11.11.2015

1

Eksegeza evangelijev in Apd2015/2016

Nosilec predmeta in izvajalca: izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž, as. dr. Samo Skralovnik

Matejev evangelij

11.11.2015

2

Matejev evangelij

Videl sem: glej, nevihtni veter je prihajal s severa, velik oblak in plapolajoč ogenj in okrog njega sijaj; iz njegove srede nekakšno iskrenje, iz srede ognja. Iz njegove srede pa podobe štirih živih bitij. Tole je bil njihov videz: imela so človeško podobo; vsako je imelo štiri obraze in vsako štiri peruti. (Ezk 1,4‐6)

Podoba njihovih obrazov: človeški obraz in obraz leva na desni so imela vsa štiri, obraz vola na levi vsa štiri in obraz orla vsa štiri. (Ezk 1,10)

Raz 4,6‐8

Naslovljenci, čas in avtor• Naslovljenci so kristjani iz judovstva, ki dobro poznajo SP oz. biblično tradicijo.▫ Evangelij je napisal apostol Matej „za vernike iz judovstva“ (Origen).

• Mt nimisijonski spis. Izhaja iz predpostavke vere, da je Jezus Božji Sin. 

• Odlično poznavanje SP in judovskega izročila in prizadet odnos do verskih voditeljev judovskega ljudstva verjetno kažeta na izobraženega Juda – pismouka.

• Čas nastanka večina raziskovalcev postavlja v obdobje po padcu Jeruzalema leta 70 po Kr. in pred letom 115.

11.11.2015

3

Naslovljenci, čas in avtor

Naslovljenci so kristjani, ki morajo v odnosu do skupnih korenin – judovstva, poglobiti svojo identiteto.Precejšen del Judov je v Jezusu prepoznal obljubljenega Mesija.

Zaradi odsotnosti templja obstaja na judovski strani potreba po utrditvi in jasni določitvi ustne in pisne tradicije.Kot posledica se zaostruje odnos do judovskih heretikov – tudi do judovskih kristjanov.

Namen Matejevega evangelija• Namen evangelija je dokazati, da so se v Jezusu izpolnile mesijanske napovedi o Božjem odrešenjskem posegu. 

• Jezus je resnični Mesija ‐ Odrešenik, ki dopolnjuje zgodovino Izraela.▫ Izhaja iz te zgodovine, je njen del.

• Namen je razložiti Jezusovo osebo v kontekstu odrešenjske zgodovine.

11.11.2015

4

Namen Matejevega evangelija• Jezus uresničuje mesijansko hrepenenje, ki je bilo vedno hrepenenje po trajnem prebivanju z Bogom.

• Centralna teološka trditev: Jezus je „Bog z nami“ (Emanuel).

• Skozi vso SZ raste hrepenenje, da bi Bog prebival med Izraelci in da bi oni bili njegovo ljudstvo:▫ skrinja zaveze je znamenje, da Bog prebiva sredi med 

njimi;

▫ šotor je dokaz, da se zaveza uresničuje, da je Bog med njimi;

▫ tempelj je bil kraj prebivališca Boga in spet dokaz, da je Bog med njimi.

Namen Matejevega evangelija

• Kakšen je pomen imena v hebrejski kulturi?▫ zemljepisna raven (Betsjada, Betlehem ...)

▫ osebna raven (Samuel, Savel/Pavel, Abram/Abraham ...)

▫ odrešenjsko‐zgodovinska raven (opis izpolnitve Božjega načrta)

• Bog „nima” imena (Jaz sem, ki sem)!

11.11.2015

5

Namen Matejevega evangelija• Dokazati, da so se v Jezusu izpolnile mesijanske napovedi o Božjem odrešenjskem posegu. 

• Jezus dopolnjuje zgodovino Izraela (izhaja iz te zgodovine, je njen del).

• Ključ za interpretacijo Matejevih pripovedi so navedki Svetega pisma.

Starozavezno ozadje Mt• Stara zaveza je osnovni horizont za razumevanje Matejevega sporočila.

• Mt se naslanja na svetopisemsko tradicijo, brez katere ni mogoče pravilno razumeti evangelija.

• Skoraj 400‐krat se Mt navezuje na SZ oz. uporablja različne paralelne motive; od tega 40‐krat v obliki direktnega navedka.

• 21‐krat je citat povezan z izjavo o izpolnitvi prim. 8,17: "To pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je Gospod rekel po preroku”. 

11.11.2015

6

Starozavezno ozadje Mt

Starozavezno ozadje Mt• Evangelist uporablja značilno „dokazovanje“, ko na podlagi SZ pojasnjuje dogodke iz Jezusovega življenja kot izpolnitev preroštev: 

• ... da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku!

1,22; 2,15.17.23; 3,15; 4,14; 5,17; 8,17; 12,17; 13,35; 21,4; 26,54.56; 27,9

11.11.2015

7

Starozavezno ozadje Mtπληρόω (plēróō)

• Izraz (plēróō) pomeni „izpolnitev“, „polnost“!▫ Poudarek, da je bila prej samo priprava, predokus,napoved nečesa, kar je sedaj doseglo svojo celotoin uresničitev.

“Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku:Glej, devica bo spočela in rodila sinain imenovali ga bodo Emanuel,kar v prevodu pomeni Bog z nami.” (Mt 1,22‐23)

• SZ ni mogoče ločiti od Kristusa: v njem se je uresničilo razodevanje Boga in njegovo stvarjensko delovanje.

Pomen simbolnih števil

• Simbolična uporaba števil je tipična za orientalskega človeka. 

• V judovstvu jim nikoli ne prepisujejo magičnih moči. 

• So neke vrste formule ali simboli, ki spominjajo na neko zgodovinsko izkustvo izvoljenega ljudstva. 

7, 3, 4, 5

11.11.2015

8

Število 7• Božje stvarjenje sveta!• Število 7 predstavlja celovitost, dovršenost, popolnost in svetost (izvor v Bogu).▫ Aplikacija Božje logike!

Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?«Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Število 3• Razodetje Boga Abrahamu v obisku treh angelov (1 Mz 18,2).

• Trikratni klic serafov v Iz = superlativ za najvišjo Božjo svetost!▫ »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami! (Iz 6,3)

• Sklenitev zaveze na Sinaju: ▫ »Gospod je rekel Mojzesu: 'Pojdi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri; naj operejo svoja oblačila! Naj bodo pripravljeni za tretji dan, kajti tretji dan bo Gospod stopil pred očmi vsega ljudstva na Sinajsko goro.'« (2 Mz 19,10sl.; 9,14.22; 1 Mz 35,2; Heb 10,22; Raz 22,14).

• Tri pomeni dokončnost, izčrpnost (Iz 6,3), popolni odnos, zaključeno, popolno enoto.

11.11.2015

9

Število 4

• Štiri osnovne človeške koordinate (štiri smeri neba, štirje letni časi) predstavljajo univerzalnost (vseobsežnost) sveta! ▫ štiri reke v raju napajajo vso zemljo; 1 Mz2,10sl.). 

• Štirideset dni ali štirideset let predstavlja zaključeno človeško obdobje (življenskodobro). 

• Štiri tisoč mož, ki so nasičeni ob Jezusovem čudežu, predstavlja vse človeštvo.

Število 5

• Število 5 predstavlja Postavo (Peteroknjižje).

▫ Zgradba Mt: pet velikih govorov ‐izhajanje iz judovske postave; 

▫ pet hlebov pri čudežni pomnožitvi kruha (14,17) in pet tisoč navzočih;

▫ v priliki nastopa pet pametnih in pet nespametnih devic (25,1‐13);

▫ gospodar izroči služabniku pet talentov (25,14sl.).

11.11.2015

10

Zgradba Matejevega evangelija

Sedemdelna zgradba

• Mt se pri oblikovanju gradiva navezuje na Peteroknjižje.▫ s tem (tudi na literaren način) pričuje, da je Jezusovo oznanilo dopolnitev Postave.

Zgradba Matejevega evangelija

Sedemdelna zgradba

A) 1,1‐2,23 Jezusov izvor (prolog)

B) 3,1‐25,46 Oznanilo nebeškega kraljestva

A1) 26,1‐28,20 Trpljenje in vstajenje (zaključek)

• Prolog in zaključek tvorita okvir evangeljskega oznanila in dajeta evangeliju odločilno barvo.

11.11.2015

11

Zgradba Matejevega evangelija

• V jedru evangelija (v petih “knjigah”) je predstavljeno nadaljevanje in dopolnitev SZ izročila. Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5,17)

• Začetek in konec naredita celotno sporočilo novo in drugačno: ▫ Jezus dela vse novo in ni samo prerok, ni samo novi Mojzes, ampak Božji Sin.

Zgradba Matejevega evangelija

• Jezus ni prišel, da bi nadomestil staro Postavo z novo, temveč da bi jo na novnačin razložil: ▫ pod vprašaj ne postavlja Postave, temveč izročilo, razlago prednikov!

▫ Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zaradi svojega izročila?

▫ Tako ste razveljavili Božjo besedo zaradi svojega  izročila. (15,3.6) 

11.11.2015

12

Zgradba Matejevega evangelija• Mesijanske obljube imajo v ozadju ustanovo monarhije, ki jih je prejela. 

• Matej razume izkušnjo monarhije kot poraz! ▫ padec templja, padec Jeruzalema ▫ krize vodijo v prečiščenje idej – svetost časa

• Noben zemeljski kralj ne more rešiti Izraela. • Treba je opustiti pričakovanja prejšnjega kraljestva (slavno Davidovo kraljestvo) in sprejeti drugačno »nebeško kraljestvo«.

• V tega se vstopa z vero in večjo pravičnostjo – z novim slogom življenja▫ kairos (polnost časov, svetost časa).

Svetost časa• Ena izmed najpomembnejših besed v Svetem pismu je beseda qadosh, sveto!

• Beseda qadosh je prvič uporabljena v Prvi Mojzesovi knjigi, na koncu zgodbe o stvarjenju: 

▫ »In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil« (1 Mz 2,3). 

• V poročilu o stvarjenju ni nobene omembe predmeta v prostoru, ki bi bil označen z lastnostjo svetosti.

• Za Sveto pismo je na prvem mestu svetost v času, sobota.

• V desetih zapovedih se izraz svet nanaša samo na eno besedo, na soboto, tj. čas:

▫ »Pomni, da boš posvečeval sobotni dan! /.../ zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil« (2 Mz 20,8.11). Svetost časa = mesijanski čas = Bog (Jaz sem, ki 

sem)

11.11.2015

13

Svetost časa

“Notranja svoboda je odvisna od tega, ali smo osvobojeni gospodovanja stvari, pa tudi gospodovanja ljudi. Mnogi ljudje so dosegli visoko stopnjo politične in družbene svobode, toda le zelo redki niso sužnji stvari. To pa je naša večna težava – kako živeti z ljudmi in ostati svoboden, kako živeti s stvarmi in ostati neodvisen.”

Abraham Joshua Heschel

Zgradba Matejevega evangelija

I. Razglasitev nebeškega kraljestva (3,1‐4,25; 5,1‐7,29);

II. Oznanjanje nebeškega kraljestva  (8,1‐9,38; 10,1‐11,1a);

III. Skrivnost nebeškega kraljestva  (11,1b‐12,50; 13,1‐13,53);

IV. Cerkev, prvi sad nebeškega kraljestva (13,54‐17,27; 18,1‐19,1);

V. Skorajšnji prihod nebeškega kraljestva (19,2‐24,2; 24,3‐26,1).

11.11.2015

14

Zgradba Matejevega evangelija

• Vsak od petih delov ima najprej pripovedno besedilo in nato ustrezajoči govorni del. 

• Vsak govor ima kratek uvod in vsak se končuje s skoraj istimi besedami: 

• »Ko je Jezus končal te besede ...« (7,28; 11,1; 13,53; 19,1; 26,1).▫ Dogodke in govore je avtor Mt uredil in enakomerno razporedil, ne da bi pazil, kdaj in ob kakšni priložnosti je Jezus izrekel te ali one besede.