EKOLOGIJA

JEZERA

Kazalo vsebine

1. Kaj je jezero

2. Nastanek jezer

3. Ekološka delitev jezer

4. Letno kroženje vode v jezeru

5. Proizvodnost jezer

6. Onesnaževanje

7. Viri

Kaj je jezero naravna ali umetna kotanja napolnjena z vodo značilni: stoječa voda, počasna izmenjava posebnost so periodična naravna jezera ( npr.

Cerkniško)

Nastanek jezer

Delimo na naravna in umetna jezera NARAVNA JEZERA:

~ nastala zaradi preoblikovalnih procesov na zemeljskem površju

~ delimo jih glede na nastanek: tektonska jezera, ognjeniška ali vulkanska jezera, naravna zajezitvena jezera in ledeniška jezera

UMETNA JEZERA:

~ ustvarjena zaradi potreb gospodarstva

~ pomembna za pridobivanje energije in pitne vode

Ekološka delitev jezera Delitev na tri pasove: litoralni, trofogeni in

trofolitični LITORALNI PAS: ~ značilni stalno valovanje in močna svetloba~ živijo le močvirske rastline in vodne cvetnice ( npr. rogoz) TROFOGENI PAS:~ najobsežnejši, dobro okisičen prostor~ s prostoplavajočimi organizmi TROFOLITIČNI PAS: ~ slabo okisičen, neosvetljen pas ~ tu živijo le porabniki in razkrojevalci

Letno kroženje vode v jezeru

ZIMA: led pokrije jezero, zato je zaloga kisika omejena. Temperatura vode od ledene plošče do dna takrat znaša 4oC.Takrat je jezero v stanju zimskega mirovanja.

POMLAD: led se tali, pride do mešanja vodnih mas.Hranilne snovi z dna se porazdelijo, globinska voda se obogati s kisikom, površinski del pa dobi snovi za razmnoževanje planktonskih alg.

JESEN: z ohlajanjem vode jeseni pride do vračanja hranilnih snovi na površje. Hladna voda na površju postane težja od tople vode pod njo in jo spodrine na površje. Kroženje se nadaljuje do toplotne izenačenosti.

POLETJE: voda na površju se segreje do 25oC. Temperatura se z globino niža do 4oC (najhitreje tik pod gladino). Izoblikujejo se tri plasti vode (epilimnij, metalimnij in hipolimnij). Količina raztopljenih hranil se v zgornjem sloju zmanjša, mrtve alge in hranilne snovi tonejo. Pomanjkanje hranil na površju zmanjša proizvodnjo alg in razmnoževanje zooplanktonov.

Proizvodnost jezer

Delimo na malo hranljiva (oligotrofna) in hranljiva (evtrofna)

MALO HRANLJIVA: ~ globoka jezera s čisto, prozorno.Vsebujejo malo

hranilnih snovi in veliko kisika. ~ fitoplankton je redek, rib ni veliko (npr. jezerske

postrvi). HRANLJIVA: ~ so plitva jezera z motno vodo. Pri dnu je malo

kisika, zato tam potekajo procesi razkrojevanja. ~ obale so polne trstičja

Onesnaževanje posledica človekovega vpliva ONESNAŽEVALCI: umetna gnojila, odplake,

detergenti, škropiva in toplota POSLEDICE:

evtrofizacija ~ množično razmnoževanje alg ali cvetenje jezera zaradi gnojenja.

~ nastane H2S, voda postane težka in se ne meša s površinsko, kar

zaustavi letnego kroženje vode. ČIŠČENJE: je zapleteno - z natego odstranijo

zastrupljeno vodo in omogočijo okisičeni vrhnji vodi prodor v globino.

jezero ima samočistilno sposobnost

Viri REMEC REKAR, Š. (1996). Življenje jezer. Bled:

Samozaložba. PLUT, D. (2000). Geografija vodnih virov. Ljubljana:

Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. BRILLY, M. in M. ŠRAJ. (2005). Osnove hidrologije.

Ljubljana: Komisija za tisk Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

TARMAN, K. (1992). Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana: DZS.

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO. (2003). Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.

GIFFORD, C. in J. CADLE. (2002). Najlepša knjiga o življenjskih okoljih. Tržič: Učila International.

TARMAN, K. (1999). Ekologija. Ljubljana: DZS.