JUNIJ, 2005

FINANČNA STATISTIKA

EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S TUJINO

Maj 2011

Št.

POVZETEK Saldo tekočega računa plačilne bilance Slovenije je bil v prvih petih mesecih leta 2011 negativen in je znašal 37,2 mio EUR. V enakem obdobju leta 2010 je saldo tekočega računa izkazoval primanjkljaj v višini 117,2 mio EUR. Maja 2011 je tekoči račun beležil 29,1 mio EUR primanjkljaja, maja 2010 pa 86,8 mio EUR primanjkljaja. Med podbilancami sta bili v prvih petih mesecih leta 2011 pozitivni podbilanci storitev v znesku 644,0 mio EUR in transferjev v znesku 81,2 mio EUR. Podbilanci blaga in dohodkov sta izkazovali primanjkljaj: blagovna v višini 505,9 mio EUR in dohodkovna v višini 256,4 mio EUR. V prvih petih mesecih leta 2011 je bil primanjkljaj trgovinske bilance višji za 69,9 mio EUR kot v enakem obdobju leta 2010. V primerjavi z letom 2010 je bil leta 2011 izvoz blaga za 18,0 %, uvoz pa za 17,8 % višji. Maja 2011 je trgovinska bilanca izkazovala primanjkljaj v višini 124,5 mio EUR, medtem ko je bil maja 2010 zabeležen primanjkljaj v višini 146,7 mio EUR. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih petih mesecih leta 2011 znašala 94,4 %, v enakem obdobju leta 2010 je bila pokritost skoraj enaka (94,3 %). V prvih petih mesecih leta 2011 je presežek menjave storitev dosegel 644,0 mio EUR, kar je za 109,8 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2010. Maja 2011 je presežek podbilance storitev znašal 138,7 mio EUR, kar je za 14,1 mio EUR več kot maja 2010. V prvih petih mesecih leta 2011 je v dohodkovnem delu plačilne bilance zabeležen za 138,0 mio EUR višji primanjkljaj kot v enakem obdobju leta 2010. K višjemu primanjkljaju v letu 2011 so prispevali višji izdatki, predvsem od neposrednih naložb, in sicer ocena iz naslova reinvestiranih dobičkov. V prvih petih mesecih leta 2011 beležimo presežek tekočih transferjev v višini 81,2 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa je bil zabeležen primanjkljaj v višini 96,9 mio EUR. Presežek v letu 2011 je predvsem posledica višjih prejemkov državnega sektorja. Neto pritok na kapitalskem in finančnem računu je v prvih petih mesecih leta 2011 znašal 133,2 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa je bil zabeležen neto pritok v višini 74,5 mio EUR. Maja 2011 je bil dosežen neto odtok v višini 52,1 mio EUR. V obdobju od januarja do maja 2011 je bil največji neto pritok dosežen pri postavkah portfolio naložbe (2.439,4 mio EUR) in neposredne naložbe (267,8 mio EUR). Največji odtoki so bili zabeleženi pri gotovini in vlogah (1.675,6 mio EUR) ter pri posojilih državnega sektorja (108,1 mio EUR) in poslovnih bank (916,8 mio EUR). V enakem obdobju leta 2010 je bil največji neto pritok ravno tako na portfolio naložbah (1.513,0 mio EUR), pri ostalih postavkah pa so bili zabeleženi neto odtoki, največji pri gotovini in vlogah (977,7 mio EUR).

Maja 2011 je bil zabeležen neto odtok kapitala (brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake) v višini 52,6 mio EUR. Največji neto odtoki so se nanašali na posojila poslovnih bank (205,7 mio EUR), največji neto pritoki pa na portfolio naložbe (215,8 mio EUR). Poleg tega je bilo zabeleženega 81,2 mio EUR neidentificiranega neto pritoka v statistični napaki. Neto pozicija stanja mednarodnih naložb kaže, da ima Slovenija konec prvega četrtletja 2011 iz naslova naložb v finančne instrumente 12.775,3 mio EUR več obveznosti kot imetij. Najhitrejša rast negativne neto pozicije je bila v letu 2008, ko se je povečala za 5.214,9 mio EUR. Od takrat dalje se je neto pozicija do konca prvega četrtletja 2011 povečala za 188,5 mio EUR, struktura po instrumentih pa se je v tem obdobju predvsem na strani obveznosti spremenila v smeri manjšanja deleža posojil in večanja deleža obveznic in zadolžnic.

Mednarodne denarne rezerve Slovenije so se na podlagi transakcij maja 2011 zmanjšale za 0,6 mio EUR, v enakem mesecu leta 2010 pa povečale za 59,5 mio EUR. V obdobju januar – maj 2011 so se mednarodne denarne rezerve iz naslova transakcij zmanjšale za 22,5 mio EUR.

1

PLAČILNA BILANCA (dvostranski prikaz)

predhodni podatki, z dne 11.07.2011 tokovi v mio EUR

2010 2011 2010 2011

I. Tekoči račun -117,2 -37,2 -86,8 -29,1

1. Blago -436,1 -505,9 -146,7 -124,51.1. Izvoz blaga 7.238,6 8.538,4 1.566,2 1.824,0

Izvoz f.o.b. 7.184,3 8.463,9 1.555,0 1.804,2 Prilagoditev zaobjema 54,3 74,5 11,2 19,8

1.2. Uvoz blaga -7.674,6 -9.044,3 -1.712,9 -1.948,5 Uvoz c.i.f. -7.797,8 -9.087,3 -1.747,9 -1.955,3 Prilagoditev c.i.f./f.o.b 231,5 269,8 51,9 58,1 Prilagoditev zaobjema -108,3 -226,8 -17,0 -51,3

2. Storitve 534,2 644,0 124,7 138,72.1. Izvoz storitev 1.723,3 1.893,4 369,9 400,9

Transport 458,0 538,3 97,6 119,5 Potovanja 700,4 753,0 153,3 159,8 Komunikacijske storitve 76,3 101,3 14,7 21,4 Konstrukcijske storitve 55,0 47,8 18,7 8,7 Zavarovalniške storitve 30,6 33,8 7,4 7,3 Finančne storitve 17,9 13,6 8,6 2,1 Računalniške in informacijske storitve 41,8 41,0 9,0 8,9 Licence, patenti in avtorske pravice 19,1 16,9 3,2 2,0 Ostale poslovne storitve 311,1 322,9 54,1 57,5 Posredovanje 76,4 75,2 12,4 10,9 Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 10,1 22,2 1,9 13,4 Državne storitve 3,1 2,5 1,3 0,5

2.2. Uvoz storitev -1.189,1 -1.249,4 -245,2 -262,2 Transport -284,7 -308,3 -57,8 -64,1 Potovanja -291,7 -230,1 -58,4 -53,1 Komunikacijske storitve -80,5 -100,4 -17,8 -20,5 Konstrukcijske storitve -22,3 -26,7 -6,0 -5,0 Zavarovalniške storitve -37,0 -40,1 -7,9 -8,5 Finančne storitve -8,7 -15,5 -1,4 -1,7 Računalniške in informacijske storitve -51,8 -54,6 -11,2 -11,6 Licence, patenti in avtorske pravice -105,8 -114,6 -20,9 -19,0 Ostale poslovne storitve -265,4 -311,7 -55,4 -63,6 Posredovanje -16,3 -20,2 -3,7 -4,0 Osebne, kulturne in rekreacijske storitve -14,8 -12,5 -4,0 -2,8 Državne storitve -26,4 -35,0 -4,4 -12,2

3. Dohodki -118,4 -256,4 -39,4 -46,23.1. Prejemki 264,9 350,7 72,4 79,3

Od dela 90,5 89,9 20,8 20,5 Od kapitala 174,4 260,8 51,6 58,8

3.2. Izdatki -383,3 -607,1 -111,8 -125,6 Od dela -35,8 -34,6 -7,8 -7,5 Od kapitala -347,4 -572,4 -103,9 -118,0

4. Tekoči transferi -96,9 81,2 -25,3 2,84.1. V Slovenijo 402,8 591,3 83,0 103,4

Državni sektor 243,9 421,3 50,2 70,1 Ostali sektorji 159,0 170,0 32,8 33,3

4.2. V tujino -499,7 -510,1 -108,3 -100,6 Državni sektor -320,3 -328,8 -62,6 -62,8 Ostali sektorji -179,4 -181,3 -45,8 -37,7

januar - maj maj

2

predhodni podatk i, z dne 11.07.2011 tokovi v mio EUR

2010 2011 2010 2011

II. Kapitalski in finančni račun 74,5 133,2 4,8 -52,1

A. Kapitalski račun 44,8 -9,2 -3,1 -0,11. Kapitalski transferi 45,2 -7,3 -3,0 0,32. Patenti in licence -0,4 -1,8 -0,1 -0,3B. Finančni račun 29,7 142,4 7,9 -52,01. Neposredne naložbe -139,5 267,8 18,6 99,1

Domače v tujini -33,1 5,5 29,3 8,8 Tuje v Sloveniji -106,4 262,3 -10,7 90,3

2. Naložbe v vrednostne papirje 1.513,0 2.439,4 -201,9 215,8 Domače v tujini -779,5 -461,0 -284,0 118,8 od tega: Banka Slovenije -166,0 107,3 -378,6 20,9 Tuje v Sloveniji 2.292,4 2.900,4 82,1 97,0

3. Finančni derivativi -54,0 0,8 -21,0 0,04. Ostale naložbe -1.323,9 -2.588,1 271,7 -367,54.1. Terjatve -413,1 -1.577,7 -630,6 -100,3

Komercialni krediti -348,9 -372,8 -88,3 31,9 Dolgoročni -0,3 -0,2 -0,3 4,3 Kratkoročni -348,6 -372,6 -88,0 27,6 Posojila 92,1 -81,8 25,2 -15,6 Državni sektor 0,0 -105,9 0,0 -0,7 Banke 27,5 32,6 22,2 -23,4 Ostali sektorji 64,6 -8,5 3,0 8,5 Gotovina in vloge -148,1 -1.136,9 -554,0 -113,0 Banke 323,9 -137,1 -458,9 3,8 Ostali sektorji -442,1 -756,5 -144,9 -102,0 Prebivalstvo -380,2 -581,0 -43,9 -84,4 Računi v tujini -61,9 -175,5 -101,0 -17,7 Banka Slovenije -30,0 -243,3 49,8 -14,8 Ostale terjatve -8,2 13,8 -13,5 -3,6 Banka Slovenije 3,6 0,0 0,0 0,0 Banke -5,0 -7,4 -12,4 -3,5 Ostali sektorji -6,7 21,2 -1,0 -0,1

4.2. Obveznosti -910,8 -1.010,4 902,3 -267,1 Komercialni krediti 271,8 357,3 126,6 8,1 Posojila -354,2 -870,5 328,1 -248,8 Banka Slovenije - - - - Državni sektor -11,8 -2,3 -1,8 -1,7 Banke -181,9 -949,4 334,8 -182,3 Ostali sektorji -160,5 81,2 -4,8 -64,7 Vloge -829,6 -538,7 455,2 -26,4 Banka Slovenije -233,3 -374,3 534,8 19,6 Banke -596,3 -164,4 -79,6 -46,0 Ostale obveznosti 1,3 41,5 -7,7 -0,1 Banke -5,6 55,8 -7,3 -0,9

5. Mednarodne denarne rezerve 34,1 22,5 -59,5 0,6 Zlato, SDR in rezervna imetja pri M DS 0,0 -23,3 0,4 -3,8 Devize 34,1 45,8 -59,9 4,4 Gotovina in vloge -8,4 -24,6 -61,1 -0,1 Vrednostni papirji 53,4 64,5 1,2 -1,3 Finančni derivativi -10,9 5,9 0,0 5,9

III. Neto napake in izpustitve 42,7 -96,1 81,9 81,2

januar - maj maj

3

-255,2

77,7

-268,3

-9,8

-3,8

-118,4 -84,3 -90,7-47,5

10,4

-900

-700

-500

-300

-100

100

300

500

2009 I 2009 II 2009 III 2009 IV 2010 I 2010 II 2010 III 2010 IV 2011 I 2011 apr-maj

TEKOČI TRANSFERJI DOHODKI STORITVETRGOVINSKA BILANCA TEKOČI RAČUN

STRUKTURA TEKOČEGA RAČUNA v mio EUR TEKOČI RAČUN Saldo tekočega računa je bil v prvih petih mesecih leta2011 negativen in je znašal 37,2 mio EUR. V enakem obdobju leta 2010 je tekoči račun izkazoval višjiprimanjkljaj (v višini 117,2 mio EUR). Primanjkljaj trgovinske bilance je bil v prvih petihmesecih leta 2011 za 69,9 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2010. Presežek storitev se je v tem obdobju povečal za 109,8 mio EUR, primanjkljaj dohodkovnega dela je bil v proučevanem obdobju višji za 138,0 mio EUR, saldo transferjev je beležil presežek v višini 81,2 mio EUR, v enakem obdobju lani pa primanjkljaj. Maja 2011 je bil tekoči račun v primanjkljaju za 29,1 mio EUR, medtem ko je bil maja 2010 zabeležen primanjkljaj v višini 86,8 mio EUR. V omenjenem mesecu leta 2011 stabeležili presežek storitvena (138,7 mio EUR) in transferna (2,8 mio EUR) bilanca, primanjkljaj pablagovna (124,5 mio EUR) in dohodkovna (46,2 mio EUR) bilanca. Primanjkljaj trgovinske bilance se je maja2011 glede na maj 2010 zmanjšal za 22,2 mio EUR,presežek storitvene bilance se je povečal za 14,1 mio EUR, primanjkljaj dohodkovnega dela se je povečal za 6,8,primanjkljaj transferne bilance pa se je prevesil v presežek v znesku 2,8 mio EUR. BLAGO V prvih petih mesecih leta 2011 je Slovenija v trgovinski bilanci beležila primanjkljaj v višini 505,9 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa je bil primanjkljaj za 69,9mio EUR nižji in je znašal 436,1 mio EUR. V maju 2011 je bil v trgovinski bilanci zabeležen primanjkljaj v višini 124,5mio EUR, v maju 2010 pa primanjkljaj v višini 146,7 mio EUR. Izvoz blaga je bil v prvih petih mesecih leta 2011 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 višji za 1.299,8mio EUR, uvoz blaga pa za 1.369,7 mio EUR. To pomeni, da je bil izvoz blaga v tem obdobju medletno višji za 18,0%, uvoz pa za 17,8 %. V maju 2011 glede na maj 2010 seje izvoz blaga povečal za 16,5 %, uvoz blaga pa za 13,7%. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih petih mesecih leta2011 znašala 94,4 %, v enakem obdobju leta 2010 je bila pokritost skoraj enaka (94,3 %). V maju 2011 je pokritostznašala 93,6 %, maja 2010 pa 91,4 %.

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

J F M A M 2

J 0

J 0

A 8

S O N D J F M A M 2

J 0

J 0

A 9

S O N D J F M A M 2

J 0

J 1

A 0

S O N D J F M A M 2

Saldo Izvoz Uvoz

IZVOZ IN UVOZ BLAGA v mio EUR

80

85

90

95

100

105

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

POKRITOST UVOZA Z IZVOZOM (v %)

2009 2010 2011

2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 0 2 0 1 1 ku m u la t. m e s e c

Ev r o p s k a u n ija ( 2 7 ) 5 .2 4 4 ,0 6 .2 3 6 ,7 1 .1 0 6 ,5 1 .3 1 6 ,2 1 1 8 ,9 1 1 9 ,0 A v s tr ija 5 8 2 ,1 6 6 2 ,0 1 3 3 ,5 1 5 8 ,7 1 1 3 ,7 1 1 8 ,9 Če š ka 1 6 9 ,6 2 1 0 ,5 3 8 ,5 4 5 ,7 1 2 4 ,1 1 1 8 ,9 F r a n c ija 6 7 7 ,3 7 1 3 ,1 1 1 6 ,2 1 3 9 ,0 1 0 5 ,3 1 1 9 ,6 Ita lija 9 1 4 ,5 1 .0 3 7 ,0 1 9 6 ,3 2 3 3 ,3 1 1 3 ,4 1 1 8 ,9 M a d ž a r s ka 2 0 6 ,1 2 5 0 ,5 4 3 ,5 5 1 ,7 1 2 1 ,5 1 1 8 ,9 N e m č ija 1 .4 0 9 ,8 1 .7 9 0 ,1 3 0 0 ,0 3 5 6 ,6 1 2 7 ,0 1 1 8 ,9 Po ljs ka 2 4 7 ,9 2 9 4 ,0 5 1 ,3 6 1 ,0 1 1 8 ,6 1 1 8 ,9 S lo v a š ka 9 9 ,5 1 1 5 ,9 2 2 ,1 2 6 ,3 1 1 6 ,5 1 1 8 ,9EFT A 8 3 ,8 1 3 0 ,6 1 8 ,3 2 9 ,2 1 5 5 ,8 1 5 9 ,3Z D A 1 0 0 ,7 1 1 4 ,6 2 2 ,3 2 6 ,3 1 1 3 ,9 1 1 7 ,6D r ž a v e b iv š e J u g o s la v ije 9 8 7 ,0 1 .1 2 1 ,8 2 2 7 ,9 2 5 6 ,9 1 1 3 ,7 1 1 2 ,7 B o s n a in H e r c e g o v in a 1 9 9 ,5 2 1 2 ,2 4 5 ,3 5 1 ,5 1 0 6 ,4 1 1 3 ,5 H r v a š ka 4 6 4 ,5 5 5 0 ,0 1 0 7 ,6 1 2 6 ,9 1 1 8 ,4 1 1 8 ,0 M a ke d o n ija 5 4 ,2 5 8 ,3 1 0 ,1 1 2 ,7 1 0 7 ,6 1 2 5 ,7 S r b ija 2 3 9 ,2 2 7 0 ,3 5 6 ,6 5 7 ,8 1 1 3 ,0 1 0 2 ,0 Č r n a G o r a 2 9 ,5 3 1 ,0 8 ,3 8 ,1 1 0 5 ,1 9 8 ,2D r ž a v e b iv š e S Z 3 0 6 ,6 3 4 4 ,9 8 0 ,9 7 3 ,0 1 1 2 ,5 9 0 ,2 R u s ka Fe d e r a c ija 2 0 2 ,7 2 0 3 ,8 5 8 ,5 4 4 ,2 1 0 0 ,6 7 5 ,5

C EL O T N I IZ V O Z 7 .1 8 4 ,3 8 .4 6 3 ,9 1 .5 5 5 ,0 1 .8 0 4 ,2 1 1 7 ,8 1 1 6 ,0

ja n u a r - m a j m a j in d e ksIZ V O Z B L A G A P O D R Ž A V A H IN S K U P IN A H D R Ž A V v m io EU R

4

Od vključitve Slovenije v EU in uvedbe Intrastata so podrobni podatki o blagovni menjavi na voljo z enomesečnim zamikom.Podatki za tekoči/zadnji mesec so zato, po državah in proizvodih, ocenjeni s pomočjo koeficientov istega meseca preteklega leta. V prvih petih mesecih leta 2011 se je primanjkljaj z državami EU (EU27) v primerjavi z enakim obdobjemleta 2010 povečal za 23,3 mio EUR in je znašal 808,7mio EUR. Primanjkljaj z EFTO se je zmanjšal za 56,2mio EUR in se prevesil v presežek v višini 17,8 mio EUR. Presežek z državami nekdanje SZ se je povečalza 37,3 mio EUR na 189,9 mio EUR, presežek z državami nekdanje Jugoslavije pa se je zmanjšal za 22,4 mio EUR na 399,1 mio EUR. Primanjkljaj z ostalim svetom se je povečal za 57,7 mio EUR na 421,5 mio EUR. Glede na prvih pet mesecev leta 2010 se je v prvih petih mesecih leta 2011 povečal primanjkljaj v menjavi z Avstrijo (za 58,5 mio EUR) in z Italijo (za 70,0 mio EUR). Presežek v menjavi s Hrvaško se je zmanjšal (za 5,3 mio EUR), presežek v menjavi s Francijo (za 25,4mio EUR) in z Nemčijo (za 91,6 mio EUR) pa se je povečal. V prvih petih mesecih leta 2011 so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 povečali: izvoz oblek (za 9,8 %), izvoz pohištva (za 12,8 %), izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov (za 12,7 %), izvoz električnih strojev (za 15,2 %), izvoz železa in jekla (za 46,9 %) tervozil (za 8,1 %). V enakem obdobju so se povečali tudi: uvoz industrijskih strojev (za 13,2 %), uvoz oblek (za 8,9 %), uvoz nafte (za 29,2 %), vozil (za 11,3 %),električnih strojev (za 22,2 %) ter uvoz železa in jekla (za 33,9 %).

-387,6-333,8

-392,3

189,4 197,7 223,1

-481,9 -465,9

-535,8

116,4

1,8

93,4

262,6

181,5 176,2

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

jan - maj 2009 jan - maj 2010 jan - maj 2011

Avstrija Francija Italija Nemčija Hrvaška

SALDO MENJAVE Z DRŽAVAMI NAJVEČJIMI PARTNERICAMI v mio EUR

595616

694622

765

881987

11381230

227 215243

97 81 89

543

664

858

697

848

944

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

jan - maj 2009 jan - maj 2010 jan - maj 2011IZV. MED. IN FARM. IZD. IZV. ELEKTR. STROJEV IZVOZ VOZIL IZVOZ POHIŠTVAIZVOZ OBLEK UVOZ NAFTE UVOZ VOZIL

IZVOZ IN UVOZ POMEMBNIH BLAGOVNIH SKUPIN v mio EUR

2 0 1 0 2 0 1 1 2 0 1 0 2 0 1 1 ku m u la t. m e s e c

Ev r o p s k a u n ija ( 2 7 ) 6 .0 2 9 ,4 7 .0 4 5 ,4 1 .3 3 9 ,9 1 .5 4 4 ,0 1 1 6 ,9 1 1 5 ,2 A v s tr ija 9 1 5 ,9 1 .0 5 4 ,3 1 9 5 ,5 2 2 7 ,8 1 1 5 ,1 1 1 6 ,5 Če š ka 2 0 0 ,6 2 3 3 ,3 4 2 ,4 4 8 ,8 1 1 6 ,3 1 1 5 ,0 Fr a n c ija 4 7 9 ,6 4 9 0 ,0 9 3 ,7 1 0 7 ,7 1 0 2 ,2 1 1 5 ,0 Ita lija 1 .3 8 2 ,5 1 .5 7 2 ,1 2 9 8 ,6 3 4 3 ,5 1 1 3 ,7 1 1 5 ,0 M a d ž a r s ka 2 8 8 ,4 3 6 5 ,6 6 4 ,8 7 4 ,6 1 2 6 ,8 1 1 5 ,0 Ne mč ija 1 .4 0 7 ,9 1 .6 9 6 ,7 3 0 0 ,2 3 4 5 ,3 1 2 0 ,5 1 1 5 ,0 Po ljs ka 1 6 5 ,9 1 9 5 ,6 4 0 ,1 4 6 ,1 1 1 7 ,9 1 1 5 ,0 S lo v a š ka 1 1 8 ,9 1 3 1 ,7 2 7 ,8 3 2 ,0 1 1 0 ,7 1 1 5 ,0EFT A 1 2 2 ,2 1 1 2 ,8 3 5 ,3 2 2 ,5 9 2 ,3 6 3 ,9Z DA 8 2 ,4 1 8 9 ,5 1 8 ,7 3 5 ,7 2 3 0 ,1 1 9 0 ,7Dr ž a v e b iv š e J u g o s la v ije 5 6 5 ,6 7 2 2 ,8 1 2 9 ,0 1 4 9 ,2 1 2 7 ,8 1 1 5 ,6 B o s n a in He r c e g o v in a 1 2 6 ,0 1 5 1 ,5 2 9 ,6 3 2 ,0 1 2 0 ,2 1 0 8 ,1 Hr v a š ka 2 8 3 ,1 3 7 3 ,8 6 3 ,7 7 7 ,0 1 3 2 ,0 1 2 0 ,9 M a ke d o n ija 1 0 ,4 1 6 ,5 2 ,6 3 ,6 1 5 8 ,4 1 4 0 ,6 S r b ija 1 3 6 ,6 1 7 2 ,1 2 9 ,7 3 5 ,0 1 2 6 ,0 1 1 7 ,9 Č r n a G o r a 9 ,5 9 ,0 3 ,5 1 ,6 9 4 ,7 4 5 ,5Dr ž a v e b iv š e S Z 1 5 4 ,1 1 5 5 ,0 3 4 ,1 2 3 ,5 1 0 0 ,6 6 8 ,9 Ru s ka Fe d e r a c ija 1 4 0 ,4 1 3 3 ,6 3 1 ,2 2 1 ,4 9 5 ,1 6 8 ,6

C EL O T NI UV O Z 7 .7 9 7 ,8 9 .0 8 7 ,3 1 .7 4 7 ,9 1 .9 5 5 ,3 1 1 6 ,5 1 1 1 ,9

UV O Z BL A G A P O DRŽ A V A H IN S KUP INA H DRŽ A V v m io EUR

ja n u a r - m a j m a j in d e ks

2010 2011 2010 2011 kumulat. mesec

IZVOZ BLAGA, od tega za 7.184,3 8.463,9 1.555,0 1.804,2 117,8 116,0- REPRODUKCIJO 3.894,2 4.805,4 856,4 991,6 123,4 115,8- INVESTICIJE 700,6 771,1 155,5 178,1 110,1 114,5- ŠIROKO PORABO 2.589,5 2.887,4 543,1 634,5 111,5 116,8

UVOZ BLAGA, od tega za 7.797,8 9.087,3 1.747,9 1.955,3 116,5 111,9- REPRODUKCIJO 4.734,1 5.728,0 1.067,8 1.179,8 121,0 110,5- INVESTICIJE 881,7 994,4 218,1 261,7 112,8 120,0- ŠIROKO PORABO 2.182,1 2.364,9 462,0 513,7 108,4 111,2

januar - maj maj indeksSTRUKTURA IZVOZA IN UVOZA BLAGA PO NAMENU (v mio EUR)

5

-50

50

150

250

350

450

550

2008 2009 2010

Saldo Izvoz Uvoz

IZVOZ IN UVOZ STORITEV v mio EUR

STORITVE, DOHODKI IN TRANSFERJI A. STORITVE V prvih petih mesecih leta 2011 je presežek menjave storitvene podbilance dosegel 644,0 mio EUR, kar je za 109,8 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2010. Presežek storitev je maja 2011 znašal 138,7 mio EUR, kar je več (za 14,1 mio EUR) kot maja 2010. Pri tem se je izvoz storitev povečal za 31,0 mio EUR, uvoz storitev pa za 17,0 mio EUR. Na izvozni strani so se najbolj povečale transportne storitve, na uvozni strani pa ostale poslovne storitve. Med storitvami so na izvozni strani najpomembnejša potovanja, ki so v prvih petih mesecih leta 2011predstavljala 39,8 % celotnega izvoza storitev, sledijo transportne storitve (28,4 %) in ostale poslovne storitve (17,1 %). Na uvozni strani so v proučevanem obdobjunajpomembnejše ostale poslovne storitve (24,9 %), sledijo transportne storitve (24,7 %) in potovanja (18,4%). Poleti potovanja zaradi sezonske komponente pridobijo na pomembnosti. Med ostalimi poslovnimi storitvami so tako na izvozni kot na uvozni strani najpomembnejše storitve oglaševanja, raziskovanja trga in javnega mnenja. Podobna struktura izvoza in uvoza storitev je prisotna tudi v preteklih letih. V prvih petih mesecih leta 2011 je izvoz potovanj, kot ene najpomembnejših storitvenih postavk, znašal 753,0mio EUR, kar je za 52,7 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2010, medtem ko je uvoz potovanj v prvih petih mesecih leta 2011 znašal 230,1 mio EUR, kar je za 61,6 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2010. Izvoz storitev potovanj je maja 2011 znašal 159,8 mio EUR, uvoz potovanj pa 53,1 mio EUR. Zaradi spremembe v sistemu šifriranja plačilnega prometa s tujino oziroma učinka Uredbe 2650/2001 o čezmejnih plačilih je prišlo do delnega preloma časovne serije in strukture izvoza in uvoza storitev od 1.1.2007 dalje (prag poročanja za plačila nad 12.500 evrov). Zaradi uvedbe poročila BST, ki je nadomestilo vir plačilnega prometa, pa je s 1.1.2008 prišlo do metodološkega preloma serije.

-300

-200

-100

0

100

200

300

2008 2009 2010

SALDO POTOVANJ SALDO TRANSPORTNIH STORITEVIZVOZ TRANSPORTNIH STORITEV IZVOZ POTOVANJUVOZ TRANSPORTNIH STORITEV UVOZ POTOVANJ

POTOVANJA in TRANSPORTNE STORITVE (v mio EUR)

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2008 2009 2010

SALDO GRADBENIH STORITEV SALDO KOMUNIKACIJSKIH STORITEVIZVOZ KOMUNIKACIJSKIH STORITEV IZVOZ GRADBENIH STORITEVUVOZ KOMUNIKACIJSKIH STORITEV UVOZ GRADBENIH STORITEV

KOMUNIKACIJSKE in GRADBENE STORITVE (v mio EUR)

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2006 2007 2008 2009 2010 2011Transport 32,9 31,2 30,8 25,6 26,6 28,4 25,2 26,9 29,1 22,8 23,9 24,7Potovanja 40,4 37,6 36,0 39,8 40,6 39,8 25,0 20,8 20,6 24,6 24,5 18,4Komunikacijske storitve 2,8 2,6 4,0 4,7 4,4 5,4 4,2 3,9 5,9 6,9 6,8 8,0Gradbene storitve 2,5 3,6 5,9 4,5 3,2 2,5 2,3 4,9 4,2 2,5 1,9 2,1Zavarovanje 0,4 0,3 1,1 1,3 1,8 1,8 1,0 0,7 2,3 2,2 3,1 3,Finančne storitve 0,7 1,0 0,5 0,5 1,0 0,7 1,9 2,3 0,9 1,4 0,7 1,2Računalniške in informacijske storitve 3,1 2,7 2,7 2,9 2,4 2,2 4,8 5,0 3,3 4,5 4,4 4,4Licence, patenti in avtorske pravice 0,5 0,3 0,6 1,0 1,1 0,9 5,1 4,1 5,4 7,5 8,9 9,2Ostale poslovne storitve; od tega 15,7 19,9 17,5 18,8 18,0 17,1 27,0 27,8 24,9 23,5 22,3 24,9 Posredovanje 2,6 5,1 4,9 4,5 4,4 4,0 2,7 2,9 1,2 1,2 1,4 1,6 Pravne, računovodske, podjetniške in svetovalne storitve 2,1 2,4 1,8 1,5 1,3 1,2 5,5 4,6 3,3 3,2 2,6 2,4 Raziskave in razvoj 1,0 2,4 0,9 1,0 0,4 0,4 2,1 1,9 2,1 1,4 1,4 1,7 Oglaševanje, raziskovanje trga in javnega mnenja 5,2 4,6 3,9 4,3 4,3 3,9 7,6 8,5 7,5 6,9 8,4 9,4Osebne, kulturne in rekreacijske storitve 0,8 0,6 0,6 0,7 0,6 1,2 2,4 2,4 0,7 0,9 1,2 1,0Vladne storitve 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 1,0 1,2 2,7 3,2 2,2 2,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

STORITVE (delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu; v %)

januar - majUvozIzvoz

2

6

B. DOHODKI V prvih petih mesecih leta 2011 je bil zabeležen primanjkljaj dohodkov od dela in kapitala v višini 256,4mio EUR, kar je za 138,0 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2010. K višjemu primanjkljaju v letu 2011glede na predhodno leto prispevajo višji izdatki, predvsem od neposrednih naložb in sicer v obliki reinvestiranih dobičkov. Maja 2011 je bil zabeležen primanjkljaj dohodkov od dela in kapitala v višini 46,2 mio EUR, maja 2010 pa v višini 39,4 mio EUR. C. TRANSFERJI V prvih petih mesecih leta 2011 je presežek tekočih transferjev znašal 81,2 mio EUR, v enakem obdobju leta 2010 pa je bil zabeležen primanjkljaj v višini 96,9mio EUR. Presežek tekočih transferjev je maja 2011 znašal 2,8mio EUR, maja 2010 pa je bil zabeležen primanjkljaj v višini 25,3 mio EUR.

Med vsemi transferji (tekočimi in kapitalskimi) so najpomembnejši transferji med slovenskim in EU proračunom (vir MF): "V mesecu maju je znašala realizacija prihodkov iz evropskega proračuna v državni proračun Republike Slovenije 55.995.299 EUR. Glavnino prihodkov predstavljajo prejeta sredstva iz Strukturnih skladov (31.458.053 EUR), prejetih pa je bilo tudi 17.810.028 EUR sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, 6.235.241 EUR sredstev iz Kohezijskega sklada, 299.036 EUR ostalih prejetih sredstev, 191.236 EUR prejetih sredstev od drugih evropskih institucij in 1.668 EUR predpristopnih in popristopnih sredstev." "V mesecu maju so odhodki proračuna RS dosegli 26.871.535 EUR. Skupni prihodki državnega proračuna iz evropskega proračuna so presegli celotne odhodke za 29.123.763 EUR." "V prvih petih mesecih letošnjega leta je tako državni proračun RS v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 152.410.683 EUR."

-220

-190

-160

-130

-100

-70

-40

-10

20

50

2008 2009 2010

SKUPNI SALDO DOHODKOVSALDO DOH. OD NNSALDO DOH. OD VPSALDO DOH. OD OSTALIH KAP. NALOŽBSALDO DOH. OD DELA

SALDO DOHODKOV (v mio EUR)

DOHODKI v m io EUR 2011 2010 2011 2010SALDO -46,2 -39,4 -256,4 -118,4Pre je m ki 79,3 72,4 350,7 264,9 Od de la 20,5 20,8 89,9 90,5 Od ka pita la 58,8 51,6 260,8 174,4 Od ne p. na ložb -2,6 -1,7 -12,0 -59,7 Od vre d. pa pirje v 44,2 36,4 188,5 140,3 Od naložb v dolžn. vredn. papirje 25,2 23,9 156,7 118,0 Od osta lih na ložb 17,2 16,9 84,3 93,8 od tega: - Banka S lovenije 0,4 -0,1 2,4 8,5 - Banke 13,2 14,6 65,5 71,9Izda tki 125,6 111,8 607,1 383,3 Od de la 7,5 7,8 34,6 35,8 Od ka pita la 118,0 103,9 572,4 347,4 Od ne p. na ložb 37,8 37,8 186,8 28,3 Od vre d. pa pirje v 46,9 37,5 226,1 176,1 Od naložb v dolžn. vredn. papirje 46,6 36,2 221,7 171,3 Od osta lih na ložb 33,2 28,7 159,5 143,1 od tega: - Državni sek tor 0,3 0,3 1,4 1,4 - Banke 18,4 15,1 88,5 75,4 - Os tali sek torji 12,5 10,7 60,0 53,5

m a j ja nua r - m a j

-120

-90

-60

-30

0

30

60

90

120

150

180

210

2008 2009 2010

SALDO TEKOČIH TRANSFERJEV - OSTALI SEKTORJISALDO TEKOČIH TRANSFERJEV - DRŽAVNI SEKTORPREJEMKI TEKOČIH TRANSFERJEV - DRŽAVNI SEKTORPREJEMKI TEKOČIH TRANSFERJEV - OSTALI SEKTORJIIZDATKI TEKOČIH TRANSFERJEV - DRŽAVNI SEKTORIZDATKI TEKOČIH TRANSFERJEV - OSTALI SEKTORJI

TEKOČI TRANSFERJI (v mio EUR)

PRIHODKI IN ODHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ/V PRORAČUN EU (v 000 EUR) (Vir: MF)

april majRačun in naziv računa 2010 2011 2011 20114 Odhodki pror. RS v pror. EU 200.458 186.055 19.915 26.8724500 Plačila tradicionalnih lastnih sredstev 25.365 30.905 5.811 7.1254501 Plačila iz naslova DDV 26.250 24.480 2.225 3.1164502 Plačila iz naslova bruto nacionalnega dohodka 138.146 123.026 11.184 15.6584503 Plačila iz naslova popravka v korist VB 9.494 6.563 597 8354504 Plačila iz naslova popravka v korist Nizozemske in Švedske 1.203 1.080 98 1377 Prihodki iz pror. EU v pror. RS 177.718 338.466 58.696 55.995780 Predpristopna sredstva EU 583 6 1 2781 Prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike 93.484 127.133 25.800 17.810782 Prejeta sredstva za strukturno politiko 63.075 189.632 28.496 31.458783 Prejeta sredstva za kohezijsko politiko 6.718 17.914 3.317 6.235784 Prejeta sredstva za izvajanje notranje politike 1.463 2.054 876 0786 Ostala prejeta sredstva 1.445 1.303 96 299787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 295 424 110 191788 Prejeta vračila sredstev iz proračuna EU 10.657 0 0 0

Neto prihodki (prihodki-odhodki) -22.740 152.411 38.781 29.124

januar-maj

7

NETO PRITOKI KAPITALA PO INSTRUMENTIH majFINANČNEGA RAČUNA (v mio EUR) 2010 2011 20111. Neposredne naložbe -139,5 267,8 99,12. Portfolio naložbe 1.513,0 2.439,4 215,83. Finančni derivativi -54,0 0,8 0,04. Posojila -262,1 -952,3 -264,4 Državni sektor -11,8 -108,1 -2,5 Banke (brez BS) -154,4 -916,8 -205,7 Ostali sektorji -95,9 72,7 -56,25. Komercialni krediti -77,1 -15,5 40,06. Gotovina in vloge -977,7 -1.675,6 -139,4 Banka Slovenije -263,2 -617,6 4,8 Banke -272,4 -301,5 -42,2 Ostali sektorji -442,1 -756,5 -102,0 od tega: prebivalstvo -380,2 -581,0 -84,47. Ostalo -6,9 55,3 -3,78. Neto pritok kapitala brez mednarodnih denarnih rezerv (1+2+3+4+5+6+7) -4,4 119,9 -52,69. Mednarodne denarne rezerve 34,1 22,5 0,6

10. FINANČNI RAČUN (8+9) 29,7 142,4 -52,0

11. KAPITALSKI RAČUN 44,8 -9,2 -0,1

12. KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN (10+11) 74,5 133,2 -52,1

Statistična napaka 42,7 -96,1 81,2

januar - maj

KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN V prvih petih mesecih leta 2011 je bil zabeležen neto pritok kapitala brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake v višini 119,9 mio EUR, v istem obdobju leta 2010 pa neto odtok v višini 4,4 mio EUR. V obdobju od januarja do maja 2011 je bil največji neto pritok dosežen pri postavkah portfolio naložbe (2.439,4 mio EUR) in neposredne naložbe (267,8 mio EUR). Največji odtoki so bili zabeleženi pri gotovini in vlogah (1.675,6 mio EUR) ter pri posojilih državnega sektorja (108,1 mio EUR) in poslovnih bank (916,8 mio EUR). V enakem obdobju leta 2010 je bil največji neto pritok ravno tako na portfolio naložbah (1.513,0 mio EUR), pri ostalih postavkah pa so bili zabeleženi neto odtoki, največji pri gotovini in vlogah (977,7 mio EUR). Maja 2011 je bil zabeležen neto odtok kapitala (brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake) v višini 52,6 mio EUR. Največji neto odtoki so se nanašali na posojila poslovnih bank (205,7 mio EUR), največji neto pritoki pa na portfolio naložbe (215,8 mio EUR). Poleg tega je bilo zabeleženega 81,2 mio EUR neidentificiranega neto pritoka v statistični napaki. Pri neposrednih naložbah so bili v obdobju januar – maj 2011zabeleženi neto prilivi v višini 267,8 mio EUR. Na strani domačih investitorjev v tujini je bilo zabeleženo 47,7 mio EUR neto povečanja lastniškega kapitala, 58,1 mio EUR ocenjenih negativnih reinvestiranih dobičkov ter 5,0 mio EUR neto dolžniškega financiranja domačih vlagateljev povezanih podjetij v tujini. Tuji vlagatelji so v Sloveniji preko transakcij neto povečali lastniški kapital za 56,9 mio EUR, zaradi ocene reinvestiranih dobičkov pa so ga povečali še za 32,9 mio EUR. Pri ostalem kapitalu je bilo zabeleženo neto povečanje financiranja s strani tujih lastnikov v višini 172,5 mio EUR. Maja2011 so se domače neposredne naložbe v tujini neto zmanjšaleza 8,8 mio EUR, neposredne naložbe tujcev v Sloveniji pa povečale za 90,3 mio EUR. Od januarja do maja 2011 je postavka naložbe v vrednostne papirje beležila 2.439,4 mio EUR neto pritoka. Domače naložbe v tuje lastniške VP so se povečale za 108,3 mio EUR, v dolžniške pa za 352,7 mio EUR. Tuje naložbe v domače lastniške VP so se povečale za 65,0 mio EUR, v domače dolžniške pa za 2.835,3 mio EUR (od tega je bilo za 2.554,3 mio EUR naložb v obveznice državnega sektorja; januarja in marca je Republika Slovenija izdala obveznici RS69 in RS70, vsako v znesku 1.500 mio EUR). Maja 2011 so se domače naložbe v tuje VP neto zmanjšale za 118,8 mio EUR. Tuje naložbe v domače VP so se v istem mesecu povečale za neto 97,0 mio EUR (med drugim je DZS maja letos izdala obveznico DZS2 v višini 20,0 mio EUR).

m aj

2010 2011 2011N E P O S R E D N E N A L O ŽB E -139 ,5 267,8 99 ,1 D o m ače v tu jin i -33 ,1 5 ,5 8 ,8 Las tn išk i kap ita l -77 ,9 -47 ,7 -6 ,6 R e investiran i dob ičk i 108 ,2 58 ,1 10 ,2 O sta li kap ita l -63 ,4 -5 ,0 5 ,2 T u je v S lo v e n iji -106 ,4 262,3 90 ,3 Las tn išk i kap ita l -22 ,2 56 ,9 67 ,5 R e investiran i dob ičk i -99 ,8 32 ,9 -18 ,9 O sta li kap ita l 15 ,6 172,5 41 ,6N A L O ŽB E V V R E D . P A P IR JE 1 .513 ,0 2 .439 ,4 215 ,8 D o m ače v tu jin i -779 ,5 -461 ,0 118 ,8 Lastn išk i v rednos tn i pap irji -166 ,7 -108 ,3 10 ,6 D o lžn išk i v rednostn i pap irji -612 ,8 -352 ,7 108 ,2 od tega : B anka S loven ije -166 ,0 107,3 20 ,9 T u je v S lo v e n iji 2 .292 ,4 2 .900 ,4 97 ,0 Lastn išk i v rednos tn i pap irji 38 ,8 65 ,0 17 ,5 D o lžn išk i v rednos tn i pap irji 2 .253 ,6 2 .835 ,3 79 ,5 od tega : d ržavn i sekto r 1 .646 ,6 2 .554 ,3 58 ,1

jan uar - m a jN E P O S R E D N E N A L O ŽB E IN N A L O ŽB E V V R E D N O S T N E P A P IR JE (v m io E U R )

Delež v BDP* (%) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Q1

TEKOČI RAČUN -1,7 -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,6

PRITOKI KAPITALA (brez MDR) 4,4 -0,2 5,3 7,0 0,0 0,8 2,1

*Podatek BDP: SURS.

-2000

-1500

-1000

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

2008 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2009 Q1 2009 Q2 2009 Q3 2009 Q4 2010 Q1 2010 Q2 2010 Q3 2010 Q4 2011 Q1 2011 apr-maj

NETO PRITOK KAPITALA s stat.napako - V tem: NEPOSREDNE IN PORTFOLIO NALOŽBE-V tem: POSOJILA V SLOVENIJO - V tem: GOTOVINA PREBIVALSTVA- V tem: GOTOVINA IN VLOGE BANK TEKOČI RAČUN

PRITOK KAPITALA IN SALDO TEKOČEGA RAČUNA v mio EUR

8

Posojila med kapitalsko nepovezanimi rezidenti in nerezidenti v obdobju januar - maj 2011 kažejo 952,3 mio EUR neto odtoka kapitala, leta 2010 pa je bil v istem obdobju zabeležen neto odtok te postavke v višini 262,1 mio EUR. Maja 2011 je bilo za 264,4 mio EUR neto odtoka. Posojila med kapitalsko povezanimi rezidenti in nerezidenti so del postavke neposredne naložbe (ostali kapital) in poleg pogodbenih posojil obsegajo tudi kratkoročne komercialne kredite. V prvih petih mesecih leta 2011 je prikazan neto priliv v višini 167,5 mio EUR, v predhodnem letu (januar - maj) pa neto odliv v višini 47,8 mio EUR. Maja 2011 je zabeležen neto pritok v višini 46,9 mio EUR. Pregled neto pozicije vseh posojil (ne glede na kapitalsko povezanost) leta 2011 (januar - maj) pokaže neto odtok v znesku 784,8 mio EUR (v istem obdobju leta 2010 pa neto odtok v višini 309,9 mio EUR). Maja2011 je iz naslova vseh posojil zabeležen neto odtok v višini 217,5 mio EUR. V obdobju januar-maj 2011 so se terjatve kratkoročnih komercialnih kreditov (transakcije) med povezanimi in nepovezanimi družbami skupaj po podatkih iz neposrednih poročil, vključno z oceno manjkajočih podatkov (zaokroževanje na populacijo) povečale za 43,0 mio EUR več kot obveznosti, od tega največ do drugih evropskih držav (157,3 mio EUR). Do držav EU (30,5 mio EUR) in držav EFTE (88,4 mio EUR) pa so se obveznosti povečale bolj kot terjatve. Maja 2011 so do tujine zabeležene neto terjatve(transakcije) v višini 31,4 mio EUR, kar je posledica povečanja terjatev (za 40,6 mio EUR) in obveznosti (za 9,2 mio EUR). Terjatve v primerjavi z obveznostmi so se najbolj povečale do držav EU in sicer za 49,3 mio EUR, od tega do Francije za 68,4 mio EUR, do Nemčije za 14,4 mio EUR, do Vel. Britanije za 36,2 mio EUR, medtem ko so najvišje neto obveznosti izkazane do Bolgarije (45,7 mio EUR) in Avstrije (24,4 mio EUR). Sledijo druge evropske države s 37,4 mio EUR neto terjatev, od tega največ do Hrvaške (21,4 mio EUR) in Srbije (6,2 mio EUR). Obveznosti v primerjavi s terjatvami so se povečale do držav EFTE (za 40,2 mio EUR, od tega do Švice za 39,2 mio EUR) in do ZDA (za 1,3 mio EUR).

-1250

-1000

-750

-500

-250

0

250

500

750

1000

1250

1500

1750

2000

2008 2009 2010 2011

Ostali sektorjiBankeUradni sektorBanka SlovenijeNeto naložbe v vrednostne papirje

NETO NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE v mio EUR

maj2010 2011 2011

A. MED NEPOVEZANIMI DRUŽBAMIA1. Terjatve 92,1 -81,8 -15,6 Državni sektor 0,0 -105,9 -0,7 Banke 27,5 32,6 -23,4 Ostali sektorji 64,6 -8,5 8,5A2. Obveznosti -354,2 -870,5 -248,8 Državni sektor -11,8 -2,3 -1,7 Banke -181,9 -949,4 -182,3 Ostali sektorji -160,5 81,2 -64,7A3. Neto (A1.+A2.) -262,1 -952,3 -264,4B. MED POVEZANIMI DRUŽBAMI - ostali kapital neposrednih naložbB1. Terjatve -187,8 -39,7 -26,4B2. Obveznosti 140,0 207,2 73,3B3. Neto (B1.+B2.) -47,8 167,5 46,9C. NETO POSOJILA (A3. +B3.) -309,9 -784,8 -217,5

januar - majPOSOJILA v mio EUR

9

Stanje terjatev iz komercialnih kreditov do nerezidentov je po podatkih iz neposrednih poročil, vključno z oceno za manjkajoče podatke, konec maja 2011 znašalo 5.426,7 mio EUR, kar je za 0,5 % manj kot v predhodnem mesecu, stanje obveznosti pa je doseglo 4.673,9 mio EUR, kar je za 0,6% manj kot v predhodnem mesecu. 51,7% vsega stanja terjatev konec maja 2011 je odpadlo na države EU (Nemčija 12,7%, Italija 10,3%, Avstrija 4,5%), 36,0% na druge evropske države (Hrvaška 12,4%), 4,0% na države EFTE in 1,9% na ZDA. Tudi največ obveznosti je bilo konec maja 2011 odprtih do držav EU (72,5%, od tega 16,6 % do Nemčije, 16,6% do Italije, 12,2% do Avstrije). 13,3% je bilo obveznosti do drugih evropskih držav, 9,2% do držav EFTE ter 1,6% do ZDA. Konec maja 2011 je bilo po podatkih iz neposrednih poročil, vključno z oceno manjkajočih podatkov (zaokroževanje na populacijo) izkazanih za 752,7 mio EUR neto terjatev iz naslova kratkoročnega trgovinskega kreditiranja Slovenije do tujine (STANJA), kar je za 0,5% več kot v predhodnem mesecu in za 27,8 % manj kot konec maja 2010. Stanje neto terjatev do skupine drugih evropskih držav je znašalo 1.333,6 mio EUR, od tega je bilo do držav bivše Jugoslavije odprtih za 959,8 mio EUR več terjatev kot obveznosti, in sicer do Hrvaške 408,7 mio EUR, Srbije 256,3 mio EUR, BIH 184,2 mio EUR. Tudi do ZDA je odprtih za 30,5 mio EUR neto terjatev. Neto obveznosti so izkazane v vrednosti 583,2 mio EUR do držav EU in sicer do Avstrije (324,9 mio EUR), Italije (218,9 mio EUR), Cipra (122,3 mio EUR), medtem ko je bilo do Romunije (88,5 mio EUR ), Francije (121,6 mio EUR), Poljske (46,4 mio EUR) zabeleženih več terjatev kot obveznosti. Sledijo države EFTE z 215,0 mio EUR neto obveznosti (do Švice 201,5 mio EUR, do Norveške 9,7 mio EUR). Plačilni roki (trimesečna drseča povprečja) na terjatvah so marca 2011 znašali v povprečju 88,9 dni, kar predstavlja podaljšanje v primerjavi s februarjem 2011 (za 0,4 dni), skrajšanje v primerjavi z marcem 2010 (za 5,3 dni) ter skrajšanje v primerjavi s celoletnim povprečjem za leto 2010(za 6,4 dni). Na obveznostih so plačilni roki (trimesečna drseča povprečja) znašali marca 2011 v povprečju 70,4 dni in so bili v primerjavi s februarjem 2011 krajši za 0,2 dni, v primerjavi zmarcem 2010 krajši za 3,3 dni ter v primerjavi s celoletnim povprečjem leta 2010 krajši za 4,2 dni. Tako na terjatvah kot na obveznostih so bili marca 2011 plačilni roki do držav EU(najpomembnejši trgovinski partner Slovenije) krajši od svetovnega povprečja, do držav bivše Jugoslavije (drugi najpomembnejši trgovinski partner Slovenije) pa daljši od svetovnega povprečja. V obdobju januar - maj 2011 je postavka gotovina in vloge neto izkazala za 1.675,6 mio EUR odtoka. Z januarjem 2007 so vključeni podatki o poziciji BS do Evrosistema (transakcije na računu 188000 oz. 188001, ki prikazuje neto rezultat med prilivi in odlivi zaradi negotovinskega plačevanja v evrih preko sistema TARGET in STEP2). Od januarja 2007 naprej je v tej postavki metodološki prelom, saj so v postavko gotovina in vloge iz mednarodnih denarnih rezerv preneseni podatki Banke Slovenije o terjatvah do držav članic EMU in o terjatvah v evrih do ostalih držav. V letu 2007 je uveden tudi sistem ocenjevanjagotovinskih transakcij z nerezidenti iz naslova potovanj in dohodkov od dela, ki so kot protipostavka transakcijam tekočega računa vključeni v postavko gotovina in vloge prebivalstva. Maja 2011 je postavka gotovina in vloge beležila139,4 mio EUR neto odtoka kapitala. Mednarodne denarne rezerve Slovenije so se na podlagi transakcij maja 2011 zmanjšale za 0,6 mio EUR, v enakem mesecu leta 2010 pa povečale za 59,5 mio EUR. V obdobju januar – maj 2011 so se mednarodne denarne rezerve iz naslova transakcij zmanjšale za 22,5 mio EUR. Konec maja 2011 je stanje mednarodnih denarnih rezerv znašalo 749,9 mio EUR. Zmanjšanje stanja MDR konec januarja 2007 je posledica spremenjene statistične obravnave rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje.

-2.000

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

2.000

Gotovina in vloge - neto tokovi (2008-2011)v mio EUR

Ostali sektorji BankeBanka Slovenije Vsi sektorji skupaj

10

11

PLAČILNA BILANCA SLOVENIJE PO DRŽAVAH (četrtletno) TEKOČI RAČUN

2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011

Svet -3,8 -87,0 -189,9 -283,2 290,7 306,5 -51,3 -162,3 -53,4 52,0EU 27 -157,8 -217,7 -313,5 -389,0 202,0 220,4 -31,5 -134,7 -14,8 85,7 Avstrija -180,7 -269,0 -198,9 -247,3 32,2 49,0 2,4 -49,4 -16,3 -21,4 Italija -125,6 -191,7 -260,8 -335,3 129,7 146,1 8,2 -1,1 -2,6 -1,4 Francija 163,1 146,5 157,1 161,4 0,7 -4,7 6,8 -8,7 -1,5 -1,5 Nemčija 46,7 62,1 24,6 39,7 10,0 23,1 -6,5 -21,6 18,6 21,0 Velika Britanija 19,8 -26,4 54,0 30,1 1,3 -11,7 -35,6 -50,7 0,0 5,8Druge evropske države z EF 331,0 323,7 298,9 289,7 84,6 87,1 -15,9 -12,1 -36,6 -41,0 Bosna in Hercegovina 25,0 16,6 43,8 31,5 -4,6 -3,3 -0,6 3,3 -13,5 -14,9 Hrvaška 119,8 112,1 103,3 92,7 41,5 36,5 -9,2 -2,4 -15,9 -14,7 Črna Gora 12,7 11,9 10,0 9,3 2,7 1,6 0,4 1,7 -0,3 -0,8 Srbija 38,2 60,4 55,6 56,4 4,5 10,8 -16,3 -1,0 -5,6 -5,9 Makedonija 27,7 25,3 28,0 24,4 1,6 -0,6 -1,4 2,1 -0,5 -0,6 Rusija 28,3 24,8 30,1 29,8 1,8 -2,0 -3,5 -2,7 -0,1 -0,4 Švica 15,8 32,6 -26,5 7,7 31,2 40,4 10,8 -14,1 0,3 -1,4ZDA 1,7 -49,9 4,5 -47,7 -9,3 -13,8 7,8 3,8 -1,3 7,8Ostale države in -178,7 -143,2 -179,7 -136,2 13,4 12,8 -11,8 -19,3 -0,7 -0,4nerazporejeno

Tekoči transferiSALDO tekočega računa in

podbilanc (v mio EUR)

Tekoči račun Blago Storitve DohodkiJANUAR - MAREC

Slovenija je v obdobju januar-marec 2011 beležila primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v višini 87,0 mio EUR, kar pomeni za 83,2 mio EUR višji primanjkljaj kot v enakem obdobju leta 2010. Na regionalnem nivoju ima Slovenija z državami EU primanjkljaj tekočega računa, ki se je v proučevanem obdobju letos povečal na 217,7 mio EUR oziroma za 59,9 mio EUR glede na enako obdobje lani. Z drugimi evropskimi državami vključno z EFTO beležimo presežek tekočega računa, ki je znašal 323,7 mio EUR, kar je približno toliko kot v lanskem obdobju. Letos se je zabeležil primanjkljaj z ZDA. Največji primanjkljaj v proučevanem obdobju letos je Slovenija imela z Avstrijo (269,0 mio EUR), Italijo (191,7 mio EUR) in Kitajsko (90,2 mio EUR). Največji presežek je bil zabeležen s Francijo (146,5 mio EUR), Hrvaško (112,1 mio EUR) in Poljsko (68,6 mio EUR).

BLAGO Največji vpliv na saldo tekočega računa ima običajno trgovinska bilanca, zato se v letu 2011 največji primanjkljaj trgovinske bilance prav tako beleži z Italijo (večji za 29 % kot v letu 2010), Avstrijo (večji za 24 %) in Kitajsko (89,9 mio EUR oziroma večji za 16 % kot v letu 2010), največji presežek pa s Francijo (približno enak kot lani), Hrvaško (manjši za 10 %) in Poljsko (večji za 24 %). Do držav EU je Slovenija zabeležila za 24 % večji primanjkljaj trgovinske bilance, do drugih evropskih držav z EFTO pa skoraj enako velik presežek kot v proučevanem obdobju lani. STORITVE Največji presežek v storitveni bilanci je Slovenija od januarja do marca 2011 zabeležila z Italijo (146,1 mio EUR) in Avstrijo (49,0 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Irsko (15,7 mio EUR). V države EU je Slovenija izvozila za 220,4 mio EUR več storitev kot jih je uvozila, kar predstavlja skoraj tri četrtine celotnega presežka storitvene bilance v letu 2011.

12

Slika: Izvoz in uvoz storitev po državah (v mio EUR)

Najpomembnejše države, v katere je Slovenija v letu 2011 izvozila storitve, so Italija, Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Izvoz v Italijo je predstavljal 21,6 % celotnega izvoza storitev oz. 232,3 mio EUR in je beležil povečanje za 11 % v primerjavi z letom 2010. V Avstrijo je Slovenija izvozila 13,7 % vseh storitev oz. 147,0 mio EUR, v Nemčijo 10,1 %, na Hrvaško pa 9,8 %. Izvoz v Nemčijo je bil za 30 % večji kot v predhodnem letu, izvoz v Avstrijo za 9,4 %, na Hrvaško pa je Slovenija izvozila približno enako. Najpomembnejše države, iz katerih je Slovenija v letu 2011 uvozila storitve, so enake kot pri izvozu. Na prvem mestu je Avstrija, od koder je Slovenija uvozila za 98,0 mio EUR storitev, kar je predstavljalo 12,7 % celotnega uvoza storitev. Uvoz iz Italije je bil enak uvozu iz Nemčije, ki je predstavljal 11,2 % celotnega uvoza storitev oz. 86 mio EUR. Uvoz iz Hrvaške pa je predstavljal 9,0 % celotnega uvoza storitev oz. 69,0 mio EUR. DOHODKI Največji presežek v bilanci dohodkov od dela in kapitala je od januarja do marca 2011 Slovenija imela z Belgijo (27,1 mio EUR oz. povečanje za 65 % glede na lansko leto), največji primanjkljaj pa z Veliko Britanijo (50,7 mio EUR) in Avstrijo (49,4 mio EUR). Največji prejemki od dela so v letu 2011 zabeleženi z Avstrijo (38,8 mio EUR), sledita Italija (8,5 mio EUR) in Hrvaška (1,5 mio EUR). Takšno razmerje velja tudi za predhodno leto. Največji izdatki od dela so v letu 2011 zabeleženi z državami jugovzhodnega Balkana, in sicer s Hrvaško 5,0 mio EUR in s Srbijo 3,0 mio EUR, kar je približno enako kot v lanskem letu. Največji prejemki od kapitala v obdobju od januarja do marca 2011 so bili zabeleženi z Belgijo (23,1 mio EUR, lani le 3,1 mio EUR), s Francijo (12,7 mio EUR) in Nizozemsko (12,4 mio EUR), kar je približno enako kot v lanskem obdobju, pri vseh treh pa gre pretežno za dohodke od vrednostnih papirjev. Največje izdatke od kapitala so v letu 2011 rezidenti Slovenije imeli z Avstrijo (96,0 mio EUR, največ od neposrednih naložb in ostalih naložb), z Veliko Britanijo (54,3 mio EUR, največ od vrednostnih papirjev) in z Luksemburgom (39,0 mio EUR, od vrednostnih papirjev), pri vseh treh je prišlo do povečanja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatki dohodkov od kapitala za leto 2011 so za reinvestirane dobičke začasni in so ocenjeni na podlagi preteklih obdobij.

TEKOČI TRANSFERJI Največji primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je od januarja do marca 2011 Slovenija imela z Avstrijo (21,4 mio EUR oz. za 31 % več kot v predhodnem letu) ter z Bosno in Hercegovino (približno enako kot lani). Največji presežek je bil zabeležen z Nemčijo (21 mio EUR, kar je za 13 % več kot v lanskem obdobju). Prejemki tekočih transferjev so bili v proučevanem obdobju največji iz Nemčije (41,5 mio EUR), sledita Avstrija (18,9 mio EUR) in Velika Britanija (15,2 mio EUR), z vsemi je prišlo do rahlega povečanja glede na enako obdobje lani. Največ izdatkov tekočih transferjev je Slovenija zabeležila z Avstrijo (40,3 mio EUR oz. za 21 % več kot v letu 2010), sledita pa Hrvaška (21,1 mio EUR) in Nemčija (20,5 mio EUR), kjer so izdatki približno enaki kot v lanskem obdobju. Med vsemi transferji so najpomembnejši transferji med Slovenijo in EU proračunom. Prihodki iz EU proračuna so v letu 2011 znašali 223,8 mio EUR, kar je za 60,4 % več kot v predhodnem letu. Odhodki v EU proračun pa so v letu 2011 znašali 139,3 mio EUR, kar je za 7,5 % manj kot v predhodnem letu. Podrobnejša analiza EU transferjev se pripravlja v mesečni informaciji o plačilni bilanci za Svet BS.

13

KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN

2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011

Svet -51,5 4,0 -81,0 86,3 -587,5 -538,0 1.693,1 3.122,1 241,3 -1.602,2 -1.318,7 -843,7EU 27 42,1 34,6 -84,1 63,7 -548,9 -447,9 2.306,3 2.777,0 285,1 -1.454,7 -1.381,0 -907,7 Avstrija 8,9 2,3 -81,0 174,5 -27,0 -31,6 12,5 -5,7 439,0 -277,1 -418,9 -35,4 Italija -2,3 -3,4 1,5 16,2 65,2 108,2 1,1 0,0 -123,3 -71,1 73,5 204,6 Francija 3,1 2,1 -39,9 -40,1 -140,2 -35,0 -6,5 -22,1 112,0 -2,6 -236,4 56,9 Nemčija -7,0 15,9 -25,6 -21,5 42,1 -195,1 0,1 1.429,4 -15,4 -235,3 -61,6 -261,5 Velika Britanija -1,8 -0,4 175,1 -1,9 -126,2 -76,4 868,6 1.464,2 34,7 -33,2 -15,7 -3,2 Irska 0,0 0,0 -0,5 -0,6 -41,4 -32,4 0,3 0,2 -43,7 8,9 31,6 -269,2 Grčija -0,8 -1,0 0,0 0,3 -25,0 40,6 0,0 0,0 -0,8 -106,1 1,7 5,4Druge evr. države z EFT -78,3 -25,2 -18,8 18,5 -6,7 -3,1 4,2 16,7 3,9 -121,6 -3,0 88,3 Bosna in Hercegovina -1,3 39,8 -2,4 -0,8 0,6 1,3 0,5 1,6 13,4 -30,9 -7,1 -9,4 Hrvaška -56,6 -1,2 3,2 -5,5 2,3 1,3 3,6 12,6 -30,0 -48,3 -20,2 40,5 Črna Gora -2,6 -6,4 0,0 -0,1 0,8 -5,7 0,0 1,6 14,1 -0,8 1,9 -8,5 Srbija -3,2 -45,0 0,0 -0,3 -1,5 1,7 0,1 0,0 -11,4 39,4 -9,8 -18,1 Makedonija -3,3 1,9 0,2 -0,3 -1,3 0,8 -0,1 0,0 0,5 7,4 1,4 16,4 Rusija -12,3 -9,2 11,1 0,2 -4,8 -0,9 0,0 0,0 38,5 6,4 -15,0 10,3 Švica -1,2 -0,9 -28,5 22,0 -3,0 0,7 0,0 0,0 -23,7 -76,7 42,3 59,3ZDA -2,9 -1,7 1,4 1,8 -36,0 -27,9 2,3 0,3 -12,7 -5,7 3,9 -3,4Ostale države in -12,5 -3,6 20,6 2,3 4,1 -59,1 -619,7 327,9 -35,0 -20,2 61,4 -20,8nerazporejeno

JANUAR - MARECFinančni račun plačilne

bilance (v mio EUR)

NEPOSREDNE NALOŽBE NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE OSTALE NALOŽBEDomače v tujini Tuje v Sloveniji Terjatve Obveznosti Terjatve Obveznosti

NEPOSREDNE NALOŽBE V obdobju januar-marec 2011 so se neposredne naložbe v tujini najbolj povečale (neto) do skupine drugih evropskih držav z EFTO (za 25,2 mio EUR), vendar za 68 % manj kot v enakem obdobju lani. Največje neposredne naložbe so bile usmerjene v Srbijo (45,0 mio EUR), delno v obliki lastniškega kapitala, delno pa v obliki neto odliva dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji. Pri opazovanju tokov lastniškega kapitala je v letu 2011 največji neto odliv prav tako usmerjen v Srbijo (20,8 mio EUR). Največje neto zmanjšanje neposrednih naložb, ki izvira predvsem iz dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji, pa je zabeleženo s Ciprom (40,3 mio EUR) ter Bosno in Hercegovino (39,8 mio EUR). Neposredne naložbe v EU 27 so se neto zmanjšale za 34,6 mio EUR, v proučevanem obdobju lani pa za 42,1 mio EUR. Največ tujih neposrednih naložb pride v Slovenijo iz skupine držav EU 27, v letu 2011 so se te naložbe neto povečale za 63,7 mio EUR, v proučevanem obdobju lani pa neto zmanjšale za 84,1 mio EUR. Lani je največji neto priliv prišel iz Velike Britanije (175,1 mio EUR), v letu 2011 pa iz Avstrije (174,5 mio EUR), večinoma v obliki dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji. Letos ni bilo zabeleženih pomembnejših neto prilivov lastniškega kapitala. Najbolj so se zmanjšale naložbe iz Belgije (50,9 mio EUR) in Francije (40,1 mio EUR), zaradi neto odliva dolžniškega kapitala med povezanimi podjetji. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE V obdobju januar-marec 2011 so se terjatve iz naslova naložb v vrednostne papirje najbolj povečale do skupine držav EU 27 (za 447,9 mio EUR), v lanskem letu pa za 548,9 mio EUR. Največje neto nakupe tujih vrednostnih papirjev v letu 2011 so slovenski rezidenti opravili z Nemčijo

(195,1 mio EUR) in Nizozemsko (146,0 mio EUR), največje zmanjšanje terjatev pa je bilo zabeleženo do Italije (108,2 mio EUR). Pri vseh teh transakcijah gre večinoma za dolžniške vrednostne papirje. Terjatve lastniških vrednostnih papirjev so se letos kot tudi že lani najbolj neto povečale do ZDA (45,9 mio EUR). V letu 2011 so tudi na strani obveznosti najpomembnejše države iz skupine EU 27, do katerih so se obveznosti povečale za 2.777 mio EUR, kar je za 20,4 % več kot v proučevanem obdobju lani. Največji neto nakupi naših vrednostnih papirjev v letu 2011 so bili izvedeni s strani Velike Britanije (1.464,1 mio EUR) in Nemčije (1.429,4 mio EUR), gre pa za obveznice sektorja države, izdane v Sloveniji. Lani sta najpomembnejša investitorja v naše dolžniške vrednostne papirje sektorja države Luksemburg (1.418,2 mio EUR) in Velika Britanija (868,6 mio EUR1). V letu 2011 je zabeleženo še povečanje obveznosti v višini 327,9 mio EUR v skupini nerazporejeno, od tega predstavlja za 258,0 mio EUR v tujini izdanih dolžniških vrednostnih papirjev bančnega sektorja. OSTALE NALOŽBE Terjatve ostalih naložb (sem spadajo komercialni krediti, posojila, gotovina in vloge ter ostalo) so se v obdobju januar-marec 2011 do držav EU 27 povečale za 1.454,7 mio EUR, v enakem obdobju lani pa zmanjšale za 285,1 mio EUR. V letu 2011 so se terjatve najbolj povečale do Španije (365,8 mio EUR, od tega 359,3 mio EUR iz naslova

1 Od tega je bila kasneje približno polovica prodana Luksemburgu s strani Velike Britanije, take kasnejše preprodaje med nerezidenti se ne beležijo v plačilni bilanci, sprememba je vidna v stanju mednarodnih naložb po državah.

14

gotovine in vlog državnega sektorja in Banke Slovenije) in Avstrije (277,1 mio EUR, predvsem v obliki gotovine in vlog bančnega sektorja). Letos se ponovno beleži povečanje terjatev do Grčije (106,1 mio EUR) zaradi danega dolgoročnega posojila države v okviru pomoči Grčiji. Največje zmanjšanje pa so slovenski rezidenti zabeležili do Srbije (39,4 mio EUR, razlog je v zmanjšanju terjatev iz naslova posojil bančnega sektorja za 51 mio EUR). Do drugih evropskih držav z EFTO so se terjatve v letu 2011 povečale za 121,6 mio EUR, najpomembnejša pa je Švica, do katere so se terjatve povečale za 76,7 mio EUR (od tega 35,6 mio EUR v povezavi s kratkoročnimi komercialnimi krediti in 45,8 mio EUR iz naslova gotovine in vlog bančnega sektorja). V letu 2011 so se v manjšem obsegu kot terjatve spremenile tudi obveznosti ostalih naložb, do držav EU 27 so se zmanjšale za 907,7 mio EUR, kar je za 34 % manj kot v proučevanem obdobju lani. Najbolj so se v letu 2011 obveznosti zmanjšale do ECB (za 815,3 mio EUR, gre za neto pozicijo do Evrosistema), Irske (269,2 mio EUR, od tega 277,1 mio EUR iz naslova posojil bančnega sektorja) in Nemčije (261,5 mio EUR, v največji meri zaradi povečanja obveznosti iz naslova posojil za 348,8 mio EUR). Najbolj so se obveznosti povečale do Italije (204,6 mio EUR, predvsem zaradi povečanja obveznosti iz naslova vlog bančnega sektorja v višini 228,4 mio EUR) ter Evropske investicijske banke (137,5 mio EUR, pretežno v povezavi s posojili ostalih sektorjev). Sledi Švica (59,3 mio EUR, največ v obliki kratkoročnih komercialnih kreditov). Pomemben delež ostalih naložb predstavljajo posojila. V obdobju januar-marec 2011 so se terjatve iz naslova posojil najbolj povečale do Grčije (zaradi posojila države v višini 104 mio EUR v okviru pomoči Grčiji), Bosne in Hercegovine (bančni sektor) in Hrvaške (večinoma banke), najbolj pa so se zmanjšale do Srbije in Češke (pri obeh gre predvsem za posojila bančnega sektorja). Obveznosti iz naslova posojil pa so se najbolj zmanjšale do Nemčije (ostali sektorji in banke), Irske (banke) in Nizozemske (banke), največje povečanje pa je bilo

zabeleženo do Evropske investicijske banke in Avstrije (pri obeh gre za posojila ostalim sektorjem). Slika: Terjatve iz naslova posojil po državah/institucijah (v mio EUR)

Slika: Obveznosti iz naslova posojil po državah/institucijah (v mio EUR)

15

STANJE MEDNARODNIH NALOŽB (v mio EUR)

K o d a Po stavka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 31.03.2011995.Z N ETO POZ IC IJA 26,8 -1.480,6 -2.124,9 -3.161,0 -5.305,5 -7.372,5 -12.586,9 -12.650,7 -12.655,9 -12.775,3995C Z IMETJA 14.636,8 15.867,6 17.876,8 22.361,6 25.122,5 34.617,9 33.890,9 34.830,6 35.209,1 37.099,7505.Z N EPOSR ED N E N AL OŽ B E V TU JIN I 1.445,2 1.880,3 2.224,0 2.788,7 3.452,2 4.916,6 5.677,0 5.568,4 5.518,5 5.506,3506. . L astn iški kap ital in rein vestiran i d o b 918,0 1.201,8 1.519,1 2.338,7 2.656,7 3.328,9 3.923,4 4.013,1 3.841,6 3.840,2506A Bank e 77,0 88,9 89,8 174,9 217,6 420,0 473,5 491,9 505,8 516,9506B Os tali s ek torji 841,0 1.112,9 1.429,3 2.163,8 2.439,0 2.908,9 3.449,8 3.521,2 3.335,8 3.323,4530. . Ostal i kap ital 1) 527,1 678,4 704,9 450,0 795,5 1.587,7 1.753,6 1.555,3 1.676,9 1.666,1535. . Terjatv e do pov ezanih družb 690,3 863,7 836,1 883,5 986,6 1.818,0 2.019,4 1.917,5 2.079,8 2.099,6535A Bank e 7,3 6,7 6,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0535B Os tali s ek torji 683,1 857,0 830,0 883,5 986,6 1.818,0 2.019,4 1.917,5 2.079,8 2.099,6540. . Obv eznos t i do pov ezanih družb -163,2 -185,3 -131,3 -433,5 -191,1 -230,3 -265,8 -362,3 -402,9 -433,6540A Bank e -1,3 -1,2 -0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0540B Os tali s ek torji -161,9 -184,1 -131,1 -433,5 -191,1 -230,3 -265,8 -362,3 -402,9 -433,6602.Z N AL OŽ B E V VR ED N OSTN E PAPIR JE 316,4 551,4 1.271,4 2.757,9 5.132,5 12.547,8 10.635,6 11.296,9 11.900,5 12.445,1610. . Las tniš k i v rednos tni papirji 40,3 188,0 472,0 1.242,3 2.258,4 3.662,2 1.750,7 2.320,7 2.793,5 2.974,3611. . Bank a S lov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0612. . D ržav ni s ek tor 0,0 0,0 0,0 86,8 107,1 197,4 134,7 174,6 218,7 216,7613. . Bank e 4,2 19,0 37,0 52,9 94,6 127,5 57,8 42,0 55,3 56,1614. . Os tali s ek torji 36,1 169,0 435,0 1.102,6 2.056,6 3.337,3 1.558,2 2.104,2 2.519,5 2.701,6619. . D olžniš k i v rednos tni papirji 276,1 363,4 799,5 1.515,6 2.874,1 8.885,6 8.884,9 8.976,2 9.107,0 9.470,8620. . Obv eznic e in zadolžnic e 276,1 363,4 791,2 1.509,7 2.732,6 7.175,0 7.532,7 7.833,4 8.340,0 8.429,0621. . Bank a S lov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2.527,4 3.197,4 3.746,3 3.924,7 3.899,5622. . D ržav ni s ek tor 0,0 1,3 2,0 60,2 90,9 181,3 182,5 131,8 154,7 147,5623. . Bank e 171,0 194,9 369,6 907,7 1.802,0 3.120,9 2.685,0 2.234,4 2.169,8 2.225,6624. . Os tali s ek torji 105,2 167,2 419,6 541,7 839,7 1.345,4 1.467,8 1.720,8 2.090,8 2.156,4630. . Ins t rum ent i denarnega t rga 0,0 0,0 8,3 5,9 141,5 1.710,6 1.352,2 1.142,8 767,0 1.041,8631. . Bank a S lov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 684,7 337,4 20,0 15,0 15,0632. . D ržav ni s ek tor 0,0 0,0 0,0 1,6 0,5 3,4 4,4 0,4 0,5 0,5633. . Bank e 0,0 0,0 5,4 1,3 133,4 993,6 985,0 1.113,5 741,1 1.011,0634. . Os tali s ek torji 0,0 0,0 2,9 3,0 7,5 28,9 25,5 8,9 10,4 15,3900.Z F IN ANČN I D ER IVATIVI 0,0 0,3 1,5 14,5 26,7 131,8 83,1 89,7 122,1 124,6703.Z OSTAL E N AL OŽ B E 6.093,8 6.556,6 7.838,1 9.906,0 11.092,6 16.297,9 16.808,0 17.126,5 16.864,8 18.264,3706. . KOMER C IALN I KR ED ITI 1.908,4 1.922,0 2.121,7 2.871,9 3.272,0 3.737,1 3.975,4 3.767,4 3.936,9 4.207,3707. . D ržav ni s ek tor 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0710. . Os tali s ek torji 1.908,4 1.922,0 2.121,7 2.871,9 3.272,0 3.737,1 3.975,4 3.767,4 3.936,9 4.207,3711. . D olgoročni 24,5 15,2 13,2 16,0 25,4 38,5 40,1 44,9 26,7 25,4712. . Kratk oročni2) 1.883,9 1.906,8 2.108,5 2.855,9 3.246,5 3.698,6 3.935,3 3.722,4 3.910,3 4.181,9714. . POSOJ ILA 337,4 524,7 751,9 1.205,5 1.899,4 3.453,6 3.876,2 3.978,7 4.111,2 4.132,8715. . Bank a S lov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0719. . D ržav ni s ek tor 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 103,0 207,5722. . Bank e 199,4 299,6 489,3 838,1 1.300,7 3.029,0 3.288,2 3.311,2 3.310,2 3.247,3723. . D olgoročna 167,5 237,9 413,2 639,6 1.008,6 2.102,3 2.660,6 2.510,7 2.290,5 2.288,2724. . Kratk oročna 31,9 61,7 76,2 198,5 292,1 926,7 627,6 800,5 1.019,8 959,1725. . Os tali s ek torji 138,0 225,1 262,5 367,4 598,7 424,6 588,0 667,5 697,9 678,1726. . D olgoročna 120,2 183,9 212,0 289,0 453,0 177,0 219,2 349,5 389,8 388,2727. . Kratk oročna 17,9 41,2 50,5 78,4 145,7 247,6 368,8 318,0 308,1 289,9730. . GOTOVIN A IN VLOGE 2.425,8 2.702,7 3.408,9 4.435,3 5.151,9 8.404,8 8.348,4 8.736,9 8.249,6 9.343,7731. . Bank a S lov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1.617,8 1.132,9 352,4 302,8 396,7732. . D ržav ni s ek tor 2,5 2,7 2,7 5,4 2,7 30,1 13,1 5,2 0,9 251,8733. . Bank e 1.167,4 918,5 905,7 1.506,5 1.445,7 2.232,3 1.928,7 2.554,6 1.121,0 1.634,0734. . Os tali s ek torji 1.255,9 1.781,5 2.500,4 2.923,4 3.703,5 4.524,5 5.273,7 5.824,8 6.824,9 7.061,2734A Podjet ja 32,9 56,1 121,2 69,3 89,8 122,8 113,1 125,7 120,0 159,3734B Prebiv als tv o 1.223,0 1.725,4 2.379,2 2.854,1 3.613,7 4.401,7 5.160,6 5.699,1 6.704,8 6.901,9736. . OSTALE TER J ATVE 1.422,1 1.407,3 1.555,7 1.393,2 769,3 702,3 608,0 643,5 567,0 580,5737. . Bank a S lov enije 81,3 69,8 169,2 192,6 175,7 205,3 220,7 214,5 133,8 130,2738. . D olgoročne 14,5 13,5 116,7 132,2 120,4 163,3 77,8 81,1 90,8 89,8739. . Kratk oročne 66,8 56,3 52,5 60,4 55,3 42,0 142,9 133,5 43,0 40,5740. . D ržav ni s ek tor 871,4 846,9 852,6 864,0 171,4 195,4 216,4 178,0 185,3 184,7743. . Bank e 321,6 354,9 358,6 159,1 171,1 107,3 96,2 89,9 46,3 48,4744. . D olgoročne 15,1 16,9 18,4 45,5 45,4 44,3 43,8 44,0 42,7 34,6745. . Kratk oročne 306,5 338,0 340,3 113,6 125,8 63,0 52,4 45,9 3,6 13,7746. . Os tali s ek torji 147,8 135,7 175,3 177,6 251,1 194,4 74,7 161,1 201,6 217,2747. . D olgoročne 0,0 3,5 6,0 6,2 2,4 4,2 21,3 129,4 119,4 107,5748. . Kratk oročne 147,8 132,2 169,3 171,4 248,7 190,2 53,4 31,7 82,2 109,6800.Z MED N AR OD N E R EZ ER VE 6.781,4 6.878,9 6.541,7 6.894,5 5.418,5 723,8 687,2 749,1 803,2 759,4810. . Monetarno zlato 79,9 80,9 77,8 70,4 78,4 58,2 63,6 78,3 108,0 103,1820. . Pos ebne prav ic e č rpanja 6,7 7,3 8,2 9,8 9,4 8,6 8,5 215,7 229,5 209,4830. . R ezerv na t ranš a pri MD S 115,9 115,7 87,9 43,6 27,8 17,1 33,2 45,8 59,1 85,5840. . D ev izne rezerv e 6.578,9 6.675,0 6.367,9 6.770,7 5.302,8 639,9 582,0 409,2 406,5 361,4845. . Gotov ina in v loge 2.510,0 1.634,7 690,3 1.271,1 925,8 17,0 61,2 52,7 86,2 106,2808 A G o to v in a in v lo g e p ri cen t raln ih b an k ah 0,2 0,2 7,7 36,6 7,5 0,5 0,6 0,6 59,0 50,5808 B G o to v in a in v lo g e p ri M FI 2.509,8 1.634,5 682,6 1.234,6 918,3 16,5 60,6 52,1 27,2 55,7860. . Vrednos tni papirji 4.068,9 5.040,3 5.677,6 5.499,6 4.377,1 622,9 520,8 361,3 320,0 250,1865. . Las tniš k i v rednos tni papirji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0870. . Obv eznic e in zadolžnic e 2.968,2 5.028,7 5.661,4 5.457,6 4.306,3 601,0 520,8 361,3 313,6 243,1875. . Ins t r. den. Trga 1.100,7 11,5 16,2 42,0 70,7 21,9 0,0 0,0 6,4 7,0814… F inančni deriv at iv i 0,0 -4,8 0,3 5,1880. . Os tale terjatv e 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

16

K o d a Po stavka 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 31.03.2011995D Z OB VEZ N OSTI 14.610,0 17.348,1 20.001,7 25.522,6 30.428,1 41.990,5 46.477,8 47.481,3 47.865,0 49.875,0555.Z N EPOSR ED N E N AL OŽ B E V SL OVEN I 3.947,9 5.046,8 5.579,6 6.133,6 6.822,3 9.765,1 11.236,3 10.537,8 10.771,5 10.848,9556.. L astn iški kap ital in rein vestiran i d o b 3.466,2 4.438,6 4.874,1 5.607,4 6.283,1 6.776,0 7.472,8 7.440,2 7.497,9 7.578,1556A Banke 492,1 520,9 572,5 705,7 1.026,4 1.218,0 1.449,1 1.484,3 1.429,1 1.443,7556B Os tali sek torji 2.974,2 3.917,7 4.301,6 4.901,7 5.256,7 5.558,0 6.023,7 5.955,9 6.068,9 6.134,4580.. Ostal i kap ital1), 7) 481,6 608,2 705,4 526,2 539,1 2.989,1 3.763,5 3.097,6 3.273,6 3.270,7585.. Terjatv e do pov ezanih družb -324,1 -366,2 -295,7 -454,8 -388,9 -772,5 -788,8 -738,0 -955,4 -1.008,8585A Banke 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0585B Os tali sek torji -324,1 -366,2 -295,7 -454,8 -388,9 -772,5 -788,8 -738,0 -955,4 -1.008,8590.. Obv eznos t i do pov ezanih družb 805,7 974,4 1.001,2 981,0 928,0 3.761,6 4.552,3 3.835,6 4.229,0 4.279,5590A Banke 147,2 158,5 136,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0590B Os tali sek torji 658,5 816,0 865,1 981,0 928,0 3.761,6 4.552,3 3.835,6 4.229,0 4.279,5652.Z N AL OŽ B E V VR ED N OSTN E PAPIR JE 2.098,4 2.337,7 2.320,1 2.398,2 3.137,4 4.549,5 4.590,9 9.353,9 11.753,5 14.813,3660.. Las tnišk i v rednos tni papirji 107,0 236,2 211,0 306,9 657,2 1.358,4 598,5 643,2 714,2 738,6663.. Banke 32,2 30,7 34,8 45,6 53,1 148,9 58,1 64,9 70,2 72,5664.. Os tali sek torji 74,8 205,4 176,2 261,3 604,1 1.209,4 540,5 578,3 643,9 666,0669.. D olžnišk i v rednos tni papirji 1.991,4 2.101,6 2.109,1 2.091,3 2.480,1 3.191,2 3.992,4 8.710,7 11.039,4 14.074,7670.. Obv eznice in zadolžnice 1.935,2 2.070,0 2.096,1 2.069,9 2.456,4 3.191,2 3.992,4 8.710,7 11.039,4 14.074,7671.. Banka Slov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0672.. D ržav ni sek tor 1.894,0 2.008,3 1.865,0 1.720,3 2.107,9 2.832,2 3.551,7 6.406,5 8.017,5 10.795,4673.. Banke 19,6 33,4 221,4 336,3 331,8 352,7 436,9 2.033,0 2.771,7 3.032,2674.. Os tali sek torji 21,6 28,3 9,7 13,3 16,7 6,2 3,8 271,1 250,1 247,2680.. Ins trum enti denarnega trga 56,2 31,5 13,0 21,4 23,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0681.. Banka Slov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0682.. D ržav ni sek tor 56,2 31,5 13,0 21,4 23,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0683.. Banke 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0684.. Os tali sek torji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0905.Z F IN ANČN I D ER IVATIVI 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 76,4 227,5 204,4 312,5 303,2753.Z OSTAL E N AL OŽ B E 8.563,7 9.963,6 12.102,0 16.990,7 20.468,4 27.599,5 30.423,0 27.385,2 25.027,4 23.909,7756.. KOMER C IALN I KR ED ITI 1.730,3 1.693,5 1.879,0 2.855,2 3.337,0 3.855,5 4.018,7 3.429,4 3.748,3 3.879,9757.. D ržav ni sek tor 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0758.. D olgoročni 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0759.. Kratkoročni 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0760.. Os tali sek torji 1.730,3 1.693,5 1.878,9 2.855,2 3.337,0 3.855,5 4.018,7 3.429,4 3.748,3 3.879,9761.. D olgoročni 37,6 30,3 17,2 7,4 2,5 8,9 16,9 29,1 7,5 6,2762.. Kratkoročni2) 1.692,7 1.663,2 1.861,7 2.847,8 3.334,5 3.846,6 4.001,8 3.400,3 3.740,9 3.873,7764.. POSOJ ILA 5.932,4 7.013,4 8.699,9 11.612,1 13.576,8 15.636,2 17.987,2 15.583,2 14.653,6 14.184,5765.. Banka Slov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0766.. Č rpanje posojil pri MD S 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0767.. Os tala dolgoročna 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0768.. Kratkoročna 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0769.. D ržav ni sek tor 467,7 382,4 380,7 363,1 241,3 203,4 180,0 149,3 147,0 146,8770.. D olgoročna4) 467,7 382,4 380,7 363,1 241,3 203,4 180,0 149,3 147,0 146,8771.. Kratkoročna 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0772.. Banke 1.633,0 2.284,3 3.255,5 5.929,6 7.354,6 11.374,9 12.704,7 9.740,2 9.127,0 8.574,5773.. D olgoročna 1.622,0 2.278,1 3.206,1 5.392,7 7.150,1 9.865,6 10.883,7 9.425,4 8.632,9 8.331,4774.. Kratkoročna 11,0 6,1 49,4 536,8 204,5 1.509,2 1.821,0 314,9 494,1 243,1775.. Os tali sek torji7) 3.831,7 4.346,8 5.063,8 5.319,5 5.980,9 4.057,9 5.102,5 5.693,7 5.379,6 5.463,2776.. D olgoročna4) 3.819,2 4.266,2 5.040,2 5.218,7 5.912,5 3.892,4 4.772,8 5.186,9 5.072,2 5.146,7777.. Kratkoročna 12,5 80,6 23,5 100,8 68,5 165,5 329,7 506,7 307,4 316,5780.. GOTOVIN A IN VLOGE 695,5 1.093,9 1.322,7 2.351,9 3.331,2 8.037,6 8.332,7 8.216,6 6.481,3 5.658,1781.. Banka Slov enije 33,2 30,3 35,8 39,3 44,6 3.587,5 3.631,4 3.594,8 2.374,9 1.561,6782.. D ržav ni sek tor 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0783.. Banke 662,3 1.063,6 1.286,8 2.312,6 3.286,5 4.450,0 4.701,3 4.621,8 4.106,4 4.096,5784.. Os tali sek torji 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0786.. OSTALE OBVEZ N OSTI 205,5 162,8 200,4 171,5 223,4 70,2 84,5 155,9 144,2 187,3787.. Banka Slov enije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0789.. Kratkoročne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0790.. D ržav ni sek tor 9,8 8,4 7,9 9,4 8,9 0,0 4,2 2,9 2,0 2,0791.. D olgoročne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,2 2,9 2,0 2,0792.. Kratkoročne 9,8 8,4 7,9 9,4 8,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0793.. Banke 110,1 64,1 90,7 64,5 46,2 38,8 43,6 19,2 8,1 60,2794.. D olgoročne 63,9 55,1 57,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,5 17,6795.. Kratkoročne 46,1 9,0 33,1 64,5 46,2 38,8 43,6 19,2 2,6 42,6796.. Os tali sek torji 85,6 90,4 101,9 97,6 168,2 31,5 36,7 133,6 134,1 125,2797.. D olgoročne 3,6 2,1 10,0 6,6 1,8 9,9 11,1 25,1 37,2 27,4798.. Kratkoročne 82,0 88,3 91,9 91,0 166,4 21,5 25,6 108,5 96,9 97,8

1) Do vključno leta 2005 so v ostali kapital med povezanimi bankami vključene podrejene ter jatve/obveznosti; od leta 2006 naprej so ti podatki vključeni v ostale naložbe.2) Od leta 2001 naprej sprememba poročanja (prag poročanja 200.000 USD do 2001, vzorec podjetij od vključno 2001 naprej) .3 ) Od leta 2001 naprej so zapadle neplačane obresti in g lavnica vključeni v ostale ter jatve/obveznosti (do vključno leta 2000 pa so v posojilih oz. komerc. kreditih) .4 ) Prerazporeditev DARS iz državneg a v ostale sektorje je upoštevana od leta 2001 naprej.5 ) Podatki o obračunanih obrestih so vključeni v podatke o posojilih in dolg oročnih komercialnih kreditih od leta 2002 naprej.6 ) Podatki o lastniškem kapitalu za leto 2009 so ocenjeni na podlag i stanj konec leta 2008 in plačilnobilančnih tokov v letu 2009.7) Z novim sistemom poročanja dolžniških instrumentov (od januarja 2007 dalje) se med neposredne naložbe poleg dolg ov do neposredneg a vlag atelja vključujejo tudi morebitni dolg ovi do drug ih družb v njeg ovi skupini, zato je pr isoten prelom v ser iji.

17

-14.000

-12.000

-10.000

-8.000

-6.000

-4.000

-2.000

0

2.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Q1 - 2011

Slika: Neto pozicija stanja mednarodnih naložb Slovenije (konec leta oz. četrtlet. v mio EUR)

neto pozicija uradni podatki neto pozicija brez neto pozicije do Evrosistema

STANJE MEDNARODNIH NALOŽB

31.03.2010 – datum preseka podatkov 10.06.2011

Neto pozicija

Neto pozicija stanja mednarodnih naložb kaže, da ima Slovenija konec prvega četrtletja 2011 iz naslova naložb v finančne instrumente 12.775,3 mio EUR več obveznosti kot imetij. V seriji podatkov od leta 1994 prevladuje negativna neto pozicija z nekaj izjemami. Najhitrejša rast negativne neto pozicije je bila v letu 2008, ko se je povečala za 5.214,9 mio EUR. Od takrat dalje se je neto pozicija do konca prvega četrtletja 2011 povečala za 188,5 mio EUR, struktura po instrumentih pa se je v tem obdobju predvsem na strani obveznosti spremenila v smeri manjšanja deleža posojil in večanja deleža obveznic in zadolžnic.

Neposredne naložbe

V juniju 2011 je bila izvedena obdelava letnih poročil o lastniškem kapitalu neposrednih naložb za leto 2010. Podatki za lastniški kapital v letu 2011 pa so ocenjeni na podlagi zadnjih znanih stanj (konec leta 2010) iz poročil o kapitalski povezanosti (SN) in tokov plačilne bilance v letu 2010. Iz letnih poročil za leto 2010 je razvidno, da je stanje neposrednih naložb Slovenije v tujini znašalo 5.518,5 mio EUR. 70% te vrednosti predstavlja lastniški kapital v tujini, preostalo pa neto terjatve do podjetij v tujini. V letu 2010 je domačim lastnikom pripadlo 80,37mio EUR dividend, poslovni izid naložb v tujini je bil na agregatni ravni negativen (-180,7 mio EUR izgube), kar pomeni da so reinvestirani dobički za leto 2010 tudi negativni (-259,6 mio EUR). Konec prvega četrtletja 2011 je stanje neposrednih naložb Slovenije v tujini na enaki ravni kot konec leta 2010.

Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta2010 znašalo 10.771,5 mio EUR. 70% te vrednosti predstavlja lastniški kapital tujih investitorjev v Sloveniji, preostalo pa neto obveznosti do tujih lastnikov. V letu 2010 so si tuji lastniki izplačali 464,7 mio EUR dividend na agregatni ravni je bil poslovni rezultat pozitiven (240,0 mio EUR dobička), vendar so izplačila dobičkov presegala raven zasluženih dobičkov v tem letu kar pomeni, da so tudi na strani tujih neposrednih naložb v letu 2010 negativni reinvestirani dobički (-239,4 mio EUR). Konec prvega četrtletja 2011 je stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji 77,3 mio EUR višje kot konec leta 2010.

Naložbe v vrednostne papirje

Stanje imetij iz naslova vrednostnih papirjev konec prvega četrtletja 2011 znaša 12.445,1 mio EUR, kar je 544,6 mio EUR več kot konec leta 2010. 76% imetij je v obliki dolžniških VP ostalo pa so lastniški VP. V letu 2010 so nihanja cen tujih vrednostnih papirjev, ki so v lasti rezidentov prispevala 219,6 mio EUR, v prvem četrtletju 2011 pa 6,7 mio EUR k povečanju vrednosti imetij slovenskih reizdentov. Stanje obveznosti do tujine iz naslova vrednostnih papirjev je konec prvega četrtletja 2011 doseglo vrednost 14.813,3 mio EUR, kar je dobre 3 milijarde EUR več kot konec leta 2010 ter 3,2 kratnik stanja konec leta 2008. Večinoma gre za povečan dolg v obliki državnih (7.243,7 mio EUR) ter bančnih (2.595,3 mio EUR) obveznic z garancijo države v primerjavi s koncem leta 2008. V letu 2010 je zadolženost v obliki tega instrumenta povečala predvsem država (1.611,0 mio EUR). Večina sprememb stanja v letu2010 je pojasnjena s transakcijami nakupa in prodaje, ostale spremembe (večinoma cenovne spremembe) pa so predstavljale prispevale 68,7 mio EUR k povečanju, v prvem četrtletju 2011 pa 62,3 mio EUR k znižanju stanja obveznosti.Konec prvega četrtletja 2011 je 95% VP v obliki dolžniških VP.

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Q1

Slovenske NN v tujino 1.445 1.880 2.224 2.789 3.452 4.917 5.677 5.568 5.519 5.506Tuje NN v Slovenijo 3.948 5.047 5.580 6.134 6.822 9.765 11.236 10.538 10.772 10.849

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

Slika: Neposredne naložbe (konec leta oz. četrtletja v mio EUR)

-15.000

-10.000

-5.000

0

5.000

10.000

15.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Slika: Naložbe v vrednostne papirje (konec leta oz. četrtletja v mio EUR)

Imetja -obveznice Imetja - instr. den.trgaObveznosti -obveznice Obveznosti - instr. den. trgaImetja - lastniški v.p. Obveznosti- lastniški v.p.

Stanje 2009

Plačilna bilanca

Ostale sprem.

Stanje 2010

Plačilna bilanca

Ostale sprem.

Stanje Q1-2011

IMETJA v mio EUR 11.296,9 383,9 219,6 11.900,5 538,0 6,7 12.445,1Lastniški v.p. 2.320,7 207,0 265,8 2.793,5 122,9 57,9 2.974,3Dolžniški v.p. 8.976,2 176,9 -46,2 9.107,0 415,0 -51,2 9.470,8 od tega

Obveznice in zadolžnice 7.833,4 561,2 -54,6 8.340,0 141,1 -52,1 8.429,0 Instrumenti den.trga 1.142,8 -384,3 8,5 767,0 273,9 0,9 1.041,8OBVEZNOSTI v mio EUR 9.353,9 2.331,0 68,7 11.753,5 3.122,1 -62,3 14.813,3Lastniški v.p. 643,2 127,0 -56,1 714,2 45,7 -21,3 738,6Dolžniški v.p. 8.710,7 2.203,9 124,8 11.039,4 3.076,4 -41,1 14.074,7

18

Ostale naložbe Komercialni krediti Stanje komercialnih kreditov (med nepovezanimi osebami), odobrenih tujini, je konec prvega četrtletja 2011 znašalo 4.207,3 mio EUR in je glede na konec leta 2010 višje za 270,4mio EUR. Stanje komercialnih kreditov (med nepovezanimi osebami), najetih v tujini, je konec prvega četrtletja 2011doseglo 3.879,9 mio EUR, kar je 131,5 mio EUR več kot konec leta 2010. Neto pozicija komercialnih kreditov med nepovezanimi osebami konec prvega četrtletja 2011 kaže neto terjatve v znesku 327,4 mio EUR.

Posojila Stanje posojil med nepovezanimi osebami, odobrenih tujini,je konec prvega četrtletja 2011 skoraj nespremenjeno glede na konec leta 2010 in je doseglo vrednost 4.132,8 mio EUR. 78% vseh danih posojil je odobril tujini bančni sektor. Državni sektor beleži konec marca 2011 207,5 mio EUR danih posojil Grčiji. Stanje posojil (med nepovezanimi osebami), najetih v tujini, je konec prvega četrtletja 2011 doseglo 14.184,5 mio EUR, kar je 469,1 mio EUR manj kot konec leta 2010. Trend zniževanja zadolženosti v obliki posojil se kaže od konca 2008 dalje. V primerjavi z letom 2008 je konec marca 2011 zadolženosti v obliki posojil nižja za 3,8 milijarde EUR, glavnino znižanja zadolženosti predstavljajo vračila posojil bančnega sektorja.

Gotovina in vloge Imetja iz naslova gotovine in vlog so konec prvega četrtletja2011 znašala 9.343,7 mio EUR. Sektor prebivalstva v postavki gotovina in vloge zajema podatke Banke za mednarodne poravnave (BIS) o vlogah domačega prebivalstva pri bankah v državah članicah BIS, od leta 2001 dalje pa tudi oceno o stanju tuje gotovine, ki jo gospodinjstva hranijo doma. V letu 2007 stanje gotovine sektorja prebivalstva ocenjujemo na podlagi ocen gotovinskih transakcij iz naslova turizma in dohodkov od dela. V sistemu monetarne unije namreč transakcij z nerezidenti ni mogoče več ločevati na osnovi valute transakcije. Ocenjuje se, da je prebivalstvo konec marca2011 imelo 6.901,9 mio EUR premoženja, ki večinoma izvira iz natečenih gotovinskih transakcij z nerezidenti, ni pa nujno še vedno v obliki gotovine (temveč je lahko že v obliki kupljenih nepremičnin v tujini, vrednostnih papirjev, itd.). Konec prvega četrtletja 2011 so obveznosti instrumenta gotovina in vloge dosegle 5.658,1 mio EUR, od tega pripada bančnemu sektorju 72%, ostalo pa pripada sektorju Banke Slovenije, kamor se od leta 2007 naprej vključuje tudi stanje neto pozicije do Evrosistema.

Finančni derivativi Vir podatkov za finančne derivative od leta 2007 za vse sektorje razen centralne banke so četrtletna poročila za namene statistike finančnih računov. Konec prvega četrtletja2011 je stanje imetij tega instrumenta doseglo 124,6 mio EUR (od tega 83% pripada bankam), obveznosti pa so znašale 303,2 mio EUR (banke udeležene s 97%).

Ostale terjatve in obveznosti Ostale terjatve so konec prvega četrtletja 2011 znašale 580,5ostale obveznosti pa 187,3 mio EUR in po vrednosti instrumenta predstavljajo zanemarljiv delež celotnih imetij (1,6%) ter obveznosti (le 0,4%).

Mednarodne rezerve Stanje mednarodnih rezerv je konec marca 2011 znašalo 759,4 mio EUR (2,0% stanja imetij mednarodnih naložb Slovenije). Postavka ima v letu 2007 metodološki prelom zaradi drugačne definicije mednarodnih denarnih rezerv v pogojih evra. Skupne finančne naložbe centralne banke (brez ostalih terjatev in finančnih derivativov) v tujini so konec marca 2011 znašale 5.070,5 mio EUR (13,7% stanja imetij mednarodnih naložb Slovenije).

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 - Q1

Neto komercialni krediti 178 228 243 17 -65 -118 -43 338 189 327Neto posojila -5.595 -6.489 -7.948 -10.407 -11.677 -12.183 -14.111 -11.605 -10.542 -10.052

-15.000

-13.000

-11.000

-9.000

-7.000

-5.000

-3.000

-1.000

1.000

Slika: Neto komercialni krediti in posojila (konec leta v mio EUR)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Q1-

2011

Neto gotov. in vloge 1.730 1.609 2.086 2.083 1.821 367 16 520 1.768 3.686Neto ost. terjatve/obvezn. 1.217 1.244 1.355 1.222 546 632 523 488 423 393

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

Slika: Neto gotovina in vloge ter ostale terjatve/obveznosti(konec leta oz. četrtletja v mio EUR)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Q1-

2011

Ostale finančne naložbe 4.830 4.668 4.119 4.243 4.311MDR-Ostalo 202 204 174 124 116 84 105 340 397 398

MDR-Devizne rezerve 6.579 6.675 6.368 6.771 5.303 640 582 409 407 361

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Slika: Mednarodne rezerve in ostale finančne naložbe BS(konec leta oz. četrtletja v mio EUR)

19

STANJE MEDNARODNIH NALOŽB PO DRŽAVAH OZ. SKUPINAH DRŽAV (v mio EUR) 31.03.2011 (datum preseka podatkov 10.06.2011)

stanja v milijonih EUR

SkupajNeposredne naložbe v

tujini

Naložbe v tuje

vrednostne papirje

Finančni derivativ i

Ostale naložbe

Mednarodne rezerve Skupaj

Neposredne naložbe v Sloveniji

Tuje naložbe v

vrednostne papirje

Finančni derivativ i

Ostale naložbe

1=2-8 2=3+4+5+6+7 3 4 5 6 7 8=9+10+11+12 9 10 11 1

Svet -12.775 37.100 5.506 12.445 125 18.264 759 49.875 10.849 14.813 303 23.910

Evropska unija, od tega -18.501 22.945 957 10.053 120 11.656 160 41.447 8.903 10.479 282 21.783 Avstrija -11.881 2.003 86 772 31 1.114 0 13.884 5.337 807 121 7.618 Belgija 359 754 2 417 5 330 0 395 238 27 0 129 Francija 483 2.243 18 1.865 13 347 0 1.760 613 2 2 1.142 Grčija 716 742 8 505 0 229 0 27 10 0 0 17 Irska -683 326 1 295 0 29 0 1.009 -1 13 0 997 Italija -722 1.377 43 565 11 758 0 2.099 677 23 6 1.392 Nemčija -1.670 3.291 181 2.002 14 1.094 0 4.961 577 365 1 4.017 Nizozemska 1.049 1.846 303 1.058 5 480 0 797 538 18 0 242 Velika Britanija -5.386 955 8 638 21 224 64 6.341 319 4.740 74 1.209 EU institucije 1.497 5.586 0 47 0 5.501 37 4.088 0 0 0 4.088

EFTA -654 789 50 130 1 576 33 1.443 865 38 1 538

Druge evropske države, od tega 6.952 8.721 4.172 434 3 4.112 0 1.769 648 176 17 927 Bosna in Hercegovina 1.176 1.322 616 44 1 661 0 146 12 7 4 124 Hrvaška 1.689 2.771 1.115 56 1 1.599 0 1.082 520 121 5 437 Srbija 2.421 2.679 1.495 110 0 1.074 0 258 35 37 5 182 Črna Gora 403 443 176 50 0 216 0 40 0 6 2 32 Makedonija 469 527 348 33 1 145 0 59 0 4 1 54

ZDA 1.059 1.392 31 1.169 1 161 30 333 61 148 1 122

Ostale države 1.110 1.879 296 641 0 508 433 769 211 18 2 539

Nerazvrščeno* -2.741 1.373 0 19 0 1.251 103 4.114 160 3.954 0 0* V 'Nerazvrščeno' so vključeni: (a) podatki o delu terjatev do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki jih poroča Sklad za sukcesijo RS; (b) podatki o dolžniških vrednostnih papirjih, izdanih na trgih v tujini; (c) podatki, katerih v ir ne omogoča razdelitve po državah.

ObveznostiImetja

Neto pozicijaDržave oz. skupine držav

2

Po podatkih na dan 31.03.2011 (datum preseka podatkov 10.06.2011) sta negativni neto poziciji (terjatve < obveznosti) zabeleženi pri EU (-18.501 mio EUR) in EFTI (-654 mio EUR). Med posamičnimi državami največja negativna neto pozicija (-11.881 mio EUR) pripada Avstrijiin sicer večinoma zaradi posojil, avstrijskih neposrednih naložb in vlog nerezidentov pri bankah (skupaj 13.884 mio EUR obveznosti). Stanje slovenskih terjatev do Avstrije znaša 2.003 mio EUR in je pretežno v obliki gotovine in vlog bančnega in ostalih sektorjev ter vrednostnih papirjev.Naslednje večje negativne neto pozicije beležijo Velika Britanija (-5.386 mio EUR) Nemčija (-1.670 mio EUR) in Irska (683 mio EUR). Z drugimi evropskimi državami (brez EU in EFTE) podatki izkazujejo pozitivno neto pozicijo v višini 6.952 mio EUR (terjatve > obveznosti). Najvišjo pozitivno neto pozicijo dosega Slovenija s Srbijo (2.421 mio EUR), Hrvaško(1.689 mio EUR) ter Bosno in Hercegovino (1.176 mio EUR). Do EU institucij beležimo pozitivno pozicijo (1.497mio EUR) med večjimi postavkami znotraj te skupine na strani obveznosti beležimo neto pozicijo do Evrosistema (2 mrdl EUR), na strani imetij pa oceno natečenih gotovinskih transakcij z rezidenti EMU področja, ki znaša konec letaprvega četrtletja 5.137,9 mio EUR in predstavlja terjatev do ECB.

-20.000 -15.000 -10.000 -5.000 0 5.000 10.000

neto skupaj

neposredne naložbe

vrednostni papirji

komercialni krediti

posojila

gotovina in vloge

ostalo

mednarodne denarne rezerve

Slika: Neto pozicije postavk stanja mednarodnih naložb Slovenije po državah Q1 - 2011 v mio EUR

Nerazvrščeno Ostale države Ex-YU EU

20

21

BRUTO ZUNANJI DOLG Stanje bruto zunanjega dolga je na dan 31.05.2011 znašalo 42.515 mio EUR in se je glede na april 2011 znižalo za 46 mio EUR. Skupno povečanje bruto zunanjega dolga v letu 2011 znaša 1.816 mio EUR. K temu povečanju je prispeval državni sektor 2.537mio EUR v obliki dolgoročnega dolga. Povečale so se obveznice in zadolžnice (za 2.540 mio EUR) , medtem ko se posojila (za 3 mioEUR) znižala. Ostale dolžniške obveznosti (2 mio EUR) se niso spremenile. Dolg se je povečal tudi pri ostalih sektorjih ob upoštevanju dolžniških instrumentov, ki izvirajo iz neposrednih naložb (za 473 mio EUR). Pri Banki Slovenije (za 385 mio EUR) inpri bančnem sektorju (za 810 mio EUR) se je dolg zmanjšal. Pri bančnem sektorju sta se zmanjšala kratkoročni (za 593 mio EUR, od tega gotovina in vloge za 431 mio EUR, posojila za 220 mio EUR) in dolgoročni dolg (za 217 mio EUR, od tega posojila za 738mio EUR, medtem ko so se gotovina in vloge za 259 mio EUR ter obveznice in zadolžnice za 265 mio EUR povečale. Stanje bruto zunanjega dolga na ostalem sektorju ob upoštevanju dolžniških instrumentov, ki izvirajo iz neposrednih naložb, znaša na dan 31.12. 2010 14.144 mio EUR, konec maja 2011 pa 14.617 mio EUR. Delež zasebnega negarantiranega dolga se je konec maja 2011znižal na 56,2% glede na april 2011 (56,5%). Dolg državnega sektorja je konec maja 2011 znašal 10.704 mio EUR oz. 25,2% celotnega dolga. Dolg Banke Slovenije je konec maja 2011 dosegel 1.990 mio EUR in se je povečal v primerjavi zaprilom 2011 za 24 mio EUR. Večino dolga Banke Slovenije predstavlja neto pozicija do Evrosistema, ki se vodi preko Banke Slovenije in je konec maja 2011 znašala 1.739 mio EUR. Najbolj zadolžena sta bančni (35,8%) in ostali sektor (23,0%). V bančnem sektorju se je stanje dolga v primerjavi z mesecem aprilom 2011znižalo za 159 mio EUR. Dolgoročni dolg se je znižal za 91 mio EUR, največ iz naslova posojil (za 159 mio EUR), medtem ko so se gotovina in vloge (za 48 mio EUR) ter obveznice in zadolžnice (za 22mio EUR) povečale. Tudi kratkoročni dolg se je zmanjšal in sicer za68 mio EUR, največ gotovina in vloge (za 70 mio EUR). Na ostalem sektorju se je glede na april 2011 zmanjšalo stanje kratkoročnega (za 19 mio EUR) in dolgoročnega dolga (za 57 mio EUR). Struktura obveznosti dolžniških instrumentov v maju 2011 kaže največji delež v obliki posojil (43,6%); ostali pomembnejši instrumentipa so še: gotovina in vloge (13,4%), obveznice in zadolžnice (32,6%) ter komercialni krediti (9,4%). V časovni vrsti bruto zunanjega dolga predstavljajo posojila vrednostno pretežni del zunanjega dolga. Struktura imetij dolžniških instrumentov kaže drugačno razporeditev kot pri obveznostih. Največji del imetij do nerezidentov imajo konec maja 2011 slovenski rezidenti v obliki gotovine in vlog (30%) ter obveznic in zadolžnic (27%). Sledijo imetja v obliki posojil(23%) ter komercialnih kreditov (13%). Neto pozicija dolžniških instrumentov se je v letu 2005 prevesila v neto dolg in konec maja 2011 dosega 11.152 mio EUR. Slovenski rezidenti so neto zadolženi v obliki posojil (11.374 mio EUR) ter obveznic in zadolžnic (5.414 mio EUR). Ostali dolžniški instrumenti kažejo neto imetja, od tega največ gotovina in vloge (3.700 mio EUR). Sledijo instrumenti denarnega trga (1.256 mio EUR), ostale dolžniške obveznosti (473 mio EUR) in komercialni krediti (206 mio EUR). Glede na kapitalsko povezanost je maja 2011 88,7% dolga med kapitalsko nepovezanimi družbami, 11,3% pa med kapitalsko povezanimi družbami. Dolg med kapitalsko povezanimi družbami pripada konec prvega kvartala večinoma (66%) nebančnim finančnim družbam, preostanek pa dolgujejo nefinančne družbe. V celotni strukturi dolga predstavlja dolgoročni dolg kapitalsko nepovezanih družb 70,4%, kratkoročni pa 18,3% celotne vrednosti.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

Instrumenti denarnega trga

Obveznice in zadolžnice

Gotovina in vloge

Posojila Komercialni krediti

Ostale dolžniške obveznosti

Instrumenti bruto zunanjega dolga

31.12.2009 31.12.2010 31.05.2011

01.0002.0003.0004.0005.0006.0007.0008.0009.000

10.000

Instrumenti denarnega trga

Obveznice in zadolžnice

Gotovina in vloge

Posojila Komercialni krediti

Ostale dolžniške obveznosti

Imetja po dolžniških instrumentih

31.12.2009 31.12.2010 31.05.2011

31.12.2009 31.12.2010 31.05.2011 Instrumenti denarnega trga 1.143 773 1.256 Obveznice in zadolžnice -516 -2.386 -5.414 Gotovina in vloge 1.016 2.327 3.700 Posojila (vključno z NN) -13.147 -12.139 -11.374 Komercialni krediti 338 189 206 Ostale dolžniške obveznosti 306 239 473SKUPAJ -10.860 -10.997 -11.152

NETO POZICIJA DOLŽNIŠKIH INSTRUMENTOV ( terjatve- obveznosti) v mio EUR

SEKTORSKA RAZČLENITEV dolga med kapitalsko povezanimi družbamiq4 2009 q1 2010 q2 2010 q3 2010 q4 2010 q1 2011

TERJATVE v mio EUR 2.656 2.851 2.805 2.857 3.035 3.108 od tega sektorsko v %Nebančne finančne družbe (S.123, 124, 125) 12 10 10 9 9 7Nefinančne družbe (S.11) 88 90 90 91 91 93OBVEZNOSTI v mio EUR 4.198 4.320 4.369 4.486 4.632 4.713 od tega sektorsko v %Nebančne finančne družbe (S.123, 124, 125) 65 66 66 67 65 66Nefinančne družbe (S.11) 35 34 34 33 35 34

22

Nacionalna plačilna bilanca v pogojih monetarne unije – sistem direktnega poročanja Banka Slovenije je v letu 2009 (ob reviziji podatkov za 2007 in 2008) zaključila proces uvajanja sistema direktnega poročanja v plačilni bilanci, kar ji je narekovala evropska zakonodaja, še zlasti pa delovanje Uredbe EC 2560/2001 o čezmejnih plačilih. Sistem direktnega poročanja zato nadomešča podatke, ki so prvotno temeljili na podatkih plačilnega prometa s tujino preko domačih poslovnih bank in podatke o plačilih preko računov v tujini. Po 1.1.2009 je zaradi delovanja enotnega sistema plačilnega prometa v evrih (SEPA) mogoče pridobiti ustrezne podatke za plačilno bilančno statistiko le še za posamična plačila, višja od 50.000 evrov. Podatki plačilnega prometa s tujino, ki se nad pragom poročanja še vedno zbirajo služijo le za kontrolne namene in osveževanje nabora direktnih poročevalcev. Sistem direktnega poročanja temelji na naslednjih sklopih poročil: - blagovna menjava (podatki intra in ekstrastata), - izvoz in uvoz storitev (za potovanja so vir podatki anket SURS od 2005 dalje), - tekoči in kapitalski transferji (poročilo BST ter direktni vir MF za transferje z Evropskim proračunom) - dolžniški in lastniški vrednostni papirji ter dohodki teh instrumentov (podatki KDD – od septembra 2003 dalje, poročilo VRP-od septembra 2003 , DVP- od januarja 2007 ter SN – od januarja 2008 dalje) - neposredne naložbe- lastniški kapital (poročilo SN od januarja 2008 dalje), - posojila in ostali dolžniški instrumenti (poročilo KRD od januarja 2007 dalje, poročilo PORFI za bančni sektor- od januarja 2005 dalje), - kratkoročni komercialni krediti (poročilo SKV od 2002 dalje), - mednarodne denarne rezerve in ostale postavke plačilne bilance sektorja centralna banka, - finančni derivativi Banke Slovenije - finančni derivativi ostalih sektorjev (iz četrtletnih poročil za namene statistike finančnega računa). METODOLOŠKA POJASNILA 1. OCENA REINVESTIRANIH DOBIČKOV Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2011 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja

dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi

dobički, izplačani v tekočem mesecu).

2. STATISTIČNA OBRAVNAVA MEDNARODNIH DENARNIH REZERV ob vstopu Slovenije v Evro območje Z vstopom v Ekonomsko in monetarno unijo se je Slovenija uvrstila med države, ki nimajo svoje lastne monetarne politike, temveč so udeležene v skupni monetarni politiki držav članic. Banka Slovenije je postala ena izmed članic Evropskega sistema centralnih bank, ki s svojim deležem nacionalnih mednarodnih denarnih rezerv prispeva k skupnim mednarodnim denarnim rezervam Ekonomske in monetarne unije. V primerjavi s stanjem pred 1.1.2007 se je statistična obravnava mednarodnih denarnih rezerv v pogojih evra kot nacionalne valute spremenila. Slovenija po tem datumu med mednarodnimi denarnimi rezervami poleg monetarnega zlata, rezervne tranše ter SDR prikazuje le tisti del prvovrstnih deviznih rezerv, ki je nominiran v ne-evro valuti in plasiran v ne-EMU države. Tak koncept mednarodnih denarnih rezerv imajo tudi vse ostale države članice EMU. Uvedba evra je v začetku leta 2007 pomenila približno 85% zmanjšanje obsega mednarodnih denarnih rezerv Banke Slovenije v primerjavi s stanjem pred tem. To 85% zmanjšanje pomeni le prerazporeditev iz statistično definiranega instrumenta mednarodnih denarnih rezerv na ustrezne druge instrumente (gotovina in vloge ter vrednostni papirji) v okviru finančnega računa. Pri ostalih državah članicah je ob uvedbi evra prav tako opazen padec obsega mednarodnih denarnih rezerv. V povprečju so se starim državam članicam EMU rezerve zmanjšale za dobrih 30%, kar pomeni, da so imele na točki uvedbe evra 30% rezervnih imetij takih, ki so bila bodisi nominirana v valutah, ki jih je nasledil evro, bodisi v finančnih instrumentih izdajateljev rezidentov EMU območja. Zaradi zgoraj navedenega so opravljene naslednje metodološke spremembe: POSTAVKA TERJATVE / MEDNARODNE REZERVE (izključitev naložb v državah članicah EMU in naložb v ostalih državah, če so v EUR - s 01.01.2007) Ta del podatkov se prenese v postavke TERJATVE/NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE/BANKA SLOVENIJE oz. OSTALE NALOŽBE/GOTOVINA IN VLOGE/BANKA SLOVENIJE. POSTAVKA TERJATVE/NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE/BANKA SLOVENIJE (vključitev naložb v vrednostne papirje držav članic EMU in naložb v vrednostne papirje ostalih držav, če so izdani v EUR - s 01.01.2007) Ta del podatkov se prenese iz postavke MEDNARODNE REZERVE. POSTAVKA TERJATVE/ OSTALE NALOŽBE/ GOTOVINA IN VLOGE/ BANKA SLOVENIJE (vključitev naložb v državah članicah EMU in naložb v ostalih državah, če so v EUR - s 01.01.2007) Ta del podatkov se prenese iz postavke MEDNARODNE REZERVE. STANJE MEDNARODNIH NALOŽB

Serija podatkov stanja mednarodnih naložb se je z uvedbo evra v letu 2007 metodološko prelomila na imetjih v postavki mednarodne denarne rezerve, ter postavkah ostalih imetij. Med slednje se uvrščajo vsa imetja Banke Slovenije, ki so bila v predhodnih obdobjih razvrščena v mednarodne denarne rezerve in so nominirana v EUR valuti ali pa so terjatev do izdajateljev iz območja EMU.

23

3. POZICIJA BANKE SLOVENIJE DO EVROSISTEMA POSTAVKA OBVEZNOSTI/ GOTOVINA IN VLOGE/ BANKA SLOVENIJE (vključitev pozicije BS do Evrosistema s 01.01.2007)

Z letom 2007 je v PLAČILNO BILANCO, STANJE MEDNARODNIH NALOŽB IN ZUNANJI DOLG po priporočilih ECB vključen račun Banke Slovenije 188000 oz. 188001 (pozicija BS do Evrosistema), ki prikazuje neto rezultat med prilivi in odlivi zaradi negotovinskega plačevanja v evrih preko sistema TARGET in STEP2.

4. OCENA PROTIPOSTAVKE GOTOVINSKIH TRANSAKCIJ Z NEREZIDENTI IZ NASLOVA POTOVANJ IN DOHODKOV OD DELA

Z vstopom v EMU je bilo potrebno spremeniti metodologijo zajema oziroma ocenjevanja podatkov iz naslova gotovinskih transakcij z nerezidenti, ki so del postavk tekočega računa v kapitalskem računu pa viri podatkov od 2007 zaradi uvedbe skupne valute niso več vsebovali teh transakcij. Gotovina prebivalstva se sedaj ocenjuje kot vsota razlik med gotovinskimi prilivi in odlivi iz naslova turizma (celoten turizem zmanjšan za negotovinski del (kreditne kartice, organizirana potovanja s strani potovalnih agencij)) in gotovinskimi prilivi in odlivi iz naslova dohodkov od dela.

5. NOVI VIRI PODATKOV uporabljeni ob reviziji podatkov za 2008 -2010 in dalje:

5.1. Vključitve podatkov transakcij z emisijskimi kuponi z nerezidenti Kot članica EU je Slovenija vključena v European Union Emission Trading Scheme ali EU ETS. Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje se vodi nacionalni register emisijskih kuponov, s podatki o transakcijah (prodaja in nakup), predajah in različnih prenosih teh kuponov. Z vidika plačilne bilance je potrebno vključiti podatke tako imenovani 'zunanjih prenosov', ki pomenijo transakcijo med dvema različnima nacionalnima registroma. Javno so dostopne zunanje transakcije z zamikom t+5 mesecev v SEF poročilu na spletnih straneh UNFCCC (United Nations Framework Convention on Climate Change). Transakcije so izražene v tonah, za potrebe plačilne bilance pa so preračunane v evre na podlagi ocene povprečne cene obdobja. Tovrstne transakcije se vključijo med storitveno menjavo znotraj postavke patenti in licence od 2008 dalje na podlagi letnega podatka.

5.2. Nakupi in prodaje nepremičnin na Hrvaškem Od leta 2008 dalje so v plačilno bilanco (v postavko neposredne naložbe v tujini) vključeni podatki o nakupih in prodajah nepremičnin na Hrvaškem s strani rezidentov Slovenije. Podatke smo prejeli od Hrvaške centralne banke.

5.3. Revizija postavke potovanja Od leta 2008 dalje se je na izvozni strani revidirala postavka potovanja. Razlog revizije je v novih podatkih o povprečni potrošnji turistov z nočitvami (anketa TU_TURISTI je bila izvedena s strani SURSa za leto 2009 in je uporabljena v plačilni bilanci od leta 2008) ter izletnikov in tranzitnikov (anketa TU_POTNIKI je bila izvedena s strani SURSa za leto 2010 in je uporabljena v plačilni bilanci od leta 2009). Po podatkih ankete TU_TURISTI se je povprečna potrošnja turistov z nočitvami zmanjšala, medtem ko se je povprečna potrošnja izletnikov in tranzitnikov po podatkih ankete TU_POTNIKI povečala. Poleg izvoza potovanj je rahlo revidiran tudi uvoz potovanj, za kar je glavni razlog povečanje deleža transportnih storitev v celotnih odlivih iz naslova potovanj. Delež transporta se je povečal iz 16 % (ocenjen v letu 2006) na 22 % (ocenjen v letu 2009).