Embed Size (px)
Citation preview
Zapiski ekonomika
EKONOMIKA POSLOVNEGA SISTEMA
Dr.Dane Melavc
Zapiski s predavanj
Za študij potrebuješ knjigo Kako gospodaritiAvtor Dane Melavc
Kazalo – Vsebina :
Študijsko gradivoUčbenik : Kako gospodariti 98 – dovoljen na izpituVaje : Ekonomika VŠM
Izpit : 10 nalog / 90 min – 6 nalog za pozitivno
DEFINICIJEEkonomikaZnanost o gospodarjenjuZagotavlja človeku ustrezna orodja za obvladovanje poslovnih odločitev inmu ponuja ustrezne rešitve.
Ekonomika podjetja preučuje podjetje in procese gospodarjenja v njem.
Gospodarjenje je nenehen proces odločanja o : Ciljih poslovnega sistema Sredstvih za uresničitev ciljev
VSEBINA PREDMETA – POGLAVJA
POSLOVNI SISTEMZakon o gospodarskih družbah Neprofitne družbe- družba - Zavodi (VŠM, Bolnice.. )- podjetjeGOSPODARJENJEGrajeno na človeku, sredstvih, obveznostih do virov sredstev, tokovi vpodjetjuPRVINE POSLOVNEGA POSTOPKAIzvirne vrste sredstev in naravne vrste stroškovTRG IN GOSPODARJENJE
Zapiski ekonomika
ČLOVEK IN GOSPODARJENJENALOŽBE IN GOSPODARJENJEOBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV IN GOSPODARJENJEIZIDI IN GOSPODARJENJESTROŠKI IN GOSPODARJENJEPROIZVODNOST IN GOSPODARJENJE (kazalec učinkovitosti )GOSPODARNOST IN GOSPODARJENJE (kazalec uspešnosti )DONOSNOST IN GOSPODARJENJE (kazalec rentabilnosti )DENARNOST IN GOSPODARJENJE (kazalec palčil.sposobnosti)VARNOST, NEODVISNOST IN GOSPODARJENJEVEDENJA IN GOSPODARJENJE
POSLOVNI SISTEM je gospodarska enota, ki je predmet proučevanjaekonomike
POSLOVNI POSTOPEKPRVINE POSLOVNEGA POSTOPKAPODSISTEMI POSLOVNEGA SISTEMAPRVINE POSLOVNEGA SISTEMACILJI POSLOVNEGA SISTEMA
POSLOVNI POSTOPEK sestavljen iz 4 faz
1. NABAVA = priskrba del.sredstev, predmetov dela, storitev in del.sile
Delitev nabave po delih :- »nakup«- priskrba del. sile – kadrovski del- priskrba del. sredstev – tehnično-investicijski del
2. (PROIZVODNJA) – človek s pomočjo del.sredstev in storitev spreminjapredmete dela v poslovne učinke
3. PRODAJA – poslovni sistem svoje učinke prodaja kupcem
4. FINANCIRANJE - skrbi za ravnanje z denarjem
PRVINE POSLOVNEGA POSTOPKA
DELOVNA SREDSTVAPostopno prehajajo na poslovne učinke - amortizacija
Fizična obraba Tehnična in gospodarska obraba Fizično staranje
Amortizacija je v denarju izražen strošek zaradi obrabe in staranjadel.sredstev. Hkrati predstavlja zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev(=dezinvestiranje).
PREDMETI DELA
Prehajajo na nove učinke v celoti.
Primer : Mizar : deska = predmet delaŽaga = delovno sredstvo
KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOVKAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
STORITVE Sprotne (časa nabave in porabe ni moč ločiti npr. enkraten prevoz) Dologročne (npr: licence – so predmet amortiziranja)
DELO = strošek, ki ga podjetje vračuna v ceno svojih učinkov
Zapiski ekonomika
Fizično UmskoNaravne vrste stroškov Stroški delovnih sredstev (amortizacija) Stroški predmetov dela (material) Stroški storitev Stroški dela
PODSISTEMI POSLOVNEGA SISTEMA
VODSTVENI a.INFORMACIJSKI b.IZVAJALNI c.
c. izvaja nabavno, prodajno, prozvodno in finančno funlcijo v podjetju.Odločanje o dogajanju v c. se stvar a., ki uresničuje to nalogo ssprejemanjem poslovnih odločitev. Za to, da je stopnja tveganja čimmanjša uporabimo b.
c. proizvaja poslovne učinke, ki jih prodamoa. »proizvaja« poslovne odločitveb. »proizvaja« duhovne dobrine t.j. informacije
PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
LJUDI : obveznosti do virov sterstev (lastniški vidik) in sredstev (s čimpodjetje razpolaga)
CILJI POSLOVNEGA SISTEMA
TEMELJNI CILJ FORMALNI ( dobiček) STVARNI
VMESNI CILJI
NIŽJI CILJI
POSLOVNI SISTEMPOSLOVNIPOSTOPEK
PRVINEPOSLOVNEGA
POSTOPKA
PODSISTEMIPOSLOVNEGA
SISTEMA
PRVINEPOSLOVNEGA
SISTEMA
CILJIPOSLOVNEGA
SISTEMANABAVA(PROIZVODNJA)PRODAJAFINANCIRANJE
DEL.SREDSTVAPREDMETI DELASTORITVEDELO
VODSTVENIINFORMACIJSKIIZVAJALNI
LJUDJE TEMELJNI FORMALNI STVARNIVMESNINIŽJI
Temeljni cilj pridobitnega poslovnega sistema je dobiček ( dobiček jerazlika med prihodki in odhodki ) (Zakon o gospodarskih družbah)
Temeljni cilj nepridobitnega poslovnega sistema je količina in kakovostdoločenih učinkov (Zakon o zavodih)
CILJI – IZRAŽENI V ŠTEVILKAH :
DOBIČEKDODANA VREDNOST (prispevek posameznega podjetja k brutodružbenemu proizvodu t.j. vsota plač, dobička in stroškov financiranja)PRISPEVEK ZA KRITJE ( je vsota dobička in stalnih stroškov financiranja)RAZLIKA V CENIOBRESTNA RAZLIKAPROIZVODNOST ( 100 avtomobilov/zaposlenega)GOSPODARNOST ( ? SIT prihodkov / 1 SIT odhodkov )DONOSNOST ( 0,20 SIT dobička / 1 SIT kapitala )DENARNOST ( ? SIT rabimo za nemoteno poslovanja )SESTAVA SREDSTEV ( kaj podjetje ima, da lahko posluje)SESTAVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (financiranje)SKLADNOST SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Zapiski ekonomika
CILJI – IZRAŽENI OPISNO :
SODELOVANJE ZDRUŽEVANJE VELJAVA UGLED MOČ ETIČNI CILJI SOCIALNI CILJI ŠPORTNI CILJI
Oglej si tabelo o ciljih v učbeniku na str.22.
Temeljna zakonitost ekonomije :
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV = SREDSTVAItal.pater iz 15.stol. »Luka Pačioli«Obveznosti do virov sredstev so identični virom financiranja.Sredstva lahko zagotovijo lastniki podjetja, banke, upniki, dobavitelji,zaposleni.Odločilni za obstoj podjetja sta obe kategoriji.
KAPITAL = trajni vir – ni dneva zapadlostiDOLGOVI = začasen vir – dolgovi upnikom, obveznosti do virov sredstev –imajo dan zapadlosti
ČLOVEK
Obveznosti do virov sredstevPremoženjsko – lastniški vidik
Sredstva
Kapital bo nagrajen ( dividende), le če podjetje posluje z dobičkom.Lastnikom kapitala pripada pravica do upravljanja d.d. ( Skupščinadelničarjev, vmes Nadzorni svet ).
Stroški
Odhodkiposlovno izidni tok
Prihodki
Poslovni izid
PritokiOdtoki finančni tokDenarnost
PrejemkiIzdatki denarni tokDenarnost
ČLOVEK GOSPODARSKI VIDIK DRUŽBENI VIDIK
Delovno razmerje in ne lastništvoProdaja delovnih sposobnosti – plača je strošek
Nosilec sposobnosti, pobud, volje, živi izven poslovnega sistema, članzveze sodelujočih
Zapiski ekonomika
Vzpodbude za delo : Izvirne – plača Izvedene – varnost, napredovanje, izobraževanje, osebno
zadovoljstvo, udeležba na dobičku ( le če tako odločijo lastnikikapitala)
OD KOD ? VIRI SREDSTEV !ČIGAVO ? OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV !
KAPITAL (trajni vir financiranja)DOLGOVI (začasni vir financiranja)
KAPITAL OSNOVNI KAPITAL – ugotovljen pri ustanovitvi, vpisan v register
gospodarskih družb REZERVE – statutarne rezerve PRENESENI ČISTI DOBIČEK ALI IZGUBA PREJŠNJIH LET NERAZDELJENI ČISTI DOBIČEK TEKOČEGA LETA REVALORIZACIJA KAPITALA – popravljanje zaradi inflacije
DOLGOVI DOBLJENE VLOGE – rok plačila in kapit. vloga je določena vnaprej IZDANE OBVEZNICE DOBLJENA POSOJILA KOMERCIALNE OBVEZNOSTI – dolgovi dobaviteljem DRUGE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA PASIVNE ČASOVNE OMEJITVE – vnaprej vračunani stroški
npr.stroški za popravila izdelanih izdelkov v garanciji…
KAJ POSLOVNI SISTEM IMA ?
SREDSTVA, PREMOŽENJE, AKTIVA ( leva stran)
PREOBLIKOVANJE DENAR – keševina PRAVICE – fizično nevidne – terjatve do kupcev STVARI – sredstva v fizični obliki
HITROST PREOBLIKOVANJA Osnovna sredstva KH < 1 Obratna sredstva KH > 1
KH … koeficient obračanja sredstev
število dni v letu = 365 = 12KH = dnevi vezve sredstev 30
KH = 1 … mejni koeficient obračanja – razmejuje celotna sredstvapodjetja na osnovna in obratna
FINANČNI VIDIK
Stalna sredstva (osnovna stedstva + dolgoročne finančne naložbe)Gibljivba sredstva (obratna stedstva + kratkoročne finančne naložbe)
FINANČNE NALOŽBE = dana posojila – če ima podjetje preveč denarja
Mejnik = rok vračila
Rok vračila > 1 leto - dolgoročne finančne naložbe< 1 leto - kratkoročne finančne naložbe
Zapiski ekonomika
OSNOVNA SREDSTVA
V pripravi, v uporabi, zunaj uporabe Zemljišča, zgradbe, oprema, večletni nasadi in osnovna čreda
(opredmetena osnovna sredstva) Patenti, licence, blagovne znamke, koncesije, dobro ime
Primer – kupujemo neko podjetje :100 sredstva50 dolgovi50 ČISTO PREMOŽENJE70 poštena kupnina … za ta denar smo podjetje kupili20 dobro ime
OBRATNA SREDSTVA zaloge materiala, nedokončanih proizvodov in pol proizvodov –
stvari zaloge trgovskega blaga – stvari terjatve – pravice denar – keševina aktivne časovne razmejitve – vnaprej plačani stroški
POSLOVNOIZIDNI TOK
PRIHODKI OD POSLOVANJAPRIHODKI OD FINANCIRANJA – finančne naložbeIZREDNI PRIHODKI
Stroški – v denarju izraženi potroškiODHODKI ZA POSLOVANJE – stroški v prodanih proizvodihODHODKI ZA FINANCIRANJE – obresti za dobljene krediteIZREDNI ODHODKI
TEMELJNI POSLOVNI IZIDI
DOBIČEK Prihodki > Odhodki ČISTI DOBIČEK = DOBIČEK – davek iz dobička IZGUBA Prihodki < Odhodki
RAZŠIRJENI POSLOVNI IZIDI
PRISPEVEK ZA KRITJE KOSMATI DOBIČEK RAZLIKA V CENI OBRESTNA RAZLIKA DODANA VREDNOST
RAZLAGE POJMOV – ENAČBE :
PRIHODEK OD POSLOVANJA- SPREMENLJIVI STROŠKI= PRISPEVEK ZA KRITJE
PRIHODEK OD POSLOVANJA- PROIZVAJALNI STROŠKI= KOSMATI DOBIČEK sestavina bilanc uspeha v ZDA, kjer sezanimajo za strukturo stroškov
PRIHODKI OD POSLOVANJA- NABAVNA VREDNOST TRGOVSKEGA BLAGA= RAZLIKA V CENI
PRIHODKI OD AKTIVNIH OBRESTI- ODHODKI ZA PASIVNE OBRESTI= OBRESTNA RAZLIKA
Zapiski ekonomika
PRIHODEK OD POSLOVANJA- STROŠKI PRENESENE VREDNOSTI= DODANA VREDNOST
PRISPEVEK ZA KRITJE- STALNI STROŠKI= DOBIČEK če = 0 … prag rentabilnosti
KOSMATI DOBIČEK- NEPROIZVAJALNI STROŠKI= DOBIČEK
RAZLIKA V CENI- STROŠKI TRGOVANJA= DOBIČEK
DODANA VREDNOST- PLAČE- ODHODKI ZA FINANCIRANJE= DOBIČEK
RAZDELITEV DOBIČKA
DOBIČEK- DAVEK IZ DOBIČKA= ČISTI DOBIČEK- DELEŽ ČISTEGA DOBIČKA ZA REZERVE- DELEŽ ČISTEGA DOBIČKA ZA IZPLAČILO LASTNIKOM- DELEŽ ČISTEGA DOBIČKA ZA IZPLAČILO ZAPOSLENIM= NERAZDELJENI ČISTI DOBIČEK TEKOČEGA LETA
PORAVNAVA IZGUBE
ODPIS DOLGOV DOTACIJE REDNO POSLOVANJE REZERVE NERAZDELJENI DOBIČEK DRUGE OBLIKE KAPITALA ( običajno osnovni kapital )
FINANČNI TOK
PRITOKI =- SREDSTVA V OBLIKI STVARI a.
dezinvestiranje- SREDSTVA V OBLIKI PRAVIC b.
IN
KAPITAL c.novo financiranje
+ DOLGOVI d.
a. zaloge dokončanih proizvodovb. izterjane terjatve do kupcevc. dobičekd. zadolževanje
Zapiski ekonomika
ODTOKI =+ SREDSTVA V OBLIKI STVARI
investiranje+ SREDSTVA V OBLIKI PRAVIC
IN
- KAPITALdefinanciranje
- DOLGOVI
DENARNI TOK
PREJEMKI = povečanje denarnih sredstevIZDAKTI = zmanjšanje denarnih sredstev
Pritok je ali pa ni prejemek, odtok je ali pa ni izdatek.
Npr : material iz skladišča v proizvodnjo – ni ne pritok ne odtok, je paprejemek za skladišče in izdatek za proizvodnjo.
Ponavljanje :
KAJ SO SREDSTVA IN KATERE VRSTE SREDSTEV POZNAMO ?SREDSTVA so stvari, ki jih podjetje rabi za uresničevanje svojih ciljev.SREDSTVA delimo : glede na pojavno obliko :
o stvario praviceo denar
glede na hitrost obračanja :o osnovna sredstvao obratna sredstva
glede na finančni vidik :o stalna sredstvao gibljiva sredstva
KAJ SO OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV IN KATERE VRSTEOBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV POZNAMO ?
Odgovor dobimo, če se vprašamo : Čigava so sredstva ? kapital – od lastnikov kapitala dolgovi – od upnikov
cena sodelovanja kapitala dobiček dividendedolgovi niso odvisni od rezultatov poslovanja obresti od kreditov jetreba plačati !
KAJ JE STROŠEK ?
Je denarno izražen potrošek prvine poslovnega procesa, potrebne zoblikovanje novih učinkov.Potrošek 5 kg/ kos
2 uri dela / kospotrošek stroja = v časovni enoti ali v funkcionalnem delu – iz takihpotroškov dobimo strošek = amortizacijastroški storitevdajatve, neodvisne od poslovnih izidov – prispevki …
KAJ JE IZDATEK ?
Je sestavina denarnega toka. IZDATEK je povezan z zmanjševanjemdenarnih sredstev.Obstajajo stroški, ki so istočasno izdatki – plačilo poštnine z gotovinoStroški, ki niso izdatki – imamo 5 let star stroj, z življensko dobo 10 let plačujemo amortizacijo, ki je strošek, ni pa izdatekIzdatek, ki ni strošek plačujemo obresti za najeto posojilo
Zapiski ekonomika
KAJ JE ODHODEK ?
ODHODEK je povezan s prodanimi učinki in njihovo lastno ceno.
ODHODEK = prodana količina x lastna cena = strošek v prodanihproizvodihNa višino odhodkov vpliva gibanje zalog.V neproizvodnih – storitvenih podjetjih = strošek = odhodek
KAJ JE ODTOK ?
ODTOK podjetja oblikuje : investiranje – je vsako spreminjanje denarnih sredstev v
nematerialne oblike ( tudi gotovinski nakup barve ) definanciranje – zmanjševanje obveznosti do virov sredstev
( odplačevanje dolgov upnikom )
KAJ JE PRIHODEK ?
A. PRIHODKI OD POSLOVANJA ( zmnožek prodanih količinin prodajnih cen )
B. PRIHODKI OD FINANCIRANJA ( obresti )C. IZREDNI PRIHODKI
KAJ JE PREJEMEK ?
Je povečanje denarnih sredstev ! Ni nujno da je prihodek enak prejemku.Glede na čas :
1. sočasen prihodek in prejemek – nakup za gotovino2. prejemki zamujajo prihodke – plačilo računa v 30 dneh3. prejemek ni prihodek – prejeto posojilo na ŽR je
prejemek, ki ni prihodek
KAJ JE PRITOK ?
Je rezultat dezinvestiranja t.j. zmanjševanja nedenarnih oblik sredstev.Obstajajo tudi pritoki iz naslova novega financiranja.
KAJ JE POSLOVNI IZID ?
Je povezan z medsebojnim tehtanjem prihodkov in odhodkov določenegačasovnega obdobja.
KATERE VRSTE POSLOVNIH IZIDOV POZNAMO ?
KAKO UGOTAVLJAMO POSAMEZNE VRSTE POSLOVNIH IZIDOV ?
KAJ JE DENARNOST ?
KAKO UGOTAVLJAMO DENARNOST ?
PRVI PRIMER – PRVA FOLIJA MI MANJKA
????
Zapiski ekonomika
VAJA – FOLIJA – IZRAČUNAJTE MOŽNE POSLOVNE IZIDE !
Prvine poslovno izidnega tokaPrihodki od poslovanja 100.000Prihodki od financiranja 20.000Izredni prihodki 10.000Proizvajalni poslovni sistemOdhodki za poslovanje 80.000Proizvajalni stroški 60.000Spremenljivi stroški 40.000Stroški prenesene vrednosti 50.000Odhodki za financiranje 10.000Izredni odhodki 8.000Trgovinski poslovni sistemPrihodki od poslovanja 80.000Nabavna vrednost prod.trg.blaga 60.000Stroški trgovanja 10.000
NAŠTEJ ŠE DRUGE MOŽNE VRSTE PRITOKOV !
Prvine finančnega tokaDobiček 10.000Povečanje posojil 10.000Zmanjšanje zalog dokončane proizv. 15.000Amortizacija osnovnih sredstev 5.000
NAŠTEJ ŠE DRUGE MOŽNE VRSTE ODTOKOV !
Prvine finančnega tokaIzguba 5.000Zmanjšanje posojil 2.000Povečanje zalog materiala 10.000Povečanje terjatev do kupcev 10.000
IZRAČUNAJ DENARNOST OZIROMA RAZPOLOŽLJIVA DENARNASREDSTVA, UPOŠTEVAJOČ ENKRAT DOBIČEK, DRUGIČ IZGUBO !!
ABECEDA – POJMI, KI JIH BO TREBA OBVLADAT DO IZPITA
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (obratna sredstva in naprej plačanistroški)
AMORTIZACIJA AMORTIZACIJSKA OSNOVA AMORTIZACIJSKA STOPNJA AMORTIZACIJSKI POSTOPEK CENA DOLGOV ( obresti ) CENA KAPITALA ( udeležba pri dobičku – dividende ) CENIČNA POSTAVKA ( stroški dela ) ČISTI DOBIČEK ČISTO PREMOŽENJE DANA POSOJILA DAVEK IZ DOBIČKA DEFINANCIRANJE DELEŽ IZ ČISTEGA DOBIČKA DELNICE DELO
Zapiski ekonomika
DELOVNO SREDSTVO DENAR ( oblika sredstev – keševina ) DENARNOST DOBIČEK DOBLJENA POSOJILA DOBRO IME DODANA VREDNOST DOLGOROČNE REZERVACIJE DOLGOROČNI ORGANIZACIJSKI STROŠKI DOLGOVI ( sestavina obveznosti do virov sredstev ) DRUGI CILJI FINANČNE NALOŽBE GIBLJIVA SREDSTVA INVESTIRANJE ( pojem finančnega toka povečevanje nedenarnih
oblik sredstev ) IZDATKI IZGUBA IZREDNI ODHODKI IZREDNI PRIHODKI KAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA ( različne možne cene
vrednotenja posl. učinkov ) KALKULACIJSKI POSTOPKI KAZALNIKI ( omogočajo presojo bonitete – ugodnosti poslovanja ) KOEFICIENT OBRAČANJA SREDSTEV KOLIČNIK DODATKA POSREDNIH STROŠKOV KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA ( različne možne cene
vrednotenja posl. učinkov, fifo, lifo… ) KOSMATI DOBIČEK KUPNA CENA ( = nabavna cena + stroški nabave ) LASTNA CENA – POPOLNA LASTNA CENA – ZOŽENA MATERIAL NABAVNA CENA
NAČELO VZROČNOSTI ( stroške pripišemo k tistim pojavom, ki stroškepovzročijo )
NADOMESTILA NAJEM – LEASING
o POSLOVNI ( last dajalca )o FINANČNI ( last jemalca – potrebna amortizacija )
NALOŽBE NEDOKONČANA PROIZVODNJA NEPOSREDNI NABAVNI STROŠKI NERAZDELJENI ČISTI DOBIČEK TEKOČEGA LETA NERAZDELJENI ČISTI DOBIČEK PRETEKLEGA LETA ( max. 5 let, nato
obvezen pripis k osnovnemu kapitalu ) NOVO FINANCIRANJE OBRATNA SREDSTVA ODHODKI ZA FINANCIRANJE ODHODKI ZA POSLOVANJE ( stroški v prodanih proizvodih ) ODTOKI OPORTUNITETNI STROŠKI ( žrtvovana korist ) OSNOVNA SREDSTVA OSNOVNI KAPITAL PASIVNE ČASOVNE OMEJITVE ( začasno odloženi prihodki ) PLAČE ( le del stroškov dela ) PORABLJENI MATERIAL POSLOVNI IZIDI POSOJILA PREDMET DELA PREDUJMI – DANI PREDUJMI – PREJETI PREJEMKI PRIHODKI OD FINANCIRANJA PRIHODKI OD POSLOVANJA PRISPEVEK ZA KRITJE ( razširjen poslovni izid …) PRITOKI ( sestavine finančnega toka – dezinvestiranje in novo
financiranje )
Zapiski ekonomika
PRODAJNA CENA PROIZVAJALNA OPREMA ( osnovna sredstva ) PROIZVODI RAZLIKA V CENI REVALORIZACIJA ( popravek kapitala glede na index gibanja
drobnoprodajnih cen ) REZERVE SLABO IME STALNA SREDSTVA STORITVE STROJI STROŠKI STROŠKI DELA (širši od plač: plače + malice + prevoz + nadomestila) STROŠKI PORABLJENEGA MATERIALA STROŠKI RAZVOJA NOVIH PROIZVODOV STROŠKI SESTAVLJANJA IN POSTAVLJANJA STROŠKI SPLOŠNIH SLUŽB TEMELJNI CILJ TERJATVE ( sredstva v obliki pravic ) TRGOVSKO BLAGO ZGRADBE
TEORIJA STROŠKOV
( Rebernik vpelje pojem oportunitetnih stroškov – podlaga za odločanjemenedžmenta )
1. STROŠEK je v denarju izražen potrošek prvine poslovnega procesa2. STROŠEK predstavlja vrednost porabljenih sredstev pri oblikovanju
novih učinkov ( računovodski pogled )3. STROŠEK je žrtvovan donos opuščene priložnosti4. STROŠEK je žrtvovan prispevek za kritje opuščenega prodajnega
načrta
ČLENITVE STROŠKOV PO KRITERIJIH :1. PRVINE POSLOVNEGA POSTOPKA IN STROŠKI
Naravne vrste stroškov2. SREDSTVA POSLOVNEGA SISTEMA IN STROŠKI
Izvirne ( primarne ) vrste stroškov : - amortizacija, - porabljen material,- storitve, - delo
3. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV IN STROŠKI4. ORGANIZACIJSKE ENOTE IN UČINKI POSLOVNEGA SISTEMA TER
STROŠKINeposredni ( direktni ) , posredni ( indirektni )
5. POSLOVNI POSTOPEK IN STROŠKINabavni, proizvajalni, prodajni stroški, stroški financiranja
6. POSLOVNI IZIDI IN STROŠKIProizvajalni in neproizvajalni stroški, stroški prenesene vrednosti
7. OBSEG DEJAVNOSTI IN STROŠKIFiksni in variabilni stroški
8. VPLIVNI DEJAVNIKI ZA VIŠINO POSAMEZNE VRSTE STROŠKAVišina potroška, višina nabavne cene, obseg dejavnosti
9. POSLOVNE ODLOČITVE IN STROŠKIOdločujoči, neodločujoči in diferenčni stroški
10. ŽRTVOVANE KORISTI IN STROŠKIOportunitetni in prisojeni stroški
Zapiski ekonomika
Stroški Izvirni stroški Izpeljani stroški Neposredni stroški Posredni stroški Proizvajalni stroški Neproizvajalni stroški Spremenljivi stroški Stalni stroški Mejni stroški Stroški prenesene vrednosti Stroški v dodani vrednosti Odločujoči stroški Neodločujoči stroški Diferenčni stroški Oportunitetni stroški Prisojeni stroški
PREDRAČUNI STROŠKOV V SM, SN
SMPRO1 SMPRO2 SMPRO3
STR.P.M. 1000 500 120STR.DELA 500 200 100Ns 1500 700 220Ps 150 70 -220SCSM 1650 770 0
SMPRO1
SN1 SN2 SN3
STR.P.M. 600 200 200STR.DELA 200 200 100Ns 800 400 300PsNS 80 40 30SCNS 880 440 330
posrednih stroškova. Količnik dodajanja posrd.str = _________________________ =
Osnova za dodajanje posred.str
= 220 / ( 1500 + 700 ) = 220/2200 = 0,1
b. Količnik dodajanja posrd.str = 150 / (800 + 400 + 300 ) = 0,1
Ns … neposredni stroškiPs … posredni stroškiSCSM … celotni stroški stroškovnega mestaSM … stroškovno mestoSN … stroškovni nosilec
Zapiski ekonomika
Moji sklepi – preveri !!!
Najprej smo iz SMPRO3 prenesli posredne stroške na SMPRO2 in SMPRO1.
Posredne stroške iz SMPRO1 ( 150 ) smo razdelili na tri stroškovne nosilcestroškovnega mesta SMPRO1. – DA PREVERJENO !!!
Spremenljivi stroškiJih ni, oz. ne moremo študirati njihovih vplivov, če ne spreminjamo obsegadejavnosti.
Q S s F f Oc oc
1 1000 1000 3000 3000 4000 40002 2000 1000 3000 1500 5000 25003 3000 1000 3000 1000 6000 2000
LegendaS Celotni spremenljivi stroškis Celotni spremenljivi stroški na enotoF Fiksni stroškif Fiksni stroški na enotoOc Celotni stroškioc Celotni stroški na enotoQ Količina
Iz tabele je razviden šarmanten degresijski učinek stalnih stroškov !!! spovečevanjem obsega proizvodnje celotni stroški padajo.
Stalni stroški Celotni stroški
1 2 3 4 5 6 7 obseg dejavnosti
4
3
2
1
Znesek v 000
3
2
1,51
1 2 31 2 3
6
5
4
Zapiski ekonomika
Še o spremenljivih stroških
Omejeno stalni stroški
F0 = 3000 F1 = 4000 F2 = 7000
f0 = 3000/3 = 1000 SIT
f1 = 4000/5 = 800 SIT … nazadujoči omejeno stalni stroški–prijazni
f2 = 7000/6 = 1.166 SIT … napredujoče omejeno stalni stroški–neprijazni
POSTOPKI ZA LOČEVANJE CELOTNIH STROŠKOV NA SPREMENLJIVE INSTALNE
Kako ugotovimo, kaj je spremenljiv in kaj stalni strošek ?
Ocenjena spremenljivka stroškov – sksk = 0 … stalni sk = 1 … spremenljivi strošek
Koeficient spremenljivosti stroškovKss = % spremembe Oc / % spremembe Q
Računska interpolacijaS = ( Oc1 – Oc0 ) / ( Q1 – Q0 ) … dobimo celotne spremenljive stroške
Dodatni stroškis = razlika med Oc1 in Oc0 / razlika med Q1in Q0
… dobimo celotne spremenljive stroške na enoto Narisni postopek
Regresijske enačbe
7
6
5
4
3
Znesek v 000
1 2 3 4 5 6 7 obseg dejavnosti
Vloga sodila o upravičenostiinvesticij
1 2 3 4 5 6 7 obseg dejavnosti
4
3
2
1
Znesek v 000Spremenljivi stroški :NapredujočiSorazmezniNazadujoči
Zapiski ekonomika
VAJA – PRIMER znane VRSTE STROŠKOV za Q = 1000
Opis str Opis stroška SITI Amortizacija - letna 700.000II Prispevek za uporabo mestnega zemljišča 10.000III Stroški porabljenega materiala za 1 kos učinka
1 kg, Nc = 1990 SIT1.990.000
IV Stroški dela, obračunani po času 550.000 SIT,akordni stroški dela 1h za 1 kos CP = 550 SIT
1.100.000
V Letna najemnina 100.000
1. Koliko znašajo celotni stalni stroški, stalni stroški na enoto,spremenljivi stroški in spremenljivi stroški na enoto pri Q = 1000,1200, 800 ?
STR sk Q=1000 Q=1200 Q=800I 0 700.000 700.000 700.000II 0 10.000 10.000 10.000III 1 1.990.000 2.388.000 1.592.000IV 0,5 1.100.000 1.210.000 990.000V 0 100.000 100.000 100.000Oc 3.900.000 4.408.000 3.392.000F 1.360.000 1.360.000 1.360.000f 1.360 1.133 1.700S 2.540.000 3.48.000 2.032.000s 2.540 2.540 2.540oc 3.900 3673,33 4240
2. Uporabi podatke iz zadnjega izračuna za različne možne postopkeločevanja celotnih stroškov na spremenljive in stalne !
PodatkiQ0 = 1000 Q1 = 1200 Q2 = 800Oc0 = 3.900.000 Oc1 = 4.408.000 Oc2 = 3.392.000
Koeficient spremenljivosti stroškovKss = 13,02 % / 20,0 % = 0,65165,1 % stroškov je spremenljivih
S = Oc0 x 0,651 = 2.540.000
Računska interpolacija
S = ( 4.408.000 – 3.900.000 ) / ( 1.200 – 1.000 ) = 2.540Dobili smo spremenljive stroške za enoto.
Dodatni stroški
s =
Narisni postopek
Pojasnjen v knjigi !
Zapiski ekonomika
Stroški in zniževanje obsega poslovanja
Remanentnost stalnih stroškov
Neprilagojeni stalni stroški – z zmanjšanjem bsega dejavnosti dobimovišek strojev, ki jih ne rabimo, povzročajo pa strošek – amortizacija.Še »hujši« primer – plače zaposlenim.
Delitev stroškov na koristne in jalove
Mejni stroški
PRIMER GIBANJA RAZLIČNIH STROŠKOV, PRI RAZLIČNIH OBSEGIHPOSLOVANJA
Q F S O DSTR MSTRkoličina fiksni variabilni celotni dodatni mejni
F+ S Oi+1 - Oi DSTR / Q0 1000 0 1000 0 050 1000 500 1500 500 10100 1000 950 1950 450 9150 1000 1350 2350 400 8200 1000 1800 2800 450 9250 1000 2350 3350 550 11300 1000 3000 4000 650 13
1 2 3 4 5 6 7 obseg dejavnosti
5
4
3
2
1
Zapiski ekonomika
NOV PRIMER - VAJA
Poslovodstvo proučuje poslovno odločitev izboljšanja prodajnega sistema
Različica I Različica IIAmortizacija 100.000 120.000Str. porabljenega mat. 10.000 10.000Str.sprotnih kupljenih storitev 20.000 10.000Stroški dela 50.000 50.000
a. Kateri stroški so odločujoči in kateri ne ?b. Koliko znašajo diferenčni stroški ?
NOV PRIMER - VAJA
Poslovodstvo proučuje dva predračuna prodaje. Poslovodstvo lahkozagotovi uresničitev le enega. Kolikšni so prisojeni stroški ?
Različica I Različica IIPrihodki od prodaje 1.000.000 1.000.000Odhodki na podlagi spremenlj.str. 500.000 600.000Prispevek za kritje 500.000 400.000
NOV PRIMER - VAJA
Poslovodstvo proučuje dve naložbeni možnosti.
Različica I Različica IIPotrebna sredstva 1.000.000 1.200.000Predračunan donos 100.000 140.000
Poslovodstvo lahko zagotovi sredstva le za eno možnost. Kolikšni sooportunitetni stroški ?
Zapiski ekonomika
3. DAN PREDAVANJ – SAMO VAJE STROŠKI IZ SKRIPT
VAJA št 9.13.
Q F f100 800.000 8.000400 800.000 2.000800 800.000 1.000
VAJA št 9.14.
Nc = 1000 SIT, Cp = 500 SIT
Q s S oc Oc100 2000 200.000 10.000 1.000.000400 2000 800.000 4.000 1.600.000800 2000 1.600.000 3.000 2.400.000
VAJA št 9.15. – celotni stroški
VAJA št 9.16.b. omejeno stalni stroški ( spreminjamo zgornjo mejo poslovanja )
Q S F s f Oc oc100 400.000 1.000.000 4.000 10.000 1.400.000 14.000500 2.000.000 1.000.000 4.000 2.000 3.000.000 6.0001000 4.000.000 1.000.000 4.000 1.000 5.000.000 5.0001500 6.000.000 2.000.000 4.000 1.333 8.000.000 5.3332000 8.000.000 2.000.000 4.000 1.000 10.000.000 5.0002500 10.000.000 3.000.000 4.000 1.200 13.000.000 5.200
oc = LC = SC ( lastna cena, stroškovna cena )
VAJA št 9.19.
Prihodki Pr0 = 20.000 x 80 SIT = 1.600.000 SITF = 800.000 SITS = 600.000 SIT
Prispevek za kritje PP = Pr0 – S = 1.600.000 – 600.000 = 1.000.000 SITDobiček Dč = PP – F = 1.000.000 – 800.000 = 200.000 SIT
s = 600.000/20.000 = 30 SITf = 800.000/20.000 = 40 SIT
LCPOP = 70 SIT … popolna lastna cena
a. 3.000 x 50 = 150.000 SIT Pr1
S = 3.000 x 30 = 90.000 SITDč = 60.000 SIT
Obseg proizvodnje se je povečal z 20.000 na 23.000 kosov ( 15 % ),dobiček pa se je povečal z 200.000 na 260.000 SIT ( 30 % ).
b. 1.000 x 30 = 30.000 SIT1.000 x 30 = 30.000 SITDč = 0 ; Pc = 30 SIT
Dobička ne povečamo, povečujemo pa tržni delež !!!
c. Pr = 30.000 x 80 = 2.400.000 SITS = 30.000 x 30 = 900.000 SITPP = Pr – S = 1.500.000 SITF = 800.000 + 250.000 = 1.050.000 SITDč = PP – F = 450.000 SITf = 35 SIT
Zapiski ekonomika
VAJA št 9.21.
Stroški Ročno Računal. Tip Diferen.str.Amortizacija 20.000 1.500.000 odločujoči +1.140.000Str.dela 1.800.000 480.000 odločujoči -1.320.000Str.porab.mat. 150.000 140.000 odločujoči -10.000Str.sprot.storit. 20.000 20.000 neodločujoči 0
VAJA št 9.22.
Nv = 1.400.000 SIT t = 5 let AMSTČ = 100 % / 5 = 20 %a. b. c. en stroj, dva stroja …
a. en stroj a. dva stroja b.Pr 1.000.000 1.200.000 1.800.000S 500.000 600.000 900.000PP 500.000 600.000 900.000F 280.000 560.000 560.000Dč 220.000 40.000 340.000Obresti 140.000 280.000 280.000
č. kritična količina – ni ne dobička ne izgube
QK = F / pp = 280.000/50 = 5600 kosov
VAJA št 9.23.
PPA = 1.000.000 SITPrB = 20.000 x 90 = 1.800.000 SITS = 20.000 x 45 = 900.000 SITPPB = 900.000 SITPPB je prisojeni strošek prod.programa A, PPB pa je prisojeni strošekprod.programa B.
VAJA št 9.25.
ČAS1 2 3 4 5 6 VRSTA
STR.Amort.STR. I 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 60.000STR. II 5.000 5.000 5.000PlačeDelav.I 100.000 100.000Delav.II 100.000 100.000 100.000 100.000 100.000 500.000 215.000 115.000 115.000 110.000 110.000 10.000 675.000
Remanentni strošek = 675.000 SIT
VAJA št 9.26.
40.000 SIT … jalovi stroški160.000 SIT … koristni stroški
f = F / QMAX = 200.000 SIT / 10000 = 20 SIT
koristni FK = Q x f = 8.000 x 20 = 160.000 SIT
VAJA št 9.27.
f0 = 10.000/1000 = 10 SITf1 = 11.000/1100 = 10 SIT … enakomernif2 = 13200/1200 = 11 SIT … napredujočif3 = 14250/1500 = 9,5 SIT … nazadujoči
Zapiski ekonomika
VAJA št 9.29.
Vrsta stroška sk Q = 1500 Q = 1800Str.izdelav.mat. 1 3000 3600Amortizacija 0 2000 2000Str.kup.storitev 0,2 1000 1040Str.dela 1 4000 4800 10000 11400F 2800 2800f 1,86 1,55S 7200 8640s 4,8 7,8
Kupljene storitve ( F = 800, S = 200 )
Kss = % spremembe stroškov / % spremembe Q = 14,4 %/ 20 % = 0,72
S = Kss x Oc = 10000 x 0,72 = 7.200 SIT
s = ( 11.440 – 10.000 ) / ( 1800 – 1500 ) = 4,8 SIT
DODATNE VAJE BREZ REŠITEV
Str.89/nal 18.
a. ne držib. ne držic. drži
Str.91/nal 27.
a. Pr = 1000 x 250 = 250.000 SIT
s = 120 S = 1000 x 120 = 120.000 SITPP = 250.000 – 120.000 = 130.000 SITDč = 130.000 – 30.000 = 100.000 SIT
Polno zaposlimo 2 izmeni Celotna ponudbaPr 200 X 140 = 28000 400 X 140 = 56.000S 200 X 120 = 24000 400 X 120 = 48.000F 30000 30000 + 20000PP 4000 8000
Dodatna izmena se ne izplača FMAX = 8000 SIT
Str.97/nal 56.
a. ne držib. držic. ne držid. drži
Str.98/nal 60.
Trenutno Francija AnglijaPr 1000x200=200.000 150x170=25.500 50x140=7000S 1000X150=150.000 150X150=22.500 50X150=7500F 40.000PP 50.000 3.000 -500Dč 10.000 10.000+3.000 Se ne izplača
V Francijo ja, Anglija je vprašanje marketinga, dobička ne bo.
Zapiski ekonomika
Str.104/nal 89.
a. ne držib. držic. držič. držid. držie. drži
Str.104/nal 91.
1.stroj 2.strojaPr 10.000 x 90 = 900.000 15.000 x 90 = 1.350.000S 10.000 x 40 = 400.000 15.000 x 40 = 600.000PP 500.000 750.000F(amortizac) 200.000 400.000Dč 300.000 350.000Obresti 100.000 200.000
I Z I D I
TEHNIČNI IZIDI KOLIČINE RAZLIČNIH UČINKOV
POSLOVNI IZIDI TEMELJNI RAZŠIRJENI
FINANČNI IZIDI (NE)DENARNOST
PROUČEVANJE FINANČNEGA IZIDA KRITIČNA TOČKA DENARNOSTI (koliko prejemkov rabimo, da
pokrijemo vse izdatke)
PROUČEVANJE POSLOVNEGA IZIDA KRITIČNA TOČKA GOSPODARNOSTI ( prag rentabilnosti )
(vrednost prihodkov = vrednost odhodkov) KRITIČNA KOLIČINA PRODAJE ( mejna količina ) ( je v
splošnih tehničnih količinah izražena kritična točka gospodarnosti ) PRIHODKI OD POSLOVANJA S CILJNIM DOBIČKOM KOLIČINA PRODAJE S CILJNIM DOBIČKOM STOPNJA VARNOSTNE RAZLIKE IZBOR PRODAJNEGA PROGRAMA
Zapiski ekonomika
GRAF a. V poslovnem sistemu, kjer izostane vsaka dejavnost je izgubaposlovnega sistema enaka fiksnim stroškom.
GRAF b. Poslovni sistem, ki bi samo proizvajal, ne pa tudi prodajal, biizgubo povečeval z večanjem obsega dejavnosti.
GRAF c. Primer poslovnega sistema, iz grafa a. Poslovni sistem ima samofiksne stroške.
GRAF d. Primer poslovnega sistema, iz grafa b. Poslovni sistem ima samospremenljive stroške.
Znesek ( v 000 )
Obseg dejavnosti
F
Znesek ( v 000 )
Obseg dejavnosti
Znesek ( v 000 )
Obseg dejavnosti
S
F (Oc)
Pr
izguba
Kritičnatočkagospodarnosti
Kritična količina
Varnostna razlikadobiček
Znesek ( v 000 )
Obseg dejavnosti
Pr
PP
S
Zapiski ekonomika
GRAF e. Poslovni sistem ima fiksne in variabilne stroške.
Enačbe
Pr kg = ____F___ … prihodki v kritični točki gospodarnosti1 – s/pc
Q kg = F / pp … kritična količina
PrDč = ___F_+_Dč_ … prihodki računani na ciljni dobiček1 – s/pc
QDč = ( F + Dč ) / pp … količina, računana na ciljni dobiček
StVR = 100 – ( Prkg / Prcp x 100 ) … stopnja varnostne razlike
Izračuni – poslovni sistem GRAF c.
Prkg = 3000 / (1 – 0/1000 ) = 3000 SIT
Qkg = 3000/1000 = 3 kos
Stvr = 100 – ( 3000/5000 x 100 ) = 40 %
Izračuni – poslovni sistem GRAF d.
Prkg = 0 / (1 – 800/1000 ) = 0 SIT
Qkg = 0/200 = 0 kos
Stvr = 100 – ( 0/500 x 100 ) = 100 %
Izračuni – poslovni sistem GRAF e.
Prkg = 3000 / (1 – 200/800 ) = 4000 SIT
Qkg = 3000/600 = 5 kos
Stvr = 100 – ( 4000/4800 x 100 ) = 16,67 %
VAJA št 8.12. izguba 500.000 SIT
VAJA št 8.13. F = 500.000 s = 1000 pc = 1500
Prkg = 500.000 Qkg = 500
Znesek ( v 000 )
Obseg dejavnosti
Pr
Oc =F + S
F
Q kg
Pr kg
Zapiski ekonomika
VAJA št 8.15. F = 500.000 s = 1000 pc = 1500
Zanimajo nas parametri poslovnega izida za 1000 in 1500 kosov !!!
Pr kg = ____F___ = 500.000 / ( 1 – 1000/1500 ) = 1.500.000 SIT1 – s/pc
Q kg = F / pp = 500.000 / 500 = 1000 kosov
Stvr = 100 – ( 1.500.000/1.500.000 x 100 ) = 0 % …. Za 1000 kosov
Stvr = 100 – ( 1.500.000/2.250.000 x 100 ) = 33,33% …. Za 1500 kosov
PROUČEVANJE KOLIČINSKIH SPREMEMB PRODAJE
1. Povečevanje količinskega obsega prodaje, pri ostalih nespremenjenihpogojih povečuje VR
2. Zmanjševanje količinskega obsega prodaje, pri ostalih nespremenjenihpogojih zmanjšuje VR
3. Spremembe količinskega obsega prodaje, pri ostalih nespremenjenihpogojih ne vpliva na Prkg in Qkg
VAJA št 8.16. Pc = 120 SIT s = 90 SIT F = 30.000 SITDč = 10.000 SIT
Prkg0 = 30.000 / (1 – 90 / 120 ) = 120.000 SIT
PrkgDč = (30.000 + 10.000)/ (1 – 90 / 120 ) = 160.000 SIT
Qkr = 30.000/30 = 1000 kos
QDč = (30.000+10.000)/30 = 1333 kos
Stvr = 100 – (120.000/160.000 x 100) = 25 %
Kaj se zgodi, če se s poveča z 90 na 100 SIT ?
Prkg0 = 30.000 / (1 – 100 / 120 ) = 180.000 SIT
PrkgDč = (30.000 + 10.000)/ (1 – 100 / 120 ) = 240.000 SIT
Qkr = 30.000/20 = 1500 kos
QDč = (30.000+10.000)/20 = 2000 kos
….
Kaj se zgodi, če s pade z 90 na 80 SIT ?
Prkg0 = 30.000 / (1 – 80 / 120 ) = 90.000 SIT
PrkgDč = (30.000 + 10.000)/ (1 – 80 / 120 ) = 120.000 SIT
Qkr = 30.000/40 = 750 kos
….
PROUČEVANJE SPREMEMB SPREMENLJIVIH STROŠKOV NA ENOTO s
1. Zvišanje s pri ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje KG in Qkg2. Znižanje s pri ostalih nespremenjenih pogojih znižuje KG in Qkg3. Zvišanje s pri ostalih nespremenjenih pogojih znižuje VR4. Znižanje s pri ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje VR
Zapiski ekonomika
Vaja 8.17.
Pr = 600.000 Q = 600.000/20 = 30.000F = 30.000S = 300.000pc = 20 s = 10
a.) Prkg = 30.000 / ( 1 – 10/20 ) = 60.000 SIT
b.) Qkg = 30.000/10 = 3000 kosov
č.)F = 30.000 F = 36.000 F = 25.000
Prkg 60.000 72.000 50.000Qkg 3000 3600 2500
c.) PP = 2500 x 10 = 25.000 SITFMAX = 25.000 SIT
PROUČEVANJE SPREMEMB CELOTNIH STALNIH STROŠKOV F
1. Zvišanje F pri ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje KG in Qkg2. Znižanje F pri ostalih nespremenjenih pogojih znižuje KG in Qkg3. Zvišanje F pri ostalih nespremenjenih pogojih znižuje VR4. Znižanje F pri ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje VR
Vaja 8.18. a.) Prkg = 200.000 / ( 1 – 40/80 ) = 400.000Qkg = 200.000 / 40 = 5000
b.) 5000 x 80 = 400.000 SITc. ) Stvr = 50 %
č. ) Pc = 80 Pc = 90 Pc = 70Prkg 400.000 360.000 466.667Qkg 5000 4000 6667
PROUČEVANJE SPREMEMB PRODAJNE CENE NA ENOTO pc
1. Zvišanje pc ob ostalih nespremenjenih pogojih znižuje KG in Qkg2. Znižanje pc ob ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje KG in Qkg3. Zvišanje pc ob ostalih nespremenjenih pogojih zvišuje VR4. Znižanje pc ob ostalih nespremenjenih pogojih znižuje VR
PREGLED VPLIVOV SPREMEMB POSLOVANJA NA PARAMETREPOSLOVNEGA IZIDA
sprememba – ostali nespremenjeni Pr kg Q kg VRKoličinski obseg prodaje - Q
Q Ne vpliva Ne vpliva Q Ne vpliva Ne vpliva
Spremenljivi stroški na enoto – s s s
Celotni stalni stroški - F F F
Prodajna cena na enoto - pc pc pc
PISAN PRODAJNI NAČRT
Proizvajalne omejitve Tržne omejitve
Izredno pomembno je poznavanje PP – prispevka za kritje
Zapiski ekonomika
Spoznanja o prispevku za kritje PP
Izboljšanje nadzora stroškov, ločeni nadzor variabilnih in fiksnihstroškov
Izboljšanje primerjave uresničenih s predračunanimi stroški Izbira proizvajalnih postopkov z nižjimi s na enoto učinka Uresničevanje odločitvenega načela »proizvajaj ali kupi« Optimiranje temeljnega poslovnega izida
Izražanje prispevka za kritje
Prispevek za kritje na kos Prispevek za kritje na uro izdelave
PP/h = PP/kos______________Potrošek izdelov.časa/h
Stopnja prispevka za kritje
Stpp = pp/pc x 100
Primer – podjetje izdeluje plan proizvodnje in prodaja. Podjetje izdeluje 4učinke ( X1, X2, X3 in X4 ). Podatki iz služb so sledeči :
Q = 100.000 ur – št. Razpoložljivih del.urF = 600.000 SIT
Uč. Izd.č./h pc Spp/kos Omejitve RANG*
Proizv TržneX1 3 100 60 40 10000 8000 X4X2 4 120 60 60 8000 9000 X2X3 5 150 100 50 6000 7000 X3X4 8 200 130 70 5000 4000 X1* sodilo za rangiranje je pp na kos
Ko smo učinke porangirali, izdelamo plan proizvodnje in prodaje,upoštevajoč tržne in proizvodne omejitve.Zadnji izdelek v rangu X1 lahko delamo le še v takšnem obsegu, kolikor jepreostanka razpoložljivega fonda ur.
Uč. Obseg prod. v kosih Št.ur Pr S PPX4 4000 32000 800.000 520.000 280.000X2 8000 32000 960.000 480.000 480.000X3 6000 30000 900.000 600.000 300.000X1 2000 = 6000/3 6000 200.000 120.000 80.000
100000 2.860.000 1.140.000
6000 = 100000 - 32000 + 32000 + 30000X1 lahko naredimo v 6000 urah le 2000 kosov
Dč = PP – F = 1.140.000 – 600.000 = 540.000
Bravo ! Izdelali smo plan, napovedali dobiček, sedaj pa bomo zamenjalikriterij rangiranja – sodilo ** naj bo PP/1uro
Uč. PP/h RANG ** Q Porab.izdelav.čas Izračunan PPX1 13,33 X2 8000 32000 8000 x 60X2 15,00 X1 8000 24000 8000 x 40X3 10,00 X3 6000 30000 6000 x 50X4 8,75 X4 1750 14000 ista finta 1750 x 70
100000 1.220.500
Dč = PP – F = 1.220.500 – 600.000 = 620.500
Ej men – zamenjaš kriterij rangiranja pa povečaš dobiček !!! ?
Zapiski ekonomika
Zgodbe še in konec – učinke rangirajmo še po tretjem sodilu – stopnjiprispevka za kritje Stpp ***
Uč. Stpp RANG *** Q Porab.izdelav.čas Izračunan PPX1 40 % X2 8000 32000 8000 x 60X2 50 % X1 8000 24000 8000 x 40X3 33 % X4 6000 32000 4000 x 70X4 35 % X3 2400 12000 ista finta 2400 x 50
100000 1.200.000
Tri metode, trije prispevki za kritje, trije dobički !!!
Zakomplicirajmo stvar do konca – pejmo se še investicije :
a. na trgu se nam ponudi priložnost, da bi lahko učinek X1 prodali vkoličini 10.000 kosov. Seveda bi za to porabili 20.000 SIT –dodatni stroški ekonomske propagande.
b. Spremenili bi še proizvajalno omejitev X2 na 9000 kosov.Nabava stroja : 100.000 SIT – AMSTČ = 25 %
Novi izračun PP na podlagi prvega kriterija – pp na kos *
Kosi Ure PPX2 9000 36000 60 540.000X1 10000 30000 40 400.000X3 6000 30000 50 300.000X4 500 4000 70 35.000
100000 1.275.000
PAZI ! FNOVI = FSTARI + F = FSTARI + AMORT + STR EPP =600.000 + 25.000 + 20.000 = 645.000 SIT
Dč = 1.275.000 – 645.000 = 630.000
A se je invesaticija splačala ? – JA SEVEDA ! INVESTICIJA JE VEČ KOTUPRAVIČENA !!!
Kriterij za naložbe : PP F
Povečanje prispevka za kritje mora biti večje ali enako povečanju fiksnihstroškov. Če sta obe povečanji enaki, si podjetje povečuje tržni delež, nepa tudi dobička, če pa je povečanje prispevka za kritje večje od povečanjafiksnih stroškov, pa delamo še dobiček.
TRŽENJE
OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN
STROŠKI PLUS MARKUP PRICING PRIBITEK
TARGET PRICING – startamo iz pc, ugotavljamo ciljne stroške KAIZEN PRICING – prizadevanje za stalno zniževanje stroškov
STROŠKOVNO IZHODIŠČE :
ČISTI PRIBITEK – temelji na PLC – vključuje vse stroške – jedobiček, ki bi ga podjetje rado priračunalo stroškom
KOSMATI PRIBITEK – stroškovna cena ne vključuje vseh stroškov– različni razširjeni poslovni izidi – prispevek za kritje (spremenljivistroški ), - kosmati dobiček ( proizvajalni stroški ), …
Zapiski ekonomika
OBLIKOVANJE STROŠKOVNEGA IZHODIŠČA Z VIDIKA KAKOVOSTNIHPOSTOPKOV VREDNOTENJA UČINKOV : POPOLNA LASTNA CENA ZOŽENA LASTNA CENA
o PO PROIZVAJALNIH STROŠKIHo PO SPREMENLJIVIH STROŠKIH
KOLIČNIK DODATKA POSREDNIH STROŠKOV =
=POSREDNIH STROŠKOV _OSNOVA ZA DODAJANJE POSREDNIH STROŠKOV
STOPNJA PRIBITKA = CELOTNI PRIBITEK x 100 _PREDRAČUNANI STROŠKI Sn
OBLIKOVANJE STROŠKOVNEGA IZHODIŠČA Z VIDIKA VRSTEPROIZVODNJE :
POSAMIČNA PROIZVODNJA
Neposredni stroški+ Posredni stroški= lastna cena
MNOŽINSKA PROIZVODNJA
Lastna cena (=stroški razdobja/količina učinkov)
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE TRGOVINSKEGA POSLOVNEGA SISTEMA
Kupna cena+ neposredni nabavni stroški= nabavna cena+ pribitek _= prodajna cena ( induktivna trgovska kalkulacija )
deduktivna trgovska kalkulacija – dobavitelj določi PC in da rabat.
Vaja 4.9.
Uč Q s Kd LCPOP Dč PCI 100 200 200 400 80 480II 200 300 300 600 120 720III 100 100 100 200 40 240
F = 90.000 SIT, KAPITAL = 200.000 SIT,Letna stopnja donosnosti kapitala = 18 %
Količnik dodatka posrednih stroškov Kd =
Kd = 90.000 _ = 1100x200 + 200x300 + 100x100
Kd = 1 … na 1 SIT spremenljivih = 1 SIT posrednih stroškov
Stopnja čistega pribitka Stpč =
Stpč = 36.000 x100 = 20 %100x400 + 200x600 + 100x200
36.000 = 200.000 x 18 %
Zapiski ekonomika
drugi del iste naloge – PC s kosmatim pribitkom :
Uč Q s = LC PP PCI 100 200 200 480II 200 300 300 720III 100 100 100 240
Stopnja kosmateka pribitka Stpk =
Stpk = (90.000 + 36.000) x 100 = 140 %100x200 + 200x300 + 100x100
Vaja 4.12.
Opeka Navadna KlinkerSkupaj Na enoto Skupaj Na enoto
Q 500 - 600 -S 10.000 14.000Fs 25.000 35.000Fposebni 0 40.000LC pop.brez str.financ 35.000 89.000STR financiranja 1750 4750LC pop.s str.financ 36.750 93.750Stpč 3.675 9,375PC 40.425 102.795
Stpč … stopnja čistega pribitka
Kd = 60.000 _ = 2,514.000 + 10.000
Vaja 4.13.
Q= 100 na enoto Q= 80 na enotoStr.izdel.mat.-10m3,Nc=8.800 88.000 880 70.400 880Str.dela 64h – Cp= 500 32.000 320 25.600 320Drugi proizv.str. 95.000 950 95.000 1188Str.trženja 6.000 60 6.000 60Str.spl.služb 10.000 100 10.000 100Oc 231.000 2.310 207.000 2.588Dč = 30.000 30.000 300 30.000 375PC 261.000 2.610 237.000 2.963
Zapiski ekonomika
Vaja 4.14.DELITVENA KALKULACIJA V PODJETJU Z RAZLIČNIMISORODNIMI IZDELKIUč Q potr./kos PC Evršt PE Oc oc DčBU1 100 1,6 510 1 100 50.000 500 10BU2 60 4,8 1600 3 180 90.000 1500 100BU3 80 1,2 400 0,75 60 30.000 375 25
340 170.000
LC = 170.000 = 708 predpostavimo lastno ceno tako, da celotne str.240 delimo s celotno količino – NAPAKA !!!
1. UVEDEMO SISTEM ENAKOVREDNOSTNIH ŠTEVILZa BU1, ki ima normo 1,6 določimo Evršt =1; ostale Evršt izračunamo :
1,6 … 14,8 … X X = 4,8/1,6 = 3 itd.
2. UVEDEMO POGOJNE ENOTE - PE – DEJANSKO PROIZVEDENOKOLIČINO POMNOŽIMO Z Evršt !!!3. POGOJNE ENOTE - PE SEŠTEJEMO – DOBIMO 340 PE !!!4. IZRAČUNAMO LASTNO CENO POGOJNE ENOTE PE :LC PE = 170.000 = 500 SIT
3405. IZRAČUNAMO CELOTNE STROŠKE Oc – pogojnih enot, TAKO, DAKOLIČINE PE POMNOŽIMO Z LC PE
6. IZRAČUNAMO CELOTNE STROŠKE NA ENOTO oc – TAKO, DA OcDELIMO Z DEJANSKO KOLIČINO QIZ RAZLIKE MED PC in oc IZRAČUNAMO Dč.
Vaja 4.15. – Kalkulacija 1 kg mokeKALKULACIJA, KJER IMAMO OB GLAVNEM ŠE STRANSKI IZDELEK
Str.izdel.mat. 1000 x 4,50 4.500Str.proizv.dela 1.000Posredni str. 500Oc ( za moko + otrobi ) 6.000Stranski proizv.otrobi 250 x 4,00 1.000Oc za belo moko 5.000
LC za 1 kg moke = 5.000 / 700 = 7,14 SITPC za 1 kg moke = = 8,00 SITDč = 0,86 SIT
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE NA TRŽNEM IZHODIŠČUZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
Količ.obseg povpraševanja Količ.obseg ponudbe
Cena Cena
Zapiski ekonomika
TRŽNO IZHODIŠČE
SPREMINJANJE PC IN OBSEGA POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE
KOEFICIENT PROŽNOSTI POVPRAŠEVANJA == % spremembe obsega povpraševanja
% spremembe prodajnih cenKOEFICIENT PROŽN. POVPRAŠEVANJA GLEDE NA SPREMINJANJE PLAČ= % spremembe obsega povpraševanja
% spremembe plač
KOEFICIENT PROŽNOSTI PONUDBE= % spremembe obsega ponudbe
% spremembe prodajnih cen
Vaja - Podjetje prodaja :QPRO0 = 10000 kosov pc0 = 300 SIT s0 = 150 SIT F = 900.000 SITPodjetje razpolaga s podatkom, da znaša koeficient prožnosti ponudbe -Ec = -0,6 , za obseg možne spremembe prodaja 6 %.
Koliko lahko spremeni prodajno ceno ?
-0,6 = 6 % / x X = 10 %
Ali naj poveča prodajo in zniža ceno, ali pa naj zmanjša prodajo in dvigneceno ?
10000 a 300 Q pc Q pcPr 10000x300=3.000.000 10600x270=2.862.000 9400x330=3.102.000S 10000x150=1.500.000 10600x150=1.590.000 9400x150=1.410.000PP 1.500.000 1.272.000 1.692.000F 900.000Dč 600.000Pametno je Q pc.
Vaja 4.4.- samo prvi del
Ec = - 1,0 -1,0 = 10/x x = 10%
Pr 1000x900=900.000 1100x810=891.000 900x990=891.000S 1000x400=400.000 1100x400=440.000 900x400=360.000PP 500.000 451.000 531.000
Vaja 4.7.10.000 lit pc = 50 SIT 0,8 = X/10 X = 8%
Pr 10000X50=500.000 10800X50=540.000S 10000X40=400.000 10800X40=432.000PP 100.000 108.000
Vaja 4.8.
1,2 = x/10 x = 12 % sprem.obsega ponudbe
Pr 1000X10000=10.000.000 1120X11000=12.300.000S 1000X 6000= 6.000.000 1120X 6000= 6.720.000PP 4.000.000 5.600.000
Zapiski ekonomika
N A L O Ž B E
OSNOVNA SREDSTVA GLEDE NA TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI
KUPNA CENA Načelo vzročnosti !!!+ NEPOSREDNI NABAVNI STROŠKI+ STROŠKI SESTAVLJANJA IN POSTAVLJANJA= NABAVNA VREDNOST
POMEMBNI POJMI
AMORTIZACIJSKA OSNOVA AMORTIZACIJSKA STOPNJA AMORTIZACIJSKI POSTOPEK AMORTIZACIJSKI ZNESEK ODPISANA VREDNOST NEODPISANA VREDNOST TRŽNA VREDNOST
PODLAGE ZA OPREDELITEV AMORTIZACIJSKE STOPNJE
FIZIČNA OBRABA FIZIČNO STARANJE TEHNIČNA IN GOSPODARSKA OBRABA
KOLIKŠNA JE VSAKOKRATNA NALOŽBA V OSNOVNA SREDSTVA ?
NESPREMENLJIVA AMORTIZACIJSKA OSNOVA SPREMENLJIVA AMORTIZACIJSKA OSNOVA
NESPREMENLJIVA AMORTIZACIJSKA STOPNJA SPREMENLJIVA AMORTIZACIJSKA STOPNJA
ENAKOMERNI AMORTIZACIJSKI POSTOPEK NEENAKOMERNI AMORTIZACIJSKI POSTOPEK
AMORTIZACIJSKI ZNESEK JE DEL AMORTIZACIJSKE OSNOVE,STROŠEK (poslovno izidni tok), PRITOK (finančni tok)
ODPISANA VREDNOST JE VSOTA AMORTIZACIJSKIH ZNESKOV
NEODPISANA VREDNOST JE VSAKOKRATNA BILANČNAVREDNOST
AMSTČ = 100 % / število pričakovanih let uporabe
AMSTO = 100 % / število pričakovanih uporab
SORAZMERNI ČASOVNI AMORTIZACIJSKI POSTOPEK NESORAZMERNI ČASOVNI AMORTIZACIJSKI POSTOPEK
o VSOTA LETNIH ŠTEVILK PADAJOČA AMORTIZACIJSKA OSNOVA RASTOČA AMORTIZACIJSKA OSNOVA
t = 4 leta l.št. = 1 + 2 + 3 + 4 = 10AM.Stopnja : 1/10 2/10 3/10 4/10 rastoče amortiziranjeAM.Stopnja : 4/10 3/10 2/10 1/10 padajoče amortiziranje
Nv ob koncu 1 leta- AMznesek 1 leta _= AMosnova za 2 leto
OBRABNI AMORTIZACIJSKI POSTOPEK JE PRAVILOMANESORAZMEREN GLEDE NA ČAS IN SORAZMEREN GLEDE NAUPORABO OSNOVNIH SREDSTEV
Zapiski ekonomika
Vaja 6.16.80.00010.000 enakomerna časovna amortizacija10.000 AMSTČ = 100 % / 4 = 25 %
100.000
t Nv = AM AMST AMZ Ov Nev1 100.000 25% 25.000 25.000 75.0002 100.000 25% 25.000 50.000 50.0003 100.000 25% 25.000 75.000 25.0004 100.000 25% 25.000 100.000 0
Neenakomerna časovna amortizacija – vsota letnih številk s padajočoamortizacijsko osnovo
t Nv = AM AMST AMZ Ov Nev1 100.000 40% 40.000 40.000 60.0002 100.000 30% 30.000 70.000 30.0003 100.000 20% 20.000 90.000 10.0004 100.000 10% 10.000 100.000 0
AM0 = Nv 1 leto = 100.000AMST= 50 % = 50.000Nev = AM0 2 leto = 50.000AMST= 50 % = 25.000Nev = AM0 3 leto = 25.000AMST= 50 % = 12.500
12.500 …
Obrabni amortizacijski postopek
AMSTO = 100/1000 = 0,1 AMZNESEK/ kos = 100 SIT
T AMO Št.uporab AMznesek
1 100.000 200 20.0002 100.000 600 60.0003 100.000 0 04 100.000 200 20.000
Osnovna sredstva : Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva
Zapiski ekonomika
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA SO NALOŽBE V :
ZALOGE MATERIALA ZALOGE NEDOKONČANE PROIZVODNJE ZALOGE POLPROIZVODOV ZALOGE DOKONČANIH PROIZVODOV
(obratna sredstva v obliki stvari)
ZALOGE TRGOVSKEGA BLAGA
TERJATVE IZ POSLOVANJA
DENARNA SREDSTVA
KOLIKŠNA JE VSAKOKRATNA VREDNOST NALOŽB V OBRATNASREDSTVA?
»Melavc meni, da ob nespremenjenem obsegu vselej enaka«
VREDNOTENJE OBRATNIH SREDSTEV V OBLIKI STVARI :
NABAVNA CENA Načelo vzročnosti !!
KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
POVPREČNA NABAVNA CENA LIFO – POSTOPEK POVRATNIH CEN FIFO – METODA ZAPOREDNIH CEN STALNA NABAVNA CENA
Postopki dovoljeni po Slovenskih računovodskih standardih
LOFO – pogosta v Nemčiji NIFO – Kjer je velika inflacija
STROŠKOVNA CENA
KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
KAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
FULL COSTING PART COSTING
IZTERLJIVOST TERJATEV
PODLAGA ZA IZRAČUN NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA :
VREDNOST POSAMEZNE KATEGORIJE OBRATNIH SREDSTEV ZAOPAZOVANO RAZDOBJE
ŠTEVILO DNI VEZAVE POSAMEZNE OBLIKE OBRATNIH SREDSTEV( 0 – 360 ) – koeficient obračanja
KH = _ število dni v letu _dnevi opazovanja posamezne oblike obratnih sredstev
Naložbe v obratna sredstva NOBS :
NOBS = odhodki za poslovanjeKHPS
KHPS … koeficient obračanja poslovnega sistema
Primer : Poslovni sistem je v svojem gospodarskem načrtu predvidel 2 mioSIT prihodkov od poslovanja in 1,5 mio SIT odhodkov za poslovanje.Načrtovani KH znaša 5. Izračunaj naložbe v obratna sredstva !
NOBS = 1,5 / 5 = 300.000 SIT
Zapiski ekonomika
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA – MATERIAL
NM = stroški porabljenega materiala v letu dniKHM
KHM … koeficient obračanja materiala
Odločujoči dejavniki za NM :
QPRO = 1000 kosov Potrošek/kos = 1 kg Nc/1kg = 100 SIT Dnevi vezave = 30 dni
0 dni KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV(spremembe Nc)
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA – NEDOKONČANA PROIZVODNJA
NNP= stro.vrednost nedokončane proizvodnje/ leto x koef.dokončanosti NPKHNP
KHM … koeficient obračanja nedokončane proizvodnje
Odločujoči dejavniki za NNP :
QPRO = 1000 kosov SCPOP = 1 kg KDNP = 0,50 Dnevi vezave = 9 dni KAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA NEDOKONČ. PROIZVOD.
Koeficient dokončanosti nedokončane proizvodnje :0,5 … 50 % proizvajalnih faz1,0 … dokončana proizvodnja0,0 … pravkar smo pričeli s proizvodnjo
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA – POLPROIZVODI
NPO= stroškovna vrednost polproizvodov v letu dniKHPO
KHPO … koeficient obračanja polproizvodov
Odločujoči dejavniki za NPO :
QPRO = 1000 kosov SCPOP/1kos = 360 SIT Dnevi vezave = 30 dni KAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA – DOKONČANI PROIZVODI
NPO= stroškovna vrednost dokončanih proizvodov v letu dniKHPD
KHPD … koeficient obračanja dokončanih proizvodov
Odločujoči dejavniki za NPO :
QPRO = 1000 kosov SCPOP/1kos = 360 SIT Dnevi vezave = 30 dni KAKOVOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
( namesto SCPOP tudi postopki s SCZOŽPro ali SCZOŽs )
Zapiski ekonomika
NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA – ZALOGE TRGOVSKEGA BLAGA
NTB= nabavna vrednost trgovskega blaga v letu dniKHTB
KHTB … koeficient obračanja trgovskega blaga
Odločujoči dejavniki za NTB :
QTB = 1000 kosov Nc = 360 SIT Dnevi vezave = 30 dni KOLIKOSTNI POSTOPKI VREDNOTENJA UČINKOV
TERJATVE DO KUPCEV
NT = prihodki od poslovanja v letu dniKHT
Odločujoči dejavniki za NT :
QPROD = 1000 kosov Pc/ kos = 360 SIT Dnevi vezave = 30 dni
Vaja 6.27. --> V knjigi napaka !!! prav je 1000 kg za 100 kosov !!!
NM = 12000 SIT = 1000 SIT12
NM = 12000 SIT x 1,1 x 0,95 x 1,1 = 1150 SIT12
KH2 = 360 = 15 NM2 = 1150 x 12 = 920 SIT DA !!!24 15
Vaja 6.28.
Vaja 6.29.
Nc LIFO FIFOQ Nc Znesek Q Nc Znesek Q Nc Znesek
Zaloga1 40 4000 160.000 40 4000 160.000 40 4000 160.000Nabava 60 6000 360.000 60 6000 360.000 60 6000 360.000Poraba 80 5200 416.000 80 (=60X6000
+20X4000)440.000
80 (=40X4000+40X6000)400.000
Zaloga2 20 5200 104.000 20 4000 80.000 20 6000 120.000Opomba Nevtralna metoda Pritok iz naslova
dezinvestiranja104.000 – 80.000 =24.000
Vaja 6.30.
HIFO LOFO NcQ Nc Znesek Q Nc Znesek Q Nc Znesek
Zaloga1 100 30 3.000 100 30 3.000 100 30 3.000Nabava 60 40 2.400 60 40 2.400 60 40 2.400Poraba 40 40 1.600 40 30 1.200 40 33,75 1.350Zaloga2 120 31,67 3.800 120 35 4.200 120 33,75 4.050
Vaja 6.33. v knjigi zopet napaka 10.000 kosov in ne SIT
NNPPOP = (2.000.000+400x10.000+400.000+1.600.000)x0,6 =133.333 SIT36
NNPZOŽ = 400x10.000x0,6 = 66.667 SIT36
Zapiski ekonomika
Vaja 6.34. ena podla finta e.) sredstva ne pa problem stroškov !!
NDP == 2.000.000+140.000+200.000+600.000+260.000+1.600.000+300.000+200.000
20NDPPOP = 265.000 SIT
NDZOŽPRO = 2.000.000+600.000+260.000+1.600.000+300.000 = 238.000 SIT20
NDZOŽs = 2.000.000+1.600.000 = 180.000 SIT20
drugi del naloge reši doma !!!tretji del – sprememba amortizacije lahko vpliva, sli pa tudi ne, odvisno odizbrane metode vrednotenja !!!
BILANCA USPEHA : by the way DAVČNA POSLOVNA
(zaradi različnih metod vrednotenja; ob spremembi metode velja načelostanovitnosti !!)
NALOŽBE IN NALOŽBENI IZRAČUNI
- PRESOJA TEHNIČNIH VIDIKOV- PRESOJA GOSPODARSKIH VIDIKOV- DRUGI VIDIKI (npr. ekološki …)
1. TEHNIČNE KORISTI :
PRIČAKOVANA UČINKOVITOST – PROIZVODNOST
2. GOSPODARKSE KORISTI :
SREDSTVAKAPITAL PREMOŽENJSKO LASTNIŠKO STANJE
STROŠKIPRIHODKIDOBIČEK
POSLOVNO IZIDNI TOK
PRITOKIODTOKIDENARNOST
FINANČNI TOK
PREJEMKIIZDATKIDENARNOST
DENARNI TOK
Zapiski ekonomika
VRSTE NALOŽBENIH IZRAČUNOV
1. MIRUJOČI – ENODOBNI :
- G = prihodki / odhodki … gospodarnost
- D =( poslovni izid x 100 ) / kapital … donosnost
- tAM = kapital / ( Pi + AMz ) … čas amortiziranja naložbe
Pi … poslovbi izid, AMz … amortizacijski znesek
- KRITIČNA TOČKA NALOŽBENE MOŽNOSTI – KTNM
IZRAČUN OPTIMUMA STROŠKOV NA ENOTO UČINKA
2. VEČDOBNI IZRAČUNI
- POSTOPEK SEDANJE VREDNOSTI BODOČIH DONOSOV( donosi si iz leta v leto lahko različni, dobiček je toliko manjvreden, kolikor let ga čakamo, glej vaje tabela na str.119)- POSTOPEK NOTRANJE STOPNJE DONOSNOSTI- LETNINSKI POSTOPEK
VSI NALOŽBENI IZRAČUNI MORAJO BITI PRIMERJALNI !!!
K A Z A L N I K I G O S P O D A R N O S T I
PROIZVODNOST (količinska učinkovitost podjetja)
U = izraz proizvodnostimerilo proizvodnosti
Ud = količina učinkov … delovna proizvodnostštevilo zaposlenih
GOSPODARNOST (kako je s poslovno izidnim tokom)
G = izraz gospodarnostimerilo gospodarnosti
GPi = prihodki razdobja … poslovno izidna gospodarnostodhodki razdobja
GFi= plačani prihodki razdobja _ … finančna gospodarnostodhodki v plačanih prihodkih
znesek
Q
F2
F1
Oc1
Oc2
KTNM
Zapiski ekonomika
Gu = vrednost proizvodnje _Stroški nastajanja učinkov
Go = uresničeni stroškipredračunani stroški
DONOSNOST
D = izraz donosnosti x 100merilo donosnosti
Dk = temeljni poslovni izid x 100kapital
Ddo = obresti x 100dolgovi
Dkov = ( dobiček + obresti ) x 100obveznosti do virov sredstev
Dsr = dobiček x 100sredstva
Dpr = dobiček x 100prihodki
Dov = dodana vrednost x 100prihodki
DENARNOST
De1 = denar na določen dan 1zapadle obveznosti na isti dan
De2 = denar na določen dan + terjatve unovčljive na kratek rokzapadle obveznosti + zapadle obveznosti na kratek rok
De3 = denar na določen dan + terjatve unovčljive na srednji rokzapadle obveznosti + zapadle obveznosti na srednji rok
SESTAVA SREDSTEV (? Je osnovnih in ? je obratnih sredstev)
Vos = osnovna sredstva x 100celotna sredstva
Vobs = obratna sredstva x 100celotna sredstva
VOS/OBS = neodpisana vrednost osnovnih sredstevobratna sredstva
OPOS = odpisana vrednost osnovnih sredstev x 100 … stopnjanabavna vrednost osnovnih sredstev odpisanosti
OSDP = odpisana vrednost delov.priprav … delež sredstev, kineodpisana vrednost osnovnih sredstev aktivno sodelujejo v
poslovnem procesu
Zapiski ekonomika
SESTAVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (stopnja zadolženosti)
Vdo = dolgovi x 100 … stopnja zadolženostiobveznosti do virov sredstev
Vk = kapital x 100 … neodvisnost,obveznosti do virov sredstev finančna samostojnost
Zdo/k = dolgovikapital
Zk/do = kapitaldolgovi
Zd = dolgoročni dolgovi x 100obveznosti do virov sredstev
Zs = srednjeročni dolgovi x 100obveznosti do virov sredstev
Zk = kratkoročni dolgovi x 100obveznosti do virov sredstev
SKLADNOST SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
VND = dolgoročna vnovčljivost sredstev 1dolgoročna zapadlost obvez.do virov sredstev
VNK = kratkoročna vnovčljivost sredstev 1kratkoročna zapadlost obvez.do virov sredstev
OSkdo = kapital + dolgoročno dobljena posojila x 100 100osnovna sredstva
Zapiski ekonomika
SAMO RAČUNSKE VAJE IZ EKONOMIKE POSLOVNEGASISTEMA
Vaja 1.31.
Osnovni kapital = 200.000 x 1.000 = 200.000.000 SITDelničar : 500 x 1.000 = 500.000 SIT kapitalaDividenda : 500.000 x 0,39 x 30.000.000/200.000.000 = 29250 SITDividenda po obdavčitvi = 29250 x 0,75 = 21937,5 SIT
Vaja 4.4.
Q=1000 Q=900 Q=1100Pc 1000*900=900.000 900*990=891000 1100*810=891000S 1000*400=400.000 900*400=360000 1100*400=440000PP 500.000 531.000 451.000F 400.000 400.000 400.000Dč 100.000 131.000 51.000Gpi 1,125 1,172 1,061
E = -1,0 = 10 % % spremembe prodajnih cen = 10 %% spremembe prodajnih cen
Vaja 4.5.
E = 5 / 20 = -0,25
Podražitev iz 30 na 45 SIT = podražitev za 50 %30 … 100 %45 … x = 45*100/30 = 150 %
-0,25 = x / 50% x = 50 %*-0,25 = -12,5 %
Poraba električne energije se bo zmanjšala za 12,5 %.
Vaja 4.6.a. E = -2,0
Q=10.000 Q=9.000 Q=11.000Pc 10.000x200=2.000.000 9.000x210=1.890.000 11.000x190=2.090.000S 10.000x100=1.000.000 9.000x100=900.000 11.000x100=1.100.000PP 1.000.000 990.000 990.000F 800.000 800.000 800.000Dč 200.000 190.000 190.000E = dQ/dPC dPC = dQ/E = 10 %/2 = 5 %Prodajne ceni nima smisla spreminjati
b. E = -0,5Q=10.000 Q=9.000 Q=11.000
Pc 10.000x200=2.000.000 9.000x240=2.160.000 11.000x160=1.760.000S 10.000x100=1.000.000 9.000x100=900.000 11.000x100=1.100.000PP 1.000.000 1.260.000 660.000F 800.000 800.000 800.000Dč 200.000 460.000 -140.000E = dQ/dPC dPC = dQ/E = 10 %/0,5 = 20 %Prodajne ceni ima smisel spreminjati na 240 SIT.
Vaja 4.7.Q=10.000 Q=9.200 Q=10.800
Pc 10.000x50=500.000 9200x50=460.000 10.800x50=540.000S 10.000x40=400.000 9200x40=368.000 10.800x40=432.000PP 100.000 92.000 108.000
E = -0,8 = dQ/10 % dQ = 8 %10000*0,08 = 800
Zapiski ekonomika
Vaja 4.8.
E = dQ/dPc dQ = E*10% 12 %
Pr0= 1000*10.000 = 10.000.000
Pr1= 1000*10.000*1,12*1,10 = 12.320.000
Vaja 4.9.
Dč = 200.000x0,18 = 36.000 SITF = 90.000 SIT
S = 100x200 +200x300 +100x100 = 90.000
Pr = F + S + Dč = 90.000+90.000+36.000 = 216.000 SIT
Čisti pribitek :Uč. Q s S F f Oc oc pcI 100 200 20000 20000 200 40000 400 480II 200 300 60000 60000 300 120000 600 720III 100 100 10000 10000 100 20000 200 240
90000 90000 180000pc = oc x Pr/Oc = oc x 216/180
Kosmati pribitek :Pr = F + S + Dč = 90.000+90.000+36.000 = 216.000 SITPP = S + Dč = 90.000 + 36.000 = 126.000 SIT
Uč. Q s S PP pp pcI 100 200 20000 28000 280 480II 200 300 60000 84000 420 720III 100 100 10000 14000 140 240
90.000 126.000PP = S x 126/90pc = s + pp
Vaja 4.10.
S F POS.STR. Oc PcA 1000 1000 200 2200 2640B 500 500 100 1100 1320C 600 600 50 1250 1500
Kd = 2100 / ( 1000+500+600) = 1Kd = 300 / (1000+500) = 0,2Oc = 2200+1100+1250 = 4550Pr = Oc+Dč = 4550+910=5460Pc = Oc *5460/4550
Vaja 4.11.
Q s S F f oc=f+s pcA 4000 4500 18.000.000 18.600.000 4650 9150 9900B 4000 3000 12.000.000 12.400.000 3100 6100 6600
F = 31.000.000 SITOc = F+S =30+31=61 mio SITDč = 50 mio x 10 % = 5.000.000 SITPr = 18+12+31+5 = 66 mio SIT = 66.000.000 SITKd = 31.000.000 / (4000x4500 + 4000x3000) =31/30PRIBITEK = 66/61 = 1,082
Vaja 4.12.
Navadna opeka Klinker opekaQ 500 Na enoto 600 Na enotoS 10.000 14.000
Zapiski ekonomika
F 25.000 35.000F poseb 0 40.000S + F +Fposeb
35.000 89.000
Str.financ. 1.750 4.450Oc 36.750 93450Pribitek – 10 % 3.675 9.345Pc 40425 80,85 102.795 171,325F = 60.000Kd = 60.000 / (10.000 + 14.000) = 2,5
Vaja 4.13.
Q= 100 Q= 80Str mat = 8.800 x 10 = 88.000 SIT 70.400Str dela = 64 x 500 = 32.000 SIT 25.600Drugi pr.str. 95.000 SIT 95.000Str.trženja 6.000 SIT 6.000Str.spl.služb 10.000 SIT 10.000Celotni stroški 231.000 207000Dč 30.000 30.000Pc 261.000 237.000pc 2.610 2.962,5Dč = 300.000*10% = 30.000 SIT
Vaja 4.14.Uč. Q Potrošek/kos PE Oc/PE PLC Dč pcBU1 100 1,6 160 50.000 500 10 510BU2 60 4,8 288 90.000 1500 100 1600BU3 80 1,2 96 30.000 375 25 400
544 170.000Oc = 170.000 sitOc/PE = PE X 170000/544PLC = (Oc/PE) /QDč = pc – PLC
Vaja 4.15.Str.izdel.mat. 1000 x 4,50 4.500Str.proizv.dela 1.000Posredni str. 500Oc ( za moko + otrobi ) 6.000Stranski proizv.otrobi 250 x 4,00 1.000Oc za belo moko 5.000LC za 1 kg moke = 5.000 / 700 = 7,14 SITPC za 1 kg moke = = 8,00 SITDč = 0,86 SIT
Vaja 4.16.Štart iz kupne cene :Kupna cena 3000Neposr.nab.str 150Nabavna cena 3150Pribitek 20 % 630Prod.cena brez davka 378020 % davek 756Prod.cena z davkom 4536
Vaja 6.16.
Kupna cena = 80.000Neposredni nabavni str. = 10.000Str,postavljaanja = 10.000Nabavna cena = 100.000T = 4 letaO.K. to bo šlo.
Vaja 6.27.
Nm = 100*12*30/360 = 100 SIT
Zapiski ekonomika
Nm2 = 100*1,1*0,95*1,1 = 115 SIT
Nm3= 115*24/30 = 92 SIT O.K. V knjigi napaka preverjeno !!!
Vaja 6.29.
Povpr. Zad.nc Prva ncQ SIT Q SIT Q SIT
ZAČ. 40 160.000 40 160.000 40 160.0006.3. 100 520.000 100 520.000 100 520.00031.3. 20 104.000 20 80.000 20 120.000
A. PNC : 40X4000+60X6000 = 100 X PNC PNC = 5.200B. ZNC PORABLJENO 60 KOM PO 6000 + 20 KOM PO 4000 = 440.000C. PNC PORABLJENO 40 KOM PO 4000 + 40 KOM PO 6000 = 400.000
Vaja 6.30.
