EKOLOŠKA PROBLEMATIKA V TISKARSTVU · - odpadni material in reciklaža - ekologija . ABSTRACT In the graduation thesis, we have focused on learning about two different printing techniques

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

EKOLOŠKA PROBLEMATIKA V TISKARSTVU

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidatka: Maja Mamut

Kranj, avgust 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku za mentorstvo, vodenje ter nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Hvala lastniku in direktorju Alešu Pretnarju iz podjetja Tisk24 d. o. o. in Barbari Vidergar Klarič, lastnici in direktorici podjetja Abo grafika d. o. o. za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se želim zahvaliti svoji družini za podporo v času študija.

POVZETEK V diplomskem delu smo se osredotočili na spoznavanje dveh različnih tiskarskih tehnik v povezavi z okoljem. Primerjali smo digitalno in ofset tiskarsko tehniko ter razliko med solventnimi in latex digitalnimi tiskalniki. V teoretičnem delu smo povzeli delovanje obeh tiskarskih tehnik in se osredotočili na uporabo materialov in barv v tiskarstvu. V nadaljevanju smo predstavili podjetji Abo grafika d. o. o. in Tisk24 d. o. o. Prvo uporablja za izdelavo tiskovin ofset tiskarske stroje, drugo pa je osredotočeno na izdelavo tiskovin z digitalnimi stroji. Vse potrebne informacije o tiskarskih strojih, barvah, materialih, odpadkih in reciklaži smo pridobili s pomočjo sodelovanja s tiskarnama. V nadaljnjem raziskovanju smo primerjali obe tiskarski tehniki na podlagi izdelave različnih tiskovin in jih primerjali v različnih okoliščinah. Na podlagi analize rezultatov in na osnovi teoretičnih osnov smo prišli do določenih ugotovitev, ki smo jih tudi obrazložili v diplomski nalogi. Poleg primerjave obeh tehnik pa smo se osredotočili tudi na raziskavo solventne in eco latex tehnologije ter ugotovili, katera je bolj prijazna človeku in okolju.

KLJUČNE BESEDE:

- tiskarski stroji - ofset in digitalna tehnologija - poraba papirja in energije - odpadni material in reciklaža - ekologija

ABSTRACT In the graduation thesis, we have focused on learning about two different printing techniques in connection to the environment. We have compared digital and offset printing technique and the difference between solvent and latex digital printers. In the theoretical part, we have summarized operation of both printing techniques and focused on the use of materials and colours in printing. Further, we have presented the companies Abo grafika d. o. o. and Tisk24 d. o. o. The first one uses offset printers for production of printed materials, and the second one is focused on production of printed materials with digital machines. We have obtained all the necessary information on printing machines, colours, materials, waste, and recycling through cooperation with printing company. In the following research we have compared both printing techniques based on production of different printing materials, and compared them in different circumstances. Based on the analysis of the results and based on the theoretical basis, we have come to certain establishments, which have also been explained in the graduation thesis. In addition to comparison of both techniques, we have also focused on the research of solvent and eco latex technology and established which one is friendlier for human and the environment.

KEY WORDS: - printing machines - offset and digital technology - paper and energy consumption - waste material and recycling - ecology

KAZALO

1 UVOD .......................................................................................... 1 1.1 Opredelitev problema ................................................................. 1 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ..................................................... 1 1.3 Predstavitev okolja .................................................................... 1

1.3.1 Tiskarna Tisk24 d. o. o. .......................................................... 1 1.3.2 Tiskarna Abo grafika d. o. o. .................................................... 2

1.4 Metode dela............................................................................. 3 2 TEORETIČNE OSNOVE ....................................................................... 4

2.1 Tiskarske tehnike ...................................................................... 4 2.1.1 Ofset tisk .......................................................................... 4 2.1.2 Digitalni tisk ....................................................................... 5

2.1.2.1 Kapljični tisk (ink-jet printing) ............................................ 5 2.1.2.2 Elektrofotografski tisk ...................................................... 6

2.2 Uporaba materialov v tiskarstvu ..................................................... 7 2.2.1 Papir ................................................................................ 7 2.2.2 Sintetični papir ................................................................... 8 2.2.3 Polimerni materiali ............................................................... 8 2.2.4 Etikete ............................................................................. 8

2.3 Barve v tiskarstvu ...................................................................... 8 3 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................ 10

3.1 Posnetek stanja ....................................................................... 10 3.1.1 Stanje v podjetju Tisk24 d. o. o. .............................................. 10

3.1.1.1 Opis strojev za digitalni tisk .............................................. 10 3.1.1.2 Uporaba tiskarskih materialov ........................................... 14 3.1.1.3 Odpadni material in reciklaža ............................................ 17

3.1.2 Stanje v podjetju Abo grafika d. o. o. ........................................ 19 3.1.2.1 Opis ofset tiskarskih strojev .............................................. 19 3.1.2.2 Uporaba tiskarskih materialov ........................................... 21 3.1.2.3 Uporaba ostalih materialov ............................................... 22 3.1.2.4 Odpadni material in reciklaža ............................................ 24

3.2 Kritična analiza ........................................................................ 25 3.2.1 Primerjava ofset in digitalne tehnologije v praksi .......................... 25

3.2.1.1 Primerjava 1 ................................................................ 26 3.2.1.2 Primerjava 2 ................................................................ 28 3.2.1.3 Primerjava 3 ................................................................ 30 3.2.1.4 Primerjava 4 ................................................................ 32

3.2.2 Primerjava solventne in eco latex digitalne tehnologije .................. 33 3.2.2.1 Preizkus barv za digitalne tiskalnike .................................... 35

4 UGOTOVITVE ................................................................................ 40 4.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja in ugotovitve ............................... 40

5 ZAKLJUČEK .................................................................................. 46 LITERATURA IN VIRI .............................................................................. 47 KAZALO SLIK ...................................................................................... 48 KAZALO TABEL ................................................................................... 48

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Maja Mamut: Ekološka problematika v tiskarstvu stran 1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Ko pomislimo na tiskarsko industrijo, si ob tem predstavljamo ogromno količino porabljenega papirja in strupenih barv, ki onesnažujejo naše okolje in krčijo naše gozdove. Pa je v sedanjem času temu res tako? V diplomski nalogi bomo obravnavali vplive tiskarske industrije na okolje s pomočjo ofset in digitalne tiskarske tehnike. Nekoč so tiskarske barve in tonerji veljali za strupene, sedaj pa želimo ugotoviti, ali je tiskarstvo na tem področju kaj napredovalo. Glede tiskarskega materiala se bomo osredotočili na najpogostejšo uporabo v podjetju Abo grafika d. o. o. in Tisk24 d. o. o. Zanima nas, kako dandanes raziskovani tiskarni skrbita za reciklažo odpadnega materiala ter njihovo ločevanje in odvoz. Ker so tiskarne tudi večji porabniki električne energije, bomo raziskovali in primerjali tudi povprečno porabo v tiskarnah.

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomske naloge je, da raziščemo najpogostejše tiskarske tehnike in tiskarsko tehnologijo, ki se trenutno uporablja v tiskarski industriji. Zanima nas, kako tiskarska industrija vpliva na okolje. Ali podjetja skrbijo za ločevanje odpadkov, katere materiale uporabljajo in navsezadnje, kakšni so potrošniki električne energije. Osredotočili se bomo na dve popolnoma različni tiskarski tehniki in ju med seboj tudi primerjali. Katera je bolj prijazna okolju v določenih okoliščinah? Želimo tudi izvedeti, ali uporabljajo barve, ki so strupene za človeka in za okolje ter, kako poskrbijo za odvoz odpadkov, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke. Glede na to, da digitalna tiskarska tehnologija iz leta v leto napreduje, bomo naredili tudi primerjavo med pred leti priljubljeno digitalno solventno in novejšo eko latex tehnologijo, ki je zadnja leta v vzponu. Pri raziskavi bomo obravnavali dve različni tiskarski podjetji, ki uporabljata različne tiskarske tehnike, na podlagi katerih želimo pridobiti želene podatke. V diplomski nalogi smo si zastavili sledeča raziskovalna vprašanja, na katere želimo odgovoriti:

1. Katera tiskarska tehnika je bolj prijazna okolju? Digitalna ali ofset? 2. Ali je latex tehnologija bolj prijazna okolju in človeškemu zdravju kot

solventna tehnologija? 3. Ravnanje z odpadki v tiskarstvu?

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

1.3.1 TISKARNA TISK24 D. O. O.

Tiskarna Tisk24 je hitrorastoče manjše podjetje, ki je na trgu prisotno od leta 2009. Zaradi porasta povpraševanja po digitalnih tiskarskih storitvah se v zadnjih letih predvsem osredotočajo na digitalno tehnologijo. Pri načrtovanju investicij v strojno



opremo so zelo naklonjeni novejši tehnologiji, ki je prijaznejša okolju. Tako imajo v lasti kapljični oz. ink jet printer HP Latex, katerega tehnologija temelji na ekonomičnosti in barvah na vodni osnovi. Poleg omenjenega tiskalnika uporabljajo tudi digitalni tiskalnik za elektrofotografski tisk, ki je predvsem namenjen za tisk manjših naklad vizitk, letakov in nalepk. Podjetje vodi in upravlja lastnik in direktor s pomočjo zunanjih izvajalcev na področju komerciale in v proizvodnem procesu. Njihova prednost je, da se vsakodnevno prilagajajo željam strank, saj jim želijo omogočiti kvalitetne produkte.

1.3.2 TISKARNA ABO GRAFIKA D. O. O.

Tiskarna Abo grafika je srednje velika tiskarna v Sloveniji, ki je na trgu prisotna že 12 let. Osredotočajo se predvsem na ofset tehnologijo, saj ponujajo storitve in izdelke večjih razsežnosti. V njihovem proizvodnem obratu poteka tudi do tri izmensko delo, kar pomeni, da so stroji zelo dobro izkoriščeni. Tiskajo različne tiskovine, pogosto večjih naklad in vseh vrst formatov. Podjetje zaposluje več kot 10 delavcev. Organizacijska struktura podjetja:

Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Abo grafika d. o. o.



1.4 METODE DELA

V raziskovalni diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo s pomočjo preučevanja domače in tuje literature. Za informacije, ki jih potrebujemo za našo raziskavo, smo obiskali podjetji Abo grafika d. o. o. in Tisk24 d. o. o., kjer smo pridobili vse potrebne podatke za primerjavo tiskarskih tehnik. Poleg tega smo povprašali za pomoč Podjetje X (ki ne želi biti imenovano), pri katerem smo pridobili podatke o solventni in lateks digitalni tehnologiji in jih nato uporabili za nadaljnjo raziskavo in preizkus.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 TISKARSKE TEHNIKE

Tiskarski stroj je mehanizem, ki s pomočjo tiskarske forme, tiskarske barve ali črnila in tiskovnim materialom izdela odtis. V tiskarstvu se pojavljajo stroji, ki tiskajo na tiskovni material v polah ali pa stroji, ki tiskajo na material v zvitkih. Stroje, ki tiskajo na tiskovni material v polah, imenujemo tiskarski stroji (na pole). Tiskarske rotacije pa pravimo strojem, ki tiskajo na papir v zvitkih oziroma traku (Kumar, 2009). Poznamo kar nekaj različnih tiskarskih strojev, kot so: stroji za visoki, globoki, ofsetni, prepustni, digitalni tisk ter stroji za posebne namene (Kumar, 2009). V nadaljevanju se bomo osredotočili na digitalni tisk in ofset tisk.

2.1.1 OFSET TISK

Ofsetni tisk oz. posredni ploski tisk je (bil) ob koncu drugega tisočletja dominantna tiskarska tehnika, saj je bilo več kot 75 odstotkov tiskovin na svetu natisnjenih v tej tehniki (Kumar, 2009). Ploski tisk delimo na mokri in suhi tisk. Najpogosteje se še vedno uporablja mokri tisk, ki deluje s pomočjo vlaženja tiskovne forme. Imenujemo ga ofset tisk (Tisk, 2015). Postopek ofset tiska oz. mokrega ploskovnega tiska poteka tako, da je prvo potrebno pripraviti tiskovno formo, ki jo naredimo na tanki aluminijasti plošči debeline od 0,15 do 0,70 mm (Ofsetni tisak, 2013). Na tiskovni formi se proste površine omočijo z vodo, natančneje z vlažilnim sredstvom. Tiskovine pa se omočijo samo s tiskarsko barvo, saj vodo odbijajo. Se pravi tiskovno formo se navlaži z vodo, ki se prime na proste površine (kjer ne želimo, da je tisk), tiskovna barva pa se navzame samo suhe tiskovne površine (kjer je tisk), saj voda preprečuje nabarvanje. Tiskovno formo položimo na ploščni valj, odtis tiskovne forme se prenese na gumi valj in nato preko tiskovnega valja na tiskovni material (Kumar, 2009).



Slika 2: Ofsetni stroj s tremi valji (Ofsetni tisak, 2013).

2.1.2 DIGITALNI TISK

Medtem ko je ofset tisk že dolgo prisoten pri nas in v svetu, se je digitalni tisk začel razvijati šele v sedemdesetih letih 20. Stoletja, skupaj s prihodom informatike in računalništva. S pomočjo računalnika, kjer se nahajajo numerični podatki v dinamičnem spominu procesnega računalnika, digitalni tiskalnik nanaša tiskarsko barvo ali črnilo neposredno na tiskovni material (Kumar, 2009). Če poenostavimo definicijo, je digitalni tisk tehnika tiska, kjer računalnik krmili stroje za tiskanje. Uporablja se predvsem za tiskanje manjših naklad tiskovin ter testnih izpisov, saj so stroški zaradi priprav za tisk praktično zanemarljivi v primerjavi z ofsetnim tiskom (Digitalni tisk, 2015). Med digitalne tiskarske stroje uvrščamo:

- stroje za kapljični tisk - stroje za elektrofotografski tisk

2.1.2.1 KAPLJIČNI TISK (INK-JET PRINTING)

Skoraj vsakdo od nas se je že srečal s kapljičnim tiskalnikom. Tiskalniki, ki jih uporabljamo doma za osebno rabo ali v pisarnah, spadajo med tovrstne tiskalnike. Ti so seveda primernejši za tisk na manjše formate, kot sta A4 ali A3 papir. V industrijski dejavnosti pa se uporabljajo bistveno večji formati papirja oz. pole ali zvitki. Proizvodni stroji so hitrotekoči stroji, kjer se tiskovna glava premika nad ravnoležno polo tiskovnega materiala oz. je pri bolj preciznih izvedbah napeta na tiskovni valj. Le-ta se vrti, hkrati pa se ob njem levo in desno premika tiskovna glava (Kumar, 2009).



V kapljičnih tiskalnikih se uporabljajo sledeče barve: dye, pigmentne, UV, solventne, reaktivne in sublimacijske barve (Kakšne barve so v ink-jet tiskalnikih?, 2007). V raziskovalni diplomski nalogi se bomo predvsem posvetili kapljičnim tiskalnikom, ki uporabljajo pigmentne barve na vodni osnovi ali solventne barve, saj so si le-te barve zelo nasprotne. Pri pigmentnih barvah govorimo o trdih delcih barve, ki plavajo v tekočini. Razlikujemo pa dve vrsti tekočin (Kakšne barve so v ink-jet tiskalnikih?, 2007):

Pigmentne barve na vodni osnovi Sestavljene so iz zmesi vode, glicerola in pigmentov. Izdelava teh barv je cenejša, vendar jo je težje kontrolirati na površju tiskovine, saj običajno zahteva posebne vrste tiskovnih površin. Večina tiskovin potiskanih s tovrstno barvo ni vodoodpornih, zato jih je potrebno zaščititi s posebnimi premazi oz. laminacijo (Inkjet printing, 2016).

Pigmentne barve na osnovi agresivnejših tekočin (solventne) Medtem ko so barve na vodni osnovi lahko težje obstoječe, so solventne barve pravo nasprotje. Imajo odlično obstojnost barv pred bledenjem. So vodoodporne in ne potrebujejo nobenih posebnih premazov (primerne za zunanjo uporabo). Glavna sestavina so hlapne organske spojine (HOS). Ker imajo pri sobni temperaturi visok parni tlak, hlapne organske spojine zlahka izhlapijo (Inkjet printing, 2016). Nosilec pigmenta je zelo agresiven, zato omogoča dobro oprijemljivost na cenejše materiale. Prav zaradi agresivnosti se bodo tovrstne barve počasi umikale iz evropskega tržišča. Iz tega razloga so sedaj v porastu eco solventne barve, ki so manj agresivne in posledično vplivajo na obstojnost in izbiro dražjih materialov (Kakšne barve so v ink-jet tiskalnikih?, 2007).

2.1.2.2 ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK

Elektrofotografski stroji oz. tiskalniki so namenjeni za neposredno ali posredno tiskanje. Lahko tiskajo enostransko ali obojestransko na pole ali zvitke. Prav tako lahko izbiramo med večbarvnim ali enobarvnim tiskom. Pri večbarvnem tisku razlikujemo tiskalnike glede na postopek odtisa na tiskovne površine. Poznamo multiprehodni sistem (multipass system) in enoprehodni sitem. Pri prvem se barvni izvlečki tiskajo eden za drugim, posredno ali neposredno na tiskovni material. Medtem ko se pri enoprehodnem sistemu odtisnejo hkrati oz. sočasno (Kumar, 2009). V nadaljevanju se bomo osredotočili na elektrofotografske tiskalnike za neposredno tiskanje. Tukaj gre za postopek tiska, kjer se barvni izvlečki z upodobitvenih bobnov natisnejo neposredno na pole papirja, katere nosi tiskovni trak (Kumar, 2009).



Slika 3: Temeljne zasnove večbarvnih elektrofotografskih tiskalnikov (Kumar, 2009).

2.2 UPORABA MATERIALOV V TISKARSTVU

V tiskarstvu se uporabljajo različne vrste papirja oz. sintetični materiali, ki so primerni za tiskanje. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na materiale, ki jih najpogosteje uporabljata tiskarni Tisk24 in Abo grafika.

2.2.1 PAPIR

Najbolj pogosti material je še vedno papir. Papir razvrščamo glede na gramaturo, sestavo in glede na različno obdelavo površine. Gramaturo papirja delimo na: - nizkogramski z gramaturo do 59 g/m² - srednjegramski z gramaturo 60 do 119 g/m² - visokogramski z gramaturo ca. 120 in 200 g/m² (imenujemo jih tudi pol karton) Tovrstni papir je predvsem uporaben pri digitalnem tisku na tiskarskem stroju za elektrografski tisk (opis sledi v nadaljevanju). Primeren je za izdelavo vizitk, letakov, obešank, prospektov itd. (Novak, 2004). Papir ločimo tudi glede na sestavo: - brezlesni papirji, so sestavljeni iz samih celuloznih vlaknin, mešanice celuloznih in tekstilnih vlaknin ali pa iz samih tekstilnih vlaknin. Uvrščamo jih med »fine« papirje. - lesovski papirji pa so narejeni iz lesovine z dodatki celuloze in jih prištevamo k srednje »finim« papirjem (Novak, 2004). Papir lahko ločimo tudi glede na različno obdelavo površine. Poznamo površinsko premazane in nepremazane. O naravnih papirjih govorimo, če so papirji nepremazani (Novak, 2004). Papir je mogoče reciklirati, saj je narejen iz surovin, ki so obnovljive. Celulozna papirna industrija ne ogroža razvoja gozdov, saj lesne vlaknine pridobivajo iz manj kakovostnega lesa (Novak, 2004). Recikliramo lahko skoraj vsako vrsto papirja. Uporaba recikliranega papirja je zelo dobrodošla, saj je v primerjavi s proizvodnjo svežega papirja manjša poraba energije in vode ter nižje emisije plinov v zrak (Radonjič, 2008).



2.2.2 SINTETIČNI PAPIR

Sintetični papir, ki ga srečujemo na trgu, je zelo podoben tradicionalnemu papirju. Tovrsten papir je lahko premazan kot matirani papir ali sijajni. Glede na lastnosti in videz se ne razlikuje veliko od klasičnega papirja, kljub temu da je njegov način priprave popolnoma drugačen. Njihova struktura je struktura polimernega filma, ki ga obdelajo tako, da dobijo nekatere lastnosti naravnega papirja. Sintetični papir se razlikuje po klasičnem predvsem po njegovi trdnosti. Je odporen proti mehanskim poškodbam, temperaturam, večini kislin, vlagi in maščobi, prav tako je njegova pozitivna lastnost vodoodpornost (Debeljak, Gregor Svetec, 2008). Kar je danes zelo pomembno je to, da večina sintetičnega papirja ne vsebuje toksičnih in ekološko škodljivih substanc (težke kovine, azbest, svinec, živo srebro …). Reciklaža nekaterih vrst sintetičnega papirja je lahko 100-odstotna. Poleg tega pa pri sežigu ne sproščajo strupenih plinov. Sintetični papir je okolju prijazen, saj se izdeluje v skladu z vsemi okoljevarstvenimi predpisi (Debeljak, Gregor Svetec, 2008).

2.2.3 POLIMERNI MATERIALI

Polimerni materiali predstavljajo nekaj vsakdanjega v našem življenju, saj jih srečamo na vsakem koraku. Bodisi v obliki avtomobilskih delov, pohištva, v oblačilih in podobno. Prav zaradi njihovih dobrih lastnosti se uporabljajo tudi v tiskarski industriji. Iz naravnih polimerov so sestavljeni papir, karton in lepenka (Novak, 2004). Med najbolj pogoste biološko nerazgradljive polimerne materiale pa uvrščamo: polietilen (PE), poli (vinil-klorid) (PVC), poliamid (PA) in ostale. Polietilen velja za najbolj proizvajani sintetični polimer, saj ima visoko žilavost, prožnost ter kemijsko odpornost. Polivinil-klorid, bolj znan kot PVC, najdemo v različnih folijah, saj je odporen proti organskim kemikalijam (Radonjič, 2008). Poliamid je prav tako primeren za izdelavo folij, saj ga odlikuje velika raztegljivost in žilavost. Obstojen je pri visoki in nizki temperaturi ter proti oljem in maščobam (Novak, 2004).

2.2.4 ETIKETE

Etikete so izdelane iz materiala na osnovi papirja in polimernih plastičnih materialov. Predvsem jih uporabljamo za ovijanje embalažnih izdelkov oz. kot deklaracije. Etikete iz papirja imajo zelo dobre tiskarske lastnosti, njihova cena je nizka, vendar jih je potrebno lepiti. Medtem ko plastične etikete lahko natančno ovijemo okoli embalažnega izdelka. Etikete je možno fiksirati brez uporabe lepil (Radonjič, 2008).

2.3 BARVE V TISKARSTVU

Tiskarske barve so sestavljene iz veziva, barvil oziroma pigmentov, topil in dodatkov. S porastom tiskarskih storitev postajajo zahteve po okolju prijaznih tiskarskih barv vedno večje. Potrebno se je izogibati topilom, ki vsebujejo aromatske spojine, nižje glikolne etre in ketone. Za strupeni etilen glikol sedaj ugotavljajo, da povzroča krvne okvare, zato ga nadomešča propilen glikol. Določene tiskarske barve pa vsebujejo



alkohol kot topilo, ki pa je primernejši za uporabo v živilski industriji (Radonjič, 2008). Poznamo tiskarske barve za klasične tehnike tiska in tiskarske barve na osnovi vode. Za prve je značilno, da so sestavljene iz barvilnega sredstva (barvila, pigmenti), veziva, topila in pomožnih dodatkov. Tiskarske barve na osnovi vode pa vsebujejo le-to kot topilo. Vodne barve morajo vsebovati najmanj 85 % vode. Omenjene barve so bile razvite prav iz razloga varovanja okolja in zdravja. Poleg tega pa znižujejo stroške procesa tiska, saj je voda dober nadomestek za draga in v večini primerov škodljiva topila. Slabost vodnih barv je, da potrebujejo več energije za sušenje ter povzročajo večje probleme pri reciklaži potiskanega papirja (Radonjič, 2008). Poleg omenjenih barv poznamo tudi tiskarske barve na osnovi rastlinskih olj. Te sicer označujemo kot ekološke barve, vendar pogosto povzročajo težave pri čiščenju in so problematične pri emulgiranju z vodo (Scheicher, 2008).



3 OBSTOJEČE STANJE

3.1 POSNETEK STANJA

Kot smo že omenili, bomo v diplomski nalogi raziskovali dve tiskarski podjetji, ki uporabljata različne tiskarske tehnologije. V podjetju Tisk24 bomo obravnavali stroje za digitalni tisk, medtem ko se bomo v podjetju Abo grafika osredotočili na njihov ofsetni tisk. Zanima nas, katere tiskarske stroje imata podjetji v lasti oz. katere uporabljata ter njihove lastnosti glede porabe energije in uporabe materialov. Pri tiskarskem procesu se prav tako proizvede dosti odpadnega materiala, ki ga tiskarne po končanem procesu zavržejo. Pri obeh podjetjih bomo ugotovili, kako je s količino in reciklažo odpadnega materiala.

3.1.1 STANJE V PODJETJU TISK24 D. O. O.

Proizvodni proces v omenjenem podjetju se v večini prilagaja željam in povpraševanju strank. Prav iz tega razloga se je podjetje specializiralo za izdelavo plakatov, letakov, vizitk in nalepk na različnih materialih. Za izdelavo plakatov uporabljajo tiskarski stroj HP Latex 560, za manjše tiskovine in nalepke pa Xerox 360. V nadaljevanju bomo raziskali karakteristike obeh tiskarskih strojev (Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016).

3.1.1.1 OPIS STROJEV ZA DIGITALNI TISK

PRINTER HP LATEX 360 Podjetje Tisk24 se je odločilo za nakup digitalnega tiskarskega stroja HP Latex 360, saj naj bi veljal za novo generacijo varčnih in okolju prijaznih strojev v digitalnem kapljičnem tisku. Tiskalnik je bil izdelan leta 2014, zato spada med novodobne tiskalnike z najnovejšo tehnologijo. Ena izmed zelo pomembnih lastnosti je njegova tiskarska barva, ki je narejena na osnovi latex tehnologije, se pravi na vodni osnovi. To pomeni, da so barve prijazne okolju. Te barve ne vsebujejo niklja. Prav tako pa se tonerji reciklirajo v kar 85 odstotkih. Za tiskarska podjetja, kot je Tisk24, je prav tako zelo pomembna tudi poraba energije tiskarskih strojev. HP Latex v mirovanju porabi samo 2,5 Wh na uro, med samim delovanjem pa se poraba dvigne do 4,6 kWh na uro. Poraba tiskalnika v polnem zagonu je sicer malo večja (zaradi sušilcev) kakor pri tiskalnikih s solventno tehnologijo, vendar bomo to raziskovali v nadaljevanju diplomske naloge. HP tiskalnik se lahko pohvali z dvema certifikatoma UL ECOLOGO® in UL GREENGUARD GOLD. Naj še omenimo, da ima možnost hitrega tiskanja z manjšo porabo energije ter tiskanje z nižjimi temperaturami.



Slika 4: Tiskalnik HP Latex 360. Z omenjenim strojem podjetje izdeluje predvsem plakate različnih velikosti, nalepke, transparente in ostale podobne tiskovine. Predvsem gre za tiskarsko tehniko, ki je primerna za manjše naklade ali vzorčne primerke. XEROX 560 Uvrščamo ga med elektrofotografske stroje. Predvsem je primeren za izdelavo vizitk, letakov in ostalih brošur v manjših količinah. Običajno količine segajo do 1000 kosov. Najpogostejši material, ki se uporablja pri tovrstnem tisku, je nepremazani ali premazani papir različnih gramatur od 59 g/ m² do cca 350 g/ m². Tiskalnik zahteva višjo kakovost papirja s čim višjo gladkostjo, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo težave pri tiskanju. Njegova napredna tehnologija omogoča racionalen izkoristek papirja in dvostranski tisk, kar posledično pomeni manjšo porabo energije in materiala. Poraba energije tovrstnega stroja je cca 28 Wh na uro v mirovanju in v polnem zagonu 1,131 kWh na uro.



Slika 5: Tiskalnik Xerox 560. Podjetje, ki izdeluje Xerox tiskalnike, se lahko pohvali z udejstvovanjem v programu “Energy Star” v sodelovanju z U.S. Government, kjer podpirajo podjetja v smislu varovanja okolja v okviru energetske učinkovitosti. Tiskalnik je namenjen izdelavi manjših tiskovin, kot so vizitke, letaki velikosti A4 in A5, zgibanke, nalepke, potisk navadnih kuvert in ostalih podobnih tiskovin. Vse tiskovine se tiskajo na praznih polah, katerih največja velikost je 488 x 350 mm (SRA3). Oglejmo si nekatere karakteristike obeh opisanih strojev v tabeli 1.



TISKARSKI STROJ HP LATEX 360 XEROX 360

PORABA ENERGIJE -poraba med tiskanjem 4,6 kWh na uro -poraba med mirovanjem 2,5 Wh na uro

-poraba med tiskanjem 1,131 kWh na uro -poraba med mirovanjem 28 Wh na uro

BARVE Tonerji : -na vodni osnovi -ne vsebujejo niklja -prijazni okolju

EA Eco Tonerji: -vsebujejo vosek in pigmentno barvo -ne vsebujejo olj

UPORABA MATERIALOV -papir -sintetični papir -nalepke

-papir -sintetični papir -nalepke (plastične in papirnate)

CERTIFIKATI in OKOLJEVARSTVENI PROGRAMI

Ustreza ECO standardom, certifikati: -ULECOLOGO®, -ULGREENGUARD GOLD

Okoljevarstveni programi »Energy Star«

ODPADNI MATERIAL -papir -sintetični papir -nalepke (plastične) -tekoči tonerji

-papir -sintetični papir -suhi tonerji -grelec

RECIKLAŽA -odpadni tonerji se vrnejo k dobavitelju, ki jih posreduje podjetjem, ki so zadolžena za recikliranje -odpadni material se loči na: odpadke iz papirja in odpadke iz sintetičnih vlaken (nalepke, sintetični papir). Posredujejo jih podjetju, zadolženemu za nadaljnjo reciklažo

-odpadni tonerji in grelci se vrnejo k dobavitelju, ki jih posreduje podjetjem, ki so zadolžena za recikliranje -odpadni material se loči na: odpadke iz papirja in odpadke iz sintetičnih vlaken (nalepke, sintetični papir). Posredujejo jih podjetju, zadolženemu za nadaljnjo reciklažo

VDIHAVANJE HLAPOV -prijazno človeku -prostor ne potrebuje posebnega prezračevanja

-prijazno človeku -prostor ne potrebuje posebnega prezračevanja

Tabela 1: Primerjava tiskarskega stroja Xerox 560 in HP Latex 360 (Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016).



3.1.1.2 UPORABA TISKARSKIH MATERIALOV

Oba digitalna stroja Xerox in HP Latex predvsem zahtevata tiskovni material višje kakovosti. Iz tega razloga je podjetje Xerox kot tudi Hewlett-Packard (HP) razvil veliko paleto tiskovnega materiala oz. papirja, ki se odlično prilagaja njihovim tiskalnikom. XEROX 560 Pri Xerox tiskalniku se najpogosteje uporablja papir, ki je različnih gramatur. Najbolj običajne gramature papirja so: 80 g/ m², 100 g/ m², 160 g/ m², 250 g/ m² in 300 g/m². V podjetju Tisk24 pa je najpogosteje uporabljen 300 gramski papir, ki se uporablja za izdelavo vizitk, kuponov, zgibank in ostalih podobnih tiskovin, ki zahtevajo tršo podlago. Takoj za papirjem sledijo nalepke. Le-te se lahko natisnejo na material narejen iz papirja ali na polimerni plastični material. Kadar gre za nezahtevne nalepke, ki ne zahtevajo posebne trpežnosti, se uporabljajo nalepke narejene iz papirja. Teh je tudi največ izdelanih v proizvodnem obratu. Za tiste, ki želijo nalepke, ki potrebujejo večjo vzdržljivost in odpornost, se vedno natisnejo na plastično podlago. Poleg klasičnega papirja imajo na voljo tudi sintetični papir, vendar se bolj redko uporablja, saj v podjetju želijo stranke bolj ekološko osveščati. Prav iz tega razloga raje predlagajo tiskovine na papirju, ki so prevlečene z različnimi laminacijami, v kolikor so želje strank po bolj vzdržljivih tiskovinah. Glede na mesečni nakup materiala in porabo smo ugotovili, da v podjetju Tisk24 prevladujejo tiskovine na papirnati podlagi. Teh je kar 80 odstotkov, medtem ko se približno 15 odstotkov tiskovin natisne na papirnate nalepke, 3 odstotke na plastične nalepke in samo 2 odstotka na sintetični papir. Razmerje si lahko ogledate tudi na sliki 6.



80%

2%

15%

3%

Poraba tiskovnega materiala pri tiskalniku Xerox

Papir

Sintetični papir

Papirnate nalepke

Plastične nalepke

Slika 6: Delež porabe različnih vrst tiskovnega materiala pri tiskalniku Xerox (Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016). HP LATEX 360 Medtem ko pri tiskalniku Xerox prevladuje papir, je pri HP Latex tiskalniku stanje drugačno. V podjetju je v zadnjih letih porast tiskanja večjih transparentov, reklamnih stojal in tabel, ki zahtevajo večjo vzdržljivost. Prav vzdržljivost pa tiskovinam omogoča sintetični papir. Ker se klasični papir hitreje uniči (saj se lažje trga in pri stiku z vodo uniči), se poslužujejo sintetičnih papirjev. Dober nadomestek sintetičnega materiala je lahko tudi laminacija, ki jo nanesemo na tiskovino iz papirja. Vendar lahko omenjeni postopek zviša ceno tiskovine, kar lahko pomeni izgubo naročila ali stranke. Poleg obeh materialov se na tovrstni stroj lahko tiskajo tudi večje nalepke, ki so narejene iz polimernih plastičnih materialov. Nalepke, ki so izpostavljene zunanjim vplivom, potrebujejo dodatno laminacijo za daljšo življenjsko dobo. V podjetju Tisk24 najpogosteje uporabljajo sintetični papir v približno 40 odstotkih in plastične nalepke v 35 odstotkih, sledijo jima tiskovine na papirnati podlagi v 25 odstotkih, kot je prikazano na sliki 7.



25%

40%

35%

Poraba tiskovnega materiala pri tiskalniku HP

Papir

Sintetični papir

Nalepke

Slika 7: Poraba tiskovnega materiala pri tiskalniku HP Latex (Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016). SKUPNA PORABA PAPIRJA Kot smo ugotovili, se vrsta materiala pri obeh tiskarskih strojih kar razlikuje. Pri elektrofotografskem stroju Xerox 560 prevladuje predvsem navadni papir različnih gramatur. Medtem ko je ink-jet tiskalnik HP Latex večji porabnik sintetičnih materialov. Če vzamemo porabo obeh tiskalnikov skupaj, še vedno prevladuje papir, ki je prisoten v več kot petdesetih odstotkih. Papirju sledijo v šestindvajsetih odstotkih nalepke ter nato v dvajsetih odstotkih sintetični papir. Natančnejše razmerje si lahko ogledamo v prikazani sliki 8.



52%

27%

21%

Poraba tiskovnega materiala v podjetju Tisk24

Papir

Nalepke

Sintetični papir

Slika 8: Poraba tiskovnega materiala v podjetju Tisk24 d. o. o.(Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016).

3.1.1.3 ODPADNI MATERIAL IN RECIKLAŽA

Glede na to, da je podjetje Tisk24 manjša tiskarna, ki ima proizvodnjo predvsem osredotočeno na tiskanje manjših količin tiskovin, spadajo med manjše porabnike papirja. Da bi si lažje predstavljali kolikšno količino odpadnega materiala proizvede podjetje v povprečju, smo za vzorec vzeli količino odpadkov v preteklem mesecu. Zbiranje in količina odpadnega materiala Odpadni materiali, kot sta navadni papir in sintetični papir oz. nalepke, se med seboj ločujejo. Odpadni navadni papir se shranjuje v kartonaste škatle, ki so običajno velikosti 70 x 50 x 50 cm. V preteklem mesecu je podjetje imelo približno tri odpadne kartone, katerih teža je približno 35 do 40 kilogramov. Ti kartoni se zbirajo v skupnem zbirnem skladišču odpadnega materiala in gredo v nadaljnjo reciklažo papirja. Nalepke je prav tako potrebno ločiti, saj so večinoma plastične in vsebujejo lepilo. Te prav tako ločijo posebej, in sicer v večje plastične vreče za odpadke. Nalepke se odvržejo v vreče velike 70 x 100 cm oz. imajo volumen 110 litrov. Prav tako gredo ostanki nalepk v nadaljnjo reciklažo v podjetje, ki je specializirano za tovrstno recikliranje materialov. Teh odpadkov je v povprečju štiri vreče na mesec. Vsaka vreča je težka približno 10 kilogramov. Tukaj je potrebno tudi upoštevati, da je pri odvrženih nalepkah teža bistveno manjša (predvsem pri večjih kosih) kot pri papirju. Papir je večinoma raven oz. se ne mečka in se različni delčki papirja zato držijo eden poleg drugega, medtem ko se pri nalepkah pojavi dodatni volumen, ki je prazen. Prav tako se v podjetju Tisk24 posebej zbira tudi sintetični papir. Ker je primeren predvsem za večje tiskovine, je odpadnih delov nekoliko več. Namreč tiskarski stroj HP Latex potrebuje nekoliko večjo (prazno) površino za njihovo



pripravo ter tisk. Po končanem tiskanju pri rezanju ostanejo večji delci odpadnega sintetičnega papirja, ki jih shranjujemo v vrečah, ki so enake velikosti kot vreče za nalepke. Volumen odpadkov je nekoliko večji, saj večji deli ostankov prav tako ustvarijo prazen volumen. Teh je mesečno v povprečju približno 6, njihova teža pa je okoli 5 kilogramov.

VRSTA ODPADNEGA MATERIALA/ MESEC

PAPIR NALEPKE SINTETIČNI PAPIR

KOLIČINA ODPADNEGA MATERIALA/MESEC

3 kartoni -dimenzije: 70 x 50 x 50 cm -teža: 40 kg/karton

4 vreče -dimenzije 70 x 100 cm, 110 litrov -teža: 10 kg/vrečo

6 vreč -dimenzije 70 x 100 cm, 110 litrov -teža: 5 kg/vrečo

Tabela 2: Povprečna mesečna količina odpadnega papirja v podjetju Tisk24 d. o. o. (Interni vir Tisk24 d. o. o., 2016). Odvoz odpadnega materiala Kot smo že omenili, podjetje Tisk24 sproti ločuje različne odpadne materiale med seboj, ki se nato odlagajo v zbirnem skladišču. Ker ima podjetje sedež tudi v zgradbi, kjer obratuje še eno tiskarsko podjetje, se ti odpadki skupaj odvažajo. Za odvoz poskrbi večje podjetje, ki je specializirano za recikliranje industrijskega materiala. Ti poskrbijo, da se materiali skrbno zbirajo in nato ponovno pregledajo. Večji del odpadnega materiala gre v reciklažo, kjer se lahko nato uporabi kot surovina za izdelavo različnih novih izdelkov. Odpadne barve V podjetju ne uporabljajo tekočih barv, ampak se nanašajo na tiskovni material s pomočjo barvnih tonerjev. Za tiskalnik Xerox porabimo v povprečju letno približno 50 tonerjev, medtem ko je pri HP Latex poraba le-teh povprečno 15 kosov na leto. Za odvoz in reciklažo poskrbijo zastopniki, od katerih je podjetje tiskalnike tudi kupilo. Pri dobavi novih tonerjev dobavitelju izročijo prazne. Zastopniki za tiskalnike Xerox imajo sklenjeno pogodbo s podjetjem, ki skrbi za odvoz, predelavo in uničenje odpadnih tonerjev. Kot zanimivost lahko omenimo, da se ti omenjeni zastopniki lahko pohvalijo s certifikatom »Resources saved«. Z zbiranjem in predajo odpadnih materialov na letni ravni prihranijo 21.607 kilogramov materialnih virov ter 2.030 kilogramov toplogrednih plinov. Prav tako so ekološko osveščeni tudi zastopniki za HP tiskarske stroje. Ti vsak toner shranijo in ga nato predajo podjetju, ki v sodelovanju s humanitarno organizacijo poskrbijo za pravilno reciklažo. Zbiranje poteka pod nadzorom Agencije RS za okolje.



3.1.2 STANJE V PODJETJU ABO GRAFIKA D. O. O.

3.1.2.1 OPIS OFSET TISKARSKIH STROJEV

Kot smo že omenili, podjetje Abo grafika uporablja ofset tiskalnike, ki so namenjeni za tiskanje večjih količin tiskovin. Obstajajo pa tudi izjeme. Predvsem zaradi želja strank po višji kvaliteti tiskovin, ki jih trenutno digitalni tisk še ne more zagotoviti, tiskajo tudi manjše količine. Te pa so cenovno bistveno dražje. V nadaljevanju bomo predstavili dva podobna tiskarska stroja, ki jih uporablja podjetje Abo grafika za tiskanje večjih in manjših formatov tiskovin. HEIDELBERG SPEED MASTER 72 Heidelbelrg speedmaster 72 je visokozmogljivi tiskarski stroj, ki ga uvrščamo med ofset tiskalnike. Narejen je bil leta 1995 in še zdaj velja za tiskarski stroj, ki se lahko kosa s stroji novejše generacije, saj se ofset tisk ni veliko spremenil od takrat. Namenjen je tiskanju tiskovin, kot so vizitke, letaki, zgibanke in ostale podobne tiskovine. Tiskarski stroj tiska na pole, katerih največji možni format je B2. Govorimo o največji možni velikosti tiskovine dimenzije 500 x 707 milimetrov. Njegova največja dimenzija papirja oziroma vložene pole je 520 x 720 milimetrov ter najmanjša možna dimenzija je 280 x 400 milimetrov. Heidelberg SM 72, kakor ga tudi skrajšano imenujemo, lahko na uro proizvede tudi do 10.000 potiskanih pol. Njegova poraba je v primerjavi z digitalnim tiskom zelo visoka, saj v polnem zagonu porabi približno 40 kWh na uro.

Slika 9: Tiskarski stroj Heidelberg Speedmaster 72. Slika prikazuje vstavljanje tiskarskih plošč na tiskovne valje (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).



HEIDELBERG SPEEDMASTER 102 Ofset tiskarski stroj Heidelberg SM 102 je z razliko od SM 72 nekoliko novejši, saj je bil izdelan leta 2001. Stroj se uporablja za tiskanje plakatov in večjih tiskovin, katerih največji možni format je B1. Dimenzije formata so 707 x 1000 milimetrov, največji možna dimenzija pole pa je 720 x 1020 milimetrov. Omogoča tiskanje visoko kakovostnih tiskovin na najvišjem nivoju. Na uro lahko odtisne tudi do 15.000 kosov pol. Njegova poraba je nekoliko večja od SM 72, saj v delujočem stanju porabi do 50 kWh električne energije na uro.

Slika 10: Tiskarski stroj Heidelberg Speedmaster 102 za tiskanje večjih tiskovin (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016). Če primerjamo oba tiskarska stroja, oba delujeta po istem sistemu, razlikujeta se samo po velikosti tiskovin ter porabi energije. Pri obeh se uporablja tiskovni material navaden papir, enake tiskarske barve ter ostale dodatke za njihovo delovanje. Primerjava porabljene energije, materiala in nastalih odpadkov za oba stroja je prikazana v tabeli 3 (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).



TISKARSKI STROJ HEIDELBERG SM 72 HEIDELBERG SM 102

PORABA ENERGIJE -poraba med tiskanjem 40 kWh/h

-poraba med tiskanjem 50 kWh/h

BARVE -organski in anorganski pigmenti -sintetične smole -rastlinska olja -destilati -polietilenski vosek -sušilec

-organski in anorganski pigmenti -sintetične smole -rastlinska olja -destilati -polietilenski vosek -sušilec

UPORABA MATERIALOV -navadni papir

-navadni papir

UPORABA OSTALIH POTREBNIH DODATKOV

-voda -izopropilni alkohol -dodatek za vlaženje (»pufer«) -tiskarske plošče -tiskarski gumi valji

-voda -izopropilni alkohol -dodatek za vlaženje (»pufer«) -tiskarske plošče -tiskarski gumi valji

ODPADNI MATERIAL -papir -tiskarske plošče -pralno sredstvo -čistilne krpe

-papir -tiskarske plošče -pralno sredstvo -čistilne krpe

RECIKLAŽA -ločevanje odpadnega papirja -recikliranje tiskarskih plošč -obnova odtisne gume

-ločevanje odpadnega papirja -recikliranje tiskarskih plošč -obnova odtisne gume

IZPOSTAVLJENOST/OSEBNA ZAŠČITA

-zaščita za dihala: ni posebnih zahtev -zaščita rok: nositi gumijaste zaščitne rokavice -zaščita oči: ni posebnih zahtev -zaščita telesa: nositi ustrezna delovna oblačila

-zaščita za dihala: ni posebnih zahtev -zaščita rok: nositi gumijaste zaščitne rokavice -zaščita oči: ni posebnih zahtev -zaščita telesa: nositi ustrezna delovna oblačila

Tabela 3: Primerjava porabljene energije, materiala in nastalih odpadkov za tiskarska stroja Heidelberg SM 72 in SM 102 (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

3.1.2.2 UPORABA TISKARSKIH MATERIALOV

Z razliko različnih materialov v digitalnem tisku je glavni material za uporabo pri tiskanju na ofset tiskarskih strojih samo papir. Kot smo že omenili, se uporabljajo različni formati papirja, ki so odvisni od same zmogljivosti tiskarskega stroja. Pri tiskarskem stroju SM 72 se uporablja papir formata B2 in pri stroju SM 102 velikost B1.



Papir je lahko različnih struktur. Uporabljajo papir, ki odseva poseben sijaj, ali pa papir, ki ima mat površino. Izbira papirja je odvisna od stranke in njihovih želja, katerim se podjetje prilagaja. V omenjenem podjetju gre za porabo večjih količin papirja, ki so potrebni za izdelavo končnih tiskovin. Vzemimo povprečje porabljenega papirja v preteklem mesecu, ki ga uporabljajo na opisanih ofset strojih. V preteklem mesecu je bila poraba papirja približno 30 ton. Seveda je potrebno omeniti, da se ta številka v največji sezoni lahko tudi bistveno povzpne. Prav tako je potrebno omeniti, da je količina porabljenega papirja velikokrat odvisna tudi od samih projektov. Nekatere stranke želijo tiskovine posebnih dimenzij, katere zahtevajo slabši izkoristek papirja. To pomeni, da je montaža oziroma postavitev letaka prilagojena glede na dimenzije in se pri tem ne ustvari največji možni izkoristek papirja (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

3.1.2.3 UPORABA OSTALIH MATERIALOV

Tiskarska barva Poleg papirja, ki je ena izmed glavnih surovin, je za tiskarski stroj zelo pomembna barva, ki jo nanašamo na papir. Podjetje Abo grafika uporablja barve znamke Van Son Ultimate. Oba tiskarska stroja delujeta na podlagi petih barv. Kar pomeni, da je njegov barvni nabor sestavljen iz barvnega modela CMYK (Cyan-Magenta-Yellow-Key(Black)) ter dodatne Panthone barve. Barvni prostor CMYK je sestavljen iz štirih procesnih barv: cian, magente, rumene in črne. Pri mešanju teh barv lahko dobimo (skoraj) vse barve. Peta barva pa je dodatna barva iz lestvice Panthone oziroma gre pogosteje za zlate ali srebrne barve, ki jih barve CMYK ne morejo natisniti. Po varnostnem listu dobavitelja, ki dobavlja barve, bomo povzeli določene lastnosti omenjenih barv. Barve vsebujejo (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016): - 20—25 % organskih in anorganski pigmenti - 30—40 % sintetične smole - 8—18 % rastlinska olja - 10—20 % destilati (zemeljsko olje), kislinsko obdelana srednja frakcija - 10—20 % destilati (zemeljsko olje), s topilom definirana srednja frakcija - 2—5 % polietilenski vosek - 1—3 % sušilec Barve nimajo posebnih nevarnih lastnosti za ljudi. Daljši stik s kožo in direkten kontakt z očmi pa lahko povzroči draženje. Tiskarske barve so videza paste, ki imajo rahel vonj, ki ni moteč za ljudi.



Slika 11: Barve shranjene v primernih posodah. Plošča s tiskovno formo Pri nanosu želenega motiva na papir potrebujemo tiskarske plošče, na katerih je narejena tiskovna forma. Če želimo natisniti tiskovino, ki vsebuje eno barvo, potrebujemo samo eno tiskovno ploščo, medtem ko pri večbarvnem tisku (CMYK) porabimo štiri plošče. Tiskovna plošča je narejena iz litografske aluminijaste pločevine. Te plošče so lahko različnih dimenzij in debelin: 0,15 mm, 0,30 mm in vse do 0,70 mm. Vzdržljivost plošč je lahko tudi do 200.000 odtisov, kar pomeni, da lahko z eno ploščo (v primeru enobarvnega tiska) stiskamo omenjeno število tiskovin enakega motiva. Plošče je potrebno shranjevati v primernih zaprtih prostorih, kjer je priporočena temperatura 25 °C in vlažnost do 70 %. Daljša izpostavljenost soncu ni priporočljiva (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

Slika 12: Tiskovna plošča za izdelavo vizitk.



Vlažilno sredstvo Pri ofset tehnologiji potrebujejo tudi vlažilno sredstvo, ki preprečuje odtis barve na tiskovnem materialu, kjer ta ni potrebna. Vlažilno sredstvo je sestavljeno iz mešanice vode, izopropilnega alkohola (99,8 %) in dodatka za vlaženje (»pufer«). Ti so med sabo mešani v sledečem razmerju: 3 % dodatek za vlaženje, 6—8 % izopropilni alkohol ter preostali del voda (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

3.1.2.4 ODPADNI MATERIAL IN RECIKLAŽA

Odpadni papir in reciklaža Kot smo že omenili, v tiskarni Abo grafika porabijo večje količine papirja, zato lahko pričakujemo tudi večje količine odpadnega papirja. V povprečju podjetje proizvede 10 % odpadnega papirja, ki je namenjen za nadaljnjo reciklažo. V primerih, kjer gre za posebne oblike letakov in s tem tudi posebne forme, pa se poraba poveča tudi do 30 %. V preteklem mesecu so na podlagi 30 ton porabljenega papirja ustvarili približno 3 tone odpadnega papirja (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016). Papir ločujejo v posebnih mrežastih zabojnikih, ki jih shranjujejo v zunanjih površinah, kjer so pripravljeni za odvoz. Tiskarna ima sklenjeno pogodbo za odvoz ostankov papirja s podjetjem, ki je pristojno za reciklažo tiskarskega papirja (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

Slika 13: Zabojniki za odpadni papir. Odpadne plošče in reciklaža V tiskarni prevladujejo tiskovine, ki vsebujejo več barvni tisk. V tem primeru potrebujemo za izdelavo želenih tiskovin tudi do pet različnih plošč za vsako barvo posebej. Glede na to, da lahko tiskovne plošče uporabimo samo za en tiskovni motiv,



gre za večjo količino odpadnih aluminijastih plošč. V povprečju tiskarna porabi do 2 toni odpadnih plošč na mesec (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016). Prednost teh plošč je, da so primerne za reciklažo. Zbirajo se ločeno na kraju nastanka. Odkupi jih podjetje, ki poskrbi za nadaljnje ravnanje s tovrstnim materialom in ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti. Čistilne krpe in pralno sredstvo za čiščenje odtisne gume Po končanem tiskovnem procesu je potrebno očistiti odtisno gumo, na kateri se naberejo ostanki barv. Očistijo jih s pomočjo krpic in pralnim sredstvom, ki so za to namenjeni. Pri čiščenju nastane odvečna tekočina, ki jo skrbno ločijo v posebne zabojnike oziroma palete z lovilci, da se tekočina ne polije. Poleg tega je potrebno čistilne krpice tudi redno menjati. Prav tako jih odvržejo v posebne zabojnike. Krpe in odpadno tekočino predajo podjetju, ki je pristojno za odvoz in uničenje tovrstnih odpadkov (Interni vir Abo grafika d. o. o., 2016).

Slika 14: Zabojniki za odvržene čistilne krpe. Po določenem času se obrabijo tudi valji odtisne gume. Podjetje jih ne odvrže, ampak jih obnovijo v podjetju, ki opravlja tovrstne storitve.

3.2 KRITIČNA ANALIZA

3.2.1 PRIMERJAVA OFSET IN DIGITALNE TEHNOLOGIJE V PRAKSI

V diplomski nalogi smo do sedaj že na kratko opisali in primerjali tiskarske stroje v podjetju Tisk24 in Abo grafika. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na primerjavo obeh tiskarskih tehnik, ki jih obravnavamo. Primerjali bomo konkretne količine tiskovin pri ofset in digitalni tiskarski tehniki. Kot smo že ugotovili iz literature, so



digitalni stroji bolj primerni za tisk manjših količin, medtem ko so ofset stroji namenjeni tiskanju večjih naklad. Zanimajo nas predvsem prednosti in slabosti obeh tiskarskih tehnik v povezavi z okoljem.

3.2.1.1 PRIMERJAVA 1

TISKANJE 100 KOS VIZITK Kot smo že v teoretičnem delu diplomske naloge ugotovili, je pri tiskanju manjših količin cenovno in časovno bolj primerna digitalna tiskarska tehnika. Sedaj želimo na podlagi informacij, ki smo jih pridobili v obeh obravnavanih podjetjih, ugotoviti prednosti in slabosti obeh tehnik pri tiskanju 100 kosov vizitk.

PRIMERJAVA TISKANJA - 100 KOS VIZITK (obojestranski tisk)

PODJETJE: TISK 24 D. O. O. ABO GRAFIKA D. O. O.

TISKARSKI STROJ:

XEROX 360 HEIDELBERG SM 72

TISKARSKA TEHNIKA:

DIGITALNI TISK OFSET TISK

PRIPRAVA ZA TISK

priprava pdf forme 8 plošč s tiskovno formo

PORABA PAPIRJA

4 pole

do 1 pola za dodatek

do 4 poskusne pole

4 pole

do 1 pola za dodatek

do 100 poskusnih pol

ODPADNI MATERIAL

do 5 pol do 101 pola

8 plošč

pralno sredstvo in krpe

vlažilno sredstvo

PORABA ENERGIJE

94,25 Wh

čas tiskanja 5 minut

33 kWh


PREDNOSTI SLABOSTI PREDNOSTI SLABOSTI

+ni priprave za tisk +manjša poraba papirja +manj odpadnega materiala +manjša poraba energije +manjši stroški

-slabša kvaliteta -ni možnosti tiskanja posebnih odtenkov

+boljša kvaliteta +tiskanje posebnih odtenkov

-priprava za tisk -večja poraba papirja -več odpadnega materiala (papir, plošče, vlažilno sredstvo ...) -večja poraba energije -večji stroški

Tabela 4: Primerjava digitalne in ofset tehnike pri tiskanju 100 kos vizitk.



Kot je razvidno iz razpredelnice, ima digitalna tehnologija pri tisku manjših količin bistveno več prednosti kot ofset tisk. Tiskarski tehniki se zelo razlikujeta po pripravi, porabi energije, porabi papirja, kvaliteti in porabi odpadnih materialov. Poglejmo si podrobneje primerjave po različnih segmentih. Priprava za tisk Pri digitalnem stroju Xerox ne potrebujemo posebne priprave, da pričnemo tiskati. Potrebno je pripraviti samo datoteko z želeno grafiko, le-to pa običajno pripravi stranka sama. Medtem ko je pri ofset tiskanju potreben nakup tiskovne plošče, na katero se pripravi tiskovna forma. V kolikor gre za tiskanje enostranskih vizitk, ki vsebujejo eno barvo, govorimo o porabi ene plošče. Če želimo več barvne enostranske vizitke, potrebujemo štiri plošče. Kadar ima stranka posebne želje, kot so posebne odtenke zlate ali srebrne barve, pa se porabi še dodatna plošča. Pri tiskanju obojestranskih vizitk pa se poraba plošč podvoji. Se pravi pri tiskanju enobarvnih vizitk potrebujemo dve plošči, pri več barvnem tiskanju osem plošč in pri dodatnih posebnih barvah (zlata ali srebrna) deset plošč. V naši primerjavi bomo obravnavali tiskanje obojestranskih večbarvnih vizitk. Slabosti digitalnega tiska je tukaj predvsem, da ne moremo nuditi posebnih barv, kot sta zlata in srebrna. Poraba papirja Poraba papirja, ko je tiskanje že utečeno, se ne razlikuje veliko. Velika odstopanja se pojavijo med samo pripravo preden zaženemo proces tiskanja. To pripravo lahko imenujemo tudi poskusno tiskanje na pole. Pri tem se pri ofset tehniki uniči tudi do sto kosov pol, medtem ko se pri digitalnem stroju uniči običajno do pet pol. Poraba papirja pri rezanju vizitk je odvisna od postavitve forme za tiskanje. Pri Xerox tiskalniku se na formo postavi manj vizitk kakor na stroj SM 72, saj je tiskovna forma pri prvem velikosti A3 formata, medtem ko je na slednjem velikost B2. Kljub različnim velikostim formatov papirja se odpadni material pri obeh tehnikah pri rezanju bistveno ne razlikuje, zato lahko podatek o velikosti tiskovnega materiala zanemarimo. Odpadni material Kot smo že omenili, je ofset tehnika večji porabnik odpadnega papirja. Prav tako se po končanem procesu odvržejo tudi aluminijaste plošče. Teh pri obojestranskem več barvnem tisku porabimo osem kosov. Pri digitalnem tiskanju ne potrebujemo pralnega in vlažilnega sredstva (voda, dodatek za vlaženje in alkohol), medtem ko sta le-ta pri ofset tiskanju zelo pomembna. Poraba energije Ofset tiskalnik

Za izdelavo 100 kosov vizitk (obojestranskih) na ofset stroju porabimo skupaj približno 50 minut časa. Tiskanje samo sicer zahteva manj časa, vendar so stroji tudi v času priprav v zagonu. Te priprave vključujejo vstavljanje plošč s tiskovno formo na valje,



vlivanje barve, tiskanje poskusnih pol in ostalih opravil, ki nastanejo pri samem procesu. Električna poraba tiskarskega stroja Heidelberg Speedmaster 72 je približno 40 kWh na uro. V tem primeru za proizvodnjo 100 kosov obojestranskih vizitk porabimo približno 33 kWh električne energije. Digitalni tisk

Stroj za tiskanje vizitk Xerox 360 je bistveno manjši, zato je njegova poraba električne energije v eni uri približno 1,131 kWh. Čas tiskanja obojestranskih vizitk zahteva okoli 10 minut, vključno s pripravami med katerimi stroj miruje. Za 100 kosov obojestranskih vizitk (vključno s poskusnim tiskanjem) odtisnemo do 18 odtisov na tiskovni material. Tiskalnik je tako v polnem zagonu približno 5 minut. Iz tega sklepamo, da je poraba 94,25 Wh oziroma 0,09425 kWh.


TISKANJE 10.000 KOS VIZITK (OBOJESTRANSKI TISK)

PRIMERJAVA TISKANJA – 10.000 KOS VIZITK (obojestranski tisk)


TISKARSKI STROJ:

XEROX 360 HEIDELBERG SM 72

TISKARSKA TEHNIKA:


PRIPRAVA ZA TISK


PORABA PAPIRJA

400 pol

do 5 pol za dodatek

do 5 poskusnih pol

400 pol

do 10 pol za dodatek

do 100 poskusnih pol

ODPADNI MATERIAL

do 10 pol do 110 pol

8 plošč


vlažilno sredstvo

PORABA ENERGIJE

9,6 kWh

čas tiskanja 8,5 ur

47 kWh


LASTNOSTI: PREDNOSTI SLABOSTI PREDNOSTI SLABOSTI

+ni priprave za tisk +manjša poraba papirja +manj odpadnega materiala +manjša poraba energije

-slabša kvaliteta -ni možnosti tiskanja posebnih odtenkov -večji stroški tiskanja -manjša natančnost

+boljša kvaliteta +tiskanje posebnih odtenkov +manjši stroški tiskanja +natančnost

-priprava za tisk -večja poraba papirja -več odpadnega materiala (papir, plošče, vlažilno sredstvo ...) -večja poraba energije



Tabela 5: Primerjava digitalne in ofset tehnike pri tiskanju 10.000 kos vizitk (obojestranski več barvni tisk). Glede na to, da je stroškovno in časovno za tiskanje 10.000 kosov vizitk bistveno bolj ugoden ofset tisk, ne moremo enako trditi za vpliv na okolje. V primerjavi smo izvedeli sledeče lastnosti: Priprava za tisk Tako kot v predhodnem primeru se priprave za tisk pri obeh tiskarskih tehnologijah bistveno ne razlikujejo. Priprava zahteva enako število plošč s tiskovno formo pri ofset tiskanju. Potrebujemo prav tako 8 plošč. Pri digitalnem tisku je potrebna samo forma v obliki pdf dokumenta. Poraba papirja Poraba papirja ostane nespremenjena. Za izdelavo 10.000 kosov vizitk porabimo pri ofset stroju ponovno približno 100 pol papirja več, kakor pri izdelavi tiskovin na digitalnem tiskalniku. Tudi pri večjih količinah je poraba papirja bolj prijazna okolju s pomočjo digitalne tehnologije. Lahko tudi omenimo, da pri tiskanju večjih količin pri digitalnem tisku prihaja do manjše natančnosti glede usklajevanja tiska na obeh straneh. Pri tem lahko pride do odstopanj pri rezanju, kar pomeni, da nekaj kosov lahko tudi zavržemo. Ta količina je zanemarljiva v primerjavi z zavrženimi polami pri ofset pripravi. Odpadni material S tem, da zavržemo do 100 pol papirja in 8 tiskarskih plošč samo pri pripravi za ofset tiskanje, še vedno lahko rečemo, da je v povezavi z okoljem bolj prijazna digitalna tehnika tiska. Poleg tega se uporabljajo vlažilna in pralna sredstva za nadaljnje čiščenje tiskalnika SM 72. Poraba energije Ofset tiskalnik Kot smo že omenili, je poraba stroja Heidelberg SM 72 40 kWh na uro. Pri proizvodnji 10.000 kosov obojestranskim vizitk porabimo približno 70 minut časa, ko stroj neprestano deluje. Torej pri večji količini vizitk govorimo o porabi cca. 47 kWh električne energije. Medtem ko je pri ofset tiskalnikih potrebnih samo 70 minut za izdelavo tolikšne količine vizitk, potrebuje digitalni Xerox več kot 8 ur neprekinjenega tiskanja. Razlika v času je zelo velika, vendar pri porabi energije prihaja do večjih odstopanj. Tiskalnik Xerox porabi kar petkrat manj energije, kakor ofset tiskalnik, saj je njegova poraba 9,6 kWh.




TISKANJE 5 RAZLIČNIH PLAKATOV PO 1 KOS - VELIKOSTI B1

PRIMERJAVA TISKANJA – 5 različnih plakatov po 1kos, velikost B1,

enostranski tisk, več barvni PODJETJE: TISK 24 D. O. O. ABO GRAFIKA D. O. O.

TISKARSKI STROJ:

HP LATEX 360 HEIDELBERG SM 102

TISKARSKA TEHNIKA:


PRIPRAVA ZA TISK


PORABA PAPIRJA

papir na roli 4,2 m²

293,76 m²

ODPADNI MATERIAL

papir 0,665 m² papir 290,225m²

20 plošč


vlažilno sredstvo

PORABA ENERGIJE

1,15 kWh

čas tiskanja 15 min

208,33 kWh

čas tiskanja 250 min (dobre 4 ure)


+ni priprave za tisk +manjša poraba papirja +manj odpadnega materiala +manjša poraba energije +manjši stroški

-slabša kvaliteta -ni možnosti tiskanja posebnih odtenkov

+boljša kvaliteta +tiskanje posebnih odtenkov

-priprava za tisk -večja poraba papirja -več odpadnega materiala (papir, plošče, vlažilno sredstvo ...) -večja poraba energije -večji stroški

Tabela 6: Primerjava digitalne in offset tehnike za pet različnih B1 plakatov. Pri tiskanju manjših količin različnih motivov plakatov je razlika med ofset in digitalnim tiskanjem zelo velika. Vsekakor je nesmiselno tiskati pet plakatov z različnimi motivi potiska. Poraba papirja je bistveno večja kot pri digitalnem tiskalniku, saj je večina odpadnega papirja. Poleg tega je čas tiskanja bistveno daljši, poraba energije pa neprimerljivo večja, kakor pri digitalnem tiskanju. Oglejmo si podrobneje razložitve spodaj.



Priprava za tisk Priprava za tisk se bistveno ne razlikuje od priprave tiska za vizitke. Ponovno potrebujemo za večbarvni tisk po 4 plošče za vsak plakat. Ker govorimo o petih različnih motivih, porabimo kar 20 plošč s tiskovno formo, kljub temu da vsak motiv potrebujemo samo po en kos. Digitalni tiskalnik pa zahteva samo dobro pripravljene datoteke v pdf obliki. Vseh pet različnih plakatov lahko tiskamo hkrati, saj jih razporedimo na tiskovno formo eden poleg drugega. Postopek je zelo enostaven v primerjavi z ofset tiskanjem. Poraba papirja Ko govorimo o porabi papirja pri digitalnem tiskanju, je v primerjavi z ofset strojem skoraj zanemarljiva, saj je razlika zelo velika. Hp Latex digitalni tiskalnik ne tiska na pole, kakor ofset, ampak na role. Rola za plakate velikosti B1 so običajno široke 105 cm, s tem pridobimo najboljši izkoristek papirja. Za izdelavo petih plakatov različnih motivov potrebujemo površino papirja v velikosti 4 x 1,05 m, se pravi 4,2 m². Pri ofset tiskalniku ostaja papir na pole, ki so običajno velikosti 720 x 1020 milimetrov oziroma 0,72 x 1,02 m. Za pripravo vsakega motiva posebej običajno potrebujemo 80 pol. To pomeni, da pri petih različnih motivih govorimo o 400-ih polah oziroma 293,76 m². Odpadni material Pet kosov zrezanih plakatov oziroma končnih produktov je natiskanih na samo 3,535 m² papirja. Iz tega izhajamo, da je odpadnega papirja pri digitalnem tiskanju samo 0,665 m², medtem ko je številka pri ofset tiskarskem stroju bistveno višja in sega vse do 290,225 m² zavrženega papirja. To pomeni, da zavržemo skoraj 99 % papirja pri izdelavi petih različnih plakatov pri količini en kos. Poleg tega se po končanem tiskanju odvrže 20 plošč s tiskovno formo ter uporabi pralno in vlažilno sredstvo. Poraba energije Da natisnemo želene plakate, porabimo približno 15 minut časa pri digitalnem tisku. Hp Latex tiskalnik spada med varčnejše tiskalnike, zato v eni uri potrebuje zgolj 4,6 kWh energije. Za celoten proces tiskanja petih plakatov različnih motivov je poraba energije 1,15 kWh. Ofset tiskarski stroj ima zmogljivost 50 kWh. Tiskar za tiskanje omenjenih količin potrebuje približno 50 minut, da pripravi in natisne plakat v enem motivu. Če seštejemo potreben čas za pet različnih plakatov, se približamo 250 minutam, da končamo s tiskanjem. Se pravi v dobrih štirih urah imamo stiskanih pet posamičnih plakatov in pri tem porabljeno ogromno energije. Ta poraba elektrike se vrti okoli 208,33 kWh.




TISKANJE 50 KOS PLAKATOV VELIKOSTI B1

PRIMERJAVA TISKANJA – 50 kos plakatov B1 (en motiv, enostransko, večbarvni)


TISKARSKI STROJ:

HP LATEX 360 HEIDELBERG SM 102

TISKARSKA TEHNIKA:


PRIPRAVA ZA TISK

priprava pdf forme 4 plošče s tiskovno formo

PORABA PAPIRJA

papir na roli 42 m²

95,472 m²

ODPADNI MATERIAL

papir 6,65 m² papir 60,12 m²

4 plošče


vlažilno sredstvo

PORABA ENERGIJE

11,5 kWh


50 kWh



+ni priprave za tisk +manjša poraba papirja +manj odpadnega materiala +manjša poraba energije

-slabša kvaliteta -ni možnosti tiskanja posebnih odtenkov -daljši čas

+boljša kvaliteta +tiskanje posebnih odtenkov +krajši čas

-priprava za tisk -večja poraba papirja -več odpadnega materiala (papir, plošče, vlažilno sredstvo ...) -večja poraba energije

Tabela 7: Primerjava digitalne in ofset tehnike za petdeset kosov plakatov. Pri tej primerjavi smo vzeli za izračun 50 kosov plakatov enega motiva. Pri tiskanju večjih količin se poraba odpadnega papirja pri ofset tisku nekoliko zmanjša, medtem ko pri digitalnem tiskanju ostaja ista v sorazmerju s količino. Čas tiskanja pri digitalnem postopku je sedaj daljši kot pri ofset tiskanju.



Priprava za tisk Priprava pri digitalnem tisku ostane enaka, pri drugem pa se zmanjša količina plošč, saj govorimo o plakatu s samo enim motivom. Tiskarski ofset proces zahteva 4 tiskarske plošče. Poraba papirja Priprava in tiskanje samo zahteva približno 130 pol, ki jih potrebujemo za delovanje ofset tiskarskega stroja SM 102. Govorimo torej o skoraj 100 m² papirja. V digitalni tiskalnik HP Latex moramo vstaviti rolo, ki ima površino papirja približno 42 m². Odpadni material Količina papirja, ki ga odvržemo po končanem tiskanju na stroju HP Latex, je 6,65 m². Pri ofsetu je ta količina odpadnega papirja 10 krat večja, gre za cca. 60 m² materiala. Še vedno gre za veliko količino odpada, saj ga zavržemo več kot 50 %. Hkrati zavržemo 4 plošče ter uporabimo vlažilno in pralno sredstvo. Poraba energije Poraba energije pri ofset tiskanju je skoraj enaka za 1 kos ali 50 kosov plakatov, saj je čas za pripravo popolnoma enak. Za večjo količino porabimo približno 50 kW energije, saj traja tiskanje eno uro. Pri digitalni tehnologiji se čas tiskanja za večje količine bistveno zviša. Samo tiskanje traja več kot dve uri, vendar zaradi varčnosti tiskalnika porabimo samo 11,5 kW energije.

3.2.2 PRIMERJAVA SOLVENTNE IN ECO LATEX DIGITALNE TEHNOLOGIJE

V zadnjih letih se v tiskarstvu veliko govori o novih digitalnih tehnologijah, ki so bolj prijazne za človeka in okolje. Ta deluje na podlagi barv na vodni osnovi in se lahko pohvali z eco certifikati. Prav iz tega razloga želijo novi eko HP Latex tiskalniki izpodriniti dosedanje najpogostejše tiskalnike s solventnimi črnili. Te solventne barve naj bi bile bolj škodljive človeku in okolju, kot smo si predstavljali. V nadaljevanju diplomskega dela bomo poskušali raziskati, ali je temu res tako. Opravili bomo kratek preizkus s solventno in HP Latex barvo. Poleg tega želimo pridobiti več informacij o solventnih črnilih, ki jih bomo pridobili s pomočjo različnih virov ter povprašali podjetje (ne želi biti imenovano), ki se ukvarja s prodajo, raziskovanjem eko tiskalnikov ter jih primerjali s solventnimi tiskalniki. Podjetje lahko imenujemo Podjetje X.



Primerjava digitalnega tiskalnika za solventne in eco latex barve.

VRSTA TISKALNIKA ECO HP LATEX SOLVENTNI TISKALNIKI

PORABA ENERGIJE ogrevanje: 0,1619 kWh/h

tiskanje in sušenje: 0,2607 kWh/ft2 = 2,81 kWh/m²

ogrevanje: 0,0110 kWh/h

tiskanje in sušenje: 0,2167 kWh/ft2 = 2,17 kWh/m²

(podatki so povzeti na podlagi tiskalnika Roland XF-640)

UPORABA BARV barve na vodni osnovi (voda, glicerol, pigmenti)

enostavno in ekološko recikliranje odpadnih kartuš

barve vsebujejo HOS (hlapne organske spojine)

ni razgradljivo

VDIHAVANJE HLAPOV prijazno človeku

prostor ne potrebuje posebnega prezračevanja

pri izhlapevanju se lahko pojavi vrtoglavica ali omedlevica

potreben poseben sistem prezračevanja

VPLIV NA ZDRAVJE ČLOVEKA

opozorilo za večjo previdnost: kontakt s kožo in očmi lahko povzroči draženje

nevarno za oči in kožo v primeru stika

izpostavljanje na daljši rok lahko povzroči poškodbo notranjih organov

lahko povzroči astmo ali kožne bolezni

CERTIFIKATI IN OKOLJEVARSTVENI PROGRAMI

ULECOLOGO®,

ULGREENGUARD GOLD

nima posebnih certifikatov

OSTALE TISKARSKE LASTNOSTI

slabše obstoječa barva

barve lahko bledijo

niso vodoodporne

večja poraba energije

bolj obstoječa barva

barve težje zbledijo

so vodoodporne

manjša poraba energije

Tabela 8: Primerjava eco HP Latex in solventni tiskalniki (Latex 360 vs Roland XF-640 – Energy consumption comparison, 2016). Na podlagi naših primerjav med solventnimi in eco latex tiskalniki lahko vidimo, da ima slednji bolj pozitivne karakteristike v povezavi z okoljem.

http://h20435.www2.hp.com/t5/HP-Latex-300-Series/Latex-360-vs-Roland-XF-640-Energy-consumption-comparison/ba-p/294795




3.2.2.1 PREIZKUS BARV ZA DIGITALNE TISKALNIKE

Kot smo že omenili, bomo opravili preizkus z različnimi barvami. Predlog o preizkusu smo dobili od Podjetja X, ki nam je predlagalo, da testiramo barve s pomočjo plastičnih lončkov. Uporabili bomo dve različni barvi. Prva barva se uporablja pri tiskalnikih HP Latex 360 in bazira na vodni osnovi. Ta tiskalnik smo spoznali in raziskali že v podjetju Tisk24 d. o. o. Druga barva oz. črnilo pa je namenjeno klasičnim solventnim tiskalnikom, imenujemo jih solventne barve. Za preizkus potrebujemo: - 2 enaka plastična lončka - toner z eco latex črnilom - toner s klasičnim solventnim črnilom - dva prozorna kozarca za vlaganje, kamor naj bi črnilo odtekalo - injekcijo za vbrizganje črnila Postopek preizkusa: Najprej bomo s pomočjo injekcije izbrizgali približno 5 ml eco latex barve in solventne barve.

Slika 15: Izbrizganje eco latex barve. Oba lončka bomo s pomočjo lesene palčke položili na rob prozornih kozarcev. V vsakega bomo vlili nekaj črnila in počakali na morebitno reakcijo. Zanima nas, ali bo katera izmed barv tako močna, da bo uničila lonček, iz katerega bo steklo črnilo v prozorni kozarec.



Slika 16: Prikaz priprave preizkusa, na levi strani je v injekcijah solventna barva in na desni eco latex HP.

Slika 17: Obe barvi smo vlili v lončke.



Preizkus: Eco latex črnilo Po informacijah Podjetja X naj bi lonček ostal nepoškodovan pri stiku z eco latex črnilom. Črnilo naj ne bi pronicalo skozenj v roku več kot enega tedna.

Slika 18: Eco latex barva v plastičnem lončku. Opravili smo preizkus z eco latex črnilom. Medtem ko smo vbrizgali barvo v lonček, nismo zaznali posebnega vonja. Lahko rečemo, da je barva brez vonja. Pri tem smo uporabljali rokavice in jih kasneje tudi pod toplo vodo sprali. Nismo potrebovali agresivnih čistil. V lončku smo pustili črnilo pet dni in prišli do sledeče ugotovitve: lonček je ostal nepoškodovan in barva ni pronicala skozi njega. Barva se ni zažrla v lonček in smo jo po končanem preizkusu lahko tudi sprali. Po tem sklepamo, da je bil preizkus uspešen, saj je bil rezultat enak kot pri Podjetju X.



Preizkus: Solventno črnilo Reakcija plastičnega lončka v stiku s solventnim črnilom naj bi pustila hude posledice. V manj kot 7-ih minutah naj bi črnilo pronicalo skozi plastični lonček in ga tudi zelo poškodovalo. Znamka solventne barve nam ni znana.

Slika 19: Poškodovan plastičen lonček v katerem je solventna barva. Naš preizkus je pokazal zelo resne posledice plastičnega lončka na reakcijo črnila. Po samo 3 minutah in 12 sekundah je črnilo pričelo odtekati iz lončka. Ko je črnilo odteklo, je po skoraj dveh minutah za tem delno odstopilo dno lončka ter po dobri minuti popolnoma padlo na dno steklene posode. Rezultati so bili pri našem preizkusu še slabši, kakor po informacijah Podjetja X. Poleg tega lahko še omenimo, da ima črnilo izrazito močan vonj. Barve nismo uspeli sprati iz plastičnih rokavic. Preizkus je bil zelo zanimiv, saj smo na podlagi reakcije barve na plastičnem lončku lahko videli, da je solventna barva v primerjavi z eco latex barvo pustila poledice na plastiki. Prav tako lahko potrdimo informacijo, ki nam jo je posredovalo Podjetje X, s tem, da so bili pri nas rezultati še bolj šokantni. Čas uničenja plastičnega lončka je bil za polovico hitrejši, kot po njihovih informacijah.



Slika 20: Prikaz reakcije barv v preizkusu. Po končanem postopku smo vse odpadke, ki so nastali pri preizkusu, odpeljali na ljubljansko odlagališče odpadkov, kjer so poskrbeli za nadaljnjo uničenje oziroma reciklažo.



4 UGOTOVITVE

Pri zaključevanju diplomskega dela smo prišli do zelo zanimivih ugotovitev. Lahko rečemo, da smo bili zelo presenečeni nad rezultati primerjav med ofset in digitalno tehnologijo. Prav tako smo s primerjavo solventne in eko latex tehnologije prišli do zanimivih rezultatov.

4.1 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN UGOTOVITVE

Katera tiskarska tehnika je bolj prijazna okolju? Digitalna ali ofset?

Pri raziskovanju obeh tehnologij smo se v podjetju Abo grafika d. o. o. osredotočili na ofset tiskarske stroje, medtem ko smo v podjetju Tisk24 d. o. o. spoznali delovanje digitalnih tiskalnikov. Takoj smo ugotovili, da se tehniki zelo razlikujeta, tako po zmogljivosti, pripravi kot tudi po velikosti samih strojev. Glede na to, da imata raziskovana podjetja različen obseg dela, smo se odločili, da primerjamo izdelavo vizitk in B1 letakov v dveh različnih količinah. Tako smo lahko dobili bolj natančne podatke, ki smo jih kasneje tudi primerjali. Poraba energije Na splošno je poraba energija pri digitalni tehniki bistveno manjša kakor pri ofset tiskalnikih. Ofset tiskalniki zahtevajo veliko moč za izdelavo tiskovin. Pri digitalnem tisku smo obravnavali tiskalnik Xerox, ki je manjši in primeren za izdelavo manjših tiskovin oziroma največji možni format tiskovine je A3. Poraba le-tega je 1,131 kWh na uro, zato zadostuje enofazni priključek. Naslednji tiskalnik, ki spada med digitalne, je HP Latex, ki ima nekoliko večjo porabo, in sicer govorimo o 4,6 kWh porabljene energije na uro med samim delovanjem. Deluje na trifaznem priključku. V podjetju Abo grafika smo spoznali dva ofset tiskarska stroja, ki se razlikujeta v porabi električne energije. S strojem HEIDELBERG SM 72 izdelujemo manjše tiskovine, njegova poraba pa je 40 kWh na uro. Drugi stroj HEIDELBERG SM 102 pa ima porabo energije 50 kWh na uro in ga uporabljamo za tiskanje večjih plakatov. Po omenjenih osnovnih podatkih o tiskarskih strojih lahko razberemo, da je digitalna tehnologija bistveno bolj ugodna glede na porabo energije kakor ofset. Drugi del naše raziskave je obsegal primerjavo obeh tehnologij na podlagi izdelanih količin tiskovin. Pri prvi primerjavi smo se osredotočili na izdelavo 100 kosov vizitk, katerih običajna velikost je 55 x 85 mm. Vizitke so zahtevale obojestranski tisk z več barvnim potiskom. Prva prednost pri digitalnem tiskanju je ta, da je na splošno tiskalnik manjši porabnik energije. Druga pa, da potrebujemo za tisk pičlih 5 minut. Na podlagi tega smo ugotovili, da je poraba približno 94,25 Wh. Medtem ko smo raziskovali tiskanje na ofset strojih, smo prišli do informacije, da je čas tiskanja pri tej tehniki kar 10 krat daljši. Potrebnih je 50 minut za pripravo in tisk, med katerima je stroj konstantno v pogonu. Poraba za to količino je segala do 33 kWh.



Pri tiskanju 10.000 kosov vizitk smo prišli do podobnih spoznanj. Zopet je prevladal digitalni tisk v primerjavi z varčnostjo električne energije. Kljub temu da se nam je čas tiskanja na Xerox tiskalniku podaljšal za 8 ur in pol, je še vedno porabil manj energije kakor ofset stroj. Pri tretjem delu raziskave smo tiskali plakate v velikosti formata B1. Tiskanje je potekalo na tiskalniku HP Latex in Heidelberg SM 102 ofset stroju. Ugotovili smo, da je nesmiselno tiskati 5 kosov različnih motivov na ofset tiskalniku, saj sta poraba in čas zelo visoka. Govorimo o porabljenih 208,33 kWh za tisk samo petih kosov plakatov. HP Latex se je izkazal za zelo primernega, saj je porabil le 1,15 kWh ter 15 minut časa. Pri tiskanju 50-ih kosov plakatov so podatki za ofset nekoliko boljši, ker je bila poraba elektrike pri pripravi za tisk manjša. V eni uri stroj porabi 50 kWh na uro, prav toliko pa potrebujemo za izdelavo omenjene količine tiskovin. HP Latex nam je bistveno podaljšal čas tiskanja, vendar je v tem primeru še vedno bolj varčen od ofset tiskanja. Poraba se giblje okoli 11,5 kWh. Po končanih raziskavah smo prišli do zaključkov, da je digitalna tehnologija glede energije bolj varčna. Ofset tiskalniki zahtevajo zelo veliko energije, bodisi pri tiskanju manjših ali večjih količin. Razlog za to je večja zahtevana moč za delovanje in daljši čas priprave za tisk, saj takrat stroji ne mirujejo, ampak delajo s polno paro. Tiskovni material Med zbiranjem podatkov smo izvedeli, da v podjetju Tisk24 ne uporabljajo samo klasičnega papirja. Njihova tiskarska stroja ponujata tudi tiskanje na sintetičnih materialih in plastičnih nalepkah. Ti se v digitalnem tiskarstvu vedno bolj pogosto uporabljajo na željo strank. Kljub temu pa še vedno prevladuje klasičen papir, ki ga uporabljajo v več kot 50 odstotkih. V približno 26 odstotkih poteka tiskanje na sintetičnih materialih ter v 21 odstotkih na material za nalepke. V podjetju Abo grafika pa predvsem prevladuje klasičen papir, ki je razgradljiv in najbolj primeren za nadaljnje recikliranje. Ugotovili smo, da je iz okoljskega vidika bolj primerna ofset tehnika, ki jo uporabljajo v podjetju Abo grafika. Kljub temu da v podjetju Tisk24 uporabljajo sintetični papir, ki ga lahko do 100 odstotkov recikliramo ter pri sežigu ne spušča škodljivih plinov, pa poleg tega uporabljajo še plastične materiale, kot so nalepke. Prav zaradi tega je ofset tehnika bolj prijazna okolju. Ostali materiali (barva, plošče …) K ostalim materialom štejemo različne tonerje, barve, čistila, vlažila in pripomočke, ki jih potrebujemo pri samem procesu tiskanja. Ugotovili smo, da je digitalna tehnika bistveno enostavnejša kakor ofset in ne zahteva toliko priprav glede drugih materialov. Vse, kar potrebuje digitalni tiskalnik za sam proces, sta toner in papir. Medtem ko je ofset priprava nekoliko bolj obsežna. Najprej je potrebno narediti in



vstaviti plošče s tiskovno formo, nato sledi vlivanje barve, vlažilnega sredstva in na koncu čiščenje s krpo in posebnim čistilom. Prišli smo do spoznanj, da je glede uporabe ostalih materialov bolj okolju prijazna digitalna tehnika, saj ne zahteva toliko različnih materialov pri tiskarskem procesu. Odpadni material Papir Pri obravnavanju obeh podjetij glede splošne porabe papirja smo pridobili podatke iz preteklega meseca. V podjetju Abo grafika so v preteklem mesecu zabeležili povprečno 3 tone odpadnega papirja. Tisk24 pa okoli 120 kilogramov odpadkov papirja, 40 kilogramov nalepk ter 25 kilogramov sintetičnega papirja. Zaradi različnega obsega proizvodnje bomo težko primerjali podatke med sabo, zato smo se osredotočili na primerjavo odpadnega papirja glede na primerjave med različnimi količinami. V prvi primerjavi smo obravnavali izdelavo 100 kosov vizitk. Da natisnemo 100 vizitk, potrebujemo približno 4 velike pole velikosti SRA3. Na vsako polo običajno postavimo 25 kosov vizitk s klasično dimenzijo 85 x 55 mm. Pri izdelavi vizitk na digitalni tiskalnik Xerox pri pripravi porabimo do pet pol, katere običajno zavržemo. Ofset tiskarski stroj pa potrebuje več kot sto pol odpadnega papirja samo, da izvedejo pripravo za tisk vizitk. Za tisk 10.000 kosov vizitk enakih dimenzij potrebujemo 400 kosov pol. Digitalna tehnologija zahteva približno deset pol za pripravo, medtem ko na ofsetu porabimo enako število pol kot pri stotih vizitkah, saj so priprave vedno enake ne glede na količino tiskovin. Pri izdelavi 5-ih različnih plakatov velikosti B1 prihaja prav tako do velikih razlik med obema tehnologijama. Ofset tiskalniki niso primerni za izdelavo manjših količin, saj priprava za omenjeno število plakatov zahteva skoraj 300 m² papirja, ki ga zavržejo. Digitalni stroj HP Latex pa se lahko pohvali s samo 0,665 m² odpadnega papirja. Pri zadnji primerjavi smo raziskovali tiskanje 50 kosov enakih plakatov velikosti B1. Gre za večjo količino in samo en tiskani motiv, kar je za ofset tiskalnik bolj primerno. Poraba odpadnega papirja je bila 60 m², digitalni tiskalnik pa je proizvedel 6,65 m² odpadnega papirja. V raziskovanju porabe odpadnega papirja smo prišli do velikih razlik med tehnikama. V vseh štirih primerjavah, tako pri manjših količinah kot pri večjih, gre za bistveno večje količine odpadnega papirja pri ofset tiskarski tehniki. Vzrok je ta, da so priprave za tisk pri digitalnih strojih bistveno manjše kot pri ofset strojih.



Barve Glede uporabe barv se tehniki razlikujeta po tem, da HP Latex in Xerox uporabljata tonerje, pri ofset tiskalnikih pa se v posodah shranjene barve vlivajo v tiskalnike. Pri tem lahko pride do izliva v primeru nepazljivosti, tonerji pa so popolnoma zaprti. V primeru izliva je potrebno primerno poskrbeti za čiščenje s posebnimi čistili in jih potem skrbno ločiti in shraniti. Za odvoz tovrstne barve poskrbi drugo podjetje, ki je specializirano za tovrstne odpadke. Barve v tonerjih za digitalni HP tiskalnik so narejene na vodni osnovi, ne vsebujejo niklja in so popolnoma prijazne človeku in okolju. Njihova reciklaža je enostavna, saj ne vsebujejo snovi, ki so škodljive za okolje. Tiskalnik Xerox je razvil barve, ki so v obliki prahu in ne vsebujejo raznih olj, ampak vosek in pigmentne barve, ki jih lahko recikliramo. Barve pri ofset tiskalnikih pa vsebujejo različna rastlinska olja, ki jih sicer uvrščamo med ekološke barve, vendar lahko povzročajo težave pri čiščenju in so problematične pri emulgiranju z vodo. Lahko rečemo, da smo prišli do ugotovitve, da nobena od tehnik ne uporablja barv, ki bi bile problematične za okolje. Ostali materiali Kot smo že omenili digitalni tiskalniki ne potrebujejo dodatnih materialov za delovanje, medtem ko smo jih pri ofset tehniki našteli kar nekaj. Govorimo o aluminijastih ploščah, vodi, izopropilnem alkoholu, dodatku za vlaženje in tiskarskem gumi valju. Po končanem procesu je potrebno iz gumi valja izprati barvo, ki se je nabrala med tiskanjem. Pri tem potrebujemo posebno pralno sredstvo in krpe, le-te pa se po končanem čiščenju odvržejo v posebne zabojnike oziroma palete z lovilci. Iz vidika porabe ostalih materialov so digitalni tiskarski stroji za okolje bolj prijazni. Če primerjamo ofset in digitalni tisk kot celoto, lahko z gotovostjo rečemo, da je iz ekoloških vidikov bolj okolju prijazna digitalna tiskarska tehnika. Vendar je v praksi popolna zamenjava ofset tehnologije z digitalno skoraj nesmiselna. Vsako podjetje dela in živi zaradi dobička, ki ga ustvarja. Pri tiskanju velikih količin tiskovin je najbolj racionalno uporabiti ofset stroje, saj le ti omogočajo hiter tisk in s tem manjše stroške. Pri digitalnem tisku se pri tiskanju večjih količin čas izdelave zelo podaljša, kar stroškovno ni ustrezno tako za podjetje kot tudi za stranke. V primeru manjših količin pa je vsekakor najbolj primeren digitalni tisk, saj so stroški in čas priprave pri ofset tisku zelo visoki.

Ali je latex tehnologija bolj prijazna okolju in človeškemu zdravju kot

solventna tehnologija?

V primerjavi solventne in eco latex barve smo na podlagi splošnih informacij in s pomočjo preizkusa prišli do zanimivih spoznanj. Pri primerjavi obeh vrst barv smo ugotovili, da je solventna barva lahko veliko bolj škodljiva kot eco lateks barva. Latex barve so narejene na osnovi vode in ne predstavljajo posebnih škodljivosti za človeka



in okolje. Za solventne barve ne moremo isto trditi, saj le-te vsebujejo hlapne organske spojine, zaradi katerih tiskalniki pri tiskanju potrebujejo v prostoru posebne prezračevalne sisteme. Pri daljši izpostavljenosti tiskanja s temi barvami lahko pri človeku povzročijo poškodbe, kot so: poškodbe dihal, notranjih organov, kože. Na embalaži solventnih barv bomo tudi zasledili opozorila, ki ponazarjajo nevarnost lastnosti izdelkov oziroma nevarnih kemikalij. Prav tako so te barve škodljive za naravo in sama barva v naravi ni razgradljiva. Te barve nimajo posebnih ekoloških standardov, medtem ko se latex tehnologija lahko pohvali s certifikatoma ULECOLOGO® in ULGREENGUARD GOLD. V povezavi s porabo energije pa so solventni tiskalniki bolj varčni kakor HP Latex tiskalniki. Zaradi lateks tehnologije, ki deluje na barve na vodni osnovi, porabi stroj med samim tiskanjem več energije zaradi sušenja nanosa barve na tiskovni material. Pri samem preizkusu z lončki pa smo ugotovili, da gre pri solventnih tiskarskih strojih za zelo agresivne barve. Že samo po tem, da je solventna barva v dobrih treh minutah razžrla dno plastičnega kozarca, lahko sklepamo, da gre za barve, s katerimi je potrebno pazljivo ravnanje. Črnilo solventne barve je tako obstojno, da ga po končanem preizkusu nismo mogli sprati iz rokavic, eco latex barva pa se je sprala brez kakršnihkoli problemov. Vonj se je pri obeh barvah prav tako bistveno razlikoval. Medtem ko nismo zaznali nobenega vonja pri latex barvah, nas je pri solventnih barvah zmotil izrazit vonj po kemikalijah. Iz tega sledi, da smo na podlagi preizkusa ugotovili, da je latex tehnologija veliko bolj napredna v ekološkem smislu. Lahko rečemo, da je solventna digitalna tiskarska tehnologija bolj škodljiva kakor eco latex tehnologija.

Ravnanje z odpadki v tiskarstvu?

Med raziskovanjem smo prišli do spoznanj, da tiskarne dandanes skrbno ločujejo odpadni material in odpadne barve ter tonerje. Prav tako pa sodelujejo z različnimi podjetji, ki so pristojna za odvoz in nadaljnjo reciklažo njihovih odpadkov. Poleg tega se tiskarne vedno bolj osredotočajo na izbiro barv, ki niso škodljive tako človeku kot okolju. Potrebno je poudariti tudi to, da je trend, ki se v zadnjih letih razvija v smeri ekologije, veliko pripomogel k drugačnemu razmišljanju industrije. V tiskarni Abo grafika so v sodelovanju s podjetjem, ki ima dovoljenja za odvoz in reciklažo odpadkov, pripravili »Načrt gospodarjenja z odpadki«. S pomočjo načrta so poskrbeli za primerne zabojnike, določili lokacijo in vrsto odpadkov. V podjetju proizvedejo predvsem odpad, kot je: odpadni papir, tiskarske plošče, pralno sredstvo ter čistilne krpe. Le-te skrbno ločujejo in jih zbirajo na posebnih mestih. Odpadni papir in odpadne aluminijaste plošče gredo naprej v recikliranje. Pralno sredstvo in čistilne krpe pa se odvržejo v posebne zabojnike in palete z lovilci, ki gredo nato na uničenje. Pri samem proizvodnem procesu in po končanju ne prihaja do izliva oziroma izpusta kakršnihkoli nevarnih kemikalij v naravo. Tiskarna Tisk24 je nekoliko manjši porabnik tiskarskega materiala in posledično proizvede manj odpadnega materiala. Najpogostejši tiskarski material je klasičen



papir, sledi mu sintetični papir in nato nalepke. Te skrbno ločijo v kartone ali večje vreče in jih nato predajo v zbirno skladišče, kjer ti odpadki čakajo na odvoz. Ugotovili smo tudi, da vse odpadne tonerje tiskarna vedno vrne k dobavitelju le-teh. Ta pa jih nato sortira in poskrbi, da jih prevzame podjetje, ki je odgovorno za odvoz teh odpadkov. Naše ugotovitve glede ravnanja z odpadki v obeh podjetjih so bile v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki.



5 ZAKLJUČEK

V naši diplomski nalogi smo ugotovili, da je tiskarstvo v zadnjih letih zelo napredovalo. Če smo še do pred kratkim imeli v mislih, da je tiskarska industrija ena izmed največjih onesnaževalcev okolja, lahko rečemo, da se je stanje spremenilo na bolje. Tiskarne se vedno bolj osredotočajo na barve in tonerje, ki so bolj prijazni okolju. Nove tehnologije tiskarskih strojev so vsako leto bolj napredne, kar dokazuje digitalni stroj HP Latex, ki razvija okolju in človeku prijazne barve. Vedno bolj se osredotočajo tudi na porabo energije, saj je to za tiskarsko industrijo zelo pomembno. Prav tako pa je potrebno pohvaliti tiskarni tudi na področju ločevanja in zbiranja odpadnega materiala in ostalih odpadkov. Na tem področju so tiskarne naredile velik korak v sodelovanju z naravo.



LITERATURA IN VIRI

Chemicals in printing. Helath and Safety Executive. Pridobljeno 6.7.2016 na http://www.hse.gov.uk/printing/coshhessentials/ Debeljak, M.,Gregor Svetec D.(2008). Sintetični papir. Revija Slovenskih grafičarjev. 08(5), 28-31. Digitalni tisk. (7.10.2015). Wikimedia Foundation Inc. Pridobljeno 13.6.2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalni_tisk EA Eco Toner. ©Fuji Xerox Co. Pridobljeno 17.6.2016 na https://www.fujixerox.com/eng/company/technology/production/digital/ea_eco.html HP Latex 360 Printer. (2014). Hewlett-Packard Development Company. Pridobljeno 17.6. na http://h20195.www2.hp.com/V2/GetPDF.aspx/4AA5-0976ENW.pdf Inkjet Printing. (28.5.2016). Wikimedia Foundation Inc. Pridobljeno 14.6.2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Inkjet_printing#Ink_formulations Interni vir 1: Tisk24 d.o.o. (2016). Interni vir 2: Abo grafika d.o.o. (2016). Kakšne barve so v ink-jet tiskalnikih?. (18.1.2007). Tavija. Pridobljeno 14.6.2016 na http://www.tavija.si/10/zbarveink.htm Kumar, M. (2009). Tehnologija grafičnih procesov. Ljubljana: Narodna in Univerzitetna knjižnica. Latex 360 vs Roland XF-640 – Energy consumption comparison. (2016). HP Development Company, L.P. Pridobljeno 6.7.2016 na http://h20435.www2.hp.com/t5/HP-Latex-300-Series/Latex-360-vs-Roland-XF-640-Energy-consumption-comparison/ba-p/294795#.V34pKVV96M8 Latex Inks vs Hard & Eco-Solvent Inks: Environmental Factors. (1.11.2015). DaVinci Technologies, Inc. Pridobljeno 6.7. 2016 na https://davinci-technologies.com/latex-vs-eco-solvent/ Novak, G. (2004). Grafični materiali. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Ofsetni tisak. (24.3.2013). Wikimedia Foundation Inc. Pridobljeno 16.6.2016 na https://hr.wikipedia.org/wiki/Ofsetni_tisak Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja. Maribor: Založba Pivec.

http://www.hse.gov.uk/printing/coshhessentials/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalni_tisk

http://www.fujixerox.com/eng/common/copyright/

https://www.fujixerox.com/eng/company/technology/production/digital/ea_eco.html

https://www.fujixerox.com/eng/company/technology/production/digital/ea_eco.html

http://h20195.www2.hp.com/V2/GetPDF.aspx/4AA5-0976ENW.pdf

https://en.wikipedia.org/wiki/Inkjet_printing#Ink_formulations

http://www.tavija.si/10/zbarveink.htm


http://h20435.www2.hp.com/t5/HP-Latex-300-Series/Latex-360-vs-Roland-XF-640-Energy-consumption-comparison/ba-p/294795#.V34pKVV96M8

http://h20435.www2.hp.com/t5/HP-Latex-300-Series/Latex-360-vs-Roland-XF-640-Energy-consumption-comparison/ba-p/294795#.V34pKVV96M8

https://davinci-technologies.com/latex-vs-eco-solvent/

https://davinci-technologies.com/latex-vs-eco-solvent/

https://hr.wikipedia.org/wiki/Ofsetni_tisak



Scheicher L. (2008). Tiskovina in reprodukcijska kakovost papirja. Revija Slovenskih grafičarjev. 08(5), 33. Tisk. (7.10.2015). Wikimedia Foundation Inc. Pridobljeno 16.6.2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Tisk#Klasi.C4.8Dne_.28analogne.29_tehnike_tiska

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Abo grafika d. o. o. ............................ 2 Slika 2: Ofsetni stroj s tremi valji .............................................................. 5 Slika 3: Temeljne zasnove večbarvnih elektrofotografskih tiskalnikov ................... 7 Slika 4: Tiskalnik HP Latex 360 ................................................................ 11 Slika 5: Tiskalnik Xerox 560. ................................................................... 12 Slika 6: Delež porabe različnih vrst tiskovnega materiala pri tiskalniku Xerox. ........ 15 Slika 7: Poraba tiskovnega materiala pri tiskalniku HP Latex ............................. 16 Slika 8: Poraba tiskovnega materiala v podjetju Tisk24 d. o. o . ......................... 17 Slika 9: Tiskarski stroj Heidelberg Speedmaster 72.. ....................................... 19 Slika 10: Tiskarski stroj Heidelberg Speedmaster 102 za tiskanje večjih tiskovin. ..... 20 Slika 11: Barve shranjene v primernih posodah. ............................................ 23 Slika 12: Tiskovna plošča za izdelavo vizitk. ................................................. 23 Slika 13: Zabojniki za odpadni papir. ......................................................... 24 Slika 14: Zabojniki za odvržene čistilne krpe. ............................................... 25 Slika 15: Izbrizganje eco latex barve. ........................................................ 35 Slika 16: Prikaz priprave preizkusa, na levi strani je v injekcijah solventna barva in na desni eco latex HP. .............................................................................. 36 Slika 17: Obe barvi smo vlili v lončke. ........................................................ 36 Slika 18: Eco latex barva v plastičnem lončku. .............................................. 37 Slika 19: Poškodovan plastičen lonček v katerem je solventna barva.................... 38 Slika 20: Prikaz reakcije barv v preizkusu. ................................................... 39

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primerjava tiskarskega stroja Xerox 560 in HP Latex 360. .................... 13 Tabela 2: Povprečna mesečna količina odpadnega papirja v podjetju Tisk24 d. o. o. 18 Tabela 3: Primerjava porabljene energije, materiala in nastalih odpadkov za tiskarska stroja Heidelberg SM 72 in SM 102 ............................................................ 21 Tabela 4: Primerjava digitalne in ofset tehnike pri tiskanju 100 kos vizitk. ............ 26 Tabela 5: Primerjava digitalne in ofset tehnike pri tiskanju 10.000 kos vizitk. ........ 29 Tabela 6: Primerjava digitalne in offset tehnike za pet različnih B1 plakatov. ........ 30 Tabela 7: Primerjava digitalne in ofset tehnike za petdeset kosov plakatov. .......... 32 Tabela 8: Primerjava eco latex HP in solventni tiskalniki. ................................ 34

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tisk#Klasi.C4.8Dne_.28analogne.29_tehnike_tiska

Documents

EKOLOŠKA PROBLEMATIKA V TISKARSTVU · - odpadni material in reciklaža - ekologija . ABSTRACT In the graduation thesis, we have focused on learning about two different printing techniques