E-knjiga - stotinka.si · vzdrževanja bazenske vode. Kot priloga temu vodniku so na koncu dodane tehnične skice z detajli vgradnje posameznih elementov bazenske instalacije, ter

za samograditeljeNapotki

E-knjiga

www.stotinka.siVse pravice pridržane Stotinka d.o.o. 2

KOLOFONOdgovorni urednik:Boštjan Železnik

Oblikovanje:Tomaž Mušič

Vir: Arhiv Stotinka

Slike:Stotinka, Chemoform in Istock

Izdaja:Stotinka d.o.o.Kolodvorska 25a2310 Slovenska Bistrica

Datum izdaje: marec 2011


Kazalo

Uvod ........................................................................ 6

1 Izbira lokacije, umeščanje v prostor in tehnične zahteve .................................................. 7

1.1 Pomembne točke, ki jih je treba upoštevati pri določitvi mesta za bazen ................................................................ 7

1.1.1 Statika tal.............................................................................................. 71.1.2 Dostopnost ........................................................................................... 71.1.3 Oddaljenost od hiše ............................................................................. 71.1.4 Varnost ................................................................................................. 71.1.5 Smer vetra, osončenost, … .................................................................. 81.1.6 Možnost priključitve na kanalizacijski odtok ......................................... 81.2 Prostor za filtrirno napravo – strojnica .................................................. 91.2.1 Izbira mesta za strojnico....................................................................... 9

2 Dodatna oprema bazena ...................................... 92.1 Razlika med osnovno, dodatno ter ostalo opremo bazena .................. 92.2 Osvetlitev ........................................................................................... 102.3 Protitočne plavalne naprave .............................................................. 102.4 Masažne naprave ................................................................................112.5 Avtomatska dezinfekcija ..................................................................... 122.5.1 Avtomatska dezinfekcija s tekočim klorom ali aktivnim kisikom ......... 122.5.2 Elektroliza ........................................................................................... 122.6 Avtomatsko pranje filtra ...................................................................... 132.7 Avtomatsko dopolnjevanje vode ......................................................... 132.8 Slapovi................................................................................................ 132.9 Solarni tuši.......................................................................................... 14

3 Izkop, bazenska plošča, postavitev sten, … ....... 143.1 Priprava izkopa................................................................................... 143.2 Priprava bazenske plošče .................................................................. 143.3 Zidanje sten z zidaki iz stiropora ........................................................ 153.4 Betoniranje sten ali zidanje z betonskimi zidaki ................................. 16


3.5 Vgradnja vgradnih elementov bazenske tehnike ............................... 163.6 Priprava temeljev za bazensko nadkritje ............................................ 183.7 Cevna povezava vgradnih elementov do strojnice ............................. 193.8 Obdelava zunanje in notranje strani bazenskih sten ter zasutje ....... 19

4 Strojnica bazena .................................................. 214.1 Velikost, odvečne vode, prezračevanje, opremljenost, … .................. 214.1.1 Velikost strojnice................................................................................. 214.1.2 Odvajanje odvečnih vod iz strojnice ................................................... 214.1.3 Prezračevanje .................................................................................... 214.1.4 Dovod potrebnih instalacij v strojnico in ob bazen ............................. 224.2 Cevne povezave med elementi bazenske instalacije ter

filtrirno napravo................................................................................... 22

5 Montaža folije, prirobnic ter polnjenje bazena .... 245.1 Montaža folije ..................................................................................... 245.1.1 Profili .................................................................................................. 245.1.2 Filc in tesnila....................................................................................... 245.1.3 Folija ................................................................................................... 245.2 Montaža prirobnic ............................................................................... 255.3 Polnjenje bazena ................................................................................ 25

6 Zaključek bazenskega roba ................................ 26

7 Bazenska pokrivala ............................................. 277.1 Solarna pokrivala................................................................................ 277.2 Zaščitna pokrivala .............................................................................. 277.2.1 Bazenska nadkritja ............................................................................ 277.2.2 Roletna pokrivala................................................................................ 287.2.3 Pokrivalo Stotinka Family safe ........................................................... 287.3 Zimska ceradna pokrivala .................................................................. 29

8 Vzdrževanje vode v bazenu ................................ 298.1 Uravnavanje pH vrednosti .................................................................. 298.2 Dezinfekcija ........................................................................................ 30


9 Priprava bazena na prezimovanje ....................... 309.1 Čiščenje bazena ................................................................................. 309.2 Priprava vode ..................................................................................... 319.3 Kompenzatorski plovci ....................................................................... 319.4 Pokrivanje bazena .............................................................................. 319.5 Priprava strojnice................................................................................ 31

10 Priprava bazena na sezono ............................... 3210.1 Čiščenje.............................................................................................. 3210.2 Priprava strojnice, polnjenje in zagon ................................................ 33

11 Priloge-tehnične skice ........................................ 3411.1 Armaturni načrt (zidak) – popolnoma vgrajen bazen ......................... 3411.2 Armaturni načrt (stene in plošča) – popolnoma vgrajen bazen .......... 3511.3 Primer tlorisa za bazen 8x4 m ............................................................ 3611.4 Prerez bazenske stene....................................................................... 3711.5 Detajl temelja za tračnice nadkritja..................................................... 3811.6 Vgradnja reflektorja ............................................................................ 3911.7 Vgradnja elementov bazenske instalacije

(skimer, povratna šoba, talni odtok) ................................................... 4011.8 Shematski prikaz bazenskih instalacij ................................................ 41


Uvod Gradnja bazena marsikomu predstavlja velik izziv, pa naj gre za gradnjo v lastni režiji, ali za gradnjo s pomočjo strokovnjakov bazenskega in gradbenega področja. Bazen moramo načrtovati in umestiti v okolico tako, da nam bo dolga leta služil s svojo funcionalnostjo, kot tudi s svojim izgledom. Pravilno načrtovan in v skladu z okoljem, je lahko tudi zelo lep okras na vrtu, terasi, …

Gradnja bazena v lastni režiji dobiva vedno več privržencev tudi v Sloveniji. V prodajnem programu podjetja Stotinka imamo v ta namen na voljo dva tako imenovana KIT kompleta imenovana Easypool in Easypool plus. V KIT kompletu je vključena vsa bazenska tehnika ter potrebni zidaki iz stiropora za pozidavo bazenske školjke. Za zidavo sten stiroporni zidaki niso nujno potrebni. Stene lahko tudi betoniramo ali pozidamo z navadnimi zidaki. Popolnoma prilagojen samograditeljem je KIT komplet Easypool. Folija, ki služi kot hidroizolacija, je pri tem kompletu tovarniško zvarjena (montažna), zaradi česar se jo v bazen s pomočjo priloženih navodil namesti dokaj preprosto. Pri kompletu Easypool plus je folija (DLW) dobavljiva v rolah in jo je potrebno v bazen skrojiti in zvariti na licu mesta. Ta način hidroizolacije ponavadi zahteva pomoč usposobljenih tehnikov z opravljenim tečajem varjenja DLW folije. Prednosti tega sistema so daljša življenjska doba folije, ter izbira različnih barv.

V teh napotkih se bomo osredotočili samo na bazene z montažno folijo EASYPOOL. Izraz LINER bazen, ki se pogosto uporablja, je v bistvu izraz za vse bazene, ki kot hidroizolacijo uporabljajo bazensko folijo. Hidroizolacija s folijo je namreč cenovno najugodnejša, relativno enostavna za montažo, ter zelo trpežna. Zaradi tega je hidroizolacija s folijo tudi najprimernejša za samograditelje. V kolikor se odločite za drug sistem hidroizolacije (keramični mozaik, barva, ploščice, …), gradnja sten iz zidakov iz stiropora ne pride v poštev. V tem primeru je treba vodotesnost bazena oziroma bazenske školjke zagotoviti z betonom.

Skozi naslednja poglavja bomo poskušali z besedami in slikami čim bolj nazorno prikazati potek gradnje vgradnega bazena EASYPOOL od načrtovanja in umestitve, do same izvedbe in zagona bazena. Na kratko bo opisan tudi postopek vzdrževanja bazenske vode. Kot priloga temu vodniku so na koncu dodane tehnične skice z detajli vgradnje posameznih elementov bazenske instalacije, ter statični izračun, ki velja v primeru zidanja sten z zidaki iz stiropora in za popolnoma vgrajen bazen.

Vsi napotki so informativne narave. Predvsem v poglavjih, kjer govorimo o gradbenih delih, se pred začetkom del posvetujte z gradbenikom.


1 Izbira lokacije, umeščanje v prostor in tehnične zahteve

1.1 Pomembne točke, ki jih je treba upoštevati pri določitvi mesta za bazen

1.1.1 Statika talPred začetkom gradnje se je potrebno pozanimati o primernosti izbranega terena za izgradnjo bazena. Teren na katerega postavimo bazen mora biti dobro utrjen. Bazen napolnjen z vodo namreč predstavlja veliko težo. Bazena v nobenem primeru ne postavljamo na plazovit ali nasipan teren. V teh napotkih obravnavamo bazen, ki je popolnoma vgrajen v teren. Osnovni statični podatki so navedeni v prilogah na koncu tega vodnika. Najbolje je, da primernost terena oceni za to usposobljen strokovnjak.

1.1.2 DostopnostDostopnost do mesta, kjer bo stal bazen, je pomembna predvsem med samo gradnjo bazena. Računati je treba na potreben odvoz izkopanega materiala ter dovoz potrebnega materiala na gradbišče. V času gradnje je zato smiselno zagotoviti nemoten dostop do gradbišča, saj boste s tem pospešili gradnjo in tudi zmanjšali stroške gradbenih del.

1.1.3 Oddaljenost od hišeSmiselno je, da je bazen postavljen v bližini stanovanjskega objekta. S tem zmanjšamo dolžino potrebnih razvodov električne napeljave, bazenske cevne instalacije, ogrevanja, … Posledično dobimo s krajšimi razvodi bolj uporaben in bolj učinkovit bazen. Kletni prostori stanovanjskega objekta se lahko uporabijo tudi kot prostor za strojnico bazena, s čimer se izognemo zidavi posebnega prostora ob bazenu. V kolikor je bazen postavljen v bližini hiše, imamo tudi večji nadzor nad dogajanjem ob bazenu (igra otrok, …).

1.1.4 VarnostVrtni bazen je namenjen predvsem rekreaciji in sprostitvi, vendar lahko ob neprimerni skrbi za varnost predstavlja tudi potencialno nevarnost za majhne otroke in hišne ljubljenčke. Posebej moramo paziti na varnost med igro otrok v in ob bazenu. Nezaščiten bazen je lahko nevaren tako poln kot


prazen, zato je zelo pomembno, da že ob začetku gradnje razmišljamo o zaščitnem pokrivalu. Obstaja več vrst zaščitnih pokrival ki se razlikujejo tako po svoji funkcionalnosti, kot po stopnji zaščite. Vrste pokrival bodo opisane v nadaljevanju. Izbira pokrivala ponavadi vpliva tudi na zaključek bazenskega roba. Na to temo se bomo osredotočili pri enem od naslednjih poglavij. Bazen je možno tudi ograditi, oziroma ga opremiti s posebnim alarmom. Zavedati se je potrebno, da nobeno pokrivalo ali alarm ne nudi 100 % zaščite. Zaradi tega je potrebno otroke poučiti o nevarnostih in jih čimprej naučiti plavati.

1.1.5 Smer vetra, osončenost, …Pri izbiri lokacije za bazen je potrebno izbrati čim bolj osončeno mesto. S tem bomo prihranili pri potrebnem času za ogrevanje vode ter tudi pri denarju, v kolikor bomo vodo dodatno ogrevali. Tudi pogled na bazen obžarjen s soncem je prijetnejši.

Pri skimerskih bazenih je smiselno, v kolikor je to možno, bazen postaviti tako, da nam veter pomaga pri čiščenju površinske umazanije. Smer, kamor veter najpogosteje piha, naj bo torej proti skimerjem.

1.1.6 Možnost priključitve na kanalizacijski odtokUmazanija, ki jo prestreže bazenska filtracija, ostaja v zgornji plasti peska filtrirne naprave. Pesek je zato potrebno tedensko ali najkasneje vsakih 14 dni (odvisno od velikosti bazena in filtra) povratno izpirati. Za izpiranje se uporablja bazenska voda, ki jo je potrebno speljati iz strojnice bazena. Prav tako je vodo potrebno izpeljati iz strojnice ob praznjenju bazena. Najbolj elegantna rešitev je priključek na obstoječo kanalizacijsko instalacijo (v kolikor je to seveda možno). V tem primeru se rešimo vsakokratnega napeljevanja cevi iz strojnice ob pranju peska ali praznjenju bazena. Za ta namen je potrebno na dnu strojnice izdelati jašek velikosti vsaj 40x40 cm in globine vsaj 25 cm. Iz jaška je potrebno izpeljati cev fi 100 mm na prosti pad. V kolikor ni možnega odtoka na prosti pad, v jašek namestimo potopno črpalko z ločenim priključkom.


1.2 Prostor za filtrirno napravo – strojnica

1.2.1 Izbira mesta za strojnicoOptimalno mesto za strojnico je na krajši stranici tik ob bazenu na strani skimerjev. S tem položajem dosežemo najboljše delovanje filtrirne naprave, saj ni dolgih razvodov bazenske cevne instalacije (z daljšanjem cevnih instalacij se namreč moč filtrirne naprave manjša – nastajajo izgube zaradi manjšega pretoka. Pri dolgih cevnih razvodih so potrebni večji premeri cevi in posledično tudi močnejše črpalke). V kolikor to ni možno, najsibo zaradi pomanjkanja prostora ali kakšnega drugega vzroka, je priporočljiva maksimalna oddaljenost strojnice 10 m od bazena. Strojnica se ponavadi kod podaljšek bazena pozida iz betonskih zidakov.

Druga opcija je postavitev bazenske strojnice v kletne prostore bližnjega objekta. V tem primeru je iz tega prostora potrebno zagotoviti ustrezne odtoke za potrebe delovanja filtrirne naprave.

Strojnica mora biti suha in zaščitena pred vdorom meteornih voda ali podtalnice. V kolikor obstaja nevarnost vdora podtalnice, je potrebno strojnico hidroizolirati. Črpalka filtracije proizvaja določeno mero hrupa, na katerega moramo pomisliti ob postavitvi strojnice v kletne prostore hiše.

2 Dodatna oprema bazena

2.1 Razlika med osnovno, dodatno ter ostalo opremo bazena

Med osnovno opremo bazenske tehnike štejemo opremo, ki je potrebna za normalno delovanje bazenskega filtrirnega sistema. Med to opremo spadajo skimerji, povratne šobe ter talni odtok. S pravilno povezavo teh elementov na filtrirni sistem dobimo popolnoma funkcionalen bazen v katerem lahko ohranjamo čisto vodo skozi celotno kopalno sezono.

Vsa dodatna oprema, ki jo je možno vgraditi v bazen, za nemoteno delovanje bazena ni nujno potrebna, vsekakor pa si lahko z njo olajšamo vzdrževanje bazena, olepšamo njegov izgled ali pa naredimo bazen še bolj funkcionalen. Pod ostalo opremo lahko štejemo opremo kot so pokrivala, mrežice, sesalci, lestve, …


V nadaljevanju bomo na kratko opisali najbolj pogosto dodatno opremo, ki je v uporabi pri privatnih bazenih.

2.2 Osvetlitev Osvetlitev bazena postaja skoraj že obvezna oprema vsakega bazena. Podvodna osvetlitev bazena ne le olepša v večernih urah, ampak tudi poskrbi za dodatno varnost v vodi pri nočnem kopanju. Število potrebnih reflektorjev je odvisno od velikosti bazena. Klasična osvetlitev bazena je izvedena s halogensko žarnico (300W) v plastičnem ohišju. Halogenske reflektorje pa vedno pogosteje izpodrivajo reflektorji z LED žarnicami. LED žarnica nam prinaša veliko prednosti v primerjavi s halogenskimi: ~ majhna poraba energije (15 W) ob primerljivi svetilnosti ~ dolga življenjska doba žarnice (do 15.000 ur) ~ enostavno upravljanje žarnice z daljinskim upravljalcem ~ poljubna izbira barve osvetlitve

Vgradni element za halogensko ali LED žarnico je popolnoma enak, kar omogoča enostaven in hiter prehod iz enega sistema na drugega.Vgradne elemente za razsvetljavo je potrebno vgraditi že ob zidavi bazenske školjke. Kasnejša vgradnja je sicer možna, ampak v večini primerov povezana z obsežnimi deli in stroški. Možno je vgraditi samo vgradni element in potreben kabel do strojnice, tako da lahko žarnico montiramo kadarkoli pozneje.

2.3 Protitočne plavalne naprave Vgradnjo protitočne plavalne naprave priporočamo za vse manjše bazene. Napravo se seveda lahko vgradi v vsak tudi večji bazen. Naprava z močnim curkom ustvarja vodni tok, proti kateremu lahko nemoteno poljuben čas plavate. Naprave se med seboj razlikujejo predvsem po moči curka, za katerega skrbi črpalka v strojnici. Za učinkovito delovanje protitoka potrebujemo močnejše črpalke s trifaznimi motorji, na kar moramo biti pozorni pri dovodu električne energije v strojnico. Napravo lahko ob ustrezni opremi uporabljamo tudi za masažo.

Črpalka naprave mora biti montirana neposredno za vgradnim elementom. Zaradi tega vgradni element naprave običajno montiramo na strani bazenske strojnice. V kolikor to ni možno, oziroma strojnica ni ob bazenu, je potrebno izdelati poseben jašek kamor montiramo črpalko naprave in potrebno elektronika.


Vklop in izklop naprave se vršita preko pnevmatskega stikala iz bazena. Možna je nastavitev moči in smeri curka, ter nastavitev količine zraka v curku.

Vgradni element za protitok je smiselno vgraditi že ob zidavi bazenske školjke. Kasnejša vgradnja je sicer možna, ampak v večini primerov povezana z obsežnimi deli in stroški. Možno je vgraditi samo vgradni element. Črpalko in potrebno elektroniko lahko montiramo naknadno.

2.4 Masažne napraveMasažne naprave v bazenu poskrbijo za prijetno sprostitev. Masaža je običajno vodno-zračna, kar še posebej dobro vpliva na telo.

Masažne šobe vgradimo poljubno v stene ali tla bazena. Velikokrat je v bazenu izvedena posebna klop ali masažno gnezdo, ki vsebuje kombinacijo stenskih in talnih masaž. Potrebna moč črpalke, ki ustvarja masažni curek, je odvisna od števila masažnih šob. Močnejše naprave potrebujejo za delovanje trifazni tok, na kar moramo biti pozorni pri dovodu električne energije v strojnico. Vklop in izklop masaže se preko pnevmatskega stikala izvajata iz bazena. Črpalka naprave je običajno nameščena v strojnici bazena. V kolikor strojnice ni ob bazenu, priporočamo izgradnjo posebnega jaška za črpalko masaže, da dosežemo ustrezen učinek.

Vgradne elemente za masažo je potrebno vgraditi že ob zidavi bazenske školjke. Kasnejša vgradnja je sicer možna ampak v večini primerov povezana z obsežnimi deli in stroški. Možno je vgraditi samo vgradne elemente. Črpalko in potrebno elektroniko lahko montiramo naknadno.

V kolikor so predvidene talne masaže, je potrebno vgradne elemente vgraditi in povezati s cevmi pred zalivanjem z betonom.


2.5 Avtomatska dezinfekcijaNaprave za avtomatsko dezinfekcijo samodejno skrbijo za čisto bazensko vodo. Poznamo več vrst avtomatske dezinfekcije. Najpogostejše so: dezinfekcija s klorom, aktivnim kisikom ali s pomočjo elektrolize (posredna dezinfekcija s podklorovo kislino – v elektrolitski celici poteka ločevanje NaCl). Za popolno avtomatizacijo ima večina naprav vgrajeno tudi samodejno uravnavanje pH vrednosti bazenske vode.

2.5.1 Avtomatska dezinfekcija s tekočim klorom ali aktivnim kisikom

V ponudbi imamo dve napravi za avtomatsko dezinfekcijo, in sicer enostavno in zanesljivo Pool Charly, ali bolj izpopolnjeno Poolcontrol. Prehod med enim in drugim načinom dezinfekcije je enostaven.

Naprava konstantno meri količino potrebnega dezinfekcijskega sredstva in ga po potrebi dodaja. Dezinfekcijsko sredstvo je v tekočem stanju in se dozira direktno iz transportne embalaže. Prav tako avtomatsko se meri pH vrednost in dozira regulator pH.

Napravo lahko zmontiramo v strojnici kadarkoli, z manjšimi posegi v cevno instalacijo. Za montažo naprave je potrebna suha in zračna strojnica.

2.5.2 ElektrolizaDezinfekcija z elektrolizo je alternativa klasični dezinfekciji s klorom in aktivnim kisikom.

Sol je naravna snov, ki je na voljo v velikih količinah. S svojo sestavo (NaCl) se dobesedno ponuja za uporabo pri dezinfekciji bazenske vode. Sol dodajamo v bazensko vodo neposredno, kjer se v kratkem času popolnoma raztopi. Za elektrolizo moramo uporabljati tabletirano sol, katere čistoča znaša 99,9 %. Vsebnost soli 0,3 % popolnoma zadošča (za primerjavo: morska voda 3,5 %, solzna tekočina 0,9 %). Pri elektroliznem postopku se v vodi ratopljena sol razgradi in tako tvori podklorovo kislino HOCl, ki ima dezinfekcijsko sposobnost, uničuje alge, klice in bakterije in Pri tem ponovno tvori sol. Tako s soljo nastane idealni in naravni krog dezinfekcije, sol pa se zaradi dodajanja sveže vode v bazen porablja počasi. Ko je soli v vodi premalo, nas na to opozori naprava.

Napravo lahko zmontiramo v strojnici naknadno s posegom v cevno instalacijo. Za montažo naprave potrebujemo suho in zračno strojnico.


2.6 Avtomatsko pranje filtraFilter, oziroma pesek v filtrirni posodi moramo v določenem časovnem intervalu povratno izprati, da odstranimo umazanijo, ki jo je prestregel. Običajno to izvajamo ročno s pomočjo 6–potnega ventila, ki je nameščen na filtrirni posodi.

Ročni 6–potni ventil je možno zamenjati s popolnoma avtomatiziranim ventilom, ki opravlja pranje filtra namesto nas. Ventil je možno zmontirati tudi naknadno, vendar je v tem primeru potrebno že na začetku izbrati primerno filtrirno posodo. Pri avtomatskem pranju filtra je zelo priporočljivo vgraditi še avtomatsko dopolnjevanje vode.

2.7 Avtomatsko dopolnjevanje vodePri povratnem pranju peska v filtrirni posodi uporabljamo vodo iz bazena. Ker voda iz bazena izhlapeva, se čez določen čas nivo vode v bazenu zniža in takrat je potrebno bazen dopolniti. Običajno to storimo ročno z vrtno cevjo.

Tudi ta postopek je možno avtomatizirati s pomočjo nivojskih stikal, ki jih namestimo v skimer in krmilne elektronike ter elektromagnetnega ventila v strojnici. V kolikor se odločite za avtomatsko dopolnjevanje je v strojnico potrebno pripeljati dovod vode.

Naknadna vgradnja je zahtevna, predvsem zaradi montaže nivojskih tipal v skimer. V kolikor razmišljate o avtomatskem dopolnjevanju, je že na začetku (pred zasutjem bazena) smiselno v skimer vgraditi nivojske sonde. Prav tako je že takrat potrebno pripeljati dovod vode v strojnico. Elektormagnetne ventile in krmilno elektroniko lahko brez težav vgradimo naknadno.

2.8 SlapoviSlapovi spadajo med tako imenovane bazenske atrakcije. Zraven vrhunskega izgleda in zapeljivih linij vam lahko slap ponudi tudi nežno masažo med kopanjem. Slapovi iz naše ponudbe so izdelani iz visokokakovostnega nerjavečega jekla (VA4, AISI 316). V kolikor se odločite za vgradnjo slapa, je potrebno iz strojnice do mesta za slap pripeljati cev, na koncu katere je montiran priključek za slap. Slap potrebuje za delovanje svojo črpalko. Odvzem vode za črpalko slapa lahko izvedemo preko talnega odtoka ali ločeno. Vklop slapa se ponavadi vrši iz bazena preko pnevmatskega stikala.

Pri izbiri mesta za slap moramo paziti, da le-ta ne bo oviral montaže morebitnega nadkritja ali pokrivala.


2.9 Solarni tušiObičajno se pred vstopom v bazen in po izstopu iz njega stuširamo. V večini primerov ob bazenu ni instalacije s toplo vodo, na katero bi lahko priključili običajen tuš. Rešitev za to predstavljajo solarni tuši. Solarni tuši se običajno priklopijo na vrtno cev preko gardena priklopa, možna pa je tudi fiksna priključitev na vodovodni priključek. Prednost solarnih tušev je v tem, da imajo posebno obdelan rezervoar z vodo, ki zagotavlja gretje vode za tuširanje s pomočjo sončne energije. Nekateri modeli imajo rezervoar dodatno obdelan s prozornim obodom, kar še dodatno poveča izkoristek gretja s pomočjo sončne energije. Priporočamo, da solarni tuš namestite tako, da ga lahko preko zime enostavno odstranite.

3 Izkop, bazenska plošča, postavitev sten, …

3.1 Priprava izkopaPri izkopu za bazen je najpomembnejša globina. Upoševati je namreč treba končno višino bazenskega roba. Končna višina bazenskega roba je običajno 150 cm in je ponavadi v enakem nivoju s končno višino okolice bazena (tlakovci, kamen, les, zelenica, …). Temu primerno moramo prilagoditi tudi globino izkopa. Grafični primer izkopa je priložen na koncu teh napotkov. Velikost izkopa je odvisna od velikosti bazena in strojnice, v kolikor je ta ob bazenu. Smiselno je, da je globina izkopa za strojnico globlja, saj s tem kasneje pridobimo stojno višino. Priporočamo, da je velikost izkopa v vse smeri vsaj 0,5 m večja od zunanje mere bazena. Višek pri izkopu nam zagotavlja dovolj prostora pri izvajanju cevnih instalacij okoli bazena.

3.2 Priprava bazenske ploščeBazenska plošča je temelj bazena in zelo je pomembno, da je pravilno izvedena. Statični izračuni in skice, ki so priloženi na koncu teh napotkov služijo le kot smernice za pravilno izvedbo plošče bazena. V normalnem terenu in ob popolnoma vgrajenem bazenu je plošča zgrajena na 20 cm utrjenega gramoznega tampona. Debelina plošče je 20 cm. Gramozni tampon in debelino plošče je potrebno upoštevati pri globini izkopa za bazen!

Velikost plošče je odvisna od velikosti bazena in strojnice, v kolikor je ta ob bazenu. Smiselno je ploščo strojnice načrtovati nižje od plošče bazena. V tem primeru pridobimo stojno višino v strojnici.


Mere bazenske plošče naj bodo na vse strani vsaj 15 cm večje od zunanjih mer bazena. Višek plošče nam služi kot zelo dobra podlaga za napeljavo cevi bazenske instalacije in preprečuje poškodbe cevi zaradi posedanja terena.

Nasvet: če načrtujemo vgradnjo talnega odtoka v tla bazena, je priporočljivo, da se le-ta namesti pred končnim betoniranjem. Talni odtok je pred zalivanjem plošče potrebno obtežiti da ne splava na površje. Talni odtok mora biti nameščen natančno! Kasnejša namestitev je mogoča, vendar je povezana z veliko dela.

V ploščo je potrebno vgraditi tudi vgradne elemente za morebitne masažne šobe. Elemente je treba ustrezno cevno povezati do strojnice bazena.

Kondenziranje vlage pod folijo:Za morebiten kondenz, ki se nabira pod folijo, je potrebno zagotoviti odvod. Temu služijo izvrtane luknje v plošči bazena. Na 3m² se izvrta po najmanj ena luknja fi-Ø 25 mm. Možna je tudi vgradnja posebnega talnega odtoka (pod folijo), ki skrbi za odvod kondenza.

Okoli plošče moramo namestiti ozemljitveni valjanec, katerega krak naj sega v strojnico. Smiselna je tudi položitev drenažnih cevi, ki skrbijo za odvajanje odvečne vode okoli bazenske plošče.

3.3 Zidanje sten z zidaki iz stiroporaZidaki iz stiropora so bili razviti in se uporabljajo izključno za zidanje sten pri plavalnih LINER (folijskih) bazenih. Gradnja z zidaki poteka hitro in ekonomično, za m2 stene porabite le 113 l betona. S posebnimi utori in peresi zidake enostavno in natančno spajamo med seboj. Obdelava je preprosta in jo lahko izvajamo z noži ali preprostimi vbodnimi žagicami. Poenostavljena je tudi vgradnja vseh vgradnih elementov bazenske instalacije (luči, šobe, skimerji, …). Zidaki iz stiropora hkrati nudijo odlično toplotno izolacijo. Mere zidaka so 100 cm x 30 cm x 25 cm (D x V x Š). Zidaki se polagajo z utorom usmerjenim na tla. Glede na mero bazena postavimo na začetku prvi dve vrsti zidakov. Vsako naslednjo vrsto začnemo polagati z zamikom. Po postavitvi dveh vrst preverimo vse mere in diagonale bazena in z nekaj malte nato postavitev fiksiramo. Potrebne prečne armature v stenah povežemo z navpično armirano konstrukcijo. Ne zidak in ne beton, ampak pravilno izvedeno armiranje sten zagotavlja bazenu statično stabilnost. Pomisliti je treba, da je pri klasičnem bazenu dolžine 8 m, širine 4 m ter globine 1,5m, bazen napolnjen z približno 44 tonami vode!


Potrebna je podlaga, ki zadostuje statičnim zahtevam. Za bazen zgrajen na nasipu ali tam, kjer je prisotna podtalnica, se glede statičnih zahtev posvetujte z gradbenikom. Le pravilno armirana betonska plošča in kasneje v stene položena armirna garnitura zagotovita stabilno statiko bazena (proti pritisku zemlje pri praznjenju bazena). V vsakem primeru pa je bazen priporočljivo graditi pod nadzorom gradbenika. Kot smernica za armiranje in betoniranje plošče ter sten (samo ob dobro utrjeni podlagi) vam bodo pomagale priložene skice na koncu teh napotkov.

Po postavitvi in fiksiranju prvih dveh vrst se le-te zalijejo z betonom. Zalivanje z betonom začnemo v vogalih in ga vedno izvajamo ročno. V primeru strojnega zalivanja lahko namreč pride do prevelikih pritiskov na stiroporne zidake in do poškodbe le-teh. V prvih dveh vrstah vgradnja nobenega vgradnega elementa bazenske instalacije ni predvidena. Ko se beton utrdi, začnemo z nadaljnim zidanjem. Pri postavitvi naslednji vrst zidakov in polaganju ustrezne armature sproti vgrajujemo vse predvidene elemente bazenske instalacije.

Ko so elementi vgrajeni in fiksirani, lahko zalijemo preostale tri vrste z betonom. Stene se morajo načeloma sušiti 28 dni preden bazen zasujemo z zunanje strani. Ta čas je seveda odvisen tudi od vlažnosti zraka in temperature. Najbolje se je posvetovati z gradbenikom. V kolikor bo bazen barvan ali obložen s keramiko, zidava sten iz stiropornih zidakov ni primerna.

3.4 Betoniranje sten ali zidanje z betonskimi zidakiZidaki iz stiropora za postavitev bazenske školjke niso nujno potrebni. Bazensko školjko je možno pozidati tudi z betonskimi zidaki ali opažiti in zaliti z betonom. Vgradnja vgradnih elementov je v tem primeru bolj zahtevna. Priporočamo tudi termoizolacijo (debeline 3- 5 cm) z zunanje in notranje strani. V kolikor se takšno školjko kasneje vstavi tovarniško varjena montažna folija (sistem EASYPOOL), je potrebna natančnost pri izdelava bazenske školjke.

3.5 Vgradnja vgradnih elementov bazenske tehnikePomembno je, da vgradimo vse vgradne elemente pred končnim zalitjem zidakov z betonom. S tem zagotovimo brezhibno namestitev vgradnih elementov. Kasnejša vgradnja elementov je možna, vendar je povezana s stroški in dodatnimi gradbenimi deli. Izjema so elementi vgrajeni v dno bazena (talni izpust, talna masaža...), ki jih vgradimo ob betoniranju plošče. Odprtine za vgradne elemente izrežemo preprosto v stiroporno steno bazena s pomočjo noža ali ročne vbodne žagice po merah na priloženih skicah. Vgradne elemente fiksiramo v izrezane odprtine s hitrosušečo montažno


peno. Skoznike in vgradne elemente ponavadi namestimo tako, da so zunanji robovi poravnani s končno obdelano steno bazena (upoštevamo: izravnalna masa + filc in morebitna termoizolacija pri betoniranih ali zidanih bazenih).

POMEMBNO: vse vgrajene vgradne elemente (še posebej navoje) je potrebno pred izravnavo sten in tal zaščititi s folijo ali izolirnim trakom!

NASVET: priporočamo, da navoje vgradnih elementov pred zaščito s folijo ali izolirnim trakom obdelate še s protikorozivnim in razmaščevalnim sredstvom (WD-40 ali podobnim). S tem olajšamo kasnejšo montažo prirobnic.

Talni odtok:Mere za vgradnjo odtoka so potrebne že pri izdelavi plošče. Skice za vgradnjo vseh elementov dobite ob nakupu bazena oziroma kompleta bazenske tehnike.Za lažjo izvedbo plošče je najbolje, da se proti odtoku ne dela padcev, ampaka da izdelamo popolnoma ravno ploščo. Pri vgradnji talnega odtoka se držimo navodil za vgradnjo (poglobitev, ...). Pred betoniranjem plošče moramo odtok prelepiti z zaščitno folijo ali izolirnim trakom.

Skozniki:Skozniki so elementi, ki jih vstavimo v zidake, preden le-te zalijemo z betonom. Služijo nam za končno montažo povratnih šob, sesalnih šob, pnevmatskih tipk za vklop protitoka, masaže, slapa,...

V zidak izrežemo odprtine po priloženih skicah, ter vanje vstavimo skoznike. Fiksiramo jih z montažno peno in pri tem pazimo, da so vsi skozniki vgrajeni po merah podanih na skici. Skoznike ponavadi namestimo tako, da so zunanji robovi poravnani s končno obdelano steno bazena (upoštevamo: izravnalna masa + filc in morebitna termoizolacija pri betoniranih ali zidanih bazenih). Paziti moramo, da pri vgradnji ne poškodujemo navojev!

Skimer: Držimo se mer napisanih na skicah za vgradnjo. Skimer moramo dodatno podpreti, da ga pri polnjenju sten teža betona ne premakne. Po namestitvi odprtino skimerja zaščitimo s folijo ali izolirnim trakom. V kolikor imamo dva ali več skimerjev, posebej pazimo, da jih vgradimo na enaki višini in vodoravno.

Reflektor: Praviloma potrebujemo za vgradnjo reflektorja v steno bazena najprej samo ohišje (vgradni element) ter cev s kablom za potek električne napeljave. Tudi pri


tem elementu se držimo skic za vgradnjo. Reflektor v bazen vedno umestimo tako, da nas njegova svetloba ne ovira pri vstopanju v bazen ali pri plavanju.

NASVET: Vgradni element pred polnitvijo stene z betonom podpremo. Ne smemo pozabiti na električno napeljavo (namestitev cevi s kablom do spojne doze).

Kabel reflektorja namerno pustimo daljšega in ga ne smemo krajšati. Daljši kabel pride v upoštev pri menjavi žarnice tudi pri polnem bazenu.

Protitočna naprava:Pomembno je, da se v prvi fazi v steno bazena vstavi vgradni element. Napravo lahko montiramo kadarkoli pozneje, ko je bazen že v funkciji. Možna je tudi naknadna vgradnja, vendar je povezana z obširnimi in dragimi posegi. Praviloma protitočno napravo namestimo med skimerja (v kolikor so skimerji na strani strojnice), saj Lahko na tak način izkoristimo bazensko strojnico za montažo protitočne naprave. V kolikor strojnice ni ob bazenu, je za protitočno napravo potrebna izgradnja lastnega jaška (skice priložene ob nakupu bazena ali kompleta opreme). Črpalka naprave mora namreč za optimalen učinek biti takoj za vgradnim elementom. Z daljšanjem in vijuganjem cevnih povezav se učinek naprave bistveno manjša. Pri vgradnji elementa se držimo priloženih skic.

Masažna naprava:Prav tako kot pri protitočni napravi je pomembno, da v prvi fazi v steno bazena vstavimo vgradne elemente. Napravo lahko montiramo kadarkoli pozneje, ko je bazen že v funkciji. V kolikor je predvidena tudi talna masažna šoba, je potrebno vgradni element za talno masažo vgraditi že pred zalivanjem plošče. Položaji masažnih šob se določijo glede na želeni učinek masaže (npr. za spodnji del hrbtenice, ramenski del, noge, ...). Z veseljem vam bomo pomagali z našimi nasveti. Pri vgradnji elementa se držimo priloženih skic.

3.6 Priprava temeljev za bazensko nadkritjeV kolikor razmišljate o morebitni naknadni postavitvi bazenskega nadkritja, je smiselno, da postavite temelje za nadkritje že med gradnjo bazena. Segmentna nadkritja, ki so najboljša rešitev za zaščito bazena se namreč pomikajo po posebnih tirnicah, ki potrebujejo betonske temelje. Širina temelja je pogojena s številom segmentov nadkritja, število segmentov pa je odvisno od dolžine nadkritja.

PRIMER: Nadkritje dolžine npr. 10 m rabi tračnice širine cca. 26 cm, ki zadostujejo za 4-segmentno nadkritje. (dolžina enega segmenta je cca 2,5m).


V kolikor je dolžina strehe večja, zaradi večjega števila segmentov rabimo širše tračnice.

Ponavadi so tračnice postavljene takoj za bazensko obrobo (cca. 35 cm od notranjega roba bazena). V tem primeru je temelj tračnice najlažje vkomponirati v zadnjo vrsto zidakov (skica je dodana na koncu teh napotkov). Tako se izognemo posedanju temeljev pri morebitnem posedanju terena. Tračnice so, v kolikor nam to dopušča prostor, običajno podaljšane, kar omogoča popolno odprtje bazena. Tudi na podaljšanje tračnic je potrebno računati pri izdelavi temelja. Na voljo so posebni vgradni profili s katerimi brez težav vgradimo tračnice na nivo bazenske okolice.

3.7 Cevna povezava vgradnih elementov do strojniceKo imamo vgrajene vse elemente in stene zalite z betonom, se lotimo povezovanja posameznih elementov bazenske instalacije ter napeljave cevnih povezav do strojnice bazena. Cevne povezave načeloma izvajamo z debelostenskimi PVC cevmi (10 bar) premera 50mm (razen za masaže in protitočne naprave, kjer je premer cevi 63 oziroma 75 mm). Prav tako so iz PVC materiala narejeni vsi spojni elementi (kolena, holandci, spojke,..). Posamezne elemente med seboj spajamo s pomočjo posebnega lepila za PVC – TANGIT, spojna mesta pa je potrebno očistiti s posebnim čistilom – TANGIT, kakor pred lepljenjem očistimo vsak spojni element. Lepilo obvezno nanašamo na oba lepljena dela. Pri temperaturah nižjih od 10 ° C uporabe lepila ne priporočamo. Funkcionalna shema cevnih povezav je priložena na koncu teh napotkov. Cevi povratnih šob, skimerjev in morebitnih ostalih elementov s pomočjo spojnega materiala pripeljemo do bazenske plošče (15 cm nadmere) in po plošči do strojnice bazena. Na cevi v debelini cca. 20 cm nato nasujemo fini material (pesek majhne granulacije ali mivka), s katerim zaščitimo cevi pri zasutju bazena. Pred zasutjem s peskom vse zlepljene spoje še enkrat preverimo.

3.8 Obdelava zunanje in notranje strani bazenskih sten ter zasutje

Ko imamo pripravljene cevne povezave do strojnice, se lotimo notranje in zunanje obdelave bazenskih sten. Notranje stene obdelamo z fasadno mrežico in lepilom, ter jim tako zagotovimo dodatno trdoto bazenskih sten. Pri izravnavanju sten moramo paziti na okvirje in navoje vgradnih elementov v stenah bazena, in v kolikor le-ti še niso zaščiteni, je to potrebno storiti. Po končani obdelavi sten zbrusimo vse nastale nepravilnosti. Notranje stene


bazena in dno morajo biti popolnoma gladke. Paziti je treba na vgradne elemente talnega odtoka in morebitne masažne šobe. O tem, kateri materiali so za izravnavo sten in tal najprimernejši, se pozanimajte pri gradbeniku.Z zunanje strani priporočamo zaščito stiropornih zidakov s pomočjo čepaste folije. Druge obdelave sten z zunanje strani ni potrebno izvajati, razen v primeru, če stene niso pozidane z zidaki iz stiropora. V tem primeru je pred namestitvijo čepaste folijo smiselno položiti še termoizolativni material (npr. Stirodur) debeline vsaj 4 cm. Pri vseh zidanih ali betoniranih bazenih je termoizolativni material smiselno položiti tudi na notranje stene bazena. Pri tem pazimo, da so elementi bazenske instalacije poravnani s končnim slojem (stirodur+mrežica+lepilo)!

Pred zasutjem bazena z zunanje strani je potrebno preveriti ali je beton že dosegel svojo nazivno trdnost. Čas, ki je za to potreben, je naveden na vrečah cementa ali pa se o njem pozanimajte pri gradbeniku. Zasutje bazena je najbolj smiselno izvesti z gramozom oziroma s podobnim drenažnim materialom. Drenažni material, kot je npr. gramoz, se zelo malo poseda, zaradi česar je z urejanjem okolice možno začeti hitro po zasutju. Pred zasutjem z gramozom pazite, da so cevi bazenske instalacije zaščitene s finim materialom.

POMEMBNO: nasutega materiala nikoli ne utrjujte strojno, saj lahko zaradi tresljajev pride do poškodb cevi, ki so speljane okoli bazena! Prav tako lahko pride ob praznem bazenu do premika bazenskih sten v kolikor te še niso popolnoma suhe. V kolikor za zasutje niste uporabljali drenažnega materiala, se mora teren posesti sam.

Ko je bazen zasut, priporočamo izvedbo tlačnega preizkusa vseh bazenskih instalacij: povratne šobe, talnega odtoka, instalacije slapa,... Izvedemo tudi preizkus električnih povezav razsvetljave, da pravočasno ugotovimo morebitne poškodbe na instalaciji, ki bi lahko nastale med zasutjem. V kolikor se pojavijo nepravilnosti, jih je potrebno takoj odpraviti.


4 Strojnica bazena

4.1 Velikost, odvečne vode, prezračevanje, opremljenost, …

4.1.1 Velikost strojniceVelikost strojnice določimo glede na izbrano opremo, ki bo tam vgrajena. V kolikor bo v strojnici vgrajena samo filtrirna naprava in pripadajoča električna oprema, priporočamo, da je velikost strojnice vsaj 1,5 x 2 m (svetle mere). Strojnica bazena je običajno zgrajena na podaljšku bazenske plošče. Zaradi tega je končna notranja višina strojnice (pri globini bazena 150 cm) cca. 140 cm. Plošča strojnice je običajno zgrajena na istem nivoju kot bazenski rob. V kolikor bi želeli v strojnici stojno višino, je potrebno ploščo strojnice zgraditi nižje od plošče bazena. Ker v strojnico pogosto vstopamo, je stojna višina zelo dobrodošla. Najbolj primeren je vstop v strojnico iz strani, v kolikor je to mogoče. V kolikor je prostor za strojnico predviden v kletnih prostorih bližnjega objekta poskrbite, da bodo vse naprave dostopne.

4.1.2 Odvajanje odvečnih vod iz strojniceV strojnici je potrebno poskrbeti za odvajanje odvečne vode pri pranju filtra, praznjenju bazena in morebitnem zalitju strojnice zaradi podtalnice ali meteornih voda. Na dnu strojnice je v ta namen potrebno izdelati jašek velikosti vsaj 40x40 cm in globine vsaj 25 cm. V jašek je speljan talni odtok iz bazena, preko katerega bazen tudi praznimo. Če je možno, naj bo iz jaška izpeljana cev (fi 100) na prosti pad, ki služi za praznjenje bazena in za nemoten odtok odvečnih voda. V kolikor to ni možno, jašek uporabimo za potopno črpalko, s pomočjo katere lahko iz strojnice črpamo vso odvečno vodo. Potopna črpalka naj ima ločen priključek. Poskrbeti je treba tudi za odvod vode pri pranju filtra, običajno jo speljemo v jašek, v kolikor je iz jaška odtok na prosti pad. V kolikor ni te možnosti, je potrebno v strojnico speljati dodatno cev (min. fi 50), na katero direktno priključimo odtok vode pri pranju filtra. Odvajanje odvečne vode je prav tako potrebno zagotoviti v primeru, ko je prostor za strojnico v bližnjem objektu.

4.1.3 PrezračevanjePoskrbeti moramo tudi za zračenje. Vlaga in kondenz namreč škodujeta električnim napravam in elektronskim sklopom. Najbolj običajno je prisilno


zračenje, kjer v strojnico pripeljemo dve cevi premera 100 ali 110 mm in eno cev vgradimo na dnu strojnice, drugo pa pod stropom. Na cev pod stropom je smiselno namestiti ventilator, ki pripomore k boljšem kroženju zraka.

4.1.4 Dovod potrebnih instalacij v strojnico in ob bazenDovod potrebnih strojnih in električnih instalacij v strojnico je zelo odvisen od opreme, ki bo vgrajena v in ob bazenu. Za nemoteno delovanje osnovne bazenske opreme (filtrirna naprava) potrebujemo dovod električne energije (presek vodnika in zaščita se določita glede na moč izbrane naprave).

Vodovodne instalacije v strojnico načeloma ni potrebno dovesti. Potrebna je le v primeru, če je predvideno avtomatsko dopolnjevanje bazenske vode. V kolikor bo ob bazenu postavljen solarni tuš, je potrebno zagotoviti dovod vode, ki je po navadi priključek vode na gardena priklop in vrtno cev. Če želite tuš s fiksnim priključkom, potrebujete dovod cevi do mesta za tuš.

V primeru ogrevanja bazenske vode preko toplotnega izmenjevalca je v strojnico potrebno dovesti tudi ustrezne cevi iz primarnega vira (zalogovnik tople vode).

4.2 Cevne povezave med elementi bazenske instalacije ter filtrirno napravo

Srce vsake bazenske strojnice je filtrirna naprava, ki je sestavjena iz obtočne črpalke, posode za pesek in 6 - potnega ventila. Filtrirno napravo po navadi dobite v kompletu s potrebnimi elementi za povezavo črpalke, posode in 6 – potnega ventila, priložena pa so tudi potrebna navodila. Potrebna je še izvedba cevnih povezav z elementi bazenske instalacije (skimerji, talni odtok, povratne šobe).

Pomembno je, da bazensko filtrirno napravo postavimo na mesto, kjer nas bo najmanj ovirala pri gibanju v strojnici in pri tem pazimo, da sta filtrirna posoda in črpalka dobro dostopni. V kolikor je filtrirna naprava dobro postavljena, je tudi izvedba potrebnih cevnih povezav preprostejša. Pesek v posodo filtrirne naprave nasujemo šele, ko imamo določeno točno mesto postavitve. V kolikor je nevarnost vdora meteornih voda ali podtalnice, je priporočljivo, da obtočno črpalko ali celotna filtrirna naprava postavimo na višje mesto v strojnici.

POMEMBNO: obtočna črpalka mora biti vedno nameščena pod nivojem bazenske vode.


Cevno povezavo v strojnici bazena izvajamo na enak način kot cevno povezavo od elementov bazenske instalacije do strojnice. Funkcionalna shema pravilne povezave filtrirne naprave na elemente bazenske instalacije je dodana na koncu teh napotkov.

V kolikor imamo vgrajena dva ali več skimerjev, pazimo, da jih povežemo simetrično, saj le tako zagotovimo enakomerno delovanje vseh skimerjev in s tem optimalno čiščenje površine bazenske vode. Dovod iz talnega odtoka razdelimo s T-kosom na dva dela. En del speljemo na sesalni del obtočne črpalke, drug del pa uporabimo za praznjenje bazena. Povezava talnega odtoka z obtočno črpalko pripomore k boljši cirkulaciji vode, hkrati pa nam ta povezava omogoča praznjenje bazena preko obtočne črpalke, v kolikor nimamo zagotovljenega prostega odtoka iz jaška.

Filtrirna naprava je dimenzionirana tako, da omogoča filtracijo celotne količine vode v 4-6 urah. To pomeni, da mora obtočna črpalka v sezoni na dan obratovati 8 – 12 ur (v segmentih po 2 ali 3 ure). Za krmiljenje črpalke zato največkrat uporabljamo mehanske ali elektronske dnevne programske ure.

Za krmiljenje filtra je možno dokupiti elektro omarico v kateri so že vgrajeni vsi potrebni elementi.


5 Montaža folije, prirobnic ter polnjenje bazena

5.1 Montaža folijeKo so notranje stene bazena ter tla ustrezno obdelana sledi namestitev bazenske folije. Osredotočili se bomo na namestitev tovarniško varjene (montažne) folije EASYPOOL.

5.1.1 ProfiliNa notranji rob bazena moramo namestiti posebne aluminijaste profile, kamor kasneje pritrdimo folijo. Pri pritrjevanju obesnih profilov pazimo, da se zaključijo natančno z robom bazena. Posebej moramo paziti na notranjih vogalih bazena. Profile pritrjujemo s posebnimi aluminijastimi zakovicami za beton.

5.1.2 Filc in tesnilaObstajajo različne vrste in kvalitete filc materiala, pomembno je predvsem, da so odporni proti plesni. Pri neodpornem filcu po končanem polaganju izvedemo zaščito proti plesni. Bazen pred polaganjem filca temeljito očistimo. Polaganje folije in filca se morata praviloma opraviti v enem dnevu, da preprečimo navlaženje. Filc na tla in stene položimo popolnoma izravnano in brez prelaganja. Za lepljenje filca uporabljamo posebej za to razvito lepilo.

Filca nikoli ne polagamo tako, da se prekriva, saj bi nastali robovi povzročili neestetske obrise na foliji ob polnem bazenu.

Okoli vgradnih elementov filc previdno po obliki vgradnega elementa izrežemo. Na vse vgradne elemente namestimo priložena tesnila.

5.1.3 FolijaFolija za bazene Easypool je tovarniško zvarjena na mere bazena (montažna), zato je dobavljiva v enem kosu. Potem, ko je filc položen in vgradni elementi pripravljeni (nameščena potrebna tesnila), celoten bazen posesamo z globinskim sesalcem, da odstranimo vso morebitno umazanijo oziroma delce, ki bi lahko poškodovali folijo. Folijo nato položimo na dno bazena v sredino in jo čimbolj enakomerno povlečemo proti robovom bazena, za kar sta potrebni vsaj dve osebi. Folijo namestimo tako, da je oddaljenost od robov na vseh stranicah približno enaka. Ko je folija tako pripravljena, lahko začnemo z


obešanjem. Folijo obesimo v profil na sredino vseh štirih stranic bazena, na vsaki stranici naj bo obešen približno en meter. Za tem začnemo folijo obešati iz vseh strani proti vogalom. Na vsaki stranici pred vogalom pustimo približno 30 cm neobešene folije. Pritrjevanje folije v vogale bazena izvedemo komaj na koncu polaganja in poravnavanja folije. Upoštevati moramo, da je folija manjša od formata bazena. Folija je rahlo prožna in jo polagamo pri 18 ° C do max. 25 ° C, pri višjih temperaturah (poleti) folijo polagamo zjutraj ali popoldan.

Po končanem polaganju moramo na foliji zgladiti vse neravnine. Gladimo od sredine proti stenam bazena, da zagotovimo popolnoma ravna tla. V kolikor se pojavijo gube na stenah bazena, se te lahko popravijo s prestavljanjem obesnega roba folije v pritrditvenem profilu. Ko je folija poravnana, se lahko v vogalih fiksno montira tako, da odvečni del obesnega roba odrežemo in ga obdelamo s silikonom odpornim na klor. Za tem začnemo bazen polniti In ga polnimo tako dolgo, dokler ni celotno dno prekrito z vodo (med 1-3 cm vode). Pritisk, ki nastane, na tleh prikaže še vse ostale gube in neravnine na foliji bazena, ki jih s pomočjo rok in nog zgladimo v smeri od sredine proti stenam bazena.Nasvet: Nikar ne napolnite bazena preveč (več kod 3 cm), saj pritisk, ki pri tem deluje, onemogoči izravnavo folije na dnu!

5.2 Montaža prirobnicPrirobnice namestimo šele, ko voda doseže določen nivo, za montažo prirobnice talnega odtoka mora voda doseči nivo vsaj 10 cm. Ko namestimo prirobnico hkrati namestimo tudi masko talnega odtoka. Pri ostalih vgradnih elementih naj nivo vode doseže vsaj 50 cm (da se folija popolnoma napne). Rezanje folije za vgradne elemente izvedemo ŠELE po pritrditvi prirobnic. Prirobnice pritrdimo tako, da najdemo na vgradnem elementu (ki je zdaj pod folijo) dve nasproti ležeči si odprtini z navojem. V ti odprtini naredimo luknjice skozi folijo, ter vanje z vijaki pritrdimo prirobnico. Enako naredimo nato še za vse ostale odprtine na vgradnem elementu in ko je prirobnica pritrjena z vsemi vijaki izrežemo odvečno folijo.

POMEMBNO: pri nameščanju prirobnic moramo paziti, da so vsa tesnila na vgradnih elementih na svojem mestu!

5.3 Polnjenje bazenaKo so prirobnice nameščene in je folija izrezana že moramo imeti v bazenu cca. 50 cm vode. Maske vseh vgradnih elementov lahko nameščamo sproti


s prirobnicami. Praviloma to velja predvsem za rešeto talnega odtoka, ostale maske lahko namestimo tudi pred dokončnim polnjenjem.

Bazen napolnimo malo čez polovico skimerjev (do višine 2/3 odprtine skimerja), da globina vode znaša cca. 140 cm, kar je tudi končna globina vode v bazenu. Pazljivi moramo biti na to, da nivo vode nikoli ne sme pasti pod 1/3 skimerja, saj bi s tem v filtrirni sistem prišel zrak.

6 Zaključek bazenskega roba Zaključek bazenskega roba je velikokrat odvisen od okolice bazena. Najlepši izgled dobimo, če sta okolica bazena in bazenski rob barvno in stilsko usklajena.

Običajno bazenski rob zaključujemo na naslednje načine: ~ od okolice nekoliko višja stena bazena z obrobo

(izstopajoč bazenski rob) ~ z okolico poravnana stena in obroba (izstopajoč bazenski rob) ~ z okolico popolnoma poravnani rob bazena (običajno pri okolici iz lesa,

tudi keramiki – bazenski rob poravnan z okolico).

Izstopajoč bazenski rob je najpogostejši in najbolj praktičen. Uporabimo lahko katerikoli naravni kamen, ki mora biti protizdrsno obdelan. Velikokrat za obrobo uporabimo tropski les. Bolj praktične so tovarniško izdelane bazenske obrobe, ki imajo že v osnovi protizdrsno površino. Dobavljive so v veliko različnih barvnih odtenkih in oblikah, tako da ni težko najti obrobe, ki se popolnoma prilega okolici. Ta način izvedbe ima kar nekaj prednosti: ~ umazanija na tleh ne more v bazen ~ rob bazena lahko uporabimo za sedenje ~ povezava med bazenom in zaključnim nivojem je enostavnejša ~ žuželke ne padejo hitro v vodo


Bazenski rob v enaki ravnini z okolico je manj pogost in se ponavadi izvaja zaradi naknadne montaže nadkritij, pokrival, ali pa zaradi arhitekturnih rešitev.

V kolikor se odločite za tak način zaključka bazenskega roba, izberite obrobo oziroma kamen, ki je enostaven za čiščenje.

NASVET: ne glede na izbiro obrobe ali zaključka bazenskega roba, je priporočljivo obrobo položiti tako, da imamo minimalno 1-2 cm odkapa (del obrobe, ki sega preko bazenskega roba v bazen). Odkap namreč preprečuje pljuskanje vode čez rob bazena. Bazenske obrobe, ki so tovarniško izdelane, imajo ta odkap po navadi že izdelan.

7 Bazenska pokrivala

7.1 Solarna pokrivalaSolarna pokrivala so osnovna bazenska pokrivala, ki se uporabljajo izključno za pokrivanje bazena v sezoni in na vodi plavajo. So cenovno ugodna in odlično zadržujejo akomulirano toploto ter so tako nepogrešljiva povsod, kjer bazensko vodo tudi dodatno ogrevamo, saj se 70 % toplote namreč izgubi na površini vode. Pokrivala so sestavljena iz zračnih mehurčkov , ki so obrnejeni navzdol v vodo.

Običajno so temno modre barve in debeline 400 mikrometrov. Dobavljiva so tudi v zlati ali srebrni barvi, njihova življenjska doba pa je ob pravilni uporabi 2-3 sezone. Visoke koncentracije klora v vodi lahko življenjsko dobo pokrivala skrajšajo. Solarna pokrivala uporabljamo v kombinaciji s solarnimi navijali, ki so lahko mobilna ali fiksna. Navijala so izdelana iz aluminija in imajo širino nastavljivo po bazenu .

7.2 Zaščitna pokrivala7.2.1 Bazenska nadkritja Najboljša in najbolj efektivna rešitev za pokrivanje bazena je segmentno bazensko nadkritje na tračnicah. Bazensko nadkritje je univerzalna rešitev, ki nam prinaša veliko prednosti pred klasičnimi pokrivali. Podaljšanje kopalne sezone je eden izmed pomembnih vzrokov za odločitev o nakupu


bazenskega nadkritja, saj je le-ta zaradi izrazitega menjavanja letnih časov v Sloveniji relativno kratka. S postavitvijo nadkritja lahko to sezono bistveno podaljšamo. Bazensko nadkritje deluje na principu tople grede, kar pomeni, da se toplota zadržuje pod kupolo ter ogreva bazensko vodo. V prehodnih obdobjih (pomlad, jesen), ko so dnevi topli noči pa večinoma hladne, nadkritje ohranja akumulirano toploto v vodi, s čimer pripomore k podaljšanju sezone. Brez dodatnega ogrevanja bazenske vode sezono tako podaljšamo za okoli dva meseca, v primeru dodatnega dogrevanja bazenske vode pa tudi do 3 mesece in več na sezono. Bazenska streha pa nam nudi tudi dobro varnost, saj jo je možno popolnoma zapreti in zakleniti (opcijsko). Z uporabo strehe zmanjšamo porabo sredstev za nego vode, ter čas, ki ga potrebujemo za čiščenje bazena.

7.2.2 Roletna pokrivalaBazenska roleta je sistem za pokrivanje bazena s plavajočimi letvicami, ki so votle in zaprte, tako da voda vanje ne prodre. Osnovni namen plavajoče rolete je zadrževanje toplote bazenske vode, pri bazenu, pokritem s plavajočo roleto, so toplotne izgube manjše za 65 do 80 %. Poleg tega zaprta in na bazensko steno pripeta roleta ščiti pred nesrečnimi padci otrok ali domačih živali v bazen, deloma pa roleta bazen ščiti tudi pred umazanijo, predvsem pred listi dreves.

Poznamo dva osnovna tipa bazenskih rolet. Pri nadvodnih roletah imamo na stebričkih ob bazenu postavljeno navijalo, ki ga praviloma poganja elektromotor. Ta tip rolete je najbolj primeren za naknadno vgradnjo.

Podvodnih izvedb bazenskih rolet poznamo več vrst. Najpogostejši je način vgradnje v jašek ob bazenu. V primeru vgradnje podvodne rolete je potrebno jašek za roleto izdelati že med samo gradnjo bazenske školjke, obstajajo pa tudi načini naknadne vgradnje podvodne rolete, vendar so ti po navadi dražji in zahtevnejši za izvedbo.

7.2.3 Pokrivalo Stotinka Family safePokrivalo Stotinka Family safe je pokrivalo z zelo dobrim razmerjem med kvaliteto in ceno.

Izdelano je iz močnega dvoslojnega PVC materiala (Sattler) s tkanino med obeme slojema. Pokrivalo se lahko uporablja skozi celo leto,. ščiti pa tako pred neželenimi padci v vodo, kod tudi pred umazanijo. Za dodatno varnost poskrbijo aluminijaste palice integrirane v pokrivalo. Dobavljivo je v modri


barvi (spodaj bež) z reduktorjem za navijanje pokrivala, napenjalci in vrvicami (slednji služijo za popolno pritrditev pokrivala in zagotavljajo varnost ter dodatno ojačitev pozimi).

7.3 Zimska ceradna pokrivalaKo bazen jeseni prenehamo uporabljati, ga je potrebno pripraviti na prezimovanje. S pravilno pripravo bazena na prezimovanje si močno olajšamo tudi spomladnsko čiščenje. Kot pomemben del priprave bazena na prezimovanje je pokritje z zimskim zaščitnim pokrivalom, med katerimi so ceradna pokrivala cenovno najugodnejša rešitev in prinašajo veliko prednosti. Preprečujejo namreč padanje listja in ostale umazanije v bazen, bazen, ko je pokrit, pa ščitijo tidi pred UV žarki, kar podaljšuje življenjsko dobo bazenske folije. Pod pokritim bazenom voda ostane dalj časa topla in ne zmrzuje tako hitro. V kolikor je bazen jeseni pravilno pripravljen za prezimovanje ter dobro pokrit, lahko voda ostane do pomladi bistra in čista in je ni potrebno v celoti menjati, kar je še posebej pomembno tam, kjer vode ni v izobilju. Ceradna pokrivala ponavadi plavajo na vodi in so neprosojna, kar preprečuje rast alg. Pokrivala običajno obtežimo z vodnimi tulci ali obtežilnimi vrečami napolnjenimi s peskom, ter pritrdimo na bazenski rob s posebnimi sidri in elastikami.

8 Vzdrževanje vode v bazenuV tej e-knjigi bomo le omenili dva najbolj pomembna segmenta pri vzdrževanju bazenske vode, in sicer pH regulacijo ter dezinfekcijo. Več o dezinfekcijskih metodah in vzdrževanju bazenske vode boste našli v naši e-knjigi o vzdrževanju bazenske vode. E-knjigo si lahko prenesete iz naše internetne strani www.stotinka.si

8.1 Uravnavanje pH vrednostipH vrednost vode je zelo pomemben parameter pri vzdrževanju čitoče vode v plavalnih bazenih. Pred dodajanjem kakršnega koli sredstva za nego vode (dezinfekcija, zatiranje alg, flokulacija), je potrebno pH vrednost uravnati v idealno območje. Za meritev pH vrednosti v bazenski vodi lahko uporabljamo različne testerje, obstajajo tako elektronski kot ročni. Za domačo uporabo so najbolj primerni ročni testerji z reagentnimi tabletkami in merilno posodico z barvno lestvico. Z reagentnimi tabletkami Phenol red merimo pH vrednost bazenske vode. V primeru prevelike kislosti (pH pod 7,0) ali bazičnosti (pH nad 7,4) vode, se moč dezinfekcijskih sredstev in ostalih preparatov za


vzdrževanje čiste vode bistveno zmanjša (dodajati je potrebno večje količine). Prav tako prevelika kislost ali bazičnost negativno vplivata na človeško kožo in elemente bazenske tehnike. Idealna vrednost pH je med 7,0 in 7,4. pH vrednost lahko uravnavamo ročno ali pa za to skrbi avtomatika. Za ročno uravnavanje je najbolj primeren granulat pH-minus oziroma pH-plus. Tekoče sredstvo za uravnavanje pH vrednosti je bolj primerno za avtomatske sisteme. Pri nakupu sredstev dosledno upoštevajte navodila za doziranje. Izdelkom, ki ne vsebujejo deklaracij v Slovenskem jeziku in ustreznih navodil za uporabo, se izogibajte.

8.2 DezinfekcijaDezinfekcijo v bazenih lahko izvajamo na več različnih načinov. Najbolj zanesljiva in učinkovita je dezinfekcija s klorovimi preparati, druga dva najbolj pogosta načina dezinfekcije pa sta dezinfekcija z bromom ali dezinfekcija z aktivnim kisikom. Vsi trije načini so primerni tako za ročno kot za avtomatsko doziranje. Elektroliza kod dezinfekcijska metoda je na voljo samo za avtomatsko dezinfekcijo. Pri nakupu kateregakoli preparata morate dosledno upoštevati navodila za doziranje. Izdelkov, ki ne vsebujejo deklaracij v Slovenskem jeziku in ustreznih navodil za uporabo se izogibajte. V nadaljevanju bomo na kratko opisali dezinfekcijo s posameznimi metodami.

9 Priprava bazena na prezimovanjePriporočamo, da pripravo bazena na prezimovanje opravite šele, ko temperatura vode v bazenu pade na 12 – 14 ° C, saj se pri tej temperaturi že upočasni rast alg, razen tega bi se pri višjih temperaturah sredstvo za prezimovanje začelo prehitro razgrajevati.

9.1 Čiščenje bazenaTemeljito očistite stene bazena in bazensko dno posesajte z bazenskim sesalcem, še posebej se posvetite čiščenju roba, ki nastane med sezono na nivoju vode. Dobro operite pesek v filtru (pranje filtra – backwasch). Filter temeljito operete (10 – 15 minut) in ga nato preklopite na »praznjnje«, ter nivo vode spustite za cca. 10 – 20 cm pod novo povratnih šob.


9.2 Priprava vodeZnižajte pH vrednost vode najmanj na vrednost 7,0 in nivo vode v bazenu za vsaj 10 – 20 cm pod nivo povratnih šob oz. pod nivo odprtine za protitočno napravo. V kolikor imate povratne šobe tudi v spodnjem delu bazena, jih zaprite s pokrovčki (običajno so povratne šobe narejene tako, da je možno usmernik odviti iz ohišja in namesto tega v ohišje priviti pokrovček s tesnilom). Da si olajšate spomladansko čiščenje bazena, priporočamo uporabo sredstva za prezimovanje (priporočamo sredstvo Calzelos proizvajalca Chemoform), ki zavira nastajanje alg in preprečuje nastajanje oblog vodnega kamna. Calzelos pa ni sredstvo proti zmrzovanju! Pri srednji trdoti vode je poraba sredstva 1 liter na 20 – 25 m3 vode. Pri trdi vodi je potrebno več sredstva, za mehko vodo zadošča manjša količina.

9.3 Kompenzatorski plovciZa kompenzacijo pritiska ledu imamo v našem programu posebne plovce, ki se povezani v »verigo« položijo v bazen, in tako preprečujejo, da bi led premočno pritiskal na stene bazena. Plovec lebdi v void in ko nastane led, se pritisk usmeri na plovce, in ne na bazenske stene. Pri bazenih daljših od 8 metrov priporočamo položitev plovcev križno po diagonalah bazena, pri manjših bazenih pa plovce praviloma položimo po diagonali bazena.

9.4 Pokrivanje bazenaMed pomembne dejavnike dobre priprave bazena na zimo spada tudi pokrivanje bazena. Poleg tega, da pokrivalo zadržuje umazanijo, je pokrit bazen zaščiten tudi pred UV žarki, kar podaljšuje življenjsko dobo bazenske folije. Pod pokritim bazenom pa tudi voda ostane dalj časa topla in ne zmrzuje tako hitro. Zimska pokrivala so načeloma neprosojna, kar preprečuje fotosintezo in s tem zavira rast alg. Pri pokrivalih, ki ne plavajo na vodi, moramo biti previdni tudi pri teži snega. Po potrebi moramo le-tega s pokrivala očisti.

9.5 Priprava strojniceČrpalko filtra moramo demontirati, izprazniti, očistiti predfilter in jo shraniti na suhem, pred zmrzaljo zaščitenim mestom. Prav tako demontiramo, očistimo in shranimo črpalko za protitok, masažo, slap itd., v kolikor imate bazen opremljen s katero od teh naprav. Vso cevno inštalacijo bazena je treba izprazniti, vsi ventili, razen talnega odtoka, naj bodo odprti. Pri tem bodite


pozorni na možnost odtekanja vode iz strojnice. V kolikor iz strojnice nimate izpeljanega odtoka vode, je potrebno preprečiti, da bi v strojnico tekla voda v primeru, ko se nivo vode v bazenu čez zimo preveč dvigne. Čez zimo je običajno iz bazena potrebno dodatno spuščati odvečno vodo (dež, sneg), tako da je nivo vode vedno vsaj 10 cm pod najnižjo odprtino (povratna šoba, protitok …).

10 Priprava bazena na sezonoČas priprave bazena na novo sezono je v veliki meri odvisen od vremenskih razmer, pomembeno pa je tudi ali je bazen pokrit z bazenskim nadkritjem in ali je ogrevan. Načeloma se pri bazenih, pokritih z bazenskim nadkritjem priprava na sezono izvede mesec in pol prej, kot pri bazenih brez nadkritja. Seveda je tudi v tem primeru veliko odvisno od vremenskih razmer.

10.1 ČiščenjeV kolikor je bil bazen med zimo pokrit s pokrivalom, je le-tega potrebno najprej odstraniti. Na pokrivalu se lahko med zimo nabere dosti umazanije, zato poskrbite za to, da bo pokrivalo, še preden ga shranite, suho in čisto. Z vodo, ki je ostala v bazenu skozi zimo se najprej lotimo čiščenja dela bazenskih sten, ki so bile skozi zimo na suhem, saj se po navadi na te dele sten nabere največ umazanije, še posebej, če je bil bazen med zimo nepokrit. Očistimo tudi skimerje in maske vseh ostalih vgrajenih elementov.

Pri čiščenju ne uporabljajte detergentov za pomivanje posode ali raznih drugih sredstev za čiščenje v gospodinjstvu, saj ta niso namenjena čiščenju bazenske folije in lahko negativno vplivajo na njeno strukturo in izgled. Obstaja širok spekter čistil, ki so namenjena čiščenju bazenske folije in z njimi se brez težav odstrani tako organska kot anorganska umazanija.

V kolikor ste v bazensko vodo pred zimo dodali sredstvo za prezimovanje, je dele bazena, ki so bili med zimo pod vodo relativno enostavno očistiti. Ponavadi je dovolj že brisanje z mokro krpo ali gobico za čiščenje bazena. Umazano vodo po čiščenju spustite iz bazena skozi talni odtok in pri tem pazite, da bo voda pri odtekanju imela prost pretok in da ne bo prišlo do zalitja strojnice.


10.2 Priprava strojnice, polnjenje in zagonKo je bazen očiščen, se lotimo priprave strojnice. Strojnico najprej očistimo in preverimo električno instalacijo. Sledi namestitev črpalke in vse opreme, ki smo jo demontirali med pripravo bazena na prezimovanje. Ko končamo z delom, preverimo, če so vsi holandci na ventilih dovolj pritrjeni in vse ventile nastavimo v pravilne položaje, kot so pri normalnem delovanju bazena. Pazimo, da sta ventila skimerjev in povratnih šob odprta.

Ko imamo v strojnici zmontirane vse naprave, začnemo bazen polniti z vodo in ga napolnimo na normalen nivo (malo čez polovico skimerjev). Sledi zagon bazenske črpalke. Ventil nastavimo najprej na pranje peska in ga po 3 minutah pranja (oz. dokler voda ni čista) prestavimo na normalen položaj filtracije. Preverimo delovanje vse ostala vgrajene opreme.

Po zagonu bazena izmerimo parametre vode in dodamo potrebne količine sredstev za nego vode.


11 Priloge-tehnične skice

11.1 Armaturni načrt (zidak) – popolnoma vgrajen bazen


11.2 Armaturni načrt (stene in plošča) – popolnoma vgrajen bazen


11.3 Primer tlorisa za bazen 8x4 m


11.4 Prerez bazenske stene


11.5 Detajl temelja za tračnice nadkritja


11.6 Vgradnja reflektorja


11.7 Vgradnja elementov bazenske instalacije (skimer, povratna šoba, talni odtok)


11.8 Shematski prikaz bazenskih instalacij

Stotinka d.o.o. Kolodvorska ulica 25a, 2310 Slovenska Bistrica

tel.: 00386 2 80 50 430 | fax: 00386 2 80 50 436 [email protected] | www.stotinka.si

Documents

E-knjiga - stotinka.si · vzdrževanja bazenske vode. Kot priloga temu vodniku so na koncu dodane tehnične skice z detajli vgradnje posameznih elementov bazenske instalacije, ter