in velikostiKljub določenim omejitvam, ta vrsta bazenov nudi izjemno široko izbiro velikosti in oblik. Z inovativnimi oblikovalskimi rešitvami pa se izbira širi v nove dimenzije, ki jih pri drugih vrstah bazenov v takšni obliki ne zasledimo, Za stopnišče, klop, prelivni rob, individualno oblikovano dno bazena…, je že pripravljena obilica rešitev.

Ker se bazen ne izdeluje na kalupu, je izbira velikosti in oblik bistveno večja, kot pri poliestrskih bazenih. Vsak bazen je možno popolnoma individualno prilagoditi našim potrebam, možne so tudi izvedbe bazenov večjih dimenzij.

c. Opis vgradnje bazenov iz jeklaZa vgradnjo bazena iz jekla je potrebno narediti dovolj velik izkop in pripraviti armirano ploščo. Pred montažo bazena pripravimo še ustrezno veliko strojnico


bazena. Bazen namestimo s pomočjo avto dvigala. Vsekakor je potrebno možnost nameščanja bazena preveriti in načrtovati že med izbiro bazena, saj se lahko zgodi, da izbranega bazena ne bo možno namestiti na želeno mesto ali pa da bodo stroški nameščanja neprimerno višji od predvidenih.

Ko je bazen nameščen izvedemo cevno povezavo do strojnice in zmontiramo strojnico bazena. Po zaključeni montaži pričnemo s polnjenjem. Na koncu bazen iz zunanje strani zasipamo s suhim betonom. Ko je bazen napolnjen z vodo in zasut s suhim betonom, uredimo še okolico bazena.

d. Primerjava z ostalimi vrstami bazenovBazeni iz plemenitega jekla po kakovosti in življenjski dobi sodijo v sam vrh. Kombinacija kovine, vode, jasnih linij in novih oblikovalskih rešitev tem bazenom daje poseben čar in že na prvi pogled so nekaj posebnega.


4. Strojna oprema bazena

4.1 Hidravlika bazena, skimer, prelivni robV osnovi ločimo dva tipa bazenov:

4.1.1 Bazeni s skimerjem

So bazeni, pri katerih se za površinsko čiščenje (odsesavanje vode z nečistočami) uporablja eden ali več t.i. skimerjev. Zelo pomemben sestavni del skimerja je plovec, običajno je to loputa, ki se avtomatsko prilagaja nivoju vode in tako omogoča odsesavanje vode s površine kjer se nečistoče najprej naberejo. Skimer je opremljen tudi s sitom v obliki košarice, ki zadrži večje nečistoče, kot so listje, trava in drugi večji delci, ki bi sicer lahko zamašili cevi. Na gornjem delu skimerja je pokrov z okvirjem, ki je praviloma za nekaj centimetrov nastavljiv po višini. Skimer ima na spodnjem delu priključek za cevno povezavo do črpalke, na zgornjem pa je pripravljen priključek za odliv viška vode. Filtrirana voda se v bazen vrača preko povratnih šob, ki so vgrajene na nasprotno stran skimerjev. Za montažo povratnih šob v steno vgradimo skoznike, v katere na zunanji strani prilepimo PVC cev bazenske instalacije. Za praznjenje bazena v dno vgradimo talni izpust s cevjo, ki je povezana s strojnico bazena. Če je dno strojnice na isti višini, kot dno bazena, je potrebno v strojnici zgraditi jašek s povezavo s kanalizacijo oz. s prostorom za potopno črpalko. Priporočamo uporabo posebnih talnih izpustov, ki imajo rešeto vgrajeno nižje kot je rob vgradnega elementa, drugače je potrebno talni izpust vgraditi nekoliko poglobljeno, saj sicer ob praznjenju voda zaradi prirobnice ne odteka popolnoma.

Pri bazenih s folijo je potrebno namestiti vgradne elemente, ki omogočajo pritrditev prirobnice s tesnilom, saj je sicer bazensko folijo nemogoče zatesniti. Bolj zanesljivi so zato elementi, ki imajo vgrajene kovinske navojne vložke.


Tudi sicer je potrebno izbrati kvalitetne vgradne elemente, saj je kasnejša zamenjava elementov povezana z obsežnimi deli in praviloma zelo velikimi stroški, ki so neprimerno višji od prihrankov na račun cenejših materialov. Pri izbiri elementov, ki jih vgradimo v bazen se je potrebno zavedati, da bodo ti vgrajeni v stene bazena celotno življenjsko dobo bazena.

4.1.2 Bazeni s prelivnim robom

So bazeni, pri katerih za površinsko čiščenje bazena uporabljamo celoten bazenski rob. Ti bazeni so opremljeni s prelivnim kanalom v katerega se v celotnem obsegu preko roba preliva voda s površine bazena. Voda se prosto steka v kompenzacijski bazen, od koder jo črpa črpalka in jo preko filtra potiska nazaj v bazen. Filtrirana voda se v bazen vrača preko talnih šob. S tem je zagotovljena optimalna hidravlika bazena in učinkovito površinsko čiščenje.

Za bazen s prelivnim robom potrebujemo prelivni kanal, ki mora biti popolnoma vodoraven po celotnem obsegu bazena, saj se sicer voda preliva le na nižjem delu, kar slabo vpliva na hidravliko bazena. Odtoki iz prelivnega kanala morajo biti povezani s kompenzacijskim bazenom tako, da voda prosto odteka iz kanala. Razen redkih, posebnih izvedb kanalov, je potrebno prelivni kanal pokriti z rešetkami. Vgradne elemente za povratne šobe skupaj s cevno povezavo vgradimo v dno bazena. V dno bazena vgradimo tudi talni izpust s cevno povezavo do strojnice.

Kompenzacijski bazen mora biti hidroizoliran in opremljen s sesalnim priključkom za črpalko, talnim izpustom, priključkom za odliv viška vode in dovodom vode iz prelivnega kanala. Nivo vode je potrebno elektronsko kontrolirati in uravnavati z (običajno petimi) nivojskimi stikali.


Avtomatsko dopolnjevanje je izvedeno s pomočjo elektromagnetnega ventila, ki ga krmili elektronika za kontrolo in uravnavanje nivoja vode v kompenzacijskem bazenu.

4.2 Strojnica bazena

Strojnica bazena naj bo čim bliže bazenu. Če v bližini bazena ni primernega prostora v hiši (garaža, klet…), je najbolje, da se strojnica bazena naredi tik ob bazenu, običajno je to na kratki stranici bazena, na kateri so nameščeni skimerji. Prostor strojnice mora biti dovolj velik, da je možna montaža in vzdrževanje celotne predvidene tehnike in cevne instalacije. Minimalna velikost strojnice za osnovno opremo je 2 m x 1,5 m. Za dodatno opremo moramo predvideti tudi večjo strojnico.

4.2.1 Strojnica bazena v obstoječem objektuProstori ob bivalnem, še posebej pa ob spalnem delu hiše zaradi hrupa niso primerni za strojnico. Pri montaži strojnice v obstoječi objekt moramo biti pozorni predvsem na nivo strojnice, dno strojnice mora biti dovolj nizko, da so cevna instalacija, filter in črpalka nameščeni pod nivojem vode v bazenu. Prostor mora biti opremljen s sifonom in ustreznim priključkom na kanalizacijo za praznjenje bazena in pranje filtra.

4.2.2 Strojnica ob bazenuProstor mora biti zadostno prezračen, suh, čist in zaščiten pred zmrzaljo. V kolikor to omogoča konfiguracija terena, priporočamo, da tudi pri vkopani strojnici vgradite vrata s strani, saj s tem zagotovite dobro dostopnost in tudi lažje prezračevanje strojnice. Žal to pogosto ni možno in takrat je potrebno


za dostop narediti vrata oz. pokrov na stropu strojnice. Pri tem moramo biti še posebej pozorni na velikost odprtine (glede na velikost filtra) in ustrezno prezračevanje. Strojnica mora biti opremljena z jaškom za izpust vode, ki mora biti povezan s kanalizacijo, tako, da voda prosto odteka. V kolikor to ni možno, je potrebno strojnico opremiti s potopno črpalko, ki naj ima ločen priključek na kanalizacijo.

4.2.3 Opremljenost strojnice bazenaStrojnico bazena moramo ustrezno prezračevati, še posebej, če gre za vgrajeno strojnico z dostopom od zgoraj. V najboljšem primeru naj bi bilo prosto odtekanje vode iz strojnice zagotovljeno preko jaška v strojnici, z iztokom premera 110 mm, kamor lahko povežemo filter za odpadno vodo (praznjenje, pranje filtra). Sicer je potrebna ločena povezava filtra v kanalizacijo ustrezne velikosti. Če prostega odtekanja vode ne moremo zagotoviti, je potrebno strojnico opremiti s potopno črpalko z ločenim priključkom na kanalizacijo. Za delovanje naprav v strojnici potrebujemo glede na predvideno opremo električni priključek ustrezne zmogljivosti,. Električni priključki morajo biti urejeni in zaščiteni po predpisih za vlažne prostore. Valjanec za ozemljitev, ki ga položimo okoli bazena se zaključi v strojnici. V primeru, da bo bazen opremljen z avtomatskim dopolnjevanjem, mora biti v strojnici tudi vodovodni priključek. Za ogrevanje bazena je potrebna povezava z virom toplote (toplotna črpalka, centralno ogrevanje, solarno ogrevanje…).

4.3 Filtrirna naprava Ne glede na vrsto filtra velja sledeča osnovna povezava: zmogljivejši kot je filter in temeljiteje kot iz bazena odstranjuje nečistoče, tem bolj učinkovita je oksidacijska sposobnost dezinfekcijskega sredstva, in s tem je zagotovljena optimalna kvaliteta bazenske vode. Pri izbiri vrste in zmogljivosti filtra naj ne bo vodilo le investicijski strošek, ampak tudi gospodarnost delovanja.

Daleč najbolj razširjen način filtriranja vode v vrtnih bazenih je filtriranje s pomočjo peščenih filtrov.

Filtrirno napravo sestavljajo posoda, šest-smerni ventil in črpalka. Za filtracijo uporabljamo termično obdelan kremenčev pesek, debeline 0,4 do 0,8 mm, z zaščitno plastjo grobega peska (1 do 2 mm) v spodnjem delu filtra. Filtriranje poteka tako, da črpalka vodo iz bazena potiska skozi filter, v smeri od zgoraj navzdol. Delci umazanije se zadržijo v zgornji plasti filtrirnega peska, prečiščena voda pa odteka nazaj v bazen. Pri povratnem pranju peska


črpalka vodo potiska v obratni smeri, od spodaj navzgor, tako da tok vode narahlo privzdigne celotno količino peska in s tem omogoči zrnom peska, da se drgnejo med sabo. Delci umazanije, ki se je med filtriranjem nabrala v pesku, se sedaj izpirajo iz filtra v kanalizacijo. Za učinkovito pranje mora voda odtekati v kanalizacijo prosto, brez tlačnih izgub, postopka pranja ne smemo prekinjati. Hitrost filtriranja naj ne bi bistveno presegala 50 m/h. Sicer je učinek filtracije pri manjših hitrostih (30 m/h) boljši, vendar je za učinkovito pranje filtra potrebna hitrost pranja 50 do 60 m/h. Ker pri privatnih bazenih za filtriranje običajno uporabljamo le eno črpalko, je kompromisna hitrost filtracije okoli 50 m/h, sicer bi za pranje potrebovali dodatno črpalko.

Funkcije delovanja filtra (filtriranje, pranje, splakovanje, praznjenje…) izbiramo s šest-smernim ventilom. Na sesalni del črpalke je priključena cevna povezava do skimerja oz. kompenzacijskega bazena, v kolikor je govora o prelivnih bazenih. Prav tako se na črpalko poveže tudi priključek za sesanje in talni izpust. Pri skimerskem bazenu za izboljšanje hidravlike bazena del vode za filtriranje (okoli 20%) jemljemo iz talnega odtoka (delno odprt ventil). Tlačni priključek črpalke je povezan na šest-smerni ventil filtra (na priključek za črpalko »Pump«). Priključek za filtrirano vodo »Return« na šest-smernem ventilu je povezan na cevno povezavo povratnih šob, priključek »Waste« pa je povezan v jašek oz. na priključek kanalizacije. Vsi priključki na šest-smernem ventilu in na črpalki so opremljeni s holandci, vse cevne povezave (skimer, sesanje, talni izpust, povratne šobe, direkten izpust iz bazena…) pa so opremljene z ventili. Pri bazenih s prelivnim robom mora biti za filtrom nameščen poseben sistem z nepovratnim ventilom, ki preprečuje, da bi voda v obratni smeri iztekala iz bazena preko kompenzacije, ko črpalka ne deluje.

4.4 Ogrevanje bazenaZa ogrevanje bazena imamo na razpolago več različnih načinov. Ne glede na način ogrevanja pa je potrebno najprej razmisliti o ustreznem pokrivanju bazena, s katerim bomo lažje ohranjali temperaturo vode v svojem bazenu. Z učinkovitim pokrivanjem se namreč potrebe po dragoceni energiji bistveno zmanjšajo. Z ogrevanjem neustrezno izoliranega in nepokritega bazena boste v kratkem času zapravili vse, kar ste prihranili na račun izolacije in pokrivala.

4.4.1 Toplotni izmenjevalecDoslej najpogostejši način ogrevanje bazenske vode je uporaba obstoječega ogrevanja v hiši. Bazensko vodo ogrevamo s pomočjo toplotnega izmenjevalca, ki je priključen na centralno ogrevanje v hiši (enako velja za daljinsko ogrevanje).


S tem načinom lahko izkoriščamo praktično vse načine ogrevanja, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu (biomasa, toplotna črpalka katerekoli izvedbe, plin, kurilno olje, solarno ogrevanje….). Zunanji bazen je idealen za koriščenje obstoječega sistema za ogrevanje, saj bazen običajno začnemo ogrevati, ko se kurilna sezona v hiši že skoraj zaključi. Tako sta edina pogoja za uporabo ekonomičnost in dostopnost obstoječega sistema.

4.4.2 Električno ogrevanjeDirektno električno ogrevanje trenutno uporabljamo večinoma le pri manjših masažnih bazenih. Uporaba pri plavalnih bazenih zaradi potrebe po veliki priključni moči in velike porabe električne energije ni smiselna.

4.4.3 Solarno ogrevanjeEdini način ogrevanja, ki nam bazen ogreva praktično brezplačno, je solarno ogrevanje. Žal sonca vedno, ko ga potrebujemo ni na razpolago, še posebej je to lahko problem spomladi in jeseni, ko je potreba po dodatnem ogrevanju največja. Poleg tega za solarno ogrevanje potrebujemo tudi dokaj veliko ustrezno površino (idealna je streha z nagibom 30O obrnjena proti jugu, ki je blizu strojnice), saj za relativno visoko zmogljivost ogrevanja potrebujemo solarne absorberje v površini vsaj od 70 do 80% površine bazena. Samo s solarnim ogrevanjem tako v praksi žal ni možno zagotoviti konstantne temperature skozi celotno kopalno sezono, je pa solarno ogrevanje idealen način zniževanja stroškov ogrevanja bazena, saj lahko potrebo po uporabi vedno dražjih energentov s pomočjo solarnega ogrevanja občutno zmanjšamo. Prednost absorberjev za solarno ogrevanje bazenske vode je tudi v tem, da bazensko vodo ogrevajo neposredno, in ob primerni izvedbi ni nevarnosti pregrevanja, ko ogrevanja ne potrebujemo.

Za ogrevanje bazenske vode so primerni tudi sončni kolektorji, ki jih uporabljamo za ogrevanje sanitarne vode. Zaradi velike potrebe po energiji je potrebno ustrezno dimenzionirati površino kolektorjev in velikost zbirnika toplote (smiselno je razmisliti o enem manjšem za sanitarno vodo in enem večjem za ogrevanje bazena in viške toplote).

Poskrbeti je treba tudi za krmiljenje ogrevanja, da zaradi bazena ne bo pomanjkanja tople vode za gospodinjstvo. Za uporabo solarnih kolektorjev za ogrevanje bazenske vode je potreben toplotni izmenjevalec.


4.4.4 Toplotna črpalkaV kolikor nimate na razpolago centralnega ogrevanja, ki bi bilo ekonomsko primerno za ogrevanje bazena, je idealna rešitev za ogrevanje bazenske vode toplotna črpalka. Toplotne črpalke delujejo na principu zrak – voda, in za ogrevanje bazenske vode poleg električne energije izkoriščajo toploto zraka v okolici. Izkoristki novejših toplotnih črpalk že dosegajo faktor 6, kar pomeni da z 1 kWh električne energije toplotna črpalka vodo ogreje za 6 kWh. Toplotna črpalka je dober kompromis, saj precejšen del energije pridobimo »brezplačno« iz okolice, kljub temu pa lahko vodo ogrevamo tudi, ko ni sonca in tako zagotovimo primerno temperaturo skozi celotno kopalno sezono.

4.5 Osvetlitev bazena

Če se odločimo bazen osvetliti z direktno osvetlitvijo iz okolice, pride do močnega odboja svetlobe na vodni površini in posledično bleščanja. Za osvetlitev bazena je zato priporočljiva podvodna osvetlitev, ki da bazenu poseben čar in učinek. Svetloba se namreč v vodi razprši in dokaj enakomerno osvetljuje celoten bazen, z nežno svetlobo pa po celotni površini bazena osvetljuje tudi celotno okolico bazena. Z dobro osvetlitvijo celotnega bazena tako bistveno povečamo tudi varnost uporabe. Za napajanje bazenskih luči vedno uporabljamo nizkonapetostni tok (12 V), zato za podvodno osvetlitev potrebujemo še ustrezne transformatorje.

V zadnjem času se tudi za osvetlitev bazena vedno pogosteje uporabljajo LED luči. Te imajo pred klasičnimi žarnicami precej prednosti, kljub temu, da trenutno po svetilnosti še zaostajajo. LED žarnice imajo zelo dolgo življenjsko dobo, se minimalno ogrevajo in ne potrebujejo hlajenja. Prav tako porabijo


bistveno manj električne energije, niso občutljive na tresljaje, možna je izbire poljubne barve…. V osnovi so dobavljive LED žarnice z naravno oz. »belo« svetlobo ali barvne t.i. RGB LED žarnice. Barvne LED žarnice so opremljene s posebnim modulom za ustvarjanje barvnih odtenkov in efektov. Modul je lahko ločen in nanj lahko priključimo več LED žarnic ali pa je vgrajen v žarnico, ki se upravlja z daljinskim upravljalcem. Veliko LED žarnic je standardnih velikosti PAR 56 in posodobitev obstoječe osvetlitve bazena je z njimi zelo enostavna. Sicer se proizvajajo tudi LED luči drugačnih, praviloma manjših mer. LED žarnice se med sabo razen po velikosti, razlikujejo predvsem po vrsti in številu LED diod, ki so vgrajene v žarnico. T.i. Power LED diode imajo večjo moč, daljšo življenjsko dobo in njihova svetilnost s staranjem manj upada.

Za osvetlitev stopnišč in masažnih bazenov se uporabljajo manjše luči, v katere so vgrajene 20 W do 75 W halogenske žarnice, ki pa jih v zadnjih časih vedno bolj nadomeščajo LED žarnice ustrezne oblike.

Za montažo luči je potrebno v steno bazena vgraditi ustrezen vgradni element s spojno cevjo in spojno dozo. Podvodno luč vgradimo na globini od 50 do 60 cm od površine vode. Ob montaži luči se v vgradnem elementu pusti dovolj dolg kabel, da je možno luč dvigniti na rob bazena in brez težav zamenjati žarnico.

LED luč bazen ustrezno osvetljuje na razdalji od 6 do 8 m (odvisno tudi od izbrane barve). Za enakomerno osvetlitev bazenov večjih od 3 x 6 m, priporočamo uporabo 2 ali več luči. Z večjim številom ustrezno razporejenih luči bo osvetlitev bolj enakomerno porazdeljena. Če imamo v bazen vgrajeno večje število luči, lahko s prižiganjem posameznih luči uravnavamo tudi jakost osvetlitve. Morda vam bazen, osvetljen s polno močjo, ne bo vedno ustrezal.


4.6 ProtitokProtitok je naprava, ki z močnim curkom ustvarja tok vode, ki nam omogoči plavanje na mestu. Z vgradnjo protitoka tudi manjši bazeni postanejo bolj uporabni in zanimivi. Kvalitetne protitočne naprave nudijo možnost reduciranja moči, usmerjanja curka in dodajanja zraka. Kot dodatek k plavanju se lahko protitok uporablja tudi za masažo, površinsko masažo neposredno pred protitokom ali usmerjeno točkovno masažo z uporabo posebnih priključkov za masažo, ki jih je običajno možno dodatno nabaviti.

Za učinkovitost je potrebna črpalka z veliko zmogljivostjo, praviloma so to črpalke s trifaznimi motorji moči večje od 2,5 kW (tudi 4 kW in več). Vrhunske protitočne naprave so opremljene z dvema šobama, ki omogočata lažje ohranjanje smeri plavanja. Predvsem je pomembno, da je črpalka nameščena neposredno ob bazenu in da ima cevna povezava čim manj upora (dovolj veliki premeri cevi, čim manj kolen, kolena z velikimi loki…). V kolikor strojnica bazena ni tik ob bazenu, je potrebno za protitok narediti posebno strojnico.

4.7 Masaža4.7.1 Masaža voda-zrakZ masažno napravo se ustvari močan vodni curek, ki deluje na mišičevje in tkiva. Z dodajanjem zraka pa curek občutimo kot nekaj mehkega in prijetnega. V osnovi ločimo usmerjeno masažo in površinsko masažo. Usmerjeno masažo sestavlja 3 do 5 masažnih šob z enojnim curkom, nameščenih na različnih višinah z razmakom okoli 1 m. Za površinsko masažo uporabimo 1 ali 2 posebni šobi z več curki z dodatkom zraka, ki ustvari ustrezno velik vodni pritisk z veliko zračnimi mehurčki. Površinska masaža se lahko kombinira tudi s talno masažo. Za talno masažo se šoba s širokim delovanjem vgradi v tla bazena.

4.7.2 Zračna masažaPosebno mehka in nežna je zračna masaža. Za zračno masažo se na dno bazena, klopi ali površine za ležanje namestijo posebne zračne šobe, skozi katere s puhalom dodajamo zrak.

S tem se ustvarijo številni zračni mehurčki, ki se burno dvigajo proti vodni površini.


4.8 Slap

Pri domačih bazenih se slapovi največkrat uporabljajo za popestritev ambienta. Pri teh je pomembno, da so dobro oblikovani, vrhunsko obdelani, in da dajejo lep, gladek curek vode. Sicer se slap lahko uporablja tudi za masažo, a v tem primeru potrebujemo obilnejši in močnejši curek. Obstaja veliko oblik slapov raznih velikosti. Še posebej atraktivne so vodne zavese in slapovi vgrajeni v steno ali »skalo«.

4.9 Električna omarica, elektronske naprave za avtomatizacijo

Osnovna oprema vsake strojnice je krmiljenje filtra, ki je enostavno izvedljivo s preklopnim stikalom (ročno, avtomatsko) in časovnim stikalom (ura, »timer«). Razen tega obstaja obilo elektronske opreme, ki nam omogoča avtomatizacijo delovanja bazenske opreme.

4.9.1 Električna omarica, krmiljenje filtraMed osnovno opremo vsakega bazena spada električna omarica s krmiljenjem filtra. Napajanje strojnice mora imeti ločeno varovalko in biti mora zaščiteno z diferenčnim stikalom (FID varovalka) občutljivosti 30 mA. V električni omarici so ustrezne varovalke in stikala za vse vgrajene naprave, termostat za krmiljenje ogrevanja in časovno stikalo (ura) za krmiljenje filtra. Za vzdrževanje bazenske vode je pomembno, da se voda filtrira vsak dan. Termine in trajanje delovanja filtra nastavimo na časovniku za filter, ki nam omogoča avtomatsko delovanje filtracije.


4.9.2 Avtomatski šestsmerni ventilBazenski filter lahko opremimo z avtomatskim šestsmernim ventilom, ki omogoča avtomatizirano pranje filtra. V osnovi obstajata dve vrsti krmiljenja avtomatskega pranja: aktiviranje avtomatskega pranja s časovnimi intervali (npr. enkrat tedensko ob določenem času) ali s kontrolo tlaka na filtru (ko tlak na filtru naraste na nastavljeno vrednost, se aktivira pranje filtra). Pri uporabi avtomatskega pranja filtra je pomembno, da je bazen opremljen z avtomatskim dopolnjevanjem vode, ki zagotavlja, da je v bazenu vedno dovolj vode.

4.9.3 Avtomatsko dopolnjevanje vodeKompenzacijski bazen pri bazenih s prelivnim kanalom mora biti opremljen s sistemom za nadzor nivoja vode, kamor spada tudi magnetni ventil za avtomatsko dopolnjevanje. Nivo vode v kompenzacijskih bazenih nadziramo s 5 nivojskimi sondami.

Tudi skimerski bazen lahko opremimo z avtomatskim dopolnjevanjem. Sicer so na voljo tudi posebni kotlički za avtomatsko dopolnjevanje s pomočjo plovca, vendar se v zadnjem času največ uporabljajo elektronske naprave za avtomatsko dopolnjevanje (nivomat). Nivomat s pomočjo dveh ali treh nivojskih sond, ki so običajno vgrajene v skimer nadzira nivo vode v bazenu in po potrebi odpre magnetni ventil za dopolnjevanje.

4.9.4 Krmiljenje ogrevanjaKrmiljenje ogrevanja se razlikuje glede na način ogrevanja bazena:Solarno ogrevanje krmilimo s pomočjo dveh temperaturnih senzorjev in s tri-smernim električnim ventilom. S temperaturnima senzorjema kontroliramo temperaturo vode v bazenu in v solarnih absorberjih, ter glede na razliko krmilimo z elektronskim ventilom, ki po potrebi vodo usmerja skozi solarne absorberje in jo tako ogreva.

Toplotni izmenjevalec krmilimo s pomočjo termostata in senzorja temperature bazenske vode. Ko je temperatura bazenske vode nižja od želene temperature, se s pomočjo termostata vklopi črpalka ali električni ventil na dovodu tople vode in aktivira ogrevanje.

Toplotna črpalka je že opremljena s krmiljenjem ogrevanja in avtomatsko vzdržuje nastavljeno temperaturo.


4.9.5 Avtomatska dezinfekcijaDanes je področje dezinfekcije, zaradi obilice različnih metod in sredstev za pripravo vode precej široko in zahteva posebno obravnavo. O pripravi bazenske vode smo pripravili posebno publikacijo. Odločitev o avtomatski dezinfekciji je v določeni meri vezana na izbiro metode za pripravo bazenske vode, zato vas vabimo, da si preberete tudi našo publikacijo o pripravi bazenske vode.

a. Dozatorji tablet – klorinatorji, so relativno enostavne naprave za doziranje počasi topnih tablet klora ali broma. Naprave same nimajo meritev, možna je le nastavitev jakosti doziranja. Pri uporabi je potrebna pazljivost pri dopolnjevanju klorovih tablet, zaradi nevarnega plina, ki se lahko ustvarja v klorinatorju.

b. Elektroliza je sistem dezinfekcije, pri kateri se s pomočjo elektrolize iz soli, ki smo jo dodali v vodo, pridobiva klor za dezinfekcijo bazenske vode. Tudi ta naprava v osnovni konfiguraciji nima meritve, možna je le nastavitev jakosti doziranja. Ob elektrolizi priporočamo tudi avtomatsko regulacijo pH vrednosti vode. pH vrednost avtomatsko reguliramo s pomočjo naprave, ki s sondo meri pH vrednost bazenske vode in po potrebi aktivira dozirno črpalko, ki v bazensko vodo dozira sredstvo za uravnavanje pH vrednosti vode. O elektrolizi se zelo pogosto napačno govori kot o brezklorni dezinfekciji. Sicer je res, da za dezinfekcijo bazena klora ni potrebno kupovati, vendar je aktivno sredstvo za dezinfekcijo vode še vedno klor. Razlika je le v tem, da aktivno obliko klora pridobivamo na bazenu samem iz soli (KCl). Elektrolizo lahko reguliramo s pomočjo merilno regulacijske naprave, ki uravnava pH vrednost vode, meri vsebnost klora v vodi in po potrebi uravnava delovanje elektrolize.

c. Pool Control merilno regulacijske naprave za avtomatsko dezinfekcijo bazenske vode omogočajo popolnoma avtomatsko pripravo bazenske vode. Naprava meri in spremlja več parametrov vode, kot so pH vrednost, redoks potencial (posredno merjenje aktivnega klora), temperaturo vode... Naprava omogoča avtomatsko uravnavanje pH vrednosti in dezinfekcijskega sredstva. Kot dezinfekcijsko sredstvo je možno uporabiti klor ali aktivni kisik, lahko tudi elektrolizo.

Ne glede na način in vrsto dezinfekcije vode je pomembno, da se redno izvajajo tudi ročne meritve osnovnih parametrov vode, saj s tem preverjamo stanje vode in delovanje elektronskih merilnih naprav.


5. Bazenski pribor (dodatna oprema)

5.1 Pokrivanje bazenovČe želite prijetno toplo vodo v vašem bazenu skozi celotno kopalno sezono je potrebno bazen pokrivati, a to še ni vse. Za pokrivanje bazena obstaja namreč več razlogov:

a. Varčevanje z energijo in sredstvi za nego vodeVoda v vašem bazenu iz površine nenehno oddaja toploto zraku v okolici. Z ustreznim pokrivanjem se potreba po energiji za ogrevanje lahko zmanjša za tudi do 80% v primerjavi z nepokritim bazenom. Zaradi manjšega izhlapevanja pa je potreba po sveži vodi in sredstvih za nego vode znatno manjša.

b. Manj nečistočVeter v nepokrit bazen nenehno nanaša nečistoče, predvsem zelo drobne delce, ki jih lahko razgradimo le s pomočjo kemičnih sredstev. Zaprt bazen, oz. bazenska streha neprimerno zmanjša vnos nečistoč v bazen, s tem pa bistveno zmanjša porabo sredstev za nego vode in potrebo po mehanskem čiščenju bazena.

c. Več varnosti in udobjaVsak odprt bazen predstavlja določeno tveganje, ko le-ta ni pod nadzorom. V bazen lahko padejo majhni otroci, domače živali… in posledice so lahko usodne. Ustrezno pritrjeno pokrivalo, napeto preko bazena zagotavlja zadostno zaščito pred nesrečami. Druge opcije so še pritrjena bazenska roleta ali bazen pokrit z bazensko streho, ne glede na to, katero opcijo pa izberemo, je zagotovo del udobja že v zavesti, da je bazen učinkovito zaščiten.

5.1.1 Solarno pokrivalo, navijaloNajenostavnejši in tudi najcenejši način pokrivanja je pokrivanje bazena s solarnim pokrivalom z navijalom. Solarno pokrivalo je iz polietilena in je sestavljeno iz dveh prozornih plasti, ki sta med seboj zvarjeni tako, da tvorita zračne mehurčke. Pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi obrnjeno z gladko stranjo navzgor. Zrak v mehurčkih in zrak med njimi ustvarja učinkovito izolacijo nad vodno površino. Pokrivalo je s trakovi pripeto na navijalo, kamor ga navijemo, ko ga ne potrebujemo. Navijalo je lahko fiksno pritrjeno ob rob bazena ali pa je mobilno, da lahko pokrivalo z navijalom po potrebi umaknemo od bazena. Solarno pokrivalo pa ne zagotavlja nobene varnosti pred utopitvijo in


je le delno učinkovito pri zaščiti pred nečistočami iz okolice. Njegove prednosti so predvsem v enostavnem nameščanju in uporabi, ter v »solarnem« učinku. Zračni mehurčki so oblikovani tako, da tvorijo neke vrsto leče in s tem nekoliko izboljšajo učinek sonca pri ogrevanju bazena.

5.1.2 Family Safe

Za pokrivanje bazena se pogosto uporablja posebna ponjava, ojačana z aluminijastimi palicami. S tem pokrivalom bazen pokrijemo prek roba, pokrivalo pa je že opremljeno z gumicami in trakovi za pritrjevanje. To pokrivalo omogoča zelo dobro zaščito bazena pred nečistočami in ustrezno pritrjeno služi kot varnostno pokrivalo. Z ustrezno ojačitvijo ali namestitvijo posebne zračne blazine je primerno tudi za prezimovanje bazena. V primerjavi z drugimi pokrivali je nekoliko manj primerno za pogostejše pokrivanje in prenašanje, saj je relativno težko. Pokrivanje in odkrivanje si sicer lahko olajšamo s posebno električno ročko za navijanje.

5.1.3 RoleteBazenske rolete bazen pokrivajo na vodni površini. V veliki večini rolete navijamo z električnimi navijali. Glede na namestitev obstaja veliko izvedb, najpogostejša je vgradnja rolete v poseben jašek ob bazenu, lahko pa roleto vgradimo tudi v, na ali ob dno bazena. Namestitev rolete na rob bazena je najmanj zahtevna in primerna tudi za naknadno vgradnjo, zavzame pa eno stranico bazena, ki jo lahko izkoristimo za uporabno klop.

5.1.4 Bazenske streheGlede na velikost bazena je bazenska streha sestavljena iz treh ali več segmentov, ki so nameščeni na dve ob bazen vzdolžno pritrjeni tirnici.


Vsak segment je opremljen s kolesci, ki segmentom omogočajo enostavno premikanje po tirnicah. Vsak naslednji segment je nekoliko manjši od predhodnega, tako da lahko vse segmente potisnemo pod največjega. Običajno so tirnice podaljšane, tako, da lahko bazen v celoti odkrijemo. V kolikor ni možno podaljšati tirnic, bo del bazena vedno pokrit. Praviloma bazenske strehe omogočajo tudi zaklepanje segmentov s posebnim ključem in s tem popolno varnost bazena.

Bazenska streha omogoča optimalno zaščito pred nečistočami iz okolice in z efektom tople grede služi kot najbolj energetsko učinkovit način pokrivanja bazena. Naslednja prednost bazenske strehe je možnost kopanja pri zaprti strehi. Pri višjih modelih ali modelih s povišanim prvim segmentom si lahko tako ustvarimo pravo malo pokrito kopališče, za katerega potrebujemo le nekoliko večjo bazensko streho, tako da je pokrit tudi del terase ob bazenu.

Bazenska streha nudi zelo dobro zaščito bazena tudi pozimi, saj ščiti bazen tako pred nečistočami, kot tudi pred zmrzaljo.

5.1.5 Zimska pokrivalaNekatera sezonska pokrivala niso primerna za pokrivanje bazena čez zimo. V tem primeru so na voljo posebna zimska pokrivala. Ker moramo pozimi računati tudi na težo snega, se posebnim konstrukcijam izognemo s tem, da nekoliko večje pokrivalo namestimo tako, da plava na vodi in po stenah sega preko roba bazena. Tako nameščeno pokrivalo na robu bazena obtežimo z vrečami peska ali posebnimi vodnimi tulci, ki so bolj primerni za shranjevanje (zavzamejo manj prostora, kot polne vreče peska). V nekaterih primerih uporabljamo tudi kombinacijo solarnega pokrivala v sezoni in pokrivala Family


Safe ob daljši odsotnosti in pozimi. To pokrivalo je potrebno dodatno ojačati ali namestiti posebno zračno blazino, da ne nastanejo težave zaradi snega.

5.2 Pribor za čiščenje, ročni sesalciZa čiščenje bazena uporabljamo različen pribor za čiščenje. Večje nečistoče iz bazena pobiramo z mrežico, za pobiranje s tal uporabljamo poglobljeno mrežico s posebej oblikovanim sprednjim delom. Stene in dno bazena (usedlina, alge…) čistimo s pomočjo ščetk, ki so lahko različnih velikosti. Za lažje rokovanje vsak kos omenjenega pribora pritrdimo na teleskopsko palico. Dno bazena čistimo z sesalci. Najpreprostejše so sesalne ščetke različnih izvedb. Vsem pa je skupen način uporabe; sesalno ščetko pritrdimo na teleskopsko palico in s plavajočo cevjo priključimo na sesalni priključek v skimerju ali na poseben priključek za sesanje v bazenu. Ročni sesalec deluje s pomočjo filtra. Filtrirna črpalka preko sesalne ščetke odsesava vodo in nečistoče z dna bazena. Na filtru se voda prečisti in čista vrača v bazen.

5.3 Avtomatski sesalci, robotiPri vzdrževanju bazena največ časa in truda porabimo za čiščenje bazenskega dna. Da si olajšamo delo je na voljo veliko različnih avtomatskih in robotskih sesalcev. Bistvena razlika med avtomatskim in robotskim sesalcem je v njunem načinu delovanja. Avtomatski sesalci delujejo s pomočjo filtra in so na bazen priključeni enako kot ročni (brez teleskopske palice), od ročnih se razlikujejo v tem, da imajo vgrajen poseben mehanizem s pomočjo katerega se sami premikajo po bazenu, sicer pa delujejo enako kot ročni, tako da nečistoče filtrirajo na filtru. Za razliko od avtomatskih, robotski sesalci delujejo popolnoma neodvisno od filtra. Ti sesalci imajo lasten pogon, črpalko in filtrirno vrečko v kateri zadržijo nečistoče. Boljše izvedbe robotskih sesalcev je možno upravljati z daljinskim upravljalcem, sicer pa se robot po bazenu premika od stene do stene s posebnim programom.

5.4 Bazenske lestveČe na bazenu ni stopnišča, je potrebno vgraditi bazensko lestev. Na voljo so lestve različnih oblik, višin in z različnimi možnostmi načina pritrjevanja.

Po obliki ločimo dva osnovna tipa: ozka izvedba lestve, ki ima ozek lok in se pritrdi v bazenski rob in pogosteje uporabljena široka lestev, ki ima širši lok in se pritrdi nekoliko stran od bazenskega roba.


V osnovni izvedbi so lestve opremljene z vgradnima nosilcema za pritrditev. Na zunanjem delu bazena se na ustreznem mestu nosilca vgradita v betonski temelj. Lestev vtaknemo v nosilca in jo tam pritrdimo. Na notranji strani je lestev naslonjena na steno bazena. Na voljo so tudi zunanji nosilci, ki se v temelj pritrdijo z vložki in vijaki. Če bazen pokrivamo z roleto ali pokrivalom Family Safe bo lestev onemogočala pokrivanje. Da je v tem primeru ni potrebno odstranjevati, lahko vgradimo posebne nosilce z zglobom, tako da lestev samo dvignemo nad vodno gladino in lahko pokrijemo bazen.

Stotinka d.o.o. Kolodvorska ulica 25a, 2310 Slovenska Bistrica

tel.: 00386 2 80 50 430 | fax: 00386 2 80 50 436 [email protected] | www.stotinka.si

Documents

E-izbiramo Vrtni Bazen eBook