Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
USPOSABLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU
PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE
V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Magistrsko delo
Elvis Podlogar
Kranj, 2014
FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
USPOSABLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU
PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE
V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
MAGISTRSKO DELO
Kandidat: Elvis Podogar
80113076
magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske
študije II. stopnje
Mentor: prof. dr. Andrej Anţič
Kranj, 2014
i
POVZETEK
Naslov magistrskega dela se glasi »Usposabljanje policistov s področja praktičnega
postopka in samoobrambe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji«.
Končujem magisterij na Fakulteti za drţavne in evropske študije, smer Diplomatski
odnosi. Zato sem se odločil za temo, ki je sestavni del programa fakultete in v kateri
sem s primerjalno analizo prikazal usposabljanje policistov na področju praktičnega
postopka in samoobrambe v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji in Republiki
Avstriji. Navedeni drţavi sta nam dokaj blizu, zdruţujeta nas skupna evropska
zakonodaja kakor tudi strokovna povezanost. Po zgledu avstrijske policije smo prevzeli
tako metodiko kot taktiko delovanja, kako ravnamo v situacijah AMOK (aktivna strelska
situacija). Skupno z Zvezno republiko Nemčijo pa imamo taktiko in metodiko uporabe
dveh prisilnih sredstev, ki ju uporabljamo v slovenski policiji. Prvo prisilno sredstvo je
plinski razpršilec znamke druţinskega nemškega podjetja Hoernecke, in sicer tipa
TW1000 RSG-5. Drugo prisilno sredstvo pa je policijska palica, in sicer teleskopska –
raztegljiva palica znamke Bonowi. Strokovna usposabljanja za taktiko AMOK in za
uporabo prisilnih sredstev TW1000 RSG-5 in raztegljive policijske palice Bonowi so v
Sloveniji vodili avstrijski in nemški strokovnjaki, udeleţili pa smo se jih inštruktorji
praktičnega postopka in samoobrambe na policijskih upravah. V magistrski nalogi sem
predstavil tehnične značilnosti in uporabo teh prisilnih sredstev v policiji. V glavnem
delu sem predstavil, kako potekajo usposabljanja policistov za praktični postopek in
samoobrambo pri nas v Sloveniji in jih primerjal z usposabljanji policistov v Nemčiji in
Avstriji.
V zaključku naloge sem rezultate ankete o usposabljanju policistov za praktični
postopek in samoobrambo, izpeljane med policisti pri nas, in rezultate primerjave v
vseh treh drţavah – Sloveniji, Nemčiji in Avstriji uporabil za to, da sem izpostavil
slabosti pri usposabljanju policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe
pri nas ter obenem predlagal načine za izboljšanje usposabljanja policistov..
Ključne besede: usposabljanje, praktični postopek, samoobramba in ju-jitsu, policija,
Slovenija, Nemčija in Avstrija.
ii
ABSTRACT
The title of my Master of Science is Police tactical training and self-defence in Slovenia,
Germany and Austria.
I am finishing my master”s degree on Faculty for internal and European affairs,
direction international affairs. I chose the title of my master of science because it is a
part of programme in faculty and it will make compartment of police tactical training in
Slovenia with Republic of Austria and Republic of Germany.
Republic of Austria and Germany are very close and similair to Slovenia, and also we
have joint european laws as police tactic.
With Austria we have similar police tactic how to act in AMOK situation (active shooting
situation).
With Germany we have similar tactic and training for police batton- telescopic stick
Bonowi and police spray TW 1000 RSG-5, which is produced in Germany from family
trade Hoernecke.
In all three cases the austrians and germans police instructors were in Slovenia and
they demonstrate the police tactics for AMOK, police batton and police spray to
slovenian instructors for police tactic and self defence.
I will also describe other slovenian police training and finished my work with
compartment of police tactical training in Slovenia with Republic of Austria and
Republic of Germany.
In my Master of Science I will also describe some other police training and search for
improvements in police tactical training.
Keywords: police training, police tactical procedure and self-defence, police, Slovenia,
Germany and Austria.
iii
Kazalo
POVZETEK ................................................................................................................... I
ABSTRACT ....................................................................................................................
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
2 METODOLOŠKO - HIPOTETIČNI OKVIR ................................................................. 3
2.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI PREUČEVANJA ....................................................... 3 2.2 NAMEN IN CILJI RAZISKOVANJA ........................................................................................ 4
2.3 DELOVNI HIPOTEZI ............................................................................................................... 5
2.4 METODE RAZISKOVANJA .................................................................................................... 5
2.5 OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ ................................................................................ 6
3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV .................................................................... 7
3.1 USPOSABLJANJE ................................................................................................................. 7
3.2 PRAKTIČNI POSTOPEK ........................................................................................................ 8
3.3 SAMOOBRAMBA IN JU-JITSU .............................................................................................. 9
4 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI
NEMČIJI ..................................................................................................................... 13
4.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI ..................................... 13
4.2 I. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV ..................................................................... 13
4.3 II. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV .................................................................... 16
4.4 POSEBNOSTI S PODROČJA USPOSABLJANJA IN SAMOOBRAMBE ........................... 17
5 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI
AVSTRIJI ................................................................................................................... 20
5.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI AVSTRIJI ................................... 20
5.2 AKADEMIJA ZA VARNOST ................................................................................................. 21 5.3 PROGRAM OSNOVNEGA ŠOLANJA ZA POLICISTE IN POLICISTKE V AVSTRIJI ......... 22
5.4 PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBA V SKLOPU OSNOVNEGA
IZOBRAŢEVANJA IN POSEBNEGA TEČAJA .......................................................................... 22
5.5 VAJE S STRELNIM OROŢJEM ............................................................................................ 23
6 POLICIJSKO IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
................................................................................................................................... 26
6.1 IZOBRAŢEVALNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI ........................................................ 28
6.2 POLICIJSKA AKADEMIJA ................................................................................................... 29
6.3 VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA ................................................................................................... 29 6.4 ŠOLA ZA POLICISTE ........................................................................................................... 30 6.5 CENTER ZA IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE V GOTENICI ............................ 30 6.6 USPOSABLJANJE NA POLICIJSKI UPRAVI ...................................................................... 31
7 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO V
ORGANIZACIJI GENERALNE POLICIJSKE UPRAVE .............................................. 33
iv
7.1 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO NA POLICIJSKI UPRAVI LJUBLJANA ................................................................................................................. 36 7.2 SPREMLJANJE STANJA POLICISTOV S PODROČJA PRAKTIČNEGA POSTOPKA S
SAMOOBRAMBO IN PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI ............................................................ 39 7.3 SODELOVANJE NEMŠKE IN SLOVENSKE POLCIJE S PODROČJA PRISILNIH
SREDSTEV ................................................................................................................................. 50
7.4 SODELOVANJE AVSTRIJSKE IN SLOVENSKE POLICIJE S PODROČJA PRAKTIČNEGA
POSTOPKA ................................................................................................................................ 68
8 BISTVENE RAZLIKE V USPOSABLJNJU POLICISTOV NA PODROČJU
SAMOOBRAMBE IN PRAKTIČNEGA POSTOPKA MED POLICIJAMI NA VSEH
STOPNJAH IZOBRAŢEVANJA IN USPOSABLJANJA ………………………………..78
8.1 RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO AVSTRIJO ............. 78
8.2 RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO ............... 79
9 ANKETA .................................................................................................................. 81
9.1 NAMEN ANKETE .................................................................................................................. 81
9.2 VZOREC ANKETE ................................................................................................................ 81
9.3 ANALIZA ANKETE ............................................................................................................... 84
10 ZAKLJUČEK IN PREVERITEV HIPOTEZ ............................................................. 90
10.1 VERIFIKACIJA HIPOTEZE ................................................................................................. 92
10.2 SKLEP ................................................................................................................................. 93
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 94
Samostojne publikacije ....................................................................................................... 94 Članek v reviji ..................................................................................................................... 95
Pravni viri ............................................................................................................................ 95 Slovenski pravni viri ............................................................................................................ 95
Mednarodni pravni viri ........................................................................................................ 96 Internetni viri ....................................................................................................................... 97 Ustni viri .............................................................................................................................. 99 Drugi viri .............................................................................................................................. 99
SEZNAM KRATIC ................................................................................................... 101
SEZNAM TABEL ...................................................................................................... 103
SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 104
IZJAVA O AVTORSTVU .......................................................................................... 106
1
1 UVOD
V uvodu magistrskega dela sem opisal svojo pot od dijaka in udeleţenca izobraţevanja
v Srednji policijski šoli v Tacnu od leta 1993 do leta 1997 do usposabljanj, ki sem se jih
bil udeleţeval kot kriminalist na Generalni policijski upravi in kriminalist Mobilne
kriminalistične skupine na Policijski upravi Ljubljana, pa vse do delovnega mesta
inštruktorja praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski upravi Ljubljana, ki sem
ga začel opravljati leta 2002 in ga opravljam še danes. Pri pisanju magistrske naloge
so mi pomagale izkušnje, ki sem jih pridobil kot policijski inštruktor in tudi kot trener v
klubu borilnih veščin.
V Policiji so me vedno motivirala delovna področja in tematike, ki so bili novost. Tako
sem na primer sodeloval z madţarsko policijo pri začetnih usposabljanjih za uporabo
policijske palice z ročajem – tonfe. Prav tako sem s kolegi inštruktorji sodeloval pri
uvajanju razširjenega programa uporabe prisilnih sredstev za prisilno ustavljanje
motornih vozil, predvsem bodičastega traku znamke Stinger, kamor smo kot novost
vnesli različne situacijske vadbe. Nadalje sem bil eden tistih inštruktorjev praktičnega
postopka s samoobrambo, ki je pričel s programom usposabljanja za uporabo
policijskega plinskega razpršilca, o čemer sem pisal v nadaljevanju naloge. Leta 2008
smo pričeli tudi z usposabljanjem za rabo novih policijskih palic za uniformirane
policiste, in sicer zloţljive palice – teleskopske palice znamke Bonowi; tudi o tem sem
podrobneje pisal v nadaljevanju naloge. Od začetka sem bil prisoten tudi pri novem
tipu usposabljanja s področja praktičnega postopka policije, in sicer delovanje in
taktika v primerih strelskih situacij, ki se imenujejo AMOK. Bil sem tudi pobudnik in
avtor različnih učnih video gradiv o uporabi in delovanju policijske palice tonfe,
plinskega razpršilca in policijske teleskopske palice za Policijsko upravo Ljubljana
kakor tudi za Generalno policijsko upravo.
Z borilnimi veščinami sem prišel v stik leta 1993 v Srednji policijski šoli v Tacnu. Od
tedaj sem neprestano v kontaktu z borilnimi veščinami, praktičnimi postopki policije,
usposabljanjem policistov in drugih kadrov. S srednjo policijsko šolo je povezana tudi
ljubezen do borilnih veščin oz. ju-jitsa; to je borilna veščina, ki se uporablja pri
praktičnih postopkih slovenske policije. Ravno stik z borilno veščino preko različnih
domačih, policijskih in mednarodnih tekmovanj je pripomogel k temu, da še danes
opravljam delo inštruktorja praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski upravi
Ljubljana. Ker sem tudi sam mojster borilnih veščin in predsednik kluba borilnih veščin
Športnega kluba Sibor ter direktor sekcije za veščine, katerih naloga je širjenje ju-jitsa v
smislu tako tradicionalne borilne veščine kakor tudi veščine različnih varnostnih
organov (Slovenska vojska, Policija, različne varnostne sluţbe, mestni redarji,
pravosodni policisti, carina …), ki jo uporabljajo pri svojih usposabljanjih, sem v
magistrski nalogi opisal zgodovinski razvoj in trenutno stanje ju-jitsa v svetu in
Sloveniji.
2
Glede na to, da končujem magisterij na Fakulteti za drţavne in evropske študije, smer
Diplomatski odnosi, sem se odločil, da poleg domačega izvajanja usposabljanj
policistov v Sloveniji oz. Policijski upravi Ljubljana predstavim usposabljanja tujih policij.
Tu sem se odločil za predstavitev usposabljanj drţav Evropske unije, in sicer Zvezne
republike Nemčije ter Republike Avstrije. Navedeni drţavi sta nam dokaj blizu,
zdruţujeta nas tako skupna evropska zakonodaja kakor tudi strokovna povezanost. Ne
nazadnje smo po avstrijski policiji prevzeli tako metodiko kot taktiko ravnanja v
situacijah AMOK (aktivna strelska situacija). Skupno z Zvezno republiko Nemčijo pa
imamo taktiko in metodiko uporabe dveh prisilnih sredstev. Prvo prisilno sredstvo je
plinski razpršilec znamke druţinskega nemškega podjetja Hoernecke, in sicer tipa
TW1000 RSG-5. Drugo prisilno sredstvo pa je policijska palica, in sicer teleskopska –
raztegljiva palica znamke Bonowi. Strokovna usposabljanja za taktiko AMOK in za
uporabo prisilnih sredstev TW1000 RSG-5 in raztegljive policijske palice Bonowi so v
Sloveniji vodili avstrijski in nemški strokovnjaki, udeleţili pa smo se jih inštruktorji
praktičnih postopkov s samoobrambo na policijskih upravah.
V glavnem delu naloge sem primerjal policijska usposabljanja v vseh treh evropskih
drţavah in razloţil uporabo in delovanje posameznih prisilnih sredstev v policiji, v
zaključku pa iskal moţnosti za izboljšavo stanja policijskega usposabljanja.
Odkar sodelujem pri različnih usposabljanjih in vodenju treningov, mi je bil največji izziv
predstavljati metode, sredstva ali elemente, ki so novost. Na tem področju sem kot
inštruktor praktičnega postopka in samoobrambe policije izdelal kar nekaj učnih gradiv,
ki se še vedno uporabljajo kot učni pripomoček.
Zato je bil namen te naloge primerjati, raziskati in predlagati, kaj je potrebno za
izboljšanje stanja na mesečnih vadbah praktičnega postopka s samoobrambo. Pri
slednjem imam v mislih tudi rezultate anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelil med
policiste na Policijski upravi Ljubljana na vadbah praktičnega postopka s
samoobrambo. Tako sem se poizkušal osredotočiti na novosti, ki so še v razvoju.
3
2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR
2.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI PREUČEVANJA
Odkar sodelujem pri različnih usposabljanjih, mi je vedno bil izziv predstavljati nove
metode, sredstva ali elemente usposabljanj. Na tem področju sem kot inštruktor
praktičnega postopka in samoobrambe policije sodeloval pri izdelavi učnih gradiv
oziroma sem tudi sam izdelal nekaj učnih gradiv, ki jih uporabljamo kot učni
pripomoček na mesečnih usposabljanjih. Upam, da bo tudi ta magistrska naloga ena
od učnih pripomočkov pri vadbah praktičnega postopka s samoobrambo na Policijskih
upravah v Sloveniji. Izkušnje tujih policij, še posebej pa sosednjih drţav, s katerimi
imamo skupno evropsko zakonodajo, so vsakič pripomogle k izboljšanju kvalitete
našega dela na tem področju. Najboljše povratno sporočilo o kvaliteti svojega dela pa
pridobiš od ljudi, s katerimi sodeluješ, zato je anketni vprašalnih eden ključnih
dejavnikov raziskovalnega dela naloge, kako izboljšati stanje in kvaliteto našega
usposabljanja policistov s področja praktičnega postopka in samoobrambe.
Pri usposabljanju policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe se
izvajalci - inštruktorji praktičnega postopka in samoobrambe soočamo tako s teţavami
na ravni udeleţencev kakor tudi na organizacijski ravni. V nadaljevanju bom opisal, s
katerimi teţavami se srečujemo pri udeleţencih usposabljanj.
Nekateri udeleţenci usposabljanj si ţelijo več teoretičnega dela, drugi več praktičnega
dela. Glede na to, da se usposabljanja izvajajo mesečno, je za nekatere to premalo in
ţelijo vadbo imeti večkrat na teden. Velika teţava je tudi nizka motiviranost za nova
znanja, še najbolj pa za tematike, ki se ponavljajo in so po programu obvezujoče.
Zaradi slednjega ostane premalo časa za področja, ki so udeleţencem zanimivejša, kot
so na primer pridobivanje psihofizične moči in kondicije (pohodi, športne igre ...),
strelske vaje, vaje varne voţnje in podobno.
Teţava na vadbah PPSA na organizacijski ravni pa je predvsem premajhno število
izvajalcev glede na velikost vadbenih skupin. Slednje je glavna teţava Policijske
uprave Ljubljana, saj je število policistov, ki so se dolţni udeleţevati mesečnih vadb
PPSA, preko 1000, zato ni nič čudnega, da je dnevno na vadbah PPSA tudi po 60
policistov. Druga teţava je pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje vadb PPSA pri
različnih tematikah (vaje v streljanju - pomanjkanje streliva, nabava pripomočkov za
izvedbo določenih vaj praktičnega postopka, manj usposabljanj za multiplikatorje in
inštruktorje zadolţene za vadbe PPSA …).
Vse zgoraj navedene teţave tako na ravni udeleţencev kot na organizacijski ravni so
stalnica pri vadbah PPSA. S to nalogo sem ţelel predvsem z anketnim vprašalnikom
potrditi svojo predpostavko o vadbah PPSA, obenem pa tudi predlagati rešitve za
izboljšanje stanja na področju usposabljanja slovenskih policistov pri izvajanju
praktičnega postopka in samoobrambe.
4
2.2 NAMEN IN CILJ RAZISKOVANJA
Policija in njeno delovanje na področju zagotavljanja javne varnosti so osnova za
obstoj posamezne drţave. Osnova za dobro delovanje policije pa so dobro
usposobljeni kadri tako na začetnih izobraţevalnih nivojih kakor tudi v nadaljevalnih
usposabljanjih, ki jih posamezne drţave izvajajo različno. Tako je bil cilj magistrske
naloge na začetku podrobneje opisati osnovne elemente usposabljanja, praktičnega
postopka in borilne veščine ju-jitsa oz. samoobrambe kot osnove za usposabljanje
praktičnega postopka s samoobrambo v slovenski policiji. Nadalje sem preučil
usposabljanje tujih policij, s katerimi sodelujemo, in opisal konkretna prisilna sredstva,
ki jih je slovenska policija prevzela in vključila v svojo prakso. Prav tako sem opisal tudi
slovenski tip usposabljanj s tega področja, in sicer od institucij, ki se ukvarjajo z
izobraţevanjem in usposabljanjem slovenskih policistov, do ciljnih skupin, programov in
vsebin.
Osrednji predmet preučevanja pa je bila primerjava usposabljanj med nemškim in
slovenskim tipom, avstrijskim in slovenskim tipom ter na koncu, kako so omenjene tuje
policije konkretno vplivale na potek usposabljanj pri praktičnem postopku s
samoobrambo pri nas.
Zaključek naloge je bil namenjen analizi mesečnih usposabljanj (anketa), ki se izvajajo
na Policijski upravi Ljubljana, in pobudam za izboljšanje stanja na tem področju.
Cilji magistrskega dela so torej bili:
1. Predstavitev nekaj splošnih pojmov o usposabljanju, praktičnem postopku in
samoobrambi oziroma borilni veščini ju-jitsu, s katero se policisti srečujejo pri
mesečnih usposabljanjih praktičnega postopka s samoobrambo, ki je ključen
element za strokovne in zakonite policijske naloge.
2. Predstaviti izobraţevanje in usposabljanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji z
opisom konkretnega primera nemškega usposabljanja uporabe prisilnega
sredstva, ki ga sedaj izvajamo pri nas. Predstaviti izobraţevanje in
usposabljanje policistov v Zvezni republiki Avstriji z opisom konkretnega
primera avstrijskega usposabljanja praktičnega postopka, ki ga sedaj izvajamo
tudi pri nas.
3. Predstaviti izobraţevanje in predvsem usposabljanje policistov v Republiki
Sloveniji. Analiza in primerjava usposabljanja med nemškim in slovenskim
tipom ter avstrijskim in slovenskim tipom. Analiza mesečnih usposabljanj, ki se
izvajajo na Policijskih upravah, v obliki anketnega vprašalnika, kjer bodo
podane tudi pobude za izboljšanje stanja na tem področju.
5
2.3 DELOVNI HIPOTEZI
Raziskovanja in pisanja magistrskega dela sem se lotil na osnovi naslednjih
predpostavk:
Hipoteza 1:
Stalno usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka za izvajanje policijskih
pooblastil je pogoj za učinkovito in uspešno izvedbo policijskih nalog in pooblastil.
Hipoteza 2:
Policijsko vodstvo pridobi z programi usposabljanj in analizo tujih praks potrebne
povratne informacije, pomembne za dopolnitev programa usposabljanj.
Obe hipotezi sta v celoti usklajeni z metodami raziskovanj in bosta v zvezi z njimi
potrjeni ali zavrnjeni.
2.4 METODE RAZISKOVANJA
V procesu doseganja zastavljenega cilja preučevanja in verifikacije hipotez sem
uporabil več metod druţboslovnega raziskovanja.
Za opis razvoja borilne veščine ju-jitsa sem delno uporabil metodo zgodovinske
analize, kjer sem opisal začetke borilne veščine ju-jitsu na Japonskem in v Evropi.
Pri oblikovanju temeljne zgradbe magistrskega dela sem kot osnovno metodo uporabil
deskriptivno metodo, s katero sem opisal osnovne značilnosti tujih policij in slovenske
policije, ki so predmet analize. Ob tem sem opisal tudi značilnosti avstrijskega in
nemškega izobraţevanja in usposabljanja na področju samoobrambe in praktičnega
postopka.
V deskriptivni metodi pa so se pojavljali tudi elementi empirične metode – opis
konkretnih usposabljanj tujih policij s področja prisilnih sredstev in praktičnih
postopkov, ki so se vnesle v usposabljanje slovenske policije. Tu sem navedel primer
uporabe plinskega razpršilca in teleskopske palice, kot je to značilno za nemško
usposabljanje. Pri avstrijskem modelu pa sem opisal taktiko delovanja aktivnih strelcev
v AMOK situacijah.
V magistrskem delu sem prav tako uporabil komparativno metodo, s pomočjo katere
sem primerjal usposabljanje dveh tujih policij s slovensko. Tu sem primerjal različne
tematike, ki so pomembne za usposabljanje policistov obeh policij.
Na koncu sem uporabil metodo analize, in sicer sem uporabil rezultate izvedbe
anketnega vprašalnika s področja mesečnih usposabljanj na Policijski upravi Ljubljana,
ki je pokazala zadovoljstvo udeleţencev mesečnih usposabljanj v odstotkih in tudi
opisno.
6
Metodo analize pa sem zaključil z metodo sinteze, ki je izpostavila temeljne ugotovitve
ankete in pobude za izboljšanje stanja. Z induktivnim in deduktivnim pristopom sem
obdelal teoretične pojme in tako zdruţil teoretična izhodišča obravnavane tematike.
2.5 OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ
Pri pripravi na pisanje magistrskega dela sem se na vseh področjih (samoobramba,
praktični postopek, usposabljanja tujih in domačih policistov …) opiral na ţe opisano
literaturo v obliki diplomskih del, člankov, priročnikov, internetnih virov, zakonov ter
druge literature, naštete v zadnjem poglavju Seznam predvidene literature in virov. Pri
opisovanju usposabljanja in praktičnega postopka sem se opiral na diplomsko nalogo,
Ţagar D., Vrednotenje uspešnosti izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji, na delo
Tomovič N. in Skalar T., Usposabljanje izvajalcev usposabljanj v policiji, na Program
izpopolnjevanj in usposabljanj za praktični postopek in samoobrambo Generalne
policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana, Katalog standardov policijskih
postopkov in Zakon o policiji ter drugo literaturo. Vsa navedena literatura opisuje pojma
usposabljanje in praktični postopek bodisi s splošnega stališča ali konkretnega primera,
ki ga je avtor raziskoval. V mojem delu pa sem uporabil lastne izkušnje, ki sem jih
pridobil pri usposabljanju policistov na Policijski upravi Ljubljana, skupaj z rezultati
zaključne ankete o zadovoljstvu policistov.
Ko sem opisoval splošne pojme o samoobrambi in borilne veščine ju-jitsu, pa sem
povzel misli iz diplomskih nalog Novak G., Obrambne tehnike v policijski praksi, Vidmar
J., Vrste in oblike napadov na policiste kot indikator pri programiranju samoobrambe,
se oprl na knjigi Grubenšek M., Ju-jitsu za mlade in začetnike, Škraba J., Prvi koraki,
črpal podatke z internetnih virov Kano. J. in Lindsay T., Jujutsu ter uporabil spletno
stran ju-jitsu kluba Samuraj ter Športnega kluba Sibor. Pri omenjenih virih so opisana
zgodovinska dejstva in trenutno stanje samoobrambe in borilne veščine ju-jitsa ter
nekateri elementi iz omenjene borilne veščine.
V svojem magistrskem delu pa sem skušal predvsem predstaviti, katere tehnike iz
samoobrambe so najboljše pri usposabljanju policistov. Pri nalogi sem se dotaknil tudi
izobraţevanja in usposabljanja policistov v Avstriji in Nemčiji, kjer sem si pomagal z
naslednjimi diplomskimi nalogami: Grah J., Izobraževanje policistov v Avstriji -
primerjava s Slovenijo, Lukman S., Izobraževanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji
in Sloveniji, Peršuh T., Šolanje policistov v Nemčiji (primerjava s Slovenijo), Potočnik
B., Izobraževanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe v Sloveniji in
Zvezni republiki Avstriji. Ob tem sem uporabil še nekaj tujih literatur s tega področja,
opisanih v zadnjem poglavju. Pri opisovanju usposabljanj v Avstriji in Nemčiji imam
osebno še najmanj izkušenj, zato sem povzel le splošna stališča šolanja v teh dveh
drţavah. Prispevek mojega dela s tega področja pa je predvsem sodelovanje
slovenske policije z avstrijsko in nemško pri konkretni uporabi taktik in prisilnih sredstev
in kako so se ta pridobljena znanja vnesla v naš sistem usposabljanj.
7
3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV
3.1 USPOSABLJANJE
Usposabljanje je oblika praktičnega izobraţevanja, kjer je v ospredju pridobivanje
praktičnih spretnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela, in praviloma ni
povezano z zahtevnejšimi intelektualnimi operacijami ali strokovno teorijo. Poteka kot
praktični pouk ali kot praktično usposabljanje z delom pa tudi kot delovna praksa ali kot
neposredno usposabljanje v procesu dela ali uvajanja v delo. Izraz usposabljanje se
uporablja tudi širše. Nekaterim je sopomenka za praktično izobraţevanje v celoti. To je
povezano zlasti s teţavami pri prevajanju angleškega pojma training ali francoskega
formation, ki pa imata veliko širši pomen kot slovenski izraz usposabljanje. Za rabo v
slovenščini je pogosto primernejši prevod praktično izobraţevanje, saj je usposabljanje
vezano na manj zahtevna dela in pomeni v preteklosti tudi sopomenko za priučevanje.
Seveda pa vseh primerih , ko v slovenščini uporabimo izraz usposabljanje, to v
angleščino prevajamo kot training, lahko pa tudi kot practical training, če ţelimo
poudariti praktično plat (Navedeno po http://www.pedagogika-
andragogika.com/files/ZMursak/temeljni_pojmi.pdf).
Policijsko usposabljanje razumemo kot obliko utrjevanja ali nadgrajevanja policijskega
znanja ali veščin. Le ta se izvajajo na različne načine in so si različna po različnih
parametrih. Generalna policijska uprava v svojem programu usposabljanj za tekoče
leto predpiše različne policijske tematike, kjer so opredeljeni izvajalec, kraj in čas
izvedbe ter drugi detajli, ki so pomembni za izvedbo. Policijska usposabljanja so
tematike, ki jih policisti ţe poznajo in jih na usposabljanjih utrjujejo oziroma
nadgrajujejo z aktualnostmi, ki so v zvezi s pravno podlago ali ostalimi novostmi v zvezi
s praktično izvedbo.
V tem magistrskem delu sem govoril predvsem o usposabljanju policistov na področju
praktičnega postopka in samoobrambe, ki se izvajajo mesečno na policijskih upravah.
Generalna policijska uprava na začetku koledarskega leta poda program za izvedbo
navedenih usposabljanj, katere tematike so obvezujoče za vse policiste. Nato vsaka
policijska uprava oziroma notranja organizacijska enota izdela svoj plan dela za tekoče
leto, kjer upošteva obvezujoče tematike in doda svoje teme, ki so potrebne za njihovo
organizacijsko enoto. Več o sami izvedbi in programu usposabljanja sem pisal v
poglavju Usposabljanje policistov v Sloveniji.
8
3.2 PRAKTIČNI POSTOPEK
Beseda postopek se rabi po navadi s prilastkom in pomeni obliko načrtnega,
premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo
zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za
opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih
postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za
pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti
zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali
mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko
časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva.
Postopek po pravno je lahko skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do
pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sproţiti, ustaviti, uvesti postopek; vloţiti
postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni
postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski
postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se
pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo,
za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v
katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal
nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se
rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek,
adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni
postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za
pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi .
Postopek, o katerem sem govoril v tej nalogi, pa je policijski praktični postopek. To so
postopki Policije, ki so vnaprej določeni, standardizirani z vidika različnih parametrov (z
vidika pravne podlage, tipa postopkov, načinov izvedbe glede na različne okoliščine
…). Ti postopki so določeni v različnih policijskih podzakonskih aktih (pravilnikih), so
nazorno opisani in predstavljeni v različnih katalogih, učnih pripomočkih in video
gradivih in se praviloma skozi leta ne spreminjajo, spreminja se le pravna podlaga
oziroma pogoji uporabe. Policijski praktični postopki so ukaz, ugotavljanje identitete,
varnostni pregled, uporaba policijske palice, plinski razpršilec, sredstva za prisilno
ustavljanja motornih vozil, uporaba strelnega oroţja in drugi.
»Policisti morajo dobro poznati pogoje za uporabo pooblastil in tudi pravila za njihovo
izvajanje (praktični postopek).
Zakonodajalec, ki predpisuje pogoje za uporabo posameznih vrst policijskih pooblastil,
praviloma natančno ne predpisuje postopka uporabe v praksi. Postopki so opredeljeni
v podzakonskih aktih, opredeljujejo pa jih tudi pravila stroke. Način izvajanja
policistovih pooblastil sta tudi bistvena vsebina in smisel praktičnega postopka. Policisti
se ga naučijo v izobraţevalnem procesu. Praktični postopek predpisuje način, pot,
smer, kako določeno pravno pravilo (pooblastilo) praktično obuditi v ţivljenje. Smisel
praktičnega postopka je trojen:
9
- zagotoviti varnost policista, ki izvaja pooblastila,
- zavarovati osebo, proti kateri se izvajajo pooblastila,
- zavarovati drugo osebo, ki je udeleţena v postopku.«
( Ţaberl, 2001, str. 23)
3.3 SAMOOBRAMBA IN JU-JITSU
Samoobrambo lahko definiramo kot obrambo in protinapad brez oroţja kakor tudi
obrambo pred oboroţenim napadalcem. Na splošno lahko o borilnih veščinah
današnjega časa povemo, da jih je ogromno. Veliko modernih veščin se je zdruţevalo
oz. prirejalo v različne samoobrambne tečaje, nekatere so postale kot sodobne
gladiatorske igre, vendar pa gre osnovo vseh iskat v borilni veščini ju-jitsu.
Ju-jitsu je sestavljena iz dveh besedic in sicer ju - kar v japonščini pomeni »mehak oz.
mehka pot« in jitsu, kar pomeni »umetnost ali veščino«. Poznamo več različic in
poimenovanj ju-jitsa, odvisno od šole, ki se je razvijala skozi zgodovino. Tako lahko
zasledimo imena, kot so jiu-jitsu, ju-jutsu …, JJIF (Mednarodna ju-jitsu zveza) je
unificirala enotno poimenovanje kot JU-JITSU) (povzeto po http://www.samuraj-klub.s).
Ju-jitsu je stara japonska veščina goloroke borbe, pri katerem je bistvo ostati
nepoškodovan z najučinkovitejšo metodo.
»Filozofija borilne veščine je še vedno v prvi vrsti iskanje poti za soţitje telesa in duha
in ne zgolj napad in obramba. Evropejcem je to tuje, saj se način ţivljenja in načela
razlikujejo od vzhodnjaških poduhovljenih in le redki so v Evropi sami sposobni gojiti
borilno veščin na tak način, kot to počnejo na Japonskem, kjer je to lahko način
ţivljenja, pri nas pa mogoče le konjiček oz. hobi« (Škraba, 1980, str. 38).
Borilna veščina se je razvila v srednjem veku, ko so na Japonskem prepovedali vidno
nošenje oroţja. Zaradi tega so se prebivalci (kmetje), da bi se obvarovali pred
roparskimi tolpami naučili in izpopolnili veščino branjenja z golimi rokami. Začeli so
preučevati različne neoboroţene in oboroţene napade in obrambe (udarjanje s pestmi,
komolcem, dlanjo, suvanje s kolenom, peto ali podplatom, podiranja na tla ter
upogibanje in zvijanje občutljivih sklepov. Prav tako pa so različne vsakodnevne
pripomočke priredili v učinkovita oroţja za branjenje (cepci za ţito so postali nunčaki,
ročaj mlinskega kolesa so priredili v tonfo ...). Sčasoma so nastale posamezne šole ju-
jitsa, vsaka pa je varovala svoje tehnike, četudi se šole med seboj niso bistveno
razlikovale.
»Ju-jitsu pa je bil osnova velikemu številu borilnih veščin, ki so se razvile iz njega,
danes pa so mogoče bolje uveljavljene in razvite, kot sam ju-jitsu. Najpomembnejša
med vsemi je borilna veščina judo, ki je ţe veliko časa priznan kot olimpijski šport,
katerega je v njegovo moderno obliko ob koncu 19. stoletja razvil Jigoro Kano
(Kodokan Judo)« (Lukman, 2003, str. 5).
10
»Moderni ju-jitsu se je kot večina vzhodnjaških borilnih veščin, ki so se širile po Evropi
in Ameriki, preoblikoval v borilno veščino in športno panogo, ki ima sicer skupno
izročilo in zgodovinski vir, a je predvsem v etičnem in športnem smislu postavljen v
okvir današnjega časa. Ju-jitsu je bil in je še najbolj razširjen v policiji, vojski in drugih
varnostnih organih, predvsem zaradi svoje vsestranskosti in uporabnosti. V drugi
polovici 20. stoletja se je pričel širiti tudi v civilne sfere. Pričeli so se ustanavljati klubi in
društva, prišlo je tudi do povezovanja v nacionalne in mednarodne panoţne zveze.
Ju-jitsu je danes tudi športna panoga, v kateri se tekmuje, in sicer v športnih borbah,
duo sistemu, borbe v parterju ter prikazovanju tehnik za otroke. Šport priznava tudi
MOK (Mednarodni olimpijski komite), največje tekmovanje v ju-jitsu pa so svetovne
igre, ki so organizirane kot olimpijske igre za neolimpijske športe na štiri leta.
Ju-jitsu seveda temelji na določenih načelih, ki so se izoblikovala skozi stoletja
negovanja borilnih veščin. Ta načela naj bi skrbela za pravilno smer razvoja in
razumevanja »poti«, po kateri hodi posameznik, ki se ukvarja z borilnimi veščinami.
Večina teh načel je univerzalnih. Najpomembnejša pa so:
- »Popusti, da boš zmagal.«
- »Nikoli ne prekorači nujne samoobrambe.«
- »Izogibaj se neposrednega napada.« (To je tudi eno izmed načel praktičnega
postopka policistov.)
- »Uporabi tehniko, ki manj škoduje zdravju in ţivljenju napadalca.«
Ju-jitsu kot moderno borilno veščino opredelimo z več osnovnimi elementi tehnik:
- tehnika padanja (ukemi waza), tehnika metov (nage waza), parterna tehnika (ne
waza), udarci (atemi-tsuki waza), obrambe pred neoboroţenimi napadi (jigo
waza), obrambe pred oboroţenimi napadi, teorija.
Pridobljeno in prikazano znanje ter uspehi iz borilne veščine so nagrajeni z določeno
stopnjo pasu (obi). Poznamo pa dve skupini pasov:
1. Šolski pasovi (kyu):
- 8., 7., 6. kyu – beli pas s črticami, 5. kyu – rumeni pas, 4. kyu – oranţni pas,
3. kyu – zeleni pas, 2. kyu – modri pas,1. kyu – rjavi pas.
2. Mojstrski pasovi (dan) :
- 1.-5. dan – črni pas, 6.-7. dan – rdeče-beli ali črni pas, 9.-10. dan – rdeči ali
črni pas.
Stopnje pasov se lahko osvoji na podlagi opravljenega posebnega izpita ali na podlagi
odličnih športnih, trenerskih ali sodniških doseţkov. Različne stopnje pasov pa so
vnesli v borilne veščine Evropejci, ker so jim bile za motivacijo oz. hobi, Japoncem pa
pomeni borilna veščina način ţivljenja« (Povzeto po (http://www.ju-jitsu-zveza.si/ju-
jitsu.htm).
11
»Z organizirano vadbo samoobrambe v policiji se je pričelo leta 1951 v takratni
policijski šoli v Begunjah, ko sta Slavko Kovič in Franc Strmšek izvedla 1. tečaj
samoobrambe.
Prve stike z mednarodno organizacijo samoobrambe je sklenil Niko Vrabl z udeleţbo
na kongresu leta 1953 v Avstriji.
V obdobju od leta 1959 do leta 1969 se je veliko dogajalo na področju samoobrambe v
policiji (izdelava program za polaganje pasov po mednarodnem konceptu, organizirano
prvo republiško prvenstvo v ju-jistu, opravljanje izpitov za pasove, sistemizacija
»inštruktorjev« za telesno vzgojo pri takratnih »tajništvih« za notranje zadeve in
sistemizacija prednjakov za telesno vzgojo na postajah ljudske milice leta 1960 ...).
Po letu 1969 ali po začetnem zagonu je zanimanje za samoobrambo nekoliko upadlo
vse do leta 1974, ko je spet prišlo do pozitivnih premikov na tem področju.
Leta 1979 je bila na Jasnici posneta prva video kaseta z vsebino izvajanja praktičnih
postopkov policistov.
Leta 1983 je bil na Debelem rtiču ustanovljen Kolegij mojstrov samoobrambe -
posebna skupina Republiškega sekretariata za notranje zadeve je izdala Pravilnik o
opravljanju izpitov in podeljevanju pasov samoobrambe delavcem organov za notranje
zadeve.
Obdobje med letoma 1984 in 1991 je bilo kljub materialnim teţavam, ki so se
pojavljale, izredno pomembno za razvoj samoobrambe v policiji. Generacije mojstrov,
vzgojene pod vodstvom g. Joţeta ŠKRABE in g. Mira DEŢELAKA, so bile v tem
obdobju zelo aktivne, število mojstrov pa je izredno vplivalo na rast strokovnosti pri
policistih, s tem pa se je povečala tudi zahtevnost vadbe.
Po letu 1988 je prišlo tudi do ustanavljanja športnih društev s področja borilne veščine
ju-jitsu predvsem s strani policistov, ki so delovali na tem področju«(Lukman, 2003, str.
10).
»Postavlja se vprašanje, zakaj veliko policij po svetu goji borilno veščino Ju-jitsu oz.
samoobrambo. Razloge gre iskat predvsem v uporabnosti in raznolikosti same borilne
veščine, saj so zdruţeni različni elementi – udarci, brce, meti, vzvodi, davljenja, končni
prijemi« (Krebl, 2004, str. 28).
»Da bi okrepil uporabnost ju-jitsa v policijah, naj se vrnem na eno izmed njegovih
omenjenih načel. To pravi, da uporabimo tisto tehniko zoper napadalca, ki ga bo v
postopku uporabe prisilnih sredstev oz. fizične sile kljub vsemu najmanj poškodovala in
s katero ga bomo lahko še obvladali - načelo sorazmernosti ob uporabi fizične sile
zoper osebo.
Tudi druga načela bi lahko vpeli v policijsko delo, saj vemo, da moramo postopke
izvajati na taktičen način, da sami ne izzovemo napada oz. izvršimo policijsko nalogo,
12
če je le moţno brez uporabe prisilnih sredstev; borilna veščina pa nas uči, da se
izognemo spopadu, če je le moţno, s samim obnašanjem …
Če pa ţelimo imeti ţe v osnovi dober policijski kader, moramo samemu izboru
kandidatov za policiste posvetiti več pozornosti, predvsem v smislu pravilnega
osebnostnega izbora kandidatk in kandidatov.
Vsekakor pa sem mnenja, da je izmed vseh borilnih veščin ju-jitsu najbolj primerna za
policiste, mora pa biti prirejena njihovemu delu, kar pomeni ne športno obliko, temveč v
policijsko prakso orientirano samoobrambo oz. ju-jitsu« (Lukman, 2003, str. 8-10).
13
4 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V REPUBLIKI NEMČIJI
To poglavje sem namenil predstavitvi izobraţevanja in usposabljanja policistov v
Zvezni republiki Nemčiji. Opisal sem sistem izobraţevanja na področju praktičnega
postopka in samoobrambe na I. in II. stopnji. Nadalje sem opisal organizacijsko
strukturo Visoke strokovne šole Villingen-Schwenningen, visoke šole za policijo, ter
treninge in usposabljanja na tej šoli s področja praktičnega postopka in samoobrambe
(uporabljena literatura diplomskih nalog Grah J., Izobraževanje policistov v Avstriji -
primerjava s Slovenijo, Potočnik B., Izobraževanje s področja praktičnega postopka in
samoobrambe v Sloveniji in Zvezni republiki Avstriji).
4.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V REPUBLIKI NEMČIJI
Izobraţevanje policistov v celotni Nemčiji poteka na naslednji način:
Na I. stopnji oz. za potrebe srednje izobrazbe v izobraţevanju policistov se kandidate
poučuje v policiji v pripravljenosti.
Za potrebe visoke strokovne izobrazbe oz. na II. stopnji izobraţevanja se policisti v
Nemčiji izobraţujejo na triletnih visokih strokovnih šolah, ki spadajo pod okrilje
ministrstva za notranje zadeve posamezne zvezne deţele ali na visokih strokovno-
upravnih šolah na strokovnem področju policija.
Za potrebe visoke izobrazbe, torej na III. stopnji v izobraţevanju policistov, pa policiste
enotno izobraţuje za vse zvezne deţele Nemčije Policijska akademija za vodenje v
Münstru. Gre za program izpopolnjevanja vodstvenih kadrov policije, ki poteka tako, da
se kader eno leto izpopolnjuje na akademiji, eno leto pa je na praktičnem usposabljanju
(Peršuh, 2000, str. 10).
4.2 I. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV
»Za izobraţevanje policistov na I. stopnji je krovno pristojen prezidij policije v
pripravljenosti v kraju Göppingen, in sicer 2. oddelek – izobraţevanje in
izpopolnjevanje. Policija v pripravljenosti opravlja poleg te še dve pomembni nalogi, in
sicer podporo ostalim policijskim sluţbam (kriminalistični policiji, policijskim postajam
…) in druge posebne naloge ( vzdrţevanje javnega reda in miru ob demonstracijah,
nogometnih tekmah, glasbenih prireditvah …)« (Lukman, 2003, str. 11).
»Pravica policistov v deţeli BW, da uporabijo prisilna sredstva, je zabeleţena v
policijskem zakonu v poglavju, kjer je zabeleţena pravica do obrambe pred
nevarnostmi oz. napadi in v podzakonskem aktu (navodilu), kjer je zabeleţeno, kakšne
14
ukaze lahko dajejo policisti občanom. Tako kot pri nas v Sloveniji morajo tudi policisti v
deţeli BW občane opozoriti, da bodo uporabili prisilna sredstva, preden jih dejansko
uporabijo, razen če okoliščine ne dopuščajo izreka opozorila.
Nadzor nad uporabo prisilnih sredstev izvajajo policistovi nadrejeni, kakor tudi samo
občan na upravnem sodišču v upravnem postopku. (Osnova za to je deţelni zakon o
upravnem postopku.)
Izobraţevanje na tej stopnji je seveda posvečeno osvojitvi osnovnih tehnik s področja
samoobrambe, ki so nujno potrebne, da bodo lahko kasneje kot policisti uspešno
obvladovali različne oblike upiranj in napadov s strani kršiteljev oz. storilcev kaznivih
dejanj.
Pri samoobrambi se policisti učijo osnovnih tehnik, ki so pomembne za uspešno
obvladovanje kršiteljev, in sicer predvsem tehnike padanja, udarjanja in brcanja ter
različne policijske prijeme – vzvodne prijeme. V času celotnega izobraţevanje je temu
področju namenjeno 96 ur pouka.
Pri izobraţevanju s področja prisilnih sredstev in streljanja kandidati spoznavajo
različne oblike prisilnih sredstev (pištola, palica, sredstva za vklepanje in vezanje …) in
njihovo praktično uporabo. Velik poudarek je na praktični vadbi in uporabi različnih vrst
policijskega oroţja – kratkega in dolgega, strelivu, njegovi uporabnosti in učinkovitosti
… Izobraţevanju s tega področja je namenjenih 184 ur.
Znanje prve pomoči je seveda pomembno, saj so policisti velikokrat prvi na kraju
dogodka ali nesreče oz. so lahko osebe poškodovane pri uporabi prisilnih sredstev in
jim je treba nuditi prvo pomoč. Pridobivanju znanja s tega področja namenjajo skupno
24 ur pouka.
Izobraţevanje iz ukrepanja uči policiste teoretičnih spoznanj s področja ukrepanja
(intervencije), ki so zelo pomembna pri samem načrtovanju ukrepanja oz.
interveniranja. Skupno 62 ur pouka namenjajo temu področju.
Trening varne voţnje policijskih vozil seveda ne sme manjkati, saj morajo policisti
velikokrat z vozili loviti beţeče storilce kaznivih dejanj in prekrškov. Ker gre po navadi
za zelo nevarno obliko voţnje, se policisti usposabljajo zanjo. Temu namenjajo skupno
91 ur pouka.
Pomembne vloge športa ne zanemarjajo, saj vedo, da le zdrav, telesno in duševno
pripravljen policist lahko optimalno izvaja naloge varnosti, zato spodbujajo športno
dejavnost. Na tem področju je poudarek na pridobivanju splošne kondicije, moči in
koordinacije - atletika, gimnastika, plavanje … ter poudarek na pomenu športa za
kandidate za policiste z različnimi oblikami iger. Športu, plavanju in reševanju iz vode je
skupno namenjenih kar 269 ur pouka.
Pomembno je povedati, da se s strokovnega področja V oz. praktičnega postopka
policisti izobraţujejo v vseh izobraţevalnih modulih, se pravi v osnovnem
izobraţevanju oz. v nadaljnjem izobraţevanju I in II ter v zaključnem modulu.
Natančnih programov o izobraţevanju s področja praktičnega postopka v deţeli BW
nimajo, pač pa imajo izdelane okvirne programe, po katerih se ravnajo učitelji, oz. so
opredeljeni le vsebine in število ur, ki je zanje namenjeno, same podrobnosti vsebine in
tehnike pa so odvisne od učiteljev samih. Ti imajo veliko osebne svobode pri
poučevanju, tako da lahko pride do izraza individualna predstava o programu učitelja
kakor tudi učenca – kandidata« (Lukman, 2003, str. 20).
15
Kandidati za policiste imajo pouk s področja samoobrambe skozi celotno šolanje, se
pravi v osnovnem izobraţevanju, nadaljnjem izobraţevanju I in II ter v zaključnem
izobraţevanju.
a) Osnovno izobraţevanje
Učni cilji v osnovnem izobraţevanju:
- osvojiti tehnike obramb in policijskih prijemov, pridobiti samozavest za ukrepanje
v konfliktnih situacijah in seznaniti se s fenomenom smrti zaradi zadušitve.
Učne vsebine:
- osnovna varnostna postavitev 2 uri, tehnike udarcev, gibanje 3 ure, tehnike brc
2 uri, obrambe pred udarci 6 ur, obrambe pred brcami 6 ur in tehnike metov 2
uri;
- tehnike kontrole kršitelja za vklepanje 1 ura, zadušitev 1 ura, policijski prijemi
(vzvodni prijemi) 6 ur in utrjevanje naštetih tehnik 3 ure.
b) Nadaljnje izobraţevanje
Učni cilji v tem delu so:
- poglobiti osvojeno znanje, znati uporabiti tehnike samoobrambe sam ali s
pomočjo partnerja, obvladati tehnike samovarovanja ob ukrepu prijetja storilca,
znati uporabiti tehnike samoobrambe skupaj s partnerjem.
Učne vsebine v tem delu so:
- tehnike pristopanja h kršilcu v dvoje 6 ur, preiskava oseb in stvari 5 ur, tehnike
vklepanja z lisicami 5 ur, transport v vozilo in iz vozila 1 ura, obrambe pred
udarci 3 ure, obrambe pred brcami 3 ure, policijski prijemi 3 ure, tehnike metov
2 uri, tehnike kontrole kršitelja 1 ura in utrjevanje 2 uri.
c) Nadaljnje izobraţevanje II
Učni cilji v tem delu so:
- z ali brez pomoči parterja znati uporabiti tehnike samoobrambe.
Učne vsebine v tem delu so:
- obrambe oz. tehnike reševanja pred različnimi oblikami napadov s prijemanjem
ali davljenjem 6 ur, obrambe pred udarci z roko 2 uri, obrambe pred brcami 2
uri;
- tehnike pristopanja h kršitelju v dvojicah 2 uri in utrjevanje 4 ure.
d) Zaključno izobraţevanje
Učni cilji v tem delu so:
16
- z ali brez pomoči in pripomočkov znati koristno uporabiti tehnike samoobrambe;
- na osnovi osvojenih tehnik pridobiti psihično stabilnost in samozavest ob
ukrepanju.
-
Učne vsebine v tem delu so:
- tehnike s palico 4 ure, tehnika zadušitve 3 ure;
- transportiranje oseb iz vozila 2 uri, obrambne tehnike in tehnike reševanja pred
napadi z grabljenji 2 uri, tehnike pristopanja h kršitelju v dvojicah 1 ura in
utrjevanje 4 ure.
(Povzeto po PERŠUH, T. Šolanje policistov v Nemčiji (primerjava s Slovenijo),
Diplomska naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2000).
4.3 II. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POICISTOV
Izobraţevanje policistov na II. stopnji izvaja Visoka strokovna šola za policijo Villingen-
Schwenningen, visoka šola za policijo, ki je neposredno vezana na Ministrstvo za
notranje zadeve deţele Baden-Württemberg.
Ta šola izobraţuje policiste in policistke deţele Baden-Württemberg za potrebe visoke
strokovne izobrazbe z izvršnimi pooblastili.
Študij na visoki šoli za policiste je razdeljen na naslednje dele (Jahresbericht 2001,
Visoka strokovna šola za policijo Villingen-Schwenningen, visoka šola za policijo):
- uvodna praksa – obvezna za ne policiste – šest mesecev,
- osnovni študij I in II – enajst mesecev,
- glavna praksa – sedem mesecev,
- glavni študij I in II – dvanajst mesecev.
V osnovnem in glavnem študiju študenti obiskujejo predavanja iz predmetov, ki so
razdeljena v štiri strokovna področja (Jahresbericht, 2001). Ta področja so:
1. Strokovno področje I so vede o varnostnih akcijah, v katerega je vključenih več
strokovnih skupin: vede o ukrepanju, vede o vodenju, vede o prometu in praktični
postopek ter šport.
2. Strokovno področje II so kriminalistične vede, znotraj katerih je več strokovnih
skupin: kriminalistična taktika in tehnika in kriminologija.
3. Strokovno področje III so pravne vede, v katerega so vključene naslednje strokovne
skupine: drţavno in ustavno pravo, policijsko pravo/ upravno pravo/posebno policijsko
pravo; kazensko pravo/ pravo javnega reda, kazenskoprocesno pravo, pravo javnega
sektorja.
17
4. Strokovno področje IV so druţbene vede, kjer delujejo sledeče strokovne skupine:
psihologija in sociologija, politično izobraţevanje in metodika znanstveno
raziskovalnega dela, informatika in poklicna etika.
V času osnovnega študija je študentom za pouk samoobrambe in praktičnega
postopka namenjeno 50 ur pouka, še enkrat toliko pa športu oz. športni vzgoji.
Študijski cilji v osnovnem študiju:
- študenti spoznajo pomen samoobrambe in praktičnega postopka za policijsko
delo;
- obvladajo obrambne tehnike in tehnike pristopanja h kršitelju - obrambne
tehnike, (strokovni prijemi);
- znajo dobro rokovati s strelnim oroţjem in ostalimi prisilnim sredstvi, ki so v
osebni uporabi policista;
- poznajo in obvladajo osnovne zakone samovarovanja;
- pravne, taktične in psihološke vidike izvajanja postopkov vnašajo v prakso.
Največji poudarek je predvsem na obvladovanju policijskih prijemov (strokovnih
prijemov), ostalih policijskih prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje, palica …)
vključno s pištolo, samovarovanju in vadbi standardnih situacij iz prakse v obliki igranja
vlog.
Vodje oz. učitelji v tej strokovni skupini (Jahresbericht, 2001) so v letu 2001 sodelovali
v več projektnih skupinah za pripravo programov s področja praktičnega postopka in
streljanja. Študenti se v okviru tega področja udeleţujejo tudi različni športnih
tekmovanj na deţelni ravni ali na ravni celotne Nemčije (nogomet, ju-jitsu, rokomet,
atletika in policijski peteroboj). To kaţe, da je temu področju namenjeno kar nekaj
pozornosti (Povzeto po LUKMAN, S. Izobraževanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji
in Sloveniji, Diplomska naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2004).
4.4 POSEBNOSTI S PODROČJA USPOSABLJANJA IN SAMOOBRAMBE
Usposabljanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe je sestavljeno skoraj
enako kot strokovno področje V v šolah za policiste. Tako trening oz. usposabljanje s
področja praktičnega postopka in samoobrambe zajema naslednjih 5 elementov ali
delov:
- trening samoobrambe,
- trening uporabe prisilnih sredstev in streljanje,
- trening obvladovanja konfliktov, komunikacije,
- trening varne voţnje sluţbenih vozil,
- trening prve pomoči.
Samo usposabljanje poteka čez celo leto, trening praktičnega postopka in
samoobrambe pa je smiselno razdeljen na tri dele v okviru tematike, ki jo obdelujejo.
18
Policisti, ki ţelijo biti inštruktorji za praktični postopek, ne potrebujejo nobenih posebnih
predhodnih znanj. Morajo izkazati interes za določeno področje in opraviti določeno
število ur usposabljanj pri policiji v pripravljenosti z različnih področij, in sicer:
- usposabljanje za inštruktorja za praktični postopek 7 tednov,
- pedagogika12 tednov,
- samoobramba 2 tedna,
- trener streljanja 2 tedna,
- nadaljevalno izobraţevanje s področja prava.
Ko to uspešno zaključijo, postanejo inštruktorji. Povedati je potrebno, da je pri njih še
veliko inštruktorjev, ki še niso ustrezno usposobljeni za vodenje treninga.
Inštruktorji se tudi usposabljajo. Usposabljanja imajo dva do trikrat na leto, ki trajajo
dva do tri dni.
Program usposabljanj kreirajo na podlagi potreb prakse. Okvirne plane sestavijo
koordinatorji za praktični postopek, in sicer koordinator na Ministrstvu za notranje
zadeve in koordinatorji na deţelnih policijskih upravah (5). Za potrebe izobraţevanja v
šolah (programe) pa so v kreiranje vključeni še koordinatorji na policijskih šolah pri
policiji v pripravljenosti.
Na osnovi okvirnih planov izdela vodja (Leiter) inštruktorjev na policijski upravi
natančne načrte za usposabljanja policistov, kateri so prilagojeni potrebam policistov
na terenu oz. njihovemu dejanskemu delu, ki ga izvajajo na terenu – njihovi
specialnosti. Vodja inštruktorjev na policijski upravi koordinira njihovo delo in jim nudi
pomoč.
Komunikacija med izvajalci usposabljanj, se pravi med inštruktorji in njihovim vodjem in
koordinatorji za praktični postopek na višjih instancah, poteka preko e-maila oz. na ti.
delovnih dnevih, kjer izmenjujejo izkušnje in podajajo predloge za izboljšanje dela na
področju. Preko e-maila inštruktorji in njihovi vodje ter koordinatorji cele deţele med
seboj izmenjujejo informacije o primerih iz prakse in druge podatke, ki so pomembni za
njihovo delo.
Da bi lahko uzakonili potrebo po usposabljanjih s področja praktičnega postopka, je
potrebno navesti nekaj podatkov o poškodovanih policistih v letu 2002.
Po navedbah tamkajšnjih policistov naj bi imeli v letu 2002 ob uporabi prisilnih sredstev
poškodovanih okoli 500 policistov. Ne morem točno definirati, pri kakšnih opravilih
natančno, oz. kakšne so bile te poškodbe. Znano je tudi to, da so v letu 2001 v deţeli
Baden-Württemberg policisti 35 krat uporabili strelno oroţje proti osebam in 364 krat
proti ţivalim.
Kljub vsemu pa je najbolj zanimivo, da policisti med vsemi prisilnimi sredstvi, ki jih
lahko uporabijo brez ukaza predstojnika, poleg sredstev za vklepanje največkrat
uporabijo plinski razpršilec. Vsekakor se pri svojem delu policisti soočijo s
19
prekoračitvijo svojih pooblastil oz. uporabo prisilnih sredstev. Koliko je bilo teh
prekoračitev v preteklih letih v deţeli BW, mi ni uspelo izvedeti (Peršuh, 2000, str. 12-
15).
20
5 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V REPUBLIKI AVSTRIJI
V petem poglavju sem predstavil izobraţevanja in usposabljanje policistov v Republiki
Avstriji. Opisal sem sistem izobraţevanja na Akademiji za varnost, program osnovnega
šolanja za policistke v Avstriji ter področja praktičnega postopka in samoobrambe na
osnovni stopnji in posebnega tečaja. Opisal sem velikost vadbenih skupin, kontrolo
učnega napredovanja, izobraţevanja kandidatov za mejne enote ter nadaljevalno
usposabljanje kandidatov za samoobrambo in praktični postopek (Peršuh, 2000, str.
20).
5.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V REPUBLIKI AVSTRIJI
V preteklih letih je bilo v Avstriji na notranjem ministrstvu za ohranitev varnosti
uresničenih mnogo ukrepov modernizacije in izboljšav. Avstrijsko notranje ministrstvo
se je odzvalo aktualnim izzivom in zastavili so si primerne usmeritve, da se lahko s
sodobnimi strukturami in instrumenti učinkovito borijo proti domačemu in
mednarodnemu kriminalu ter nevarnostim terorizma. Avstrija danes sodi med
najvarnejše drţave sveta. Njeni drţavljani imajo, kot vedno znova dokazujejo različne
študije, upravičeno zelo dober občutek varnosti. Čutijo, da jih policija dobro varuje, zato
se v Avstriji počutijo varne. Avstrija ţeli to uspešno pot nadaljevati, svoje preizkušene
strategije ţelijo razširiti in jih dopolniti z novimi ukrepi. Prestrukturiranje zvezne policije
predstavlja največjo modernizacijo v zgodovini avstrijske izvršne oblasti. Bivša straţna
telesa, varnostna straţa, kriminalistična sluţba in ţandarmerija so bili s 1. julijem 2005
organizirani v devet deţelnih policijskih poveljstev:
- deţelno policijsko poveljstvo Avstrijske Štajerske,
- deţelno policijsko poveljstvo Tirolske,
- deţelno policijsko poveljstvo Vorarlberga,
- deţelno policijsko poveljstvo Dunaja,
- deţelno policijsko poveljstvo Gradiščanske,
- deţelno policijsko poveljstvo Avstrijske Koroške,
- deţelno policijsko poveljstvo Dolnje Avstrije,
- deţelno policijsko poveljstvo Gornje Avstrije,
- deţelno policijsko poveljstvo Salzburga.
Na ta način hočejo Avstrijci drastično zmanjšati birokracijo, policistke in policisti v
policijskih inšpekcijah pa bodo drţavljanom in tujcem lahko nudili še boljšo pomoč in
podporo. Zagotavljanje varnosti oz. zaščita ljudi v drţavi Avstriji je osnovna naloga
drţave. Zaščita pomeni po najboljši vednosti in po svojih najboljših sposobnostih
ohranjati osebno varnost, ţivljenja, svobodo in lastnino. Zato v Avstriji niso spremenili
samo organizacijskih struktur ter poskrbeli za moderen videz policije, temveč so
investirali tudi v opremo in izobraţevanje usluţbenk in usluţbencev. Poleg tega bodo
za vsa področja uredili delovno okolje, v katerem se bo lastna ustvarjalnost policistk in
21
policistov lahko razvijala dalje na osnovi spoštovanja človeškega dostojanstva, pravne
drţave ter lastne odgovornosti. Vsaka policistka, vsak policist prispeva svoj,
popolnoma osebni, osrednji doprinos k uspehu zvezne policije. (Siak, 2007, str. 24)
5.2 AKADEMIJA ZA VARNOST
V Avstriji se kandidati za policista oz. policistko izobraţujejo na Akademiji za varnost s
sedeţem na Dunaju, glavnem mestu drţave. Akademija za varnost spada pod
generalni direktorat za javno varnost v Ministrstvu za notranje zadeve. Glavni organ
Akademije za varnost je direktorat akademije, pod katerim je šest oddelkov:
- oddelek za osnovno usposabljanje, oddelek za stike z javnostjo, oddelek za
mednarodno usposabljanje, oddelek za znanost in raziskave, oddelek za
psihologijo.
Akademija za varnost nudi s svojim izobraţevalnim programom naslednje :
- osnovno izobrazbo za policista, izobrazbo predavateljem in učiteljem policijske
smeri;
- izvaja nadaljnje izobraţevanje, nadzoruje delo svojih oddelkov, izvaja pripravo
kandidatov za usposabljanje, nadzoruje potek usposabljanja, opravlja različne
raziskovalne naloge, sodeluje na mednarodnem področju, izvaja psihološko
testiranje kandidatov, sodeluje z ostalimi akademijami, tako iz drţav članic EU
kot tudi iz drţav, ki niso članice EU, sklepa obojestranske pogodbe za
izmenjave izkušenj, skrbi za nudenje pomoči v mednarodnih projektih v
sodelovanju s policijskimi akademijami.
Akademija za varnost v Avstriji ima deset regionalnih centrov za osnovno
usposabljanje po vsej drţavi, kjer dobro izurjeni in usposobljeni predavatelji skrbijo za
kvalitetno usposabljanje in doseganje pričakovanih znanj policistk in policistov v
Avstriji. Regionalni centri so v podrejenem odnosu do Akademije za varnost. (Siak,
2007, str. 27)
5.3 PROGRAM OSNOVNEGA ŠOLANJA ZA POLICISTE IN POLICISTKE V
AVSTRIJI
Osnovni program šolanja za policiste in policistke v Republiki Avstriji traja 24 mesecev
in zajema teoretični in praktični del (ANHANG A zu den Instruktionen für
Einsatztraining, 2007, str. 34 in ANHANG B zu den Instruktionen für das
Einsatztraining, 2007, str. 32):
Faza I: 12 mesecev teorije
Praktično usposabljanje I: 2 meseca
Faza II: 7 mesecev teorije z zaključnim izpitom
Praktično usposabljanje II: 3 mesece
Skupaj: 24 mesecev
22
5.4 PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBA V SKLOPU OSNOVNEGA
IZOBRAŢEVANJA IN POSEBNEGA TEČAJA
Cilj osnovnega praktičnega usposabljanja in samoobrambe je, da vsak policist oz.
policistka dobi strokovno znanje, s katerim zagotovi izvršitev uradne naloge, pri čemer
se poudarja ukrepanje v nenadnih, nepričakovanih in nevarnih situacijah. Podlaga
takšnega urjenja je prepletanje urjenja s strelnim oroţjem, uporaba različnih tehnik v
različnih akcijskih pristopih in pravilna izbira taktičnega pristopa. Poudarek je na
praktičnem izobraţevanju z interaktivno igro vlog za usposabljanje v situacijah, ki se
pogosto dogajajo v praksi.
V vsaki vadbeni skupini je lahko za uspešno skupinsko vajo poleg inštruktorja še
največ 10 udeleţencev. Točno število za potrebno skupinsko vajo določi inštruktor po
predhodnem učnem načrtu. Po izobraţevalnem načrtu preverijo tudi dejansko znanje in
usposobljenost kandidatov. To storijo s teoretičnimi in praktičnimi preizkusi znanja, ki
zajemajo streljanje, praktični postopek in samoobrambo. Udeleţence usposabljanja po
opravljenem preizkusu ocenijo s šolsko oceno od 1 do 5, kar zabeleţijo v evidenco
posameznika.
Pri vsakem teoretičnem preizkusu je potrebno odgovoriti na 5 vprašanj, ki so
sestavljena tako iz streljanja kot tudi iz praktičnega postopka in samoobrambe. Vsako
vprašanje ima določeno število točk, ki se na koncu seštejejo. Za pozitivno oceno mora
kandidat doseči več kot 50% vseh točk.
Za uspešen zaključek osnovnega izobraţevanja s področja samoobrambe in
praktičnega postopka je poleg teoretičnega preverjanja potrebna vsaj še pridobitev
pozitivne ocene iz vaj usposabljanja s strelnim oroţjem I, II in III in pridobitev pozitivne
ocene iz ocenjevanja samoobrambe in praktičnega postopka.
Prav tako izvajajo preizkus znanja za kandidate, ki se izobraţujejo za mejne enote v
osnovnem izobraţevanju in v raznih dopolnilnih tečajih. Preizkus znanja se opravlja
podobno kot v osnovnem izobraţevanju, le da mora kandidat pridobiti pozitivno oceno
iz vaj s strelnim oroţjem III. Ocenjevanje izvaja deţelni inštruktor samoobrambe in
praktičnega postopka oz. njegov pooblaščenec iz deţelnega šolskega centra.
V ustaljen učni program se dodata 2 šolski uri (2 x 45 minut), kjer se nadgrajuje znanje
s področja praktičnega postopka in samoobrambe. Če zaradi določenih okoliščin v
predpisanem roku ni moţno opraviti učnega programa nadaljnjega izobraţevanja iz
praktičnega postopka in samoobrambe, se morajo zamujeni roki nadoknaditi. Pri
samem usposabljanju je potrebno paziti, da so zaradi osnovnih načel pedagogike učne
ure enakomerno porazdeljene. Vsekakor pa je potrebno, da se učna snov vseskozi
ponavlja in menja (npr. uporaba solzivca – strelno oroţje, uporaba strelnega oroţja –
solzivec) in da postane takšen način sestavni del učnih ur (Potočnik, 2007, str. 21).
23
5.5 VAJE S STRELNIM OROŢJEM
Za zagotovitev dobrega dela s strelnim oroţjem je potrebno urjenje v manjših skupinah.
Kandidati vzporedno s praktičnim streljanjem opravijo suhi trening pod nadzorom
inštruktorja, spoznavajo tehniko oroţja in uporabo raznih oblik samoobrambe in
praktičnega postopka.
Delo v skupinah poteka tako, da ena skupina izvaja šolsko streljanje, druga skupina
opravlja suhi trening, spoznava tehniko oroţja in moţnost uporabe raznih oblik
samoobrambe in praktičnega postopka, nato se na polovici šolske ure skupini
zamenjata. Če inštruktor ugotovi, da bi bilo za doseganje učnega cilja ali da bi bilo za
končni preizkus koristno izvesti dodatne vaje s strelnim oroţjem, le-to stori in poskrbi
za roke dodatnih vaj s strelnim oroţjem.
Šolski center razpolaga z več različnimi vrstami šolskega oroţja, ki je primerno za
izvedbo suhega treninga. Suhi trening s šolskim strelnim oroţjem se izvaja v prostem
času v posebnem prostoru. Ključ od navedenega prostora hrani deţurna sluţba šole,
kjer si ga kandidat lahko izposodi, deţurni pa uporabo prostora zabeleţi. Uporaba
tovrstnih prostorov je zagotovljena med 15. in 21. uro.
Kandidati morajo oroţje po končanem pouku shraniti v posebno zavarovanem
skladišču za oroţje. V tem času je vsaka posest oz. uporaba oroţja strogo
prepovedana.
Osnovni učni tečaj 6-mesečnega šolanja s področja streljanja in tehnike z oroţjem
Modul 1
10 šolskih ur vadbe streljanja ( praktične vaje s šolskim oroţjem)
1–5 ur
- varnostna določila
- osnova ZVON 17
- način, kako oroţje napolniti in sproţiti
- kontrola stanja
- oprema – opasač
- 5-10 ur
- drţa pri streljanju
- poteg strelnega oroţja
- drţalo oroţja
- uporaba merka
- tehnika sproţanja
- pozicije uporabe
- uporaba oroţja
- odpravljanje napak
- vaja modula (ustno/praktično)
24
Modul 2
12 ur praktičnega streljanja
1-2 uri
- osnova strelskih tehnik (natančnost)
- drţe: stoje in kleče
- pozicija: obojeročno/utrjevanje roke za strel
Modul 3
4 ure uporaba solzivca
1-4 ure
- učenje s solzivcem ( praktično in teoretično)
Modul 4
12 ur streljanja ( občutek orientiranega streljanja)
1-4 ure
- točnost obrambnega strela
- namensko in kontrolirano streljanje
- prehod iz točnega na taktično streljanje (spremenljivo merjenje)
5-8 ur
- streljanje izza zaklonov (kritje)
9-10 ur
- uporaba oroţja z varnostnim jopičem
- delovanje oroţja
11-12 ur
- uporabo oroţja, streljanje z lučjo
- streljanje z oroţjem v različnih svetlobnih razmerah
Modul 5
12 ur vadbe streljanja na prostem z dolgocevnim oroţjem ( praktično in
teoretično osnovno šolanje dolgocevnega oroţja StG 77, z avtomatsko puško
88)
1-4 ure
- varnostna določila
- osnova StG 77 in avtomatska puška 88
- postopek polnjenja in sproţitve
- kontrola stanja
- odpravljanje napak
5-12 ur
- streljanje na prostem
- praktično streljanje StG 77. MP 88. Zvon 17
Modul 6
16 ur osnovnega taktičnega izobraţevanja
1-16 ur
25
- avtomatični gibalni poteg
- sprememba oroţja ( pištola/solzivec)
- namensko streljanje
- streljanje v določenem času
- reševanje situacij s pravim strelivom (prijatelj/storilec)
- reakcijski čas
- obremenilni trening – ekstremne situacije
Modul 7
4 ure zaključni izpit
4 ure testiranja ( ˝limit 2˝)
(Potočnik, 2007, str. 23)
26
6 POLICIJSKO IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
V tem poglavju sem opisal tipe in vrste izobraţevanj in usposabljanj v slovenski policiji.
Na začetku se vsi kandidati izobraţujejo in usposabljajo na Policijski akademiji, nato
lahko nadaljujejo izobraţevanje na Višji policijski šoli, po potrebi se usposabljajo v
Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje v Vadbenem centru Gotenica. Vse
navedene načine usposabljanja policistov sem tudi podrobno opisal. Zadnjemu načinu
usposabljanja na Policijskih upravah pa sem se bolj posvetil, saj sem del tega tudi sam
ţe dvanajst let. Zaključek šestega poglavja je opis konkretnega sodelovanja slovenske
in nemške policije na področju dveh prisilnih sredstev in sicer policijske palice-
teleskopske palice, znamke Bonowi, in plinskega razpršilca nemškega druţinskega
podjetja Hoernecke, znamke TW 1000-RSG 5, kakor tudi opis konkretnega
sodelovanja slovenske in avstrijske policije na področju tematike, kako ravnamo v
situacijah AMOK (aktivna strelska situacija), prevzeli smo tako metodiko kot taktiko
delovanja.
27
Slika 1: Organigram slovenske policije
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, 2013.
28
6.1 IZOBRAŢEVALNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Izobraţevalni sistem v Republiki Sloveniji je zakonsko urejen v Zakonu o poklicnem in
strokovnem izobraţevanju (Ur. List RS, št. 12/96) ter z Zakonom o visokem šolstvu (Ur.
List RS, št. 67/93).
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (Ur. List RS, št. 12/96) v 3. členu
opredeljuje stopnje izobrazbe in pravi, da se poklicna oz. strokovna izobrazba pridobi v:
- niţji poklicni šoli po programih za pridobitev niţje poklicne izobrazbe,
- srednji poklicni šoli po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe,
- srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli po programih za pridobitev srednje
strokovne izobrazbe,
- višji strokovni šoli po programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe.
Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi:
- v poklicnem tečaju s področja posameznih strok,
- z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim oz. drugim ustreznim
izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z zakonom.
Isti zakon v nadaljevanju v 12. členu govori o času trajanja izobraţevanja in pravi, da
traja izobraţevanje za:
- niţje poklicno izobraţevanje do dve leti, za učence, ki niso uspešno zaključili
osnovne šole pa največ tri leta,
- srednje poklicno izobraţevanje tri do štiri leta,
- srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraţevanje štiri do pet let,
- srednje poklicno-tehniško izobraţevanje dve leti,
- poklicni tečaj od šest mesecev do enega leta,
- višje strokovno izobraţevanje do dve leti.
Priprava za mojstrski izpit obsega najmanj 70 ur pedagoško-andragoškega
izobraţevanja. Poklicno izpopolnjevanje in usposabljanje za specializacijo obsega
najmanj 400 ur.
Zakon o visokem šolstvu (Ur. List RS, št. 67/93) v 2. členu določa vrste visokošolskih
zavodov, ti so: univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.
Zakon nadalje v 33. členu govori o študiju na visokošolskih zavodih in pravi, da le-ta
poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in programih za
izpopolnjevanje.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe so:
a) dodiplomski:
- za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
- za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
b) podiplomski:
- za pridobitev specializacije,
29
- za pridobitev magisterija,
- za pridobitev doktorata znanosti.
Študijski programi za izpopolnjevanje so programi za nadgrajevanje, poglabljanje ali
razširjanje posameznih znanj iz programov za pridobitev izobrazbe.
Čas trajanja študija je v istem zakonu opredeljen v 36. členu in pravi, da le-ta na javnih
visokošolskih zavodih traja:
- po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe od tri do štiri leta,
- po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe od štiri do šest let,
- po programu za pridobitev specializacije eno do dve leti, če s posebnimi
predpisi ni določeno drugače,
- po programu za pridobitev magisterija dve leti,
- po programu za pridobitev doktorata znanosti do štiri leta.
Kdor se vpiše v študijski program za pridobitev magisterija, lahko pod pogoji,
določenimi s statutom, študij dokonča po študijskem programu za pridobitev doktorata
znanosti, kdor pa se vpiše v študijski program za pridobitev doktorata znanosti, pa po
študijskem programu za pridobitev magisterija.
6.2 POLICIJSKA AKADEMIJA
Bistvena naloga Policijske akademije je skrb za načrtovanje in izvajanje izobraţevanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije.
Policijska akademija ima svoje notranje organizacijske enote. Deli se na Višjo policijsko
šolo, Šolo za policiste, Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, Oddelek za šolanje
sluţbenih psov, Šolski OKC, Oddelek za podporo in Oddelek vrhunskih športnikov.
Policijska akademija izvaja predvsem naslednje programe: prilagoditev in nadgradnja
sistema ter programov izobraţevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s
potrebami policije, z zakonodajo in kodeksom poklicne etike; izboljšanje izobraţevanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja izobraţevalcev in drugih udeleţencev v sodelovanju z
zunanjimi izobraţevalnimi ustanovami; razvijanje strokovne publicistike, izdajateljske in
svetovalne dejavnosti za potrebe policije; priprava koncepta intenzivnega učenja tujih
jezikov v policiji; vključevanje v tuje in mednarodne policijske izobraţevalne programe;
priprava in izvedba izobraţevalnega programa prekvalifikacije carinikov za delo v
policiji; priprava in izvajanje programov usposabljanja tujih policistov v okviru pakta
stabilnosti jugovzhodne Evrope in drugih sprejetih obveznosti RS.
(http://www.policija.si/si/organiziranost/pa/index.html, 2014)
6.3 VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA
Osnovni cilj višjega strokovnega izobraţevanja na Višji policijski šoli je, da diplomanti
poglobljeno obvladajo strokovno-teoretična in praktična znanja za opravljanje policijskih
nalog in posebnih področij policijskega dela ter pridobijo osnovna znanja za vodenje
delovnih procesov v okviru manjših policijskih enot na splošnem ali določenem
strokovnem policijskem področju.
30
Program izobraţevanja na VPŠ traja 2000 ur (1200 ur predavanja + 800 ur praktično
izobraţevanje) in se izvaja tako, da je razmerje med strokovnoteoretičnimi vsebinami in
praktičnimi vajami, seminarskimi nastopi in praktičnim izobraţevanjem uravnoteţeno.
Študent študij zaključi z diplomskim izpitom, ki je sestavljen iz diplomske naloge in
njenega zagovora. (http://www.policija.si/si/organiziranost/pa/vps.html, 2014)
6.4 ŠOLA ZA POLICISTE
V izobraţevalnem programu se kandidati za policiste (v nadaljevanju: kandidati)
usposobijo za:
- opravljanje nalog, ki zagotavljajo varnost ţivljenja, osebno varnost in varnost
premoţenja ljudi; opravljanje splošnih nalog policista, primerljivo z drţavami
EU; uporabo zakonov in predpisov skupaj s temeljno drţavno in evropsko
zakonodajo pri izvajanju nalog in pooblastil; delovanje po zakonih,
prepoznavanje protipravnih dejanj in odkrivanje storilcev ter ustrezno uporabo
policijskih, pooblastil; spoštovanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih
svoboščin; pomoč pri reševanju problemov v skupnosti v smislu preventivnega
delovanja in zatiranja kriminalitete.
(http://www.policija.si/si/organiziranost/pa/sola-policist.html, 2014.)
V izobraţevalnem programu kandidati za policiste pridobijo tudi druga spoznanja:
- spoznajo in razumejo organizacijo policije in naravo policijskega dela;
- spoznajo in upoštevajo etična načela policijskega kodeksa pri svojem delu;
razvijajo socialne veščine, zlasti komunikacijske spretnosti;
- razvijajo osebne, socialne in strokovne kompetence skladno z načeli
vseţivljenjskega učenja;
- spoznajo tehnična sredstva in opremo ter jih znajo ustrezno izbrati in varno
uporabljati pri svojem delu in pri izvajanju policijskih pooblastil;
- krepijo in vzdrţujejo psihofizično pripravljenost, pomembno za policijsko delo.
(http://www.policija.si/si/organiziranost/pa/vps.html, 2014)
6.5 CENTER ZA IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE V GOTENICI
Center za izpopolnjevanje in usposabljanje deluje v Policijski akademiji in ima tri
oddelke:
- Oddelek za usposabljanje pomoţne policije,
- Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje Gotenica,
- Avtošola.
Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje v Gotenici skrbi predvsem za vsa tista
usposabljanja, ki so povezana z delom na prostem. V Gotenici se izvaja integrirani
trening kandidatov za policiste; tam se izvajajo usposabljanja, ki so povezana z urjenji
za taktično delovanje policijskih enot, taktična usposabljanja vodnikov sluţbenih psov,
31
številna urjenja specialne enote, posebnih policijskih enot in različna urjenja v
streljanju. Praktično se usposabljajo tudi kriminalisti in policisti prometniki.
V Gotenici izvajajo tudi številna druga usposabljanja, ki sicer niso vezana izključno na
delo na prostem. Tam je namreč najlaţe zbrati in namestiti večje število ljudi in jim
hkrati zagotoviti, da jih ne motijo vsakdanje naloge.
(http://www.policija.si/si/organiziranost/ pa/ciu.html, 2014)
6.6 USPOSABLJANJE NA POLICIJSKI UPRAVI
Na policijski upravi se izvajata dve vrsti izobraţevanj in usposabljanj. Ob spremembi
zakonodaje, računalniških aplikacij, merilnih naprav hitrosti ipd. se največkrat izvedejo
eno- ali dvodnevna usposabljanja, na koncu katerih policisti po uspešnem preverjanju
znanja pridobijo potrdilo o usposobljenosti.
»Poleg navedenih usposabljanj konstantno, preko celega leta, potekajo usposabljanja
policistov Posebne policijske enote, usposabljanja policistov v streljanju in vadba
samoobrambe ter praktičnega postopka s pooblastili. Vsakemu udeleţencu predstojniki
zagotovijo osem ur izpopolnjevanja in usposabljanja mesečno, in sicer tri ure za
teoretično izpopolnjevanje in usposabljanje in pet ur za praktični postopek in
samoobrambo.
Namen tovrstnih usposabljanj je dvojen (interni dokument policije):
1. policistom se omogoči utrjevanje teoretičnih in praktičnih znanj ter veščin za
zakonito, strokovno in učinkovito, varno in usklajeno izvajanje policijskih
postopkov ter uporabo prisilnih sredstev in samoobrambe;
2. policiste se seznani z novostmi in se jim omogoči vzdrţevanje in pridobivanje
ustreznega nivoja psihofizičnih sposobnosti.
Usposabljanje za samoobrambo in praktični postopek
Namen usposabljanja za samoobrambo in praktični postopek je:
1. Policiste seznaniti z novostmi in jim omogočiti utrjevanje teoretičnih in praktičnih
znanj ter veščin za zakonito, strokovno, učinkovito, varno in usklajeno izvajanje
policijskih postopkov ter uporabo prisilnih sredstev in samoobrambe.
2. Policistom omogočiti vzdrţevanje in pridobivanje ustrezne ravni psihofizičnih
sposobnosti.
Ciljne skupine1:
Skupina A: policisti, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila na terenu2
Skupina B: vsi ostali policisti
1 Praktični del programa ne velja za NOE GPU, ki pripravljajo in izvajajo usposabljanje po posebnih programih,
izvesti pa morajo teoretični del tega programa. 2 Vsi uniformirani policisti na PP/PO do komandirja, v drugih enotah pa tisti policisti, ki jim pripada dodatek za
posebno nevarne naloge.
32
Cilji programa
1. Zakonito in strokovno izvajanje policijskih pooblastil in uporabe prisilnih
sredstev ter dosledno zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic ter
svoboščin in etičnih načel v policijskih postopkih.
2. Zmanjšanje telesnih poškodb policistov in drugih oseb pri izvajanju nalog
policije.
3. Izboljšanje komunikacije v postopkih.
4. Izboljšanje psihofizičnih sposobnosti policistov.
5. Pravilno evidentiranje in poročanje o uporabi prisilnih sredstev.
Glavne vsebine
Program vsebuje tri vrste vsebin, in sicer:
policijska pooblastila s praktičnim postopkom,
elemente za uporabo fizične sile in samoobrambe,
vaje za pridobivanje in vzdrţevanje psihofizičnih sposobnosti.
Program predpisuje le obvezne vsebine, ki se jih morajo udeleţiti vsi policisti. Skupen
obseg programa za policiste iz ciljne skupine A je 80 ur, od tega je 60 ur obveznih
vsebin, predpisanih v tem programu, 20 ur pa policijske enote načrtujejo po lastni
presoji – glede na aktualno problematiko. Za policiste iz ciljne skupine B je skupni
obseg programa 60 ur, od tega je 40 ur obveznih vsebin, predpisanih v tem programu,
20 ur pa policijske enote načrtujejo po lastni presoji. Vsebine, ki jih policijske enote
načrtujejo po lastni presoji, so npr. dodatna vadba obveznih vsebin iz praktičnega dela
programa, delo vodnikov sluţbenih psov, konjenice, lahko pa tudi izvedba kondicijskih
pohodov in drugih oblik pridobivanja in vzdrţevanja psihofizičnih zmoţnosti.
Načrtovanje oziroma terminski plan vadbe v določenem mesecu pripravijo izvajalci. Pri
izvajanju vsebin je potrebno upoštevati ciljne skupine. Izvajalci programa morajo pri
pripravi in izvedbi mesečnega programa vadbe upoštevati vrsto nalog, ki jih opravljajo
policisti (npr. za praktično uporabo Stingerja, Terminatorja … naj se usposabljajo samo
policisti tistih enot, ki ta sredstva dejansko uporabljajo). Vodje enot morajo predpisane
vsebine upoštevati pri razporejanju policistov na vadbo« (Potočnik, 2007, str. 46).
33
7 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN
SAMOOBRAMBO V ORGANIZACIJI GENERALNE POLICIJSKE
UPRAVE
Generalna policijska uprava v svojem programu usposabljanj za tekoče leto predpiše
različne policijske tematike, kjer je opredeljeno, kdo je izvajalec, opredeljena sta kraj in
čas izvedbe ter navedene druge podrobnosti, ki so pomembne za izvedbo. Generalna
policijska uprava predpiše program za izvedbo usposabljanja praktičnega postopka in
samoobrambe, katere tematike so obvezujoče za vse policiste.
V nadaljevanju sem predstavil primer letnega načrta programa usposabljanja s
področja praktičnega postopka in samoobrambe za vse policiste. V tem programu se
predpiše obvezujoče tematike, razdeljene na teoretični in praktični del ter del,
namenjen za pridobivanju psihofizične kondicije. V njem so napisane in obrazloţene
tudi tri skupine policistov (A-skupina, B-skupina in C-skupina), ki se morajo udeleţevati
navedenega usposabljanja, praviloma enkrat mesečno, na letni ravni 10 krat, saj sta
meseca julij in avgust prosta in ne potekajo navedena usposabljanja. Navedeno je tudi,
koliko je maksimalna kvota - 80 ur za vse skupine policistov, ter koliko je minimalna
kvota ur za posamezne skupine (A skupina - 56 ur, B skupina - 24 ur in C skupina -16
ur) za doseganje opravljenih vsebin iz praktičnega postopka in samoobrambe.
Navedene minimalne kvote ur se lahko na koncu leta tudi zmanjšajo, ker mesečne
vadbe niso bile izvedene zaradi obremenjenosti operativnih nalog na terenu.
Primer letnega izvedbenega načrta programa usposabljanja s področja praktičnega
postopka in samoobrambe za vse policiste v letu 2014 s strani Generalne policijske
uprave:
Tabela 1: Teoretično in praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za izvajanje policijskih pooblastil, uporabo prisilnih sredstev in predstavitev zakonskih pogojev
Vsebina Način izvedbe Ciljna
skupina
1. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek teoretično A, B
praktično A, B
2. Varnostni pregled in pregled osebe teoretično A, B
praktično A, B
3. Sredstva za vklepanje in vezanje teoretično A, B
praktično A, B
4. Plinski razpršilec teoretično A, B
praktično A
5. Palica teoretično A, B
praktično A
34
6. Prisilno ustavljanje prevoznih sredstev teoretično A, B
praktično A
7. Ravnanje z oroţjem v osebni in kolektivni zadolţitvi, vključno s streljanjem v pogojih slabše vidljivosti, s sistemom Simunition
teoretično A, B
praktično A, B
8. Ukrepanje ob aktivnih ţivljenju nevarnih dogodkih (AMOK in podobni dogodki)
teoretično A, B
praktično A
9. Zborni postopki za policiste, ki niso pripadniki PPE-Posebna policijska enota
praktično A
10. Začasna omejitev gibanja, privedba in pridrţanje, po potrebi pa tudi druga pooblastila iz ZNPPol
teoretično A, B
11. Pravila komuniciranja in odnos do oseb v policijskih postopkih teoretično A, B
12. Etično ravnanje in varovanje človekovih pravic in svoboščin v policijskih postopkih, poudarek na spoštovanju človeškega dostojanstva ob prijetju in izvedbi drugih nalog policije, pri katerih se uporabljajo prisilna sredstva
teoretično A, B
13. Izpopolnjevanje, usposabljanje in ocenjevanje uspešnosti iz ostalih vsebin, ki so zajete v prilogah
teoretično A, B
Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013
Kolikor je mogoče, naj praktična izvedba usposabljanj temelji na vnaprej pripravljenih
scenarijih za situacijsko vadbo, ki vsebujejo navedene vsebine iz izvedbenega načrta.
Scenariji naj izvedbo posameznih vsebin oziroma policijskih postopkov zajamejo
celovito – npr. od prejema obvestila o interventnem dogodku, do zaključka
interveniranja, vključno s pojasnili, kakšne akte bi policisti napisali v posameznih
primerih. Udeleţenci naj dodatno vadijo posamezne vsebine iz situacijske vadbe, ki jih
je inštruktor ocenil kot slabše izvedene.
Vadba za skupino A naj v okviru moţnosti poteka ločeno vsaj za 2 ciljni podskupini,
skladno s programom PPSA. V prvi skupini naj bodo policisti, ki naloge opravljajo
preteţno z opazovanjem in patruljiranjem, policisti LKE-Lokalne policijske enote,
policisti PPE, kriminalisti MKO-Mobilni kriminalistični oddelek in policisti, ki praviloma
ne izvajajo interventnih nalog, vendar imajo visoko stopnjo usposobljenosti; v drugi
skupini pa naj bodo policisti stalni deţurni, VPO-Vodja policijskega okoliša ter drugi
policisti, ki se iz opravičljivih zdravstvenih razlogov vadbe udeleţujejo v omejenem
obsegu (v smislu intenzivnosti vadbe). Pri vadbi prve skupine mora biti večji poudarek
na praktičnih vsebinah ter intenziteti vadbe. V okviru moţnosti se cilje skupine lahko
oblikujejo tudi glede na obliko dela (npr. le za policiste, ki izvajajo intervencije, vodnike
sluţbenih psov, kriminaliste LKE in policiste – kriminaliste ipd.).
Policisti iz skupine C se o udeleţbi na usposabljanju dogovorijo z izvajalcem.
35
Tabela 2: Praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za uporabo telesne sile in samoobrambe
Vsebina Ciljna
skupina
strokovni pritiski
strokovni prijemi
druge oblike skupinske in individualne uporabe telesne sile
strokovni udarci z roko, z nogo ter blokade in drugi načini odvračanja udarcev
strokovni meti z osnovnimi tehnikami padanja
obrambe pred neoboroţenim napadalcem
obrambe pred oboroţenim napadalcem
vadba sočasne izvedbe strokovnih (transportnih) prijemov – v skupinah po tri3
A, B
Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013
Izvajajo se vse predpisane vsebine iz dokumenta Standardi in stopnje usposabljanj za uporabo telesne sile ter vadbo samoobrambe v policiji – nadaljevalno usposabljanje, s poudarkom na vsebinah iz prilog.
Pri izvedbi je potrebno upoštevati ciljne skupine, strukturo vadbene skupine, prostorske in druge omejitve ter uporabljati temu primerne metode.
Tabela 3: Vaje za vzdrţevanje in pridobivanje psihofizičnih zmoţnosti
Vaja Ciljna
skupina
tek, poskoki, hoja
raztegovanje mišic (stretching)
igre z ţogo in prilagojene oblike iger z ţogo (razvijanje motoričnih sposobnosti)
vaje za pridobivanje moči in vzdrţljivosti (npr. tek, sklece, dvigovanje trupa) z namenom doseganja ciljev oziroma kriterijev iz priloge Preverjanje psihofizične usposobljenosti
A, B
Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013
3 Vadba strokovnih prijemov, ki jih glede na smer gibanja lahko policista izvedeta sočasno. Vaditi je
potrebno tehnike, ki so usklajene med seboj in se dopolnjujejo tako, da privedejo do hitrega in varnega
vklepanja ali vezanja osebe, zoper katero se izvajajo. Priporočljivo je, da se vadijo kontinuirano, in sicer na
vsaki vadbi samoobrambe pribliţno 10 minut.
36
Pridobivanje in vzdrţevanje psihofizičnih zmoţnosti se lahko v okviru vsebin, ki jih PU
in NOE GPU načrtujejo po lastni presoji, izvaja v obsegu največ 8 ur na leto.
Za usposabljanje se uporabljajo zakonski in podzakonski akti, usmeritve, interni akti ter
strokovne publikacije glede na obravnavane vsebine (Izvedbeni načrt izpopolnjevanja
in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014, 2013, str. 2-3).
7.1 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO NA
POLICIJSKI UPRAVI LJUBLJANA
Vsaka policijska uprava oziroma notranja organizacijska enota izdela svoj plan dela za
tekoče leto, kjer upošteva obvezujoče tematike Generalne policijske uprave in doda
svoje teme, ki so potrebne za njihovo organizacijsko enoto. Program je razdeljen na
teoretični del in praktični del, kjer se opredeli mesec izvedbe, tematika, izvajalec,
posebnosti v postopku. Na Policijski upravi Ljubljana inštruktorji praktičnega postopka
in samoobrambe večino teoretičnih delov izvajajo samostojno, kar na vseh policijskih
upravah ni pravilo. Praktični dele pa inštruktorji v celoti izvedejo samostojno, saj je to
njihovo primarno poslanstvo. Na koncu vsakega koledarskega leta inštruktorji napišejo
poročilo o izvedbi usposabljanja praktičnega postopka in samoobrambe in ga
posredujejo Generalni policijski upravi.
Kako poteka tako načrtovanje, si oglejmo na primeru načrta za enomesečni program
usposabljanja s področja praktičnega postopka in samoobrambe iz letnega načrta
Policijske uprave Ljubljana za vse policiste v letu 2014:
Tabela 4: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in
policijskih pooblastil – TEORETIČNI DEL V LETU 2014
Odobril mag. Stanislav VREČAR, Višji policijski
svetnik, Direktor PU Ljubljana
Izdelal Elvis Podlogar, Policijski inšpektor II,
Inštruktor PPSA
Mesec Januar 2014
Tematski sklop AMOK
Usposabljanje za ravnanje v aktivnih
strelskih situacijah.
VKLEPANJE IN VEZANJE OSEB
Zakonski pogoji in praktična uporaba
sredstev za vklepanje in vezanje oseb v
policijskih postopkih – predstavitev
vsebine priročnika.
BODY CUFF
Zakonski pogoji in praktična uporaba
sredstev za vklepanje in vezanje oseb v
policijskih postopkih.
37
OBVLADOVANJE STRESA
Obvladovanje stresa v policiji
Cilji Seznanitev policistov z ukrepanjem ob
aktivnih ţivljenju nevarnih dogodkih
(AMOK in podobni dogodki)
Poznavanje zakonske podlage za
uporabo sredstev za vklepanje in vezanje
Strokovna usposobljenost policistov
Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje
v skladu s priročnikom za vklepanje in
vezanje
Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje
v skladu s standardi praktičnega postopka
Poročanje po uporabi sredstev za
vklepanje in vezanje
Ciljna skupina A in B
Izvajalci Inštruktor PPSA
Izvajalci psihologi iz PA
Didaktični pripomočki Prenosni računalnik
LCD projektor
Vir: (Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014 – teoretični del, 2014, str. 2-3).
Tabela 5: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in
policijskih pooblastil – PRAKTIČNI DEL V LETU 2014
Odobril mag. Stanislav VREČAR, Višji policijski
svetnik, Direktor PU Ljubljana
Izdelal Elvis Podlogar, Policijski inšpektor II,
Inštruktor PPSA
Mesec Januar 2014
Tematski sklop UPORABA LISIC ZA TELO – ''Bodycuff''
in ostalih sredstev za vezanje in vklepanje
Uporaba lisic za telo v primeru sodelujoče
osebe – vezanje oseb s pomočjo
verbalne komunikacije
Uporaba lisic za telo v primeru
nesodelujoče osebe – vezanje oseb s
pomočjo fizične sile, SVV in prehod v
nadaljnjo uporabo ''Bodycuff'' lisic
Katame waza ( prijemi za vklepanje in
vezanje)
Ude garami (zvin roke v komolcu s
38
podiranjem in s sedenjem ob ukeju)
Kuzure ude garami I (izpeljanka zvina
roke v komolcu s podiranjem in
fiksiranjem glave)
Kuzure ude garami II (izpeljanka zvina
roke v komo. s podiranjem in s sedenjem
na ukeju)
Kata osae (vzpostavitev kontrole s
pritiskom kolena na rame)
Hiza ashi gatame (zvijanje noge v kolenu
s pomočjo noge)
Ude garami z naslonom (zvin roke v
komolcu z naslonom)OBVLADOVANJE
STRESA
Obvladovanje stresa v policiji
Cilji Pravila nameščanja lisic, uporaba varoval
z namenom preprečitve samo
zategovanja, uporaba lisic za transport
oseb
Pravila pri odstranjevanju lisic in varnost
policistov
Pravila nameščanja lisic pri vklenjeni ali
vezani osebi in postopek obvladovanja
agresivne osebe
Avtomatizacija izvajanja prijemov za
vklepanje in vezanje
Kontrola izvajanja prijemov za vklepanje
in vezanje
Ciljna skupina A
Izvajalci Inštruktor PPSA
Izvajalci psihologi iz PA
Didaktični pripomočki Zaščitne blazine (tatami)
Kimono ali delovna uniforma
Prisilna sredstva v osebni zadolţitvi
Posebnosti v izvedbi Uporaba ''Bodycuff'' sistema za vezanje in
vklepanje
Uporaba in prenos tehnik iz tematskega
sklopa v primere iz prakse (aktualne in
namišljene) – SITUACIJSKA VADBA
Vir: (Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014 – praktični del, 2014, str. 2-4.)
39
7.2 SPREMLJANJE STANJA POLICISTOV S PODROČJA PRAKTIČNEGA
POSTOPKA S SAMOOBRAMBO IN PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI
Spremljanje stanja policistov s področja psihofizične zmogljivosti policistov se je skozi
leta spreminjala, vendar pa so ga vedno spremljali skozi mesečne vadbe -
usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo. Na začetku je potekalo brez
posebnega programa, zadnja leta pa je Generalna policijska uprava predpisala
program, postopek in kriterije za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. To
področje zadnja leta spremljajo trije kriteriji: tek, sklece in vaje za trebušne mišice.
Kriteriji se vsako leto spreminjajo in so določeni glede na spol in starost policistov in
policistk. Kriterije je Policija na začetku izdelala v sodelovanju s Fakulteto za šport v
Ljubljani, ki jih inštruktorji za samoobrambo in praktični postopek na policijskih upravah
spremljajo skozi vse leto, en mesec v letu pa je namenjen samo temu področju. V
obdobju pred tem pa je potekalo poizkusno obdobje, kjer je ustanovljena tričlanska
komisija to področje in področja samoobrambe in praktičnega postopka in izvedbe vaj v
streljanju ter policijskih pooblastil preverjala.
Primer programa, kriterijev in postopkov za spremljanje stanja v letu 2014
1. IME PROGRAMA
Poimenuje program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in
psihofizičnih zmoţnosti policistov.
2. NAMEN
Preverjamo znanja in veščine policistov, potrebnih za izvajanje policijskih pooblastil,
praktični postopek z elementi samoobrambe, usposobljenost za ravnanje ter streljanje
z oroţjem in psihofizične zmoţnosti policistov.
3. CILJNA SKUPINA
Vsi policisti.
4. CILJI PROGRAMA
Preveriti poznavanje policijskih pooblastil in usposobljenost za njihovo uporabo Preveriti usposobljenost za uporabo borilnih veščin pri uporabi prisilnih sredstev v različnih okoliščinah Praktično preveriti strokovno in varno uporabo strelnega oroţja Preveriti psihofizične zmoţnosti, pomembne z vidika policijskega dela
40
5. GLAVNE VSEBINE
Preizkus obsega vsebine z naslednjih področij:
1. Policijska pooblastila 2. Praktični postopek s samoobrambo 3. Ravnanje in streljanje z oroţjem 4. Psihofizične zmoţnosti
6. DIDAKTIČNO METODOLOŠKI PRISTOP IN IZVEDBA
6.1 Izdelava predloga časovnega načrta izvajanja preizkusov
NOE GPU in PU pripravijo predlog časovnega načrta izvajanja preizkusov za naslednje
leto. Vsak policist mora biti preizkušen najmanj enkrat v treh letih, kar pomeni, da se v
vsakem letu preizkusi tretjina policistov v vsaki enoti.
Predlog časovnega načrta mora temeljiti na prostorskih zmogljivostih in drugih resursih,
omogočati pa mora realno izvedbo. Predlog se posreduje Uradu za organizacijo in
kadre GPU.
UOK GPU izdela načrt ter ga v roku posreduje v potrditev generalnemu direktorju
policije. Policisti morajo biti s potrjenim načrtom seznanjeni v roku 6 mesecev pred
opravljanjem preizkusa.
Prvi dve leti po sprejetju Programa preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti
in psihofizičnih zmoţnosti policistov se preizkus izvaja testno, pri čemer se vsako leto
preizkusi polovica policistov iz vsake enote.
6. 2 Izvedba preizkusa
Preizkus se izvaja po določbah Pravilnika o opravljanju preizkusa za ugotavljanje
strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policista za delo, Uradni list RS,
št. 111-4885/2005 in po navodilih za posamezna področja, ki so v prilogah tega
programa.
Preizkus se praviloma opravlja v dveh terminih.
V enem terminu se praviloma opravi praktični preizkus usposobljenosti ravnanja in
streljanja z oroţjem.
V drugem terminu se praviloma opravi pisni preizkus iz policijskih pooblastil in praktični
preizkus iz praktičnega postopka s samoobrambo in iz psihofizičnih zmoţnosti
policistov.
41
Preizkus usposobljenosti za ravnanje in streljanje z oroţjem se izvede v okviru rednega
letnega streljanja, za druga področja pa v okviru redne vadbe praktičnega postopka s
samoobrambo (PPSA).
7. POTREBNA PREDZNANJA ALI POGOJI ZA VKLJUČITEV
Udeleţenci preizkusa morajo imeti status policista.
8. NAČIN PREVERJANJA ZNANJA
8. 1 Policijska pooblastila
Preizkus se opravlja iz poznavanja policijskih pooblastil in iz poznavanja pristojnosti
drugih drţavnih organov, katerih delo se neposredno navezuje na izvajanje policijskih
pooblastil.
Preizkus je pisni. Pisni test vsebuje vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Udeleţenec je
pri tem delu preizkusa uspešen, če doseţe 60 % vseh moţnih točk.
V Prilogi 1 so navodila za izvedbo pisnega preizkusa in vprašanja s področja policijskih
pooblastil.
8. 2 Praktični postopek s samoobrambo
Preizkus praktičnega postopka s samoobrambo se opravlja praktično. Udeleţenec je
pri tem delu preizkusa uspešen, če doseţe 60 % vseh moţnih točk.
V Prilogi 2 so navodila za izvedbo praktičnega preizkusa in naloge.
8. 3 Ravnanje in streljanje z oroţjem
Preizkus strokovne usposobljenosti ravnanja in streljanja z oroţjem se opravlja
praktično.
V Prilogi 3 so določeni kriteriji uspešnosti in izvedba preizkusa ravnanja in streljanja z
oroţjem.
8. 4 Psihofizične zmoţnosti
Preizkus psihofizične pripravljenosti se opravlja praktično in obsega:
- sklece,
- dviganje trupa,
- 1600 metrov teka za moške in ţenske.
V Prilogi 4 so določeni kriteriji uspešnosti in izvedba preizkusa psihofizičnih zmoţnosti.
42
9. TRAJANJE PROGRAMA
2 dni (16 ur)
10. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
10.1 Materialno-tehnični pogoji
Prostori in oprema:
Učilnica ali prostor s primerno računalniško opremo
Telovadnica
Atletski stadion
Strelišče
Primerna učilnica ali prostor za izvajanje praktičnega primera
Pripomočki in oprema:
Lisice za vklepanje rok
Lisice za vklepanje nog
Plastične zatege
Vrvice
Šolski plinski razpršilci
Različne vrste palic
Noţ za rezanje plastičnih zateg
Gumijasti noţi
Zaščitne rokavice
Komplet prve pomoči
Ponjave za vadbo udarcev
Sredstva za prisilno ustavljaje vozil
Plastične kopije pištol
Osebni avto
Intervencijsko vozilo
Štoparica s prikazovanjem minut in sekund
Merilci srčnega utripa s pripadajočim programom
Številke od 1-30, (ki jih pripnemo merjencem na prsi, formata A5 ali več)
Zapisnik za zapisovanje rezultatov
Komplet delovne uniforme
Seznam oseb, ki so dolţne opravljati preverjanje
Oroţje
Strelivo
Prenosni računalnik z nameščenim programom SPSS
Osebna oprema policistov:
Uniformirani policisti opravljajo preizkus v delovni uniformi, drugi policisti v delovni
uniformi ali v primernem civilnem oblačilu.
10.2 Pri praktičnem preizkusu mora biti zagotovljena prva pomoč.
43
10.3 Izvajalci preizkusa morajo upoštevati primerne meteorološke in druge pogoje, navedene v prilogi.
10.4 Izvajalci preizkusa morajo poznati pravila in postopke izvajanja preizkusa.
11. IZVAJALCI
Izvajalci preizkusa so komisije in zapisnikarji, ki jih na predlog NOE GPU in PU imenuje
generalni direktor policije.
Na podlagi imenovanih komisij in zapisnikarjev NOE GPU in PU določijo za izvajanje
preizkusa tričlansko komisijo in zapisnikarja na lokalnem, regionalnem in drţavnem
nivoju.
Sestava komisije za preizkus na lokalnem nivoju:
- Inštruktor PPSA
- Komandir/pomočnik komandirja PP
- Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE PU in
- Zapisnikar
Sestava komisije za preizkus na regionalnem nivoju:
- Inštruktor PPSA
- Vodja/pomočnik vodje NOE PU
- Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE GPU in
- Zapisnikar
Sestava komisije za preizkus na drţavnem nivoju:
- Strokovnjak (inšpektor, zadolţen za področje) PPSA v NOE GPU
- Vodja sektorja ali oddelka NOE GPU
- Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE GPU in
- Zapisnikar
12. NAČIN OPRAVLJANJA PREIZKUSA:
Preizkus se opravlja v obliki reševanja praktičnih primerov, z metodo demonstracije in
razgovora. Opravlja ga en policist naenkrat, sam, v paru ali v skupini, glede na vsebino
naloge.
Policist na izpitu izbere oštevilčeno kuverto, v kateri so tri naloge, ki jih mora rešiti.
Policist mora:
44
1. izvesti policijski postopek, ki vsebuje operativni primer; 2. obvladati mora pasivno upiranje osebe; 3. obvladati mora aktivno upiranje osebe; 4. obraniti se napada osebe.
13. POTEK PREIZKUSA
Policist pristopi k predsedniku komisije in izkaţe svojo istovetnost z osebnim dokumentom. Nato izbere oštevilčeno kuverto in številko izpitnega lista sporoči predsedniku komisije. Izbrane kuverte ni mogoče zamenjati. Policist ima na voljo 5 minut za preučitev nalog in pripravo. Sledi preverjanje in ocenjevanje znanja iz reševanja nalog, ki traja največ 15 minut.
14. KRITERIJI OCENJEVANJA
Pri preverjanju znanja se ocenjujeta zakonitost in strokovnost (delovanje v skladu s
pravili policijske stroke, učinkovitost) policista pri reševanju nalog.
Člani komisije soglasno ovrednotijo ravnanje policista pri reševanju posameznih nalog z ustreznim številom točk. Vsako rešitev posamezne naloge ocenijo z vidika zakonitosti in strokovnosti. Pri oceni zakonitosti ravnanja lahko dodelijo največ 10 točk in pri oceni strokovnosti ravnanja prav tako največ 10 točk. Pri ocenjevanju je mogoče posameznemu policistu za uspešno rešitev vseh nalog dodeliti največ za skupino A 40 točk, za skupino B pa 30 točk.
Da bi policist uspešno opravil preizkus, mora doseči najmanj 60 %.
15. VODENJE ZAPISNIKA
O poteku preizkusa posameznega policista član komisije vodi zapisnik. V zapisnik se vpišejo priimek in ime, rojstni podatki policista, podatki o policijski enoti, številka izpitnega lista, ocene za rešitev posameznega primera, doseţeno skupno število točk, uspešnost ali neuspešnost opravljenega preizkusa, priimki in imena članov komisije, njihovi lastnoročni podpisi, kraj in datum opravljanja preizkusa.
Tabela 6: Zapisnik o preverjanju in ocenjevanju znanja iz praktičnega postopka
in samoobrambe
Podatki o policistu ali policistki
Priimek in ime:
Rojstni datum:
45
NOE GPU, PU:
Policijska postaja:
Številka izpitnega lista:
Ocenjevalni list
Rešitev naloge številka 1
Zakonitost (število točk)
Strokovnost (število točk)
Rešitev naloge številka 2
Strokovnost (število točk)
Rešitev naloge številka 3
Strokovnost (število točk)
Skupno število točk
SKUPNA OCENA PREIZKUSA: USPEŠNO
NEUSPEŠNO
KOMISIJA (Ime in priimek ter lastnoročni podpis)
Predsednik ______________________________________________________
Izpraševalec _________________________________________________________
Član ________________________________________________________________
Datum preizkusa ____________________________________________________
Kraj preizkusa ______________________________________________________
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
46
16. PREVERJANJE PSIHOFIZIČNIH ZMOŢNOSTI
16.1 Metode dela
Preverjanje gibalnih sposobnosti pripadnikov policije je sestavljeno iz treh testov: sklec, dviganja trupa in teka na 1600 m. Preverjanje se izvaja neprekinjeno in ne dlje kot dvanajst minut. Če posameznik enega izmed testov ne opravi zadovoljivo, prihodnjič ponavlja celoten sklop preverjanja (sklece, dviganje trupa, tek na 1600 m).
Preverjanje se izvaja v skupinah do 20 merjencev, eno skupino vodi in vpisuje rezultate
en merilec. Prva dva testa (sklece – SK in dviganje trupa – DT) se izvajata v parih, prvi
dela, drugi šteje pravilne ponovitve, merilec nadzira. Po opravljenem testu vpiše
merilec rezultate prvih, nato drugi dela in prvi šteje. Na 1600 m tečejo vsi hkrati.
Preverjanje se izvaja na atletski stezi, v primeru deţja se prva dva testa izvajata na
blazinah v telovadnici, teče pa se zunaj.
16.2 Sklece
Merjenec je v opori leţno spredaj, dlani so v višini in širini ramen, roke iztegnjene. Test
se izvaja s krčenjem rok do vodoravnega poloţaja nadlahti. Telo mora biti ves čas v
iztegnjenem poloţaju. Test se začne izvajati na znak merilca in konča po 120
sekundah. Merilec mora vsakih 30 sekund obvestiti merjenca o času. Rezultat je število
pravilno izvedenih ponovitev v 120 sekundah. Odmori med posameznimi ponovitvami
so dovoljeni, s čimer so merjenci seznanjeni pred začetkom meritev. Poloţaj počitka
med opravljanjem naloge je določen (klek ali opora na rokah in nogah spredaj). Opravi
se demonstracija pravilne izvedbe in predpisanih poloţajev počitka.
Slika 2: Začetni poloţaj izvajanja sklece Slika 3: Delovni poloţaj izvajanja sklece
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
47
Slika 4: Končni poloţaj izvajanja sklece Slika 5: Poloţaj za počitek
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
16.3 Dviganje trupa
Merjenec leţi na hrbtu na vodoravni površini, noge ima pokrčene pod pravim kotom,
roke prekriţane na prsih z dlanmi na nasprotnih ramenih. Merilec ga drţi za stopala.
Merjenec se dviguje v sedeč poloţaj. Rok ne sme odmakniti od prsi. Dvigovanje v sed
je opravljeno, ko se oba komolca dotakneta obeh stegen. Merjenec se vrača v začetni
poloţaj, dokler se s sredino hrbta ne dotakne tal. Test se začne izvajati na znak merilca
in konča po 120 sekundah. Merilec mora vsakih 30 sekund obvestiti merjenca o času.
Rezultat je število pravilnih ponovitev v 120 sekundah. Odmori med posameznimi
ponovitvami so dovoljeni, s čimer so merjenci seznanjeni pred začetkom izvajanja
meritev. Dovoljen poloţaj počitka med opravljanjem naloge je leţe hrbtno. Opravi se
demonstracija pravilne izvedbe in predpisanih poloţajev počitka.
Slika 6: Začetni poloţaj Slika 7: Delovni poloţaj
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
48
Slika 8: Končni poloţaj Slika 9: Poloţaj za počitek
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
16.4 Tek na 1600 metrov
Merjenci tečejo v skupinah do 20 tekačev, start je visok. Povelje na startu je: “Na
mesta!” Ţviţg s piščalko pomeni začetek teka. Naloga je končana, ko merjenci
pretečejo razdaljo 1600 metrov. Merilec meri čas s štoparico v sekundah. Merilec
merjencem ob vsakem pretečenem krogu sporoči tekoči čas in število krogov do cilja.
Slika 10: Startni poloţaj Slika 11: Tek
Slika 12: Cilj
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
Tabela 7: Kriteriji po neodvisnih in odvisnih spremenljivkah
LETA/SPOL SKLECE DVIGANJE
TRUPA
1600 M
♂do 30 40 50 12.00
49
♂do 40 30 32 14.00
♂do 50 20 28 16.00
♂ nad 50
10 18 18.00
♀do 30 22 32 13.00
♀do 40 17 27 15.00
♀do 50 12 22 17.00
♀ nad 50
7 17 19.00
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
17. POSTOPEK MERITEV
Skupina merjencev najprej opravi sklece, ki se izvajajo v paru. Po 120 sekundah testa
sledi pet minut odmora, v katerem se aktivno sproščajo.
Sledi izvajanje dviganje trupa. Po 120 sekundah testa sledi petnajst minut odmora, v
katerem se merjenci pripravijo za izvajanje teka na 1600 m.
Tabela 8: Postopek meritev
Ogrevanje Sklece 120 Odmor 5 Dvig trupa120 Odmor 15 1600 m
Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007
(Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične
zmožnosti policistov; 2007, str. 53-56).
7.3 SODELOVANJE NEMŠKE IN SLOVENSKE POLCIJE NA PODROČJU
PRISILNIH SREDSTEV
Sodelovanje nemške in slovenske policije poteka na področju praktičnega postopka in
prisilnih sredstev ţe nekaj let. V tem poglavju pa sem opisal predvsem dve
usposabljanji, ki jih slovenska policija izvaja po principu nemške policije.
50
To sta usposabljanje za rabo teleskopske policijske palice znamke Bonowi, ki je
sistemizirana v slovenski policiji kot eno od prisilnih sredstev. Navedeno večdnevno
usposabljanje nemškega inštruktorja je potekalo leta 2007 v Sloveniji, ki so se ga
udeleţili slovenski policijski inštruktorji in multiplikatorji za prisilna sredstva. Tam smo
dobili osnovna znanja o ravnanju z teleskopsko palico, ki je bila ţe sistematizirana v
slovenski policiji kot prisilno sredstvo vendar samo v dveh specializiranih enotah. V
naslednjih letih je prišlo na policijskih upravah do prenosa znanja o tej palici na
določene policiste z delovnim področjem, kjer je bolj priporočljiva uporaba in nošenje
teleskopske zloţljive palice kot policijske palice z ročajem – tonfe. Do današnjega dne
se je teleskopska palica kot uspešno sredstvo, ki ga nosijo predvsem policisti
kriminalisti, policijske starešine, policisti na kolesu,motorju, konju, policisti
opazovalci,….. Usposabljanja za ravnanje z omenjeno palico se je do sedaj udeleţila
ţe večina policistov, vendar je največji problem primanjkovanje teh palic v policijskih
enotah, saj sredstev za nabavo novih trenutno ni.
Drugo prisilno sredstvo pa je plinski razpršilec nemškega proizvajalca Hoernecke,
znamke TW 1000 RSG-5, s katerim smo v slovenski policiji v letu 2005 pričeli z
natančnim usposabljanjem za uporabo policijskih plinskih razpršilcev, saj je omenjeno
prisilno sredstvo ţe bilo v uporabi na terenu, vendar ni bilo posebnih usposabljanjih za
omenjeno sredstvo. Drugi vzrok pa je bila baza na kateri je temeljila draţeča tekočina,
ki je bila sedaj na osnovi naravnih izvlečkov plodov paprike in feferonov. V povezavi s
slednjim pa je bilo tudi delovanje tovrstnih modernejših razpršilcev drugačno. Ravno
Policijska uprava Ljubljana pa je bila enota, kjer smo inštruktorji PPSA dobili nalogo, da
izdelamo program oz. učna gradiva in poskusno uporabimo omenjena prisilna sredstva
na terenu za obdobje 6. mesecev. Moderni plinski razpršilec je prestal test uspešnosti
tudi na terenu, zato so se pričeli usposabljati tudi ostali policisti po Sloveniji. Glede na
to, da je bil slovenski program zelo kvalitetno izdelan so bili povabljeni na predstavitev
tudi, predstavniki iz nemškega podjetja Hoernecke od koder so moderni razpršilci
prihajali. Nemški inštruktorji so nam na predstavili svoj program osnovnega
usposabljanja na podlagi katerega je bil izdelan tudi slovenski program. Na predstavitvi
po slovenskem konceptu-predvsem praktični del, so bili nemški proizvajalci navdušeni
ter spoznali tudi nekatere druge prednosti in taktike njihovega plinskega razpršilca. Do
današnjega dne se še vedno policiste usposablja po omenjenem uspešnem programu,
kar kaţe tudi statistika uporabe plinskega razpršilca na terenu kot je bila pred nemško-
slovenskem programu za ravnanje z plinskim razpršilcem.
V programu usposabljanja za uporabo policijskega plinskega razpršilca TW 1000 RSG-
5 po vzoru nemškega podjetja Hoernecke udeleţenci najprej spoznajo, da je to
nemško zasebno druţinsko podjetje, ustanovljeno leta 1896, vodilni proizvajalec
draţilnih sredstev (CN, CS in OC) ţe več kot 35 let. Proizvodna linija TW1000 je bila
razvita v tesnem sodelovanju s policijskimi enotami, njeni izdelki pa nastajajo v
modernih in popolnoma opremljenih laboratorijih. Proizvodi so v skladu z nemško in
evropsko zakonodajo. V policijskih enotah so nepogrešljivo operativno sredstvo. S
pomočjo natančnega merjenja omogočajo onesposobitev točno določenega
posameznika z varne razdalje, tudi če je v skupini ljudi. Ne povzročajo nevarnih in
51
smrtonosnih poškodb in so vmesno sredstvo med palico in strelnim oroţjem. Njihov
učinek je odvisen od:
- vrste uporabljenega draţila,
- količine uporabljenega draţila in
- fizičnega ter psihičnega stanja osebe.
V naslednji tabeli smo primerjali klasična razpršilca CN – Chloracetophenone in CS –
Ortho-Chlorobenzatomalononitrile z novim OC – Oleoresine Capsicum. Med nove
policijske plinske razpršilce spada tudi PAVA – Pelargonacid-Vanillylam, vendar z njim
nismo delali primerjave.
Tabela 9: Primerjava razpršilcev
Ime CN / CS OC
Vrsta draţila Sintetično
pridobljeno draţilo
Koncentrat naravnih začimb
Farmacevtsko
dovoljenje
Ne Da
Posledice v primeru
zauţitja
Da Ne
Izhlapevanje Visoko Nizko
Področje merjenja Obraz / prsni koš Čelo / oči / nos
Reakcijski čas 1 – 10 sek 1 – 5 sek
Učinek Draţenje oči in
zgornjih dihalnih
organov, huda,
pekoča bolečina
obraza in grla,
močno solzenje oči.
Bolečina v očeh, nosu in grlu, takojšnje zaprtje
očesnih vek, razdraţenost sluznice.
Trajanje učinka –
pribliţno
15 -45 min 30 – 45 min
Nezmoţnost
napadanja
Da Da
Učinek na
posameznike, ki so
pod vplivom alkohola
in drog
Omejen Da
Učinek na ţivalih Ne Da
Moţnost alergije na
draţilo
Pribliţno 5% Pribliţno 10%
Deleţ
neučinkovitosti,
imunost
Pribliţno 20% Pribliţno 5%
52
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Prednosti OC:
100% naravni proizvod
pozitivne izkušnje pri policijskih operacijah ţe vrsto let
visoka učinkovitost
učinkuje tudi na osebah, ki so pod vplivom drog oz. alkohola
številni farmakološki in toksikološki podatki
uporablja se tudi v prehrani in farmacevtskih produktih
širše poznan kot »draţilni razpršilec z izvlečkom paprike«, ima pozitiven odziv v
javnih medijih
Različne operativne situacije zahtevajo draţilne razpršilce z različnimi draţili kot tudi
različne načine razprševanja.
HOERNECKE ponuja naslednje produkte:
Tabela 10: Različni razpršilci
Kakovost Razdalja Učinek
a) OC – FOG 0,18 % OC 1 – 3 m razpršen brizg
(megla)
b) OC – JET 0,18 % OC 4 – 5 m tekoči brizg
(rjav)
c) OC – 3 0,20 % OC 4 – 5 m tekoči brizg
(brezbarven)
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Razpršilo pod točko c) je v skladu z nemškim predpisom "Tehnična navodila za
OC draţilne substance".
Zahtevane tehnične in kemijske lastnosti
53
a) Pomembne tehnične lastnosti:
Visoka natančnost ciljanega brizga
Operativna razdalja: 4 m
Premer razprševanja: 10 – 20 cm
Tekočina ni gorljiva
Maksimalno 10% odstopanje pri dometu, pri temperaturi od -20°C do +50°C
Sposobnost delovanja pri temperaturi od -20°C do +50°C
Sposobnost delovanja tudi pri nagibu do 60º po longitudinalni osi na vse smeri
Doza ne pušča niti pri padcu z 2 m pod kotom padca 30º
Doza ne pušča pri +50°C
S sredstvom lahko rokujejo tako desničarji kot levičarji
Enostavno rokovanje s sredstvom tudi v mraku in ponoči
Enostavno rokovanje tudi z rokavicami
Moč pritiska na sproţilec mora biti > 10 N
b) Pomembne kemijske lastnosti:
Koncentracija draţilne substance v OC:
deleţ capsaicinoides: 0,3% ± 0,03% skupne teţe
Paprika, uporabljena za pridobivanje substance OC, mora biti enake kvalitete
kot paprika v ţivilski industriji
Draţilo in potisni plin nista karcinogena
Draţilo in potisni plin ne poškodujeta zarodka
Draţilo in potisni plin ne povzročata genskih sprememb
Ni kristalizacije ali zgostitve pri -20°C do +50°C
TW1000 draţilni razpršilci
54
Draţilni razpršilci za policijske operacije se vrsto let uspešno uporabljajo kot sredstvo
proti fizičnemu nasilju. Na voljo so naslednji različni produkti:
Slika 13: TW1000 RSG- draţilni razpršilci:
Ti
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Slika 14: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Tabela 11: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci
Nadomestna doza: ni na voljo (za enkratno uporabo)
Draţilno sredstvo: CN/CS/OC
Vsebina: 63 ml
Operacijski čas: pribliţno 10 sek.
55
Domet: 4 -5 m (tekoči brizg)
Varnostni mehanizem: varnostni vzmetni pokrovček
Dodatna oprema: na voljo tok za pritrditev na pas
Povzetek: praktično sredstvo z vzmetnim pokrovčkom
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Slika 15: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Navodila za uporabo draţilnih razpršilcev
Ne prekoračite učinkovite operacijske razdalje 3 do 4 metrov.
Ne zmanjšajte minimalne razdalje 1 metra, če je le mogoče.
Merite v čelo, oči in nos (obraz).
Ne razpršujte, ne da bi namerili (ni učinka, če ne zadenete).
Ne obračajte draţilnega razpršilca navzdol.
56
Pritisnite na razpršilec na kratko (0,5 do 1 sekunde).
Omejite število zadetkov na okoli 3 sekunde (6 brizgov po 0,5 sek.)
Med razprševanjem menjajte svoj poloţaj glede na nasprotnika.
Tabela 12: Učinek OC draţilnih raztopin
Reakcijski čas: 1 – 5 sekund po direktnem zadetku
Učinek: Takojšnje zaprtje očesnih vek, oči se ne more več odpreti.
Močna bolečina v očeh, nosu in grlu. Vnetje sluznice.
Koţa močno peče.
Posledica: Občutek oteţenega dihanja. Izguba orientacije.
Nezmoţnost napada.
Trajanje učinka: Pribliţno 30 to 45 min.
Pozor: Učinek je lahko različno močan ali zakasnjen, kar je
odvisno od
fizičnega in mentalnega stanja nasprotnika. OC ima v
primerjavi s CN/CS boljšo zadovoljivost pri deleţu
neučinkovitosti/pri imunosti, obstajajo primeri, kjer ni
zadovoljivega učinka.
Deleţ neučinkovitosti: pribliţno 5%
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Prva pomoč
Ostanite mirni, presodite situacijo.
S kontaminirano osebo govorite mirno .
Izpostavite kontaminirano osebo sveţemu zraku.
Odstranite kontaminirana oblačila.
Dovolite osebam, ki nosijo kontaktne leče, da jih odstranijo.
Kontaminirane dele telesa umijte z veliko količino hladne vode.
Sperite oči s sterilno tekočino (npr. TW1000 EHS sterilni sprej).
57
Temeljito si operite roke. Pred tem se ne dotikajte svojega obraza in oči.
Ne uporabljajte tople ali vroče vode.
Ne uporabljajte krem ali mazil.
Telo kontaminirane osebe naj bo v pokončnem poloţaju.
Preprečite tak poloţaj telesa, ki oteţuje dihanje (ne sme leţati na hrbtu ali na
trebuhu).
Opazujte kontaminirano osebo med trajanjem učinka.
Ob nujnem primeru se posvetujte z zdravnikom,
Slika 16: Sredstvo za prvo pomoč Slika 17: Učinek razpršilca
Slika 18: Nudenje prve pomoči
Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005
Poraba ostanka vsebine v TW1000 RSG-5 draţilnem razpršilcu
Razpršilce za urjenje izpraznite z razprševanjem, če je moţno tako, da merite
na cilj.
58
Doze z draţilnim razpršilom izpraznite z razprševanjem na odprtem ali za vajo
merite v tarčo.
Prazne doze in razpršilce brez draţilnih substanc lahko razporedite med redne
odpadke, lahko pa jih reciklirate.
Priprava za urjenje
Priporočljivo je, da med poklicnim urjenjem vsak policist vadi uporabo draţilnih
razpršilcev.
1. Urjenje je zelo pomembno za:
doseganje dobrih rezultatov uporabe razpršilcev,
povečanje gibčnosti roke,
izkušnje pri merjenju na cilj, varno in hitro ter učinkovito reagiranje z draţilnimi
razpršilci v nujnem primeru.
2. Za zagotovitev temeljitega urjenja mora biti vedno na zalogi zadostno število
doz za urjenje. Vsak policist bi moral vaditi uporabo draţilnih razpršilcev,
preden se mu izroči sredstvo.
3. Prepričajte se, da v prostoru, kjer poteka urjenje, ni sredstev z draţilnim
razpršilcem.
Sredstva za trening morajo biti označena z modrim lepljivim trakom.
Naboji za trening za RSG-4 sredstva HOERNECKE ţe imajo modro sproţilo.
Ohišje RSG-4 napolnite z neaktivnimi dozami za trening.
4. Pripravite sobo in okolje za urjenje, po moţnosti postavite tarče.
5. Po treningu za uporabo draţilnih razpršilcev nadomestite doze za trening z
dozami z draţilom.
Urjenje z RSG-5
Rokovanje z napravo
Vaja za hitro uporabo razpršilca
Metode razpršitve / vsak brizg dolţine 0,5 – 1 sek.
Poskusite zadeti tarče
Vaje s fiksnimi tarčami (tabla, slika)
Vaje s premikajočimi se tarčami (testne osebe)
59
(Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, 2005, str. 25-28).
»Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega
razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih
sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo
varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in
se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino
mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposobljenost za varno
delo preverja delodajalec na delovnem mestu« (Čas, Stošič, 2014, str. 21).
»Strokovno izpopolnjevanje za uporabo plinskega razpršilca poteka po programu, ki ga je
določil minister, pristojen za notranje zadeve in je namenjeno varnostnemu osebju, ki
neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in pri svojem delu nosi in uporablja
plinski razpršilec. V skladu s programom lahko k izpopolnjevanju pristopijo varnostnik
čuvaj/varnostnica čuvajka, varnostnik/varnostnica, varnostnik nadzornik/varnostnica
nadzornica, varnostnik telesni straţar/varnostnica telesna straţarka) in varnostni
menedţer/varnostna menedţerka« (ustni vir dr.T. Čas, direktor Časa - Zasebne šole za
varnostno izobraţevanje v Ljubljani).
Program usposabljanja uporabe plinskega razpršilca slovenske policije 1. IME PROGRAMA
Uporaba plinskega razpršilca.
2. CILJNA SKUPINA
Policisti v policijskih enotah, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila in
uporabljajo plinski razpršilec kot prisilno sredstvo.
3. NAMEN
Pridobiti teoretična in praktična znanja za zakonito, strokovno, varno in učinkovito
uporabo plinskega razpršilca kot prisilnega sredstva v zakonsko določenih primerih
pri opravljanju policijskih nalog v različnih varnostnih razmerah in prenašanje
pridobljenih znanj na druge policiste.
4. CILJI:
- poznati vrste in lastnosti plinskih razpršilcev, ki jih uporablja policist , - poznati policijsko taktiko in metodiko uporabe plinskega razpršilca v različnih
okoliščinah, - znati pravno podlago za uporabo plinskega razpršilca kot prisilnega sredstva,
60
- izvajati, ponavljati in uriti uporabo plinskega razpršilca: nošenje, poteg, aktiviranje-proţenje, ukazovanje in obvladanje osebe,
- znati odpravljati posledice uporabe plinskega razpršilca, - znati poročati o uporabi plinskega razpršilca, - prepoznati nevarnosti pri delu in poznati navodila za varno delo, - poznati navodila za uporabo, vzdrţevanje in hrambo plinskih razpršilcev, - poznati zakonska določila, ki se nanašajo na varstvo pri delu s plinskimi
sredstvi, - znati pridobljena znanja prenašati na druge policiste.
5. GLAVNE VSEBINE
1. UVOD IN TEMELJNI POJMI
2. VARSTVO PRI DELU S PLINSKIMI SREDSTVI
3. VRSTE IN LASTNOSTI PLINSKIH RAZPRŠILCEV
4. UPORABA PLINSKEGA RAZPRŠILCA
5. PRAKTIČNA VADBA – TAKTIKA IN METODIKA
6. DIDAKTIČNO-METODOLOŠKI PRISTOP IN IZVEDBA
Metode dela:
predavanje
predstavitev
izmenjava izkušenj
delo v parih in skupinah
urjenje in praktično delo
razprava
Tabela 13: Program usposabljanja plinskega razpršilca
Vsebina T P SKUPAJ
61
1. UVOD IN TEMELJNI POJMI
1.1. Uvodna predstavitev uporabe plinskega razpršilca v policiji
1.2. Informacije o proizvajalcih in draţilnih substancah 1.2.1. Vrste draţilnih substanc
1.2.1.1. Klasične – CN, CS 1.2.1.2. Nove – OC, PAVA 1.2.1.3. Primerjava CN/CS in OC 1.2.2. Izvor in uporabnost OC
1
_
1
2. VARSTVO PRI DELU S PLINSKIMI SREDSTVI:
2.1. Zakonski in podzakonski predpisi
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu - Zakon o kemikalijah - Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu - Navodila proizvajalcev za uporabo plinskih
razpršilcev - Drugi podzakonski predpisi z obeh področij
3. VRSTE IN LASTNOSTI PLINSKIH RAZPRŠILCEV
3.1. Vrste in lastnosti plinskih razpršilcev
3.1.1. Tehnične in kemične lastnosti
3.1.2. Delovanje in prednosti OC
3.1.2.1. Učinki OC in posledice delovanja na ljudi - Fizične - Psihične - Trajne - Učinkovitost
3.2. Odpravljanje posledic uporabe plinskih sredstev –
plinskega
razpršilca OC:
- samopomoč - pomoč drugi osebi - dekontaminacija:
- osebna - prostorov - drugih predmetov in stvari
1
-
1
4. UPORABA PLINSKEGA RAZPRŠILCA
4.1. Pravna podlaga za uporabo plinskega razpršilca:
- Zakon o policiji - Pravilnik o policijskih pooblastilih
4.2. Analiza uporab plinskega razpršilca v praksi:
- število uporab plinskega razpršilca - primeri (ne)učinkovite uporabe
4.3. Poročanje o uporabi plinskega razpršilca
1
-
1
62
Skupaj št. ur (T)
3
-
3
Vsebina T P Skupaj
5. PRAKTIČNA VADBA – POLICIJSKA TAKTIKA IN
METODIKA ZA ZAKONITO IN UČINKOVITO
UPORABO PLINSKEGA RAZPRŠILCA OC:
5.1 Načrtovanje uporabe in uporaba: 5.1.1. Upoštevanje pogojev za uporabo:
- vrsta naloge: - kraj uporabe:
- javni prostori
- zaprti prostori ali na prostem
- velikost prostora in moč plinskega sredstva - število oseb:
- proti eni osebi - proti več osebam - proti mnoţici oseb
- stanje osebe: - trezna oseba
- alkoholizirana oseba
- os. pod vplivom mamil ali drugih psiho-akt.
snovi
- uporaba proti ţivalim
5.2. Vadba in urjenje
5.2.1. Priprava
5.2.2. Izvedba
- Nošenje - Poteg in aktiviranje:
- pravilna drţa
- ukazovanje
- Proţenje - Obvladovanje osebe - Preizkus na lastni koţi
1
4
5
Skupaj št. pedagoških ur (P) 1 4 5
63
SKUPNO ŠT. UR (T+P)
4 ure
4 ure
8 ur
Legenda: T – št. ur teorije; P – št. ur praktičnih vaj
Vir: Programa usposabljanja za uporabo plinskega razpršilca, Generalna policijska
uprava, 2006
7. POPOTREBNA PREDZNANJA IN POGOJI ZA VKLJUČITEV
Najmanj status policist in neposredno opravljanje policijskih nalog, kjer se uporablja
plinski razpršilec kot prisilno sredstvo.
8. NAČIN PREVERJANJA ZNANJA
Posebnega preverjanja znanja ni.
Pogoji za uspešno dokončanje so:
aktivna udeleţba na usposabljanju in opravljene praktične vaje,
zaključna subjektivna ocena izvajalca in vodje usposabljanja na podlagi spremljanja aktivnosti in dela posameznega udeleţenca - OPRAVIL/NI OPRAVIL.
9. TRAJANJE PROGRAMA
Program traja 8 ur.
10. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
10.1. Materialni pogoji
- gradivo - učilnica - grafoskop - prenosni računalnik, dataskop in platno - učni pripomočki – šolski plinski razpršilci polnjeni z vodo (ustrezno št. glede na
št. udeleţencev v skupini) - tabla, listno stojalo in pisala - kartonske tarče (simulacija osebe) - ustrezna površina za vadbo na prostem - plinska sredstva – OC plinski razpršilci na bazi paprike (ustrezno št. glede na št.
udeleţencev v skupini) - primerna obleka in obutev – delovna uniforma ali druga primerna delovna
obleka in rezervna delovna obleka v osebni zadolţitvi - komplet prve pomoči - vreče za smeti
64
10.2. Kadrovski pogoji
Za izvajalce:
najmanj VI. stopnja izobrazbe, inštruktor, izkušnje in znanja s strokovnega področja (pooblastil, prisilnih sredstev, praktičnih postopkov in veščin, plinskih razpršilcev (sredstev), varnosti in zdravja pri delu ipd…).
Druga znanja:
zaţelena pedagoško-andragoška znanja
11. IZVAJALCI
- policijski inšpektorji posameznih NOE GPU, - inštruktorji PPSA na PU in - drugi notranji ali zunanji strokovnjaki z izkušnjami in poznavanjem primernega
strokovnega področja (pooblastil, praktičnih postopkov in veščin, prisilnih sredstev, plinskih razpršilcev (sredstev),varnosti in zdravja pri delu ipd.).
(Program usposabljanja za uporabo plinskega razpršilca, 2006, str. 2-4).
Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice slovenske
policije po vzoru nemške policije
Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba gumijevke, palice z ročajem –
tonfe, zloţljive in druge sistemizirane palice. (82. člen, PoPP)
(1) Palico policist praviloma uporabi za udarjanje po telesu, lahko pa jo uporabi
tudi za izvedbo strokovnega prijema, za blokado, potiskanje, odrivanje ali
prenašanje osebe. (83. člen, PoPP)
(2) Če je le mogoče, se mora policist izogibati udarjanju s palico po glavi, vratu
in genitalijah. (83. člen, PoPP)
Proti osebi, ki se pasivno upira, sme policist praviloma uporabiti palico le za
izvedbo strokovnega prijema, za potiskanje, odrivanje ali prenašanje, za
udarjanje po telesu pa le, če ni drugih moţnosti, da bi obvladal takšno upiranje.
(84. člen, PoPP)
CILJNE TOČKE ZA UDARJANJE S PALICO
prepovedani udarci
(razen v silobranu, v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega oroţja)
pogojno dovoljeni udarci
(odvračanje napada, če je dovoljena uporaba hujšega PS)
dovoljeni udarci
(za obvladovanje upiranja, odvračanje napada in izjemoma za obvladovanje pasivnega
upiranja, v skladu z načelom sorazmernosti, kadar obstajajo razlogi za uporabo palice)
65
Slika 19: Cone udarjanja s palico
Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska
uprava Ljubljana, 2006
ZLOŢLJIVA PALICA
Uporablja se predvsem v obrambne namene.
Uporabljamo sklopljeno (zloţeno) ali raztegnjeno.
Nasilno zapiranje ali izmet je prepovedan in lahko omeji funkcionalnost palice.
Ima šest vidnih sestavnih delov.
DIMENZIJE, TIP IN LASTNOSTI ZLOŢLJIVE PALICE
V slovenski policiji uporabljamo zloţljivo palico nemške izdelave, tipa EKA 10/06 3394
(Einsatzstock kurz, auszehbar- uporaba palice, kratke), tipa BONOWI – Camlock,
narejena iz trdega kaljenega letalskega jekla.
Sila, potrebna za razteg palice, je cca 40 kg.
Palica tehta pribliţno 530 gr.
DIMENZIJE ZLOŢLJIVE PALICE
DOLŢINA SKLOPLJENE PALICE do 22,5 cm ± 5%.
DOLŢINA RAZTEGNJENE PALICE do 50 cm ± 5%.
ROČAJ PALICE je prevlečen s trdo gumo, debeline
premera na najširšem delu 2,5 cm.
VRTLJIV PRSTAN premera na najširšem delu 4 cm.
66
Slika 20: Teleskopska palica znamke Bonowi
Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska
uprava Ljubljana, 2006
ETUI ZA ZLOŢLJIVO PALICO
SPONKA vrtljiva, ki omogoča namestitev na sluţbeni pas,
NASTAVITEV (jeţ), poveča ali zmanjša tesnost pri izvleku palice,
ODPRTINA na dnu etuija omogoča, da se palica pri izvleku iz etuija raztegne
Slika 21: Sklopljena palica
67
Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska
uprava Ljubljana, 2006
VZDRŢEVANJE ZLOŢLJIVE PALICE
Palica naj bo vedno suha in čista. Če je bila izpostavljena vodi, jo raztegnite in
posušite z mehko krpo.
Redno preverjajte, če je pokrov na konici trdno navit in utori očiščeni.
Če bi pokrov na konici odstopil ali se poškodoval, ga je potrebno zamenjati.
Če se vrtljiv prstan poškoduje, ga je potrebno zamenjati.
Redno preverjajte palico, če se na njej niso morda pojavile kot las tanke
razpoke ali znamenja pretirane uporabe.
Palico je prepovedano nasilno odpirati ali zapirati, saj bi s tem poškodovali
zaklep in ji omejili funkcionalnost.
(Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, 2006, str. 3-6)
68
7.4 SODELOVANJE AVSTRIJSKE IN SLOVENSKE POLICIJE S PODROČJA
PRAKTIČNEGA POSTOPKA
Sodelovanje avstrijske in slovenske policije poteka na področju praktičnega postopka
ţe nekaj let. V tem poglavju pa bom opisal predvsem aktualno usposabljanje AMOK
situacije (aktivna strelska situacija), ki jih slovenska policija izvaja po principu avstrijske
policije. Več dnevno usposabljanje avstrijskih inštruktorjev praktičnega postopka je leta
2010 potekalo v policijskem vadbenem centru Gotenica, kjer so bili prisotni vsi
slovenski policijski inštruktorji in multiplikatorji iz tega področja. Avstrijski kolegi so nam
na začetku teoretično predstavili osnovne pojme o aktivnih strelskih situacijah - AMOK
po svetu. Drugi del pa je bil namenjen predstavitvi praktičnega dela o taktiki delovanja
v navedenih dogodkih. Z navedenim usposabljanjem pa se niso prenehala skupna
usposabljanja slovenskih inštruktorjev na tem področju, saj jih obnavljamo na letnih
skupnih usposabljanjih. Skozi leta so se izoblikovale drugačne vendar še vedno po
principu osnovnega avstrijskega programa, ki pa so prilagojene delovanju različnih
enot v slovenski policiji. Na Policijski upravi Ljubljana, kjer sem tudi sam nosilec
navedenega usposabljanja ga obnavljamo na letni ravni po Programu Generalne
policijske uprave. Tovrstna usposabljanja so še posebej zahtevna saj so potrebni
posebni taktični objekti in oprema, da se lahko kvalitetno izvede navedena vadba.
Vadba AMOK na PPSA je naravnana tako, da vsako leto nadgrajujemo avstrijski model
z teţjimi vajami in taktikami za policiste, ki jih na srečo še niso potrebovali na terenu
kot nekatere druge drţave. Navedena vadba PPSA je med policisti še posebej
priljubljena, kar je pokazala tudi moja anketa, ki jo bom predstavil v naslednjih
poglavjih.
Predstavitev programa slovenske policije po vzoru avstrijske policije v primeru strelskih
situacij AMOK - taktika in posredovanje policije:
AMOK - pomen besede
Izvira iz malajščine in jo lahko prevedemo kot “norost z neobvladljivo jezo”.
Sopomenke v tuji literaturi: running amok, amuck, amuk, spree killings,
rampage killings, active shooting situations.
Pri nas: morilski pohod, aktivna strelska situacija ipd.
Kaj je AMOK situacija?
AMOK situacija je izjemen varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno
ali sistematično, z oroţjem, orodjem, nevarnimi predmeti ali sredstvi
poškodujejo ali ubijejo eno ali več oseb ali so to poskušali storiti, pri čemer
storilci nadaljujejo s tem dejanjem ali je očitno, da bodo s tem dejanjem
nadaljevali.
Storilci kot sredstvo napada najpogosteje uporabljajo strelno oroţje, lahko pa
tudi razstrelivo, noţe, sablje, mačete, meče in razna druga bodala, odvisno tudi
69
od zgodovinskega, sociološkega in drugega pomena posamezne vrste oroţja v
posamezni druţbi.
Storilec se zaveda morebitnih poškodb ali smrti pri mimoidočih - naključnih
ţrtvah.
Psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek AMOK situacij:
- Psihopatološko stanje zatemnitve zaznavanja stvarnosti
Razlog: psihično obolenje, zdravila, prepovedane droge, alkohol. Storilec se deloma
ne zaveda in zunanji svet zaznava v delcih kot nevarnost zase in zato napade.
Navadno se konča z amnezijo.
- Psihopatološko stanje maničnega besa
Storilec usmerja nasilje proti povzročitelju stresa, hoče se razbremeniti stresa z
razbijanjem, gibanjem, pogosto tudi s slačenjem, kdor ga ţeli ustaviti, bo napaden
(delirij razburjenosti, tveganje).
- Narcistično maščevanje
Storilec čuti, da umira in ne pripada več tej druţbi, prej kliče na pomoč (liking), vendar
se druţba ne odziva, za umiranje krivi druţbo, zato ji bo pokazal svoj “jaz”, da ga ne bi
nikoli pozabila. Med dejanjem je priseben in se zaveda, kaj ţeli narediti. Pogosto
načrtuje in deluje po korakih, da se bo maščeval “zlobnemu zunanjemu svetu”, sam
poskrbi zase, da ga druţba ne bi mogla več “napasti” (stori samomor), policisti niso
primarni cilj, če pa mu bodo poskusili prekriţati načrte, jih bo napadel.
Moţni scenariji AMOK situacije:
a) Storilec ni mobilen in deluje:
- v stavbi (šole, trgovski centri, pisarne, bolnišnice ...);
- iz stavbe (storilec iz stavbe deluje na ulico, cesto …) ali
- znotraj omejenega področja ali območja (območje tovarne, vojašnice ali ostalih
podobnih lokacij).
b) Storilec je mobilen (mobilen objekt ali sam storilec):
- v vozilu (objekt je mobilen - avtobus, vlak, ladja, letalo …);
- iz vozila (storilec se premika s prevoznim sredstvom in iz njega ali z njim deluje)
ali je peš (storilec se sam premika po ulicah).
AMOK situacije v svetu
Objekti:
70
• šole – 15;
• javni objekti (trgovski centri, bolnišnice …) – 13;
• drugi objekti (dom, delovno mesto...) – 15;
• na prostem – 15;
• v zgradbi in na prostem - 24.
Profil storilcev (82 primerov, 83 storilcev):
• spol: tri ţenske, ostali storilci so moški;
• mladoletni storilci: 8;
• ubiti storilci: 39;
• poškodovani storilci: 5;
• samomor storilca: 23.
Sredstva storitve (oroţje):
• kratkocevno oroţje – 28;
• dolgocevno oroţje – 19;
• hladno oroţje – 27;
• vozilo – 4;
• razstrelivo – 1;
• drugo (zaţigalna snov, kladivo ...) – 4.
Onesposobljenje storilca:
• policija (redne patrulje) – 46;
• specialna enota – 8;
• samomor – 23;
• civilisti – 6;
• predaja – 0.
Ţrtve:
• ubitih – 235;
• poškodovanih – 349.
V podatkih ni števila udeleţenih ţrtev, ki so bile rešene brez telesnih poškodb. (Podatki
zajemajo leta 1997, 2000 in 2002-2007.)
AMOK situacije v Evropi
Dogodki v Evropi:
• 1983: Eppstein/Nemčija: 6 mrtvih, 14 poškodovanih;
• 1996: Dunblane/Škotska: 18 mrtvih, 14 poškodovanih;
• 1999: Bad Reichenhall/ Nemčija: 5 mrtvih, 6 poškodovanih;
71
• 2002: Erfurt/ Nemčija: 17 mrtvih;
• 2006: Emsdetten/ Nemčija: 1 mrtev, 37 poškodovanih;
• 2007: Tuusula/Finska: 9 mrtvih, 12 poškodovanih;
• 2008: Kauhajoki/Finska: 10 mrtvih;
• 2009: Winnenden/ Nemčija: 17 mrtvih, 13 poškodovanih.
AMOK - obveznost intervencije
Izkušnje tujih policij (analize primerov) pokaţejo, da:
• AMOK storilca ne moremo primerjati z običajno osebo, ki zajame talce ali z
bančnim roparjem;
• AMOK storilec ima samo en namen - ubijanje/uničenje;
• pri tem se ne ozira na lastno ţivljenje.
Ravnanje policijskih patrulj v podobnih situacijah je blokada določenega območja in
čakanje na SE. Pri tem se zavestno računa na dejavnik časa (brez tveganja z
eskalacijo zaradi prehitre policijske intervencije). Da pa bi pri očitnih AMOK situacijah,
vztrajali v pasivnosti in čakali na SE si enostavno ne moremo dovoliti. Tega ne moremo
razloţiti javnosti in niti opravičiti z vidika etike in stroke. Velik pritisk po reakciji za redne
policijske sile je po eni strani zaradi moralne obveznosti in etičnega razumevanja
poklica policista, po drugi strani pa obstaja pravna obveza, iz katere izhaja, da mora
policija na kraju samem obvezno intervenirati v AMOK situaciji – varovati ţivljenja ljudi,
kjer bi bilo vsako obotavljanje nevarno (za ţivljenja ljudi).
Vsakdo, torej tudi policist, ima pravico do varnosti. V to pravico se sme poseči le na
podlagi ustave in zakona (zakonski pridrţek).
Policist mora opraviti svojo dolţnost (30. člen ZPol).
Policisti so dolţni, da v takih primerih varujejo ţivljenje. Tudi če je ogroţano
lastno ţivljenje.
Potencialna ţrtev ima pravico do zaščite.
Pri presoji, ali obstaja nuja po ravnanju, je treba upoštevati različne pravne
vidike (obveznost zaščite temeljnih pravic ljudi – pravica do ţivljenja). V primeru
ogroţenosti ali nevarnosti za eno ali več oseb zaradi AMOK storilca je treba od
policista zahtevati povečano tveganje. Vendar iz tega ne izhaja, da mora
ţrtvovati svoje ţivljenje!
AMOK - taktični cilji:
zaščita ţivljenja ljudi pred nevarnostjo;
omejiti situacijo ali vsaj ohranjati njen obseg;
omejitev območja in/ali preprečitev sposobnosti delovanja storilca/storilcev
(prioriteta!);
aretacija storilca/storilcev;
reševanje poškodovanih;
reševanje/evakuacija ogroţenih oseb;
72
stabilizacija situacije;
zavarovanje dokazov in kazenski pregon.
AMOK – oroţje in oprema:
uniforma in osebna oprema in oboroţitev;
dolgocevno oroţje (MP-5 in/ali AP);
balistična zaščitna oprema (zaščitni jopič, čelada);
luči in druga svetlobna sredstva;
radijska postaja, oprema za prostoročno poslušanje/govor;
policisti v civilu morajo nujno nositi sluţbene telovnike z napisom »Policija«.
AMOK – razdelitev nalog
Intervencijski par/skupina
Prva policista, ki prideta na kraj dogodka, morata oblikovati intervencijski par.
Če pridejo štirje policisti istočasno na kraj intervencije, morajo nujno ukrepati,
skupina je pa lahko sestavljena iz štirih policistov ali razdeljena na dva para.
Intervencijska skupina ima nalogo, da čim prej lokalizira storilca in omeji
njegovo delovanje. Za intervencijski par/skupino je zato dopustno, da na
pregledanih območjih pusti poškodovane ali zaklenjene osebe.
Koordinator
Policist je odgovoren za ustvarjanje prvih intervencijskih struktur na kraju
samem (npr. razdelitev v skupine) in predstavlja stičišče za informacije in
komunikacijo na kraju intervencije.
Koordinator je v prvi fazi kontaktna oseba za:
· lastne sile (linijska organizacija);
· posebne enote, ki prihajajo na kraj dogodka;
· druge organizacije, ki jih na kraju potrebujemo (reševalci, gasilci …).
Reševalne in evakuacijske skupine
Poleg intervencijskega para/skupine je potrebno s silami, ki prihajajo na kraj
dogodka, oblikovati eno ali več reševalnih in evakuacijskih parov/skupin
(najmanj dva policista, ki skrbita za varnost). Ti pari/skupine imajo nalogo, da
lokalizirajo ţrtve in jih rešijo oz. evakuirajo. Ti pari/skupine morajo ob stiku s
storilcem prevzeti tudi naloge intervencijskega para/skupine.
73
Evakuacija/reševanje oseb ne pomeni nujno, da je treba osebe odstraniti iz
objekta. Sprejemljivo je tudi zadrţevanje oseb v zavarovanih območjih ali
prostorih v objektu, če situacija to dopušča ali zahteva.
Zunanje varovanje – širša/oţja blokada
Splošne naloge zunanjega varovanje so preprečevanje pobega, opazovanje,
obveščanje, preprečevanje dostopa, zaščita lastnih sil.
Sodelovanje s specialno enoto
Ko prihaja na kraj dogodka SE in če AMOK situacija še ni končana, ločimo dve
osnovni situaciji:
• Če storilec še ni lokaliziran - SE se vključi v intervencijo s svojimi
lastnimi intervencijskimi skupinami. Vloga rednih sil se določi na kraju.
• Če je storilec lokaliziran – intervencijske skupine se načeloma umaknejo
in SE ukrepa naprej po potrebi oziroma po svoji taktiki delovanja.
• Če so intervencijske skupine sproščene, postanejo reševalne in
evakuacijske skupine.
Kronološki potek
• Oblikovanje intervencijskih parov/skupin.
• Umeščanje koordinatorja (neodvisno od funkcije).
• Istočasno oblikovanje drugih intervencijskih parov/skupin ter reševalnih in
evakuacijskih skupin iz policistov, ki prihajajo na kraj dogodka.
• Ko je glede na število policistov to moţno - ukrepi za zunanje varovanje –
blokado.
• Nadaljnji razvoj vodstvenih struktur na kraju samem, ko prihajajo na kraj
dogodka starešine in posebne enote.
AMOK – taktično ravnanje
• Gibanje, pribliţevanje objektu, varovanje, poimenovanje točk (za laţje
sporazumevanje)
• Pri premagovanju nevarnega območja en policist skrbi za varovanje od daleč.
Objektu se pribliţa za skupino, ko zavzamejo varen poloţaj za vstop.
74
Slika 22: Taktično pribliţevanje objektu v situaciji AMOK
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
• Da bi lahko hitro prečkali nevarno območje, je pri potrjeni AMOK situaciji za
optimalno pribliţevanje moţna uporaba vozila. Poloţaj sluţbenega vozila mora
biti čim bliţje objektu, tako da storilec nima veliko moţnosti delovanja na
policiste (varni kot objekta z malo oken, diagonalno pribliţevanje ali kritje v
neposredni bliţini objekta).
• Bistveni sestavni del taktičnega ravnanja je nenehno zavarovanje 360°.
Slika 23: Gibanje ob objektu v situaciji AMOK
75
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
Objekti in prostori
Bistveni del taktičnega ravnanja je nenehno varovanje 360°.
- Vstop je načeloma z ene strani.
- Zaklenjena vrata ostanejo zaprta.
- Iste osebe varujejo naprej in nazaj.
- Če je na razpolago eno dolgocevno oroţje,
- policist z njim varuje naprej.
- Dva kosa dolgocevnega oroţja – oba policista z dolgocevnim oroţjem
(intervencijski par).
Slika 24: Postavitev intervencijske skupine dveh policistov
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
Slika 25: Taktika gibanje v objektu – po prostorih
76
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
Slika 26: Ravnanje reševalnega in evakuacijskega tima
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
• Policist 180° zavarovanje naprej (rdeče)
77
• Policist 180° zavarovanje nazaj (zeleno)
• Dva policista transport poškodovanca (rumeno)
• Poškodovanec (modro)
Slika 27: Taktika gibanja po prostoru reševalnega in evakuacijskega tima
Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska
uprava, 2011
AMOK – koliko časa imamo; povzetek:
- Policisti se morajo takoj odzvati na napad (uporaba zaščitne opreme).
- Ni časa čakati specialne enote ali pogajalcev .
- Napadalec povprečno ubije vsako minuto tri ljudi.
- Napadalci navadno ob prvem kontaktu z varnostnimi silami storijo samomor.
(Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, 2011, str. 30-38).
78
8 BISTVENE RAZLIKE V USPOSABLJNJU POLICISTOV NA PODROČJU SAMOOBRAMBE IN PRAKTIČNEGA POSTOPKA MED POLICIJAMI NA VSEH STOPNJAH IZOBRAŢEVANJA IN USPOSABLJANJA
Osmo poglavje je namenjeno primerjavi usposabljanj nemških in avstrijskih policistov s
slovenskim načinom usposabljanja. V primerjave sem zajel različne segmente
policijskega usposabljanja.
8.1 RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO
AVSTRIJO
REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA AVSTRIJA
1. RS se nahaja na območju 20256 km2 in
ima 2 milijona prebivalcev, brez velemest,
ima manj razvito gospodarstvo, malo hujših
oblik kriminala.
2. Za varnost skrbi 6000 policistov, ki so
slabše tehnično opremljeni in slabše
stimulirani.
3. Policisti imajo nizek ugled in spoštovanje
v javnosti, slabo so zakonsko zaščiteni
(nizke kazni).
4. Ena policijska šola v Tacnu za vse
kandidatke in kandidate v drţavi (I. stopnja
izobraţevanja), pri obeh drţavah pribliţno
enaki pogoji za sprejem.
5. Čas šolanja 18 mesecev.
6. Pouk samoobrambe na I. stopnji je
organiziran kot poseben predmet, obstajajo
pa poizkusi tesnejšega sodelovanja oz.
povezovanja s predmetom Pooblastila s
praktičnim postopkom.
7. Na I. stopnji izobraţevanja je 140 ur
pouka samoobrambe in večje število
različnih tehnik.
9. Na področju SA organizacijsko slabše
razviti (tehnično, razdelitev vlog, slaba
povezanost med vsemi, ki se ukvarjajo s
tem področjem, predvsem hierarhično;
1. Republika Avstrija se nahaja na območju
83850 km2 in ima 8 milijonov prebivalcev,
ima bolj razvito gospodarstvo, ima večja
mesta in več hujših oblik kriminala.
2. Za varnost skrbi 20.000 policistov, ki so
boljše tehnično opremljeni in bolje
stimulirani.
3. Pri svojem delu uţivajo dokaj veliko
spoštovanje in ugled, KD zoper policiste so
strogo sankcionirane (visoke kazni).
4. Deset policijskih šol za kandidatke in
kandidate na I. stopnji izobraţevanja.
5. Čas šolanja 24 mesecev.
6. Samoobramba oz. (AZT) se poučuje kot
posamezen predmet, vendar spada in je
tesno povezan in vključen v strokovno
področje praktičnega postopka
(Einsatztraining), kar je najbolj logično.
7. Na I. stopnji je vadbi samoobrambe
namenjenih 78 ur pouka, pri katerem
obravnavajo majhno število različnih tehnik,
ki so predvsem usmerjene v policijsko
prakso (najbolj uporabne tehnike).
9. Organizacijsko bolje razviti, boljša
povezanost med kreatorji in izvajalci
programa (informacijski sistemi –
INTRANET), tehnično bolje opremljeni za
79
finančno slabo podprto področje …).
10. Integriran pouk na področju izvajanja
postopka je slabo razvit – trening igranja
vlog, postopkov v celoti je prepuščen
samoiniciativnosti in improvizaciji učiteljev
pooblastil in praktičnega postopka skoraj
brez vsakršne tehnične podpore (ustrezni
prostori, oprema …).
vadbo.
10. Igranje vlog dokaj dobro razvito, z
ustrezno prirejenimi prostori, snemanjem
postopkov, analizami, opremo, pisanimi
navodili za izvajanje takega treninga
(priročnik).
(Potočnik, 2007, str. 54).
8.2 RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO
NEMČIJO
REPUBLIKA SLOVENIJA ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA
1. RS ima 2 milijona prebivalcev, brez
velemest, manj razvito gospodarstvo, malo
hujših oblik kriminala.
2. Za varnost skrbi 6000 policistov, ki so
slabše tehnično opremljeni, slabše
stimulirani.
3. Policisti imajo nizek ugled in spoštovanje v
javnosti, slabo so zakonsko zaščiteni (nizke
kazni).
4. Ena policijska šola v Tacnu za vse
kandidatke in kandidate v drţavi (I. stopnja
izobraţevanja), pri obeh drţavah pribliţno
enaki pogoji za sprejem.
5. Čas šolanja 18 mesecev.
6. Pouk samoobrambe na I. stopnji je
organiziran kot poseben predmet, obstajajo
pa poizkusi tesnejšega sodelovanja oz.
povezovanja s predmetom pooblastila s
praktičnim postopkom.
7. Na I. stopnji izobraţevanja 140 ur pouka
samoobrambe in večje število različnih
tehnik.
8. Na I. stopnji izobraţevanja 70 ur športne
vzgoje in tridnevni tečaj reševanja iz vode na
Debelem rtiču.
9. Na področju SA organizacijsko slabše
razviti (tehnično, razdelitev vlog, slaba
povezanost med vsemi, ki se ukvarjajo s tem
1. BW ima 10 milijonov prebivalcev, bolj
gospodarsko razvita, večja mesta in več
hujših oblik kriminala.
2. Za varnost skrbi 26.500 policistov, ki so
boljše tehnično opremljeni in bolje stimulirani.
3. Pri svojem delu uţivajo dokaj veliko
spoštovanje in ugled, KD zoper policiste so
strogo sankcionirane (visoke kazni).
4. Pet policijskih šol za kandidatke in
kandidate na I. stopnji izobraţevanja.
5. Čas šolanja 30 mesecev.
6. Samoobramba oz. AZT se poučuje kot
posamezen predmet, vendar spada in je
tesno povezan in vključen v strokovno
področje praktičnega postopka
(Einsatztraining), kar je najbolj logično.
7. Na I. stopnji je vadbi samoobrambe
namenjeno 96 ur pouka, pri katerem
obravnavajo majhno število različnih tehnik, ki
so predvsem usmerjene v policijsko prakso
(najbolj uporabne tehnike).
8. 269 ur športne vzgoje in reševanja iz vode
na I. stopnji izobraţevanja.
9. Organizacijsko boljše razviti, boljša
povezanost med ustvarjalci in izvajalci
programa (informacijski sistemi –
INTRANET), tehnično bolje opremljeni za
vadbo.
80
področjem, predvsem hierarhično; finančno
slabo podprto področje …).
10. Integriran pouk na področju izvajanja
postopka je slabo razvit – trening igranja vlog,
postopkov v celoti, je prepuščen
samoiniciativnosti in improvizaciji učiteljev
pooblastil in praktičnega postopka, skoraj
brez vsakršne tehnične podpore (ustrezni
prostori, oprema …).
10. Igranje vlog dokaj dobro razvito, z
ustrezno prirejenimi prostori, snemanjem
postopkov, analizami, opremo, pisanimi
navodili za izvajanje takega treninga
(priročnik).
(Peršuh, 2000, str. 66).
Če povzamemo razlike med Slovenijo in republiko Nemčijo in Avstrijo, lahko strnemo,
da sta obe sosednji drţavi geografsko večji, z več populacije, kar pogojuje, da imata
drţavi več policistov ter tudi več šol za izobraţevanje in usposabljanje policistov. Vse
kar sem naštel je normalno in sorazmernost glede na velikost Slovenije in obeh drugih
drţav.
V tej točki naša drţava nikjer ne zaostaja, razlike se pričnejo pojavljati v sistemu
izobraţevanja in usposabljanja ter seveda v tehnični opremljenosti policije. Zadnja
ugotovitev je povezana z gospodarsko razvitostjo in s tem pogojenimi tudi z večjimi ali
manjšimi sredstvi, ki jih lahko posamezna drţava uporabi za šolanje svojih policistov.
Sprememba sistema šolanja v Sloveniji iz štiri letnega programa v 18. mesečnega je
prilepljalo do točke, ko večinoma na teren iz Policijske akademije prihajajo policisti, ki
niso dovolj usposobljeni za delo na terenu. Navedeni manjko se poskuša nato popraviti
na usposabljanjih na mesečnih vadbah PPSA na posameznih Policijskih upravah,
vendar je za to potreben čas. Zakaj sem omenil, da večinoma policistov prihaja na
teren ne pripravljenih. Tako kot vsepovsod imamo posameznike, ki imajo večji interes
za učenje, tudi na teren pridejo z predhodnimi izkušnjami in znanji, ki jih lahko
uporabijo pri vsakodnevnemu delu na terenu.
Pa se vrnimo k razlikam med drţavami, ki kaţejo na to, da se usposabljanje v Sloveniji
bliţa tudi k modelom Nemčije in Avstrije. Ta pribliţevanja se kaţejo v medsebojnem
sodelovanju, ki sem jih opisal v prejšnjih poglavjih. Slovenska policija se seznanja z
aktualnimi policijskimi taktikami (AMOK, simunition sistem), pričenja se tudi
usposabljanje na principu igranje vlog, slovenska usposabljanja v samoobrambi so se
pričela povezovati z praktičnimi postopki, tudi pri elementih samoobrambe se zadeve
prilagajajo po sistemu »manj je več«, prav tako pa se finančni primanjkljaj pri
zagotavljanju boljše opreme in tehnične podpore nadomesti z iznajdljivostjo učiteljev in
inštruktorjev PPSA.
Kljub navedenim dejstvom slovenske policije v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo, se rahli
zaostanek ne pozna pri varovanju ţivljenja in premoţenja drţavljanov in ostalih
primarnih nalogah policije, ki zagotavljajo varnost v Republiki Sloveniji.
81
9 ANKETA
9.1 NAMEN ANKETE
V devetem poglavju je predstavljena anketa, ki se je dotikala treh področij
usposabljanja na mesečnih vadbah praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski
upravi Ljubljana. Prvo področje so policijska pooblastila, drugo policijski praktični
postopki in tretje področje treningi samoobrambe oziroma borilne veščine ju-jitsa. Na
začetku sem predstavil uvod in potek anketiranja, nato vzorec ankete, potrjenega s
strani Generalne policijske uprave, in v tretjem delu sem pripravil evalvacijo ter analizo
vprašalnika.
Anonimno anketo sem izvedel v sklopu vadb praktičnega postopka s samoobrambo
med policisti in policistkami na Policijski upravi Ljubljana v mesecu maju 2013 na
vzorcu 500 anketirancev, kateri so vsi rešili ankete. Z njim sem imel namen raziskati
dejansko stanje na omenjenih vadbah, zadovoljstvo policistov in inštruktorjev, kvaliteto
usposabljanj v primerjavi z osnovnim izobraţevanjem, predvsem pa izboljšati stanje na
vadbah z upoštevanjem predlogov policistov.
9.2 VZOREC ANKETE
ANKETA NA TEMO USPOSABLJANJE POLICISTOV POLICIJSKE UPRAVE
LJUBLJANA NA PODROČJU SAMOOBRAMBE IN PRAKTIČNEGA POSTOPKA
POZDRAVLJENI,
SEM ELVIS PODLOGAR, INŠTRUKTOR ZA SAMOOBRAMBO IN PRATIČNI
POSTOPEK NA POLICIJSKI UPRAVI LJUBLJANA. PRAV TAKO KONČUJEM
MAGISTERIJ NA FAKULTETI ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE V KRANJU NA
TEMO USPOSOBLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU PRAKTIČNEGA
POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE. V SKLOPU MAGISTRSKE NALOGE BOM
IZVEDEL TUDI ANKETO, KI BI POKAZALA VAŠO OCENO GLEDE VADBE PPSA NA
PU LJUBLJANA S TREH PODROČIJ POLICIJSKIH POOBLASTIL, SAMOOBRAMBE
IN PRAKTIČNEGA POSTOPKA. PRAV TAKO BI RAD PRIDOBIL VAŠO OCENO
VAŠEGA ZNANJA V PRIMERJAVI Z IZOBRAŢEVANJEM NA POLICIJSKI ŠOLI TER
ZADOVOLJSTVO DELA INŠTRUKTORJEV PPSA NA PU LJUBLJANA.
NA KONCU ME ZANIMAJO VAŠI PREDLOGI ZA IZBOLŠANJE STANJA NA VADBAH
PPSA. UPOŠTEVALE SE BODO DOLOČBE ZAKONA O VAROVANJU OSEBNIH
PODATKOV.
82
1. KAKO NA SPLOŠNO OCENJUJETE VADBO PRAKTIČNEGA POSTOPKA S
SAMOOBRAMBO NA PU LJUBLJANA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
2. KAKO OCENJUJETE VADBO PPSA NA PODROČJU TEORETIČNEGA DELA,
PODAJANJE POLICIJSKIH POOBLASTIL?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
3. KAKO OCENJUJETE VADBO PPSA NA PODROČJU PRAKTIČNEGA DELA,
IZVAJANJE SAMOOBRAMBNIH TEHNIK?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
4. KAKO OCENJUJETE VADBO PPSA NA PODROČJU PRAKTIČNEGA DELA,
IZVEDBO PRAKTIČNEGA POSTOPKA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
5. V KOLIKŠNI MERI MENITE, DA SE JE VAŠE ZNANJE IZ POLICIJSKIH
POOBLASTIL, PRIDOBLJENO V ČASU IZOBRAŢEVANJA NA POLICIJSKI ŠOLI,
IZBOLJŠALO Z ZNANJEM , KI STE GA PRIDOBILI DO SEDAJ NA VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
83
6. V KOLIKŠNI MERI MENITE, DA SE JE VAŠE ZNANJE IZ SAMOOBRAMBE,
PRIDOBLJENO V ČASU IZOBRAŢEVANJA NA POLICIJSKI ŠOLI, IZBOLJŠALO Z
ZNANJEM , KI STE GA PRIDOBILI DO SEDAJ NA VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
7. V KOLIKŠNI MERI MENITE, DA SE JE VAŠE ZNANJE IZ PRAKTIČNEGA
POSTOPKA, PRIDOBLJENO V ČASU IZOBRAŢEVANJA NA POLICIJSKI ŠOLI,
IZBOLJŠALO Z ZNANJEM , KI STE GA PRIDOBILI DO SEDAJ NA VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
8. KAKO OCENJUJETE VAŠO USPOSOBLJENOST NA PODROČJU POLICIJSKIH
POOBLASTIL , KI STE SI JO PRIDOBILI Z UDELEŢBO NA MESEČNIH VADBAH
PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
9. KAKO OCENJUJETE VAŠO USPOSOBLJENOST NA PODROČJU
SAMOOBRAMBE, PRIDOBLJENO NA MESEČNIH VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
10. KAKO OCENJUJETE VAŠO USPOSOBLJENOST NA PODROČJU PRAKTIČNEGA
POSTOPKA, PRIDOBLJENO NA MESEČNIH VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
84
11. KAKO STE ZADOVOLJNI Z DELOM OZ. PODAJANJEM ZNANJA INŠTRUKTORJEV
PPSA IN POLICISTOV, KI JIH NADOMEŠČAJO NA PU LJUBLJANA PRI VADBAH
PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
12. KAKO STE ZADOVOLJNI Z MOJIM DELOM OZ. PODAJANJEM ZNANJA KOT
INŠTRUKTORJEM PPSA NA PU LJUBLJANA NA VADBAH PPSA?
1 ZELO SLABO
2 SLABO
3 DOBRO
4 ZELO DOBRO
5 ODLIČNO
13. NAPIŠITE REALNE PREDLOGE ZA IZBOLJŠAVO USPOSABLNJA Z VSEH TREH
PODROČIJ NA VADBAH PPSA.
HVALA ZA SODELOVANJE V ANKETI.
9.3 ANALIZA ANKETE
Večina policistov je zadovoljna z vsebino in izvedbo programa PPSA za leto 2013,
kljub temu se je pokazalo nekaj predlogov za izboljšanje vadbe ter dodatnih
usposabljanj.
Odgovori in analiza na prvih 12. vprašanj anketnega vprašalnika so bili naslednji
(izraţeno v odstotkih):
85
Tabela 14: Analiza ankete
VPRAŠANJE OCENA 1/% OCENA 2/% OCENA 3/% OCENA 4/% OCENA 5/%
1 1,6 3,6 60,3 31,5 3
2 1,9 5,6 55 33,1 4,3
3 2 7,6 47,6 37,8 5
4 0,7 5,3 52 38,7 3,3
5 1,6 13,7 51,3 31,7 1,7
6 2,6 16,7 55 23,7 2
7 0,7 12,3 57,7 28,3 1
8 1,9 9 62,7 24,7 1,7
9 2,6 11 61 23 2,4
10 1,3 7 62 27 2,7
11 1 3,3 52,3 41,7 1,7
12 0,6 0,6 33 40,8 25
Vir: Lastni, 2013
Analiza odgovorov na prvih 12 vprašanj je pokazala, da policisti vadbo PPSA na
Policijski upravi Ljubljana ocenjujejo z dobro in zelo dobro. Teoretično podajanje znanja
je bolje ocenjeno kot praktično znanje samoobrambe in praktičnega postopka, kar je
presenetljivo, saj inštruktor PPSA v primarni vlogi podaja praktično znanje. Veščine
okoli teoretičnega dela pa so naloga drugih strokovnjakov s področja policijskih
pooblastil, za katero pa inštruktorji niso posebej usposobljeni. Ocena policistov je, da
se je njihovo znanje z različnih področij na mesečnih usposabljanjih izboljšalo v
primerjavi z znanjem, pridobljenim na policijski šoli. Optimističen pa je podatek, da je
njihova samoocena usposobljenosti na področjih, ki se izvajajo na mesečnih vadbah,
dobra in zelo dobra. Prav tako pa so policisti zadovoljni z delom inštruktorjev PPSA in
policistov, ki jih nadomeščajo. Kot izvajalec na rednih mesečnih vadbah PPSA na
Policijski upravi Ljubljana pa me veseli s podatek, da so z mojim delom zelo zadovoljni.
Na splošno bi lahko zaključili, da so ocene prvih dvanajstih vprašanj ankete zelo dobre,
čeprav vadba PPSA ni najbolj priljubljena pri policistih; prav tako je odstotek tistih, ki so
nezadovoljni z vadbo in s področji usposabljanja, zelo nizek.
V anketi magistrske naloge, ki naj bi sluţil za izboljšanje vadbe PPSA, je bilo tudi 13.
vprašanje, ki je zahtevalo opisne odgovore – predloge za izboljšanje usposabljanj
PPSA. Bili so naslednji:
- več teorije v povezavi s prakso-sodbe sodišč,
- več usposabljanj PPSA - enkrat na teden,
- nizka motiviranost za nova znanja, preveč enake tematike,
- več novosti iz zakonodaje-spremembe,
- več inštruktorjev na terenu,
- vadba PPSA po področjih dela – kriminalistična smer, prometno področje, mejne
zadeve ...
- več pohodov, športa, iger, kondicije,
86
- več vadbe simunition, streljanja, varne voţnje, AMOK vadbe, moţnost nakupa
streliva, redman vadba, prva pomoč,
- več praktičnega dela, manj teorije (70-30%), pri samoobrambi “manj je več”,
- zmanjšanje vadbe na 4 ure,
- novi pristopi k vadbi PPSA,
- več teorije, manj prakse,
- ukinitev vadbe,
- več sodelovanja z drugimi inštitucijami,
- manjše skupine, več inštruktorjev,
- vse je ok, le tako naprej,
- več preverjanja, usposabljanja, ko policist to potrebuje, in na prostovoljni bazi.
V zvezi z navedenimi predlogi so inštruktorji z razgovorom na terenu preverjali točnost
predlogov pri policistih. Ugotovljeno je bilo, da se večina predlogov in omenjenih teţav
ujema z anketo.
V letu 2013 je tudi vrh slovenske policije podal svoje mnenje o usposobljenosti
policistov za izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo:
Kolegij mojstrov se je seznanil z dokumentom SGDP GPU, ki se nanaša na
usposobljenost policistov za izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in
samoobrambo in kot strokovno telo oziroma stalna delovna skupina, ki je v policiji med
ostalim odgovorna za razvoj samoobrambe in drugih borilnih veščin, podaja svoje
mnenje o obravnavani problematiki in predloge za nadaljnje organiziranje in izvajanje
izpopolnjevanja in usposabljanja policistov na obravnavanem področju.
»Člani Kolegija mojstrov se z usposobljenostjo policistov za izvajanje pooblastil s
praktičnim postopkom in samoobrambo seznanjajo v okviru izvajanja svojih nalog v
matičnih organizacijskih enotah – ugotavljanje usposobljenosti policistov na tem
področju ob izvajanju splošnih in strokovnih nadzorov nad delom policijskih enot,
zagotavljanje strokovne pomoči, sodelovanje v delovnih skupinah in komisijah za
raziskavo okoliščin uporabe prisilnih sredstev, za preizkus strokovne usposobljenosti in
psihofizičnih zmoţnosti policistov, za izvedbo letnih preizkusov strokovne
usposobljenosti policistov na policijskih igrah, proučitve raznih zahtevkov in podaja
strokovnih mnenj, ki se nanašajo na zakonitost in strokovnost uporabljenih policijskih
pooblastil, zlasti prisilnih sredstev, in številne druge naloge in aktivnosti. Poleg
navedenega so se člani Kolegija mojstrov seznanili tudi z rezultati ankete policistov in
vodij organizacijskih enot, ki jo je SGDP GPU opravil med 14. in 25. 5. 2013« (ustni vir
V. Ilič, policijski inšpektor na Generalni policijski upravi).
Na podlagi tega Kolegij mojstrov meni, da je splošna usposobljenost policistov za
izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo na stopnji med oceno
zadovoljivo in dobro. V policiji so tudi posamezniki, ki policijska pooblastila oziroma
praktični postopek s samoobrambo poznajo in obvladajo nadpovprečno dobro (nekateri
tudi vrhunsko, kar na primer potrjujejo z uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih v ju-
87
jitsu), vendar pa se splošna oziroma povprečna usposobljenost policistov na tem
področju počasi, a vztrajno slabša. Člani Kolegija mojstrov so denimo pri preizkusu
strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmoţnosti policistov zaznali primere izjemno
slabe usposobljenosti policistov na tem področju, ki se je odraţala v neopravljenih
preizkusih poznavanja policijskih pooblastil, nezakonito zvedenih praktičnih postopkih,
nestrokovno izvedenih elementih borilnih veščin in podobno.
Pokazatelj slabšanja usposobljenosti policistov na tem področju je na primer tudi
konstantno zmanjšanje števila udeleţencev preizkusa strokovne usposobljenosti
policistov iz praktičnega postopka ter samoobrambe (prikaz ju-jitsu tehnik) na
policijskih igrah. Na zadnjih policijskih igrah je tako pri preizkusu usposobljenosti iz
samoobrambe sodelovalo zgolj 6 policistov iz 2 policijskih uprav, pri preizkusu
usposobljenosti iz praktičnega postopka pa so svoje predstavnike imele le 3 policijske
uprave. Glede na dejstvo, da gre pri tem za preizkus strokovne usposobljenosti v
tipičnih policijskih veščinah in spretnostih, ki jih policisti tako rekoč dnevno izvajajo pri
opravljanju policijskih nalog v praksi, je takšno stanje skrb zbujajoče.
Kolegij mojstrov meni, da je obseg programa izpopolnjevanja in usposabljanja za
izvajanje pooblastil s praktičnim postopkom in samoobrambo oziroma kvota ur
minimum, ki še zagotavlja, da bodo lahko policisti znanje na tem področju, ki so ga
pridobili v procesu izobraţevanja, ohranili oziroma ob njihovi večji angaţiranosti
nadgradili ter izpopolnili. Za policiste iz skupine A je namreč predpisanih 80 ur, za
policiste iz skupine B 40 ur, za policiste iz skupine C (vodje) pa 20 ur izpopolnjevanja in
usposabljanja. Minimalni obseg ur prisotnosti na vadbi PPSA – kot eden izmed
pogojev, da se policist ni dolţan udeleţiti preizkusa strokovne usposobljenosti in
psihofizičnih zmoţnosti, je za policiste iz skupine A 56 ur, iz skupine B 28 ur ter iz
skupine C 14 ur. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je z začasnimi
spremembami programa (zaradi varčevalnih ukrepov) minimalno število ur
izpopolnjevanja in usposabljanja za policiste iz skupin B in C začasno zmanjšano
oziroma prepolovljeno na 14 oziroma 7 ur v tekočem letu. Vsakdo, ki se ukvarja z
borilnimi veščinami in usposabljanjem policistov na tem področju ve, da prepolovljena
kvota ur ne omogoča policistom iz skupin B in C, da pridobljena znanja na tem
področju ohranjajo, kaj šele izpopolnjujejo. Pa vendarle je glede na dejstvo, da policisti
iz teh dveh skupin policijskih pooblastil ne izvajajo neposredno in so zato praviloma
manj ogroţeni, takšna ureditev (ki je zaradi finančnih razlogov neogibna in začasna) še
pogojno dopustna.
Iz samoocen anketiranih policistov izhaja, da je bila njihova usposobljenost po
končanem izobraţevanju boljša, kot je danes, še zlasti pa je to opazno pri psihofizični
pripravljenosti in znanju samoobrambe. Prav tako je razvidno, da policisti ocenjujejo,
da je redno usposabljanje iz praktičnega postopka in samoobrambe potrebno ter da si
obe skupini anketirancev (policisti in vodje) ţelijo več usposabljanja pri vseh sklopih
praktičnega postopka in samoobrambe.
88
Kolegij mojstrov je (neuradno) seznanjen s tem, da se v policiji v okviru izvajanja
varčevalnih ukrepov proučuje tudi moţnost dodatnega zmanjšanja predpisane kvote ur
izpopolnjevanja in usposabljanja policistov na obravnavanem področju. Kolegij
mojstrov se zaveda slabega finančnega poloţaja v drţavi in posledično v policiji ter v
zvezi s tem naloge vodstva policije, da (v izogib posegom v maso plač) z
zmanjševanjem drugih stroškov zagotovi finančno vzdrţnost, vendar se ravno tako
zaveda pomena dobre strokovne usposobljenosti policistov na obravnavanem
področju. Zato je treba opozoriti na previdnost pri zmanjševanju stroškov s poseganjem
v usposobljenost policistov ter nevarnosti, ki bi grozile zaradi tega.
Dejstvo je, da v sedanjem času policisti zaključijo izobraţevanje z niţjim znanjem na
obravnavanem področju kot v preteklosti. V štiriletnem izobraţevanju na Srednji
policijski šoli so na primer imeli kadeti 280 ur samoobrambe, v 18-mesečnem
izobraţevanju po programu Policist so imeli kandidati 140 ur, v izobraţevanju po
programu Policist NDM 54 ur, po programu Višji policist (t.i. dokvalifikacija) pa še 48 ur.
V tem smislu so posebnost osebe, ki so sklenile delovno razmerje za opravljanje nalog
policista in morajo v določenem roku opraviti izpit iz policijskih pooblastil, saj imajo po
Programu priprav na izpit za izvajanje policijskih pooblastil le 20 ur samoobrambe in 44
ur policijskih pooblastil s praktičnim postopkom. Poleg tega, da se je zaradi
spremembe izobraţevalnega sistema kvota ur na obravnavanem področju močno
zmanjšala, se policisti srečujejo z vedno več napadi nanje – število napadov se je od
leta 2007 do leta 2011 povečalo za 35,35 %. Pri opravljanju policijskih nalog se policisti
srečujejo z vedno hujšimi oblikami napadov nanje, prevzemajo čedalje bolj odgovorne,
zahtevne in nevarne naloge (na primer pri interveniranju ob aktivnih ţivljenju nevarnih
dogodkih), zaradi vedno večjega pomena varovanja človekovih pravic in svoboščin pa
so postavljeni pred zahtevo javnosti in tudi pravosodnih organov, da so pri poseganju v
človekove pravice in svoboščine vedno bolj profesionalni in strokovni.
Kakršnokoli dodatno zmanjšanje kvote ur izpopolnjevanja in usposabljanja policistov
(zlasti tistih, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila) na račun strokovnih vsebin bi
srednjeročno zagotovo vodilo v porast števila nezakonito in nestrokovno izvedenih
policijskih pooblastil ter porast števila poškodovanih oseb v policijskih postopkih in
policistov samih. Poleg tega varčevanje na tem področju ne bi dalo ţelenih učinkov, saj
pri izpopolnjevanju in usposabljanju policistov ne gre za neposredne, temveč
oportunitetne stroške, ki so nujni za zagotavljanje dobre usposobljenosti policistov kot
enega izmed predpogojev za zagotavljanje zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju
policijskih pooblastil v praksi.
V skrajnjem primeru bi se lahko kvota ur izpopolnjevanja in usposabljanja policistov
zmanjšala na račun opustitve organiziranega pridobivanja in vzdrţevanja psihofizičnih
zmoţnosti (kondicijske pohode in podobne aktivnosti lahko policisti izvajajo tudi
individualno), vendar bi bilo treba zato zagotoviti večjo učinkovitost vadbe v
strokovnem delu. Tako bi bilo treba v čim večji meri izvajati integrirano situacijsko
vadbo, v sklopu katere bi policisti celovito obravnavali in vadili izvedbo policijskih
pooblastil – na primer od zakonskih pogojev za ugotavljanje identitete do praktične
uporabe prisilnih sredstev zoper osebo, ki se je v postopku uprla ali je napadla
89
policista. Elemente samoobrambe bi lahko policisti vadili v sklopu samega praktičnega
postopka, policisti, za katere inštruktor oziroma neposredno nadrejeni ocenjuje
(inštruktor na podlagi spremljanja policista na vadbi, neposredno nadrejeni pa na
podlagi spremljanja policistovega izvajanja pooblastil v praksi), da na tem področju ne
izpolnjuje minimalnih kriterijev, pa bi imeli dodatno samostojno vadbo samoobrambe.
Prav tako bi se lahko kvota ur izpopolnjevanja in usposabljanja prilagodila glede na
delovno mesto oziroma naloge, ki jih preteţno opravlja posamezni policist.
»Tudi na področju spodbujanja policistov za samoiniciativno ukvarjanje z borilnimi
veščinami in udeleţbo na letnem preizkusu strokovne usposobljenosti in tekmovanjih bi
bile moţne nekatere rešitve, ki ne bi imele finančnih posledic. Policisti, ki imajo
nadpovprečno znanje na tem področju, bi se lahko namesto udeleţbe na redni vadbi
praktičnega postopka in samoobrambe udeleţili organiziranih priprav na navedene
preizkuse in tekmovanja, policijsko upravo oziroma NOE GPU bi predstavljala ekipa, ki
bi zmagala na predtekmovanju (pozitivni primer je PU Ljubljana, kjer ima vodstvo
posluh za to področje), udeleţba policistov na strokovnem preizkusu, tekmovanjih,
seminarjih, polaganjih za višje pasove in drugih tovrstnih aktivnostih bi se upoštevala
pri delovni oceni in podobno« (ustni vir V. Ilič, policijski inšpektor na Generalni policijski
upravi) .
Predstavniki Kolegija mojstrov so se pripravljeni z vodstvom policije tudi neposredno
pogovoriti o problematiki usposobljenosti policistov za izvajanje pooblastil s praktičnim
postopkom in samoobrambo ter ponuditi konkretne predloge za izboljšanje stanja na
obravnavanem področju.
(Dokument Kolegija mojstrov Usposobljenost policistov za izvajanje pooblastil s
praktičnim postopkom in samoobrambo – mnenje in predlogi, 2013, str. 1-4).
90
10 ZAKLJUČEK IN PREVERITEV HIPOTEZ
Deveto poglavje sem namenil zaključku in predlogom za izboljšanje stanja na področju
usposabljanja policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe v
Republiki Sloveniji, katere sem pridobil predvsem z anketo in tudi z izkušnjami na tem
področja.
Izobraţevanje in usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka in
samoobrambe, predvsem na Policijski upravi Ljubljana, je eden ključnih dejavnikov, da
policija kot organizacija deluje v konkretnih situacijah na terenu zakonito in strokovno.
Magistrsko delo je ponudilo pregled razvoja borilne veščine ju-jitsu kot samoobrambe,
ki ga na mesečnih vadbah redno izvajamo, kakor tudi pregled usposabljanj tujih policij
(nemške in avstrijske policije), s katerimi slovenska policija sodeluje na določenih
področjih. Pomemben del naloge je bil namenjen programom usposabljanja policistov
tudi na domačem področju. Na koncu pa sem izpeljal anketo in predstavil njene
rezultate, ki so dali odgovore na vprašanja, kakšna so bila doslej usposabljanja, kakšno
je trenutno stanje na tem področju, kaj predlagajo in kakšne so pobude policistov za
usposabljanja v prihodnosti.
V naslednjem odstavku so v oklepajih navedene morebitne rešitve na ţe omenjene
predloge in probleme s strani udeleţencev vadb PPSA na podlagi opisnega 13.
vprašanja anketnega vprašalnika:
- več teorije v povezavi s prakso-sodbe sodišč (Tak način teorije izvajamo pri
moderiranju - delu v skupinah pri reševanju konkretnega primera – leta 2012 je bilo s
strani MNZ-ja izdano gradivo “Analiza judikatov s področja policijskih nalog in
pooblastil”, s pomočjo katerega inštruktorji izvajajo teoretični del vadbe PPSA.),
- več usposabljanj PPSA - enkrat na teden (Policistom je ponujen dodatni termin
samoobrambe oz. samoiniciativna včlanitev v športne klube za boljšo usposobljenost
na terenu.),
- nizka motiviranost za nova znanja, preveč enake tematike (Nova znanja je velika
večina policistov pripravljena sprejeti, program z enako tematiko pa je posredovan s
strani GPU.),
- več novosti iz zakonodaje-spremembe (Vse spremembe zakonodaje, ki se dotikajo
praktičnih postopkov in prisilnih sredstev, so predstavljene na vadbah PPSA, ostale
novosti v zvezi pooblastil pa so posredovane preko pomočnikov komandirjev na
policijskih postajah v matičnih enotah.),
- več inštruktorjev na terenu (Inštruktorji PPSA PU Ljubljana so v Sloveniji prvi pričeli s
strokovno pomočjo na terenu in prisotnostjo na terenu, z namenom ugotavljanja
dejanskega stanja; tudi večkrat letno in bodo s tem tudi nadaljevali.),
91
- več pohodov, športa, iger, kondicije (Tak način vadbe izvajamo na PU Ljubljana
enkrat letno poleg rednega spremljanja fizične kondicije na drugih vadbah.),
- več vadbe simunition, streljanja, varne voţnje, AMOK vadbe, moţnost nakupa
streliva, več redman vadbe, prve pomoči (Nekatere vadbe PPSA-simunition in AMOK-
vadbe izvajamo enkrat letno, streljanje izvajamo do štirikrat letno, nudenje prve pomoči
imamo na vsaki dve leti, redman vadbo pa smo začeli izvajati dvakrat letno. Nekaterih
dejavnosti pa ni moţno izvajati pogosteje zaradi pomanjkanja sredstev: varna voţnja -
letos smo pričeli z vadbo na poligonu - osnove varne voţnje; nakup streliva - sistemski
problem.),
- več praktičnega dela manj teorije (70-30%), pri samoobrambi “manj je več” (Predlog,
ki ga poskušamo inštruktorji ţe izvajati in se bomo v prihodnosti še bolj trudili.),
- zmanjšanje vadbe na 4 ure (To je sistemski problem zaradi velikega števila
policistov.),
- novi pristopi k vadbi PPSA (Skoraj nikoli ni enakega pristopa za enako tematiko, ţe
zaradi aktualnosti, ki se pojavljajo vsako leto. Bodo pa inštruktorji dali še večji poudarek
na inovativnosti podajanja vsakoletnih enakih tematik.),
- preveč monotonosti, več teorije, manj prakse (Nekatere teme potrebujejo več teorije
kot prakse, nekatere teme pa obratno.),
- ukinitev vadbe (Ni rešitev, saj potrebe po usposabljanjih obstajajo. Morda v drugi
oblik i- med sluţbo, v prostem času ...),
- več sodelovanja z drugimi inštitucijami (Eden izmed izvedljivih predlogov za
premislek in da bi postala stalna praksa vsaj enkrat letno.),
- manjše skupine, več inštruktorjev (Sistemski problem na PU Ljubljana zaradi velikega
števila policistov; tudi dve skupini po 30 udeleţencev je preveč, kar je ţal realnost.),
- vse je »ok«, le tako naprej,
- več preverjanja, usposabljanja, ko policist to potrebuje, in na prostovoljni bazi
(Spremljanje stanja policistove usposobljenosti je v programu ţe drugo leto in je
pozitivna pridobitev.).
V tem poglavju pa sem opisal tudi ugotovitve za potrditev ali ovrţbo hipoteze.
Od magistrskega dela sem pričakoval:
92
- celovito analizo ureditve usposabljanj na področju praktičnega postopka in
samoobrambe v nemški, avstrijski in slovenski policiji,
- potrditev zastavljenih hipotez,
- analizo primerjave podobnosti in razlik med obema tujima policijama in slovensko
policijo,
- spodbuditev širše javnosti k razumevanju pomena in vloge usposabljanja policistov
na področju praktičnega postopka in samoobrambe,
- nove rešitve za še boljše načine usposabljanja na področju praktičnega postopka in
samoobrambe.
10.1 VERIFIKACIJA HIPOTEZE
Obe hipotezi, ki sta spodaj navedeni sta bili s pomočjo te magistrske naloge potrjeni,
kar utemeljujem v nadaljevanju.
Hipoteza 1:
Stalno usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka za izvajanje policijskih
pooblastil je pogoj za učinkovito in uspešno izvedbo policijskih nalog in pooblastil.
Hipoteza 1 je potrjena, saj so usposabljanja s področja praktičnega postopka za
izvajanje policijskih pooblastil nujno potrebna in so pogoj za učinkovito in uspešno
izvedbo policijskih nalog in pooblastil.
Hipoteza 2:
Policijsko vodstvo z analizo programa usposabljanja tujih praks pridobi potrebne
povratne informacije pomembne za dopolnitev programa usposabljanj.
Tudi hipoteza 2 je potrjena, saj so povratne informacije anket in primerjave s tujimi
praksami pomembne za dopolnitev programa usposabljanj. To sta dokazali obe anketi,
tako Generalne policijske uprave kot moje ankete, ki sta glede te tematike opravljeni v
enakem časovnem obdobju. Potrdim lahko predvsem uspešnost povratnih informacij iz
ankete te magistrske naloge, saj realne predloge policistov za izboljšanje stanja na
rednih mesečnih vadbah PPSA na Policijski upravi Ljubljana ţe uporabljamo pri
mesečnih usposabljanjih PPSA.
Obe hipotezi sta bili v celoti usklajeni z metodami raziskovanj.
93
10.2 SKLEP
V zaključku magistrske naloge lahko povem, da je bilo raziskovalno delo na področju
praktičnega postopka in samoobrambe v Republiki Sloveniji s primerjavo dela tujih
policij iz Nemčije in Avstrije uspešno. V vseh poglavjih naloge sem se dotaknil področij
dela, ki so pomembna za usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka in
samoobrambe. Nekatere teme usposabljanj sem opisali bolj podrobno, določene pa
zgolj splošno. Pri tem so mi pomagale izkušnje, ki sem jih pridobil kot inštruktor
praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski upravi Ljubljana v skoraj trinajstih
letih dela. Teţo mojim ugotovitvam v nalogi daje podatek, da sem inštruktor na največji
Policijski upravi v Sloveniji, kjer usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo
mesečno obišče skoraj 1500 policistov in kriminalistov. Navedeno pa še dodatno
potrjuje dejstvo, da so usposabljanja in metode vadb na Policijski upravi Ljubljana
velikokrat pomemben dodatek k delu Generalne policijske uprave, ki ta znanja
uporablja za letne programe ostalih policijskih uprav ter drugih notranjih organizacijskih
enot v slovenski policiji.
Ob koncu lahko strnemo ugotovitve obeh hipotez (stalno usposabljanje policistov s
področja praktičnega postopka za izvajanje policijskih pooblastil je pogoj za učinkovito
in uspešno izvedbo policijskih nalog in pooblastil ter da policijsko vodstvo z evalvacijo
programa usposabljanja in analizo tujih praks pridobi potrebne povratne informacije
pomembne za dopolnitev programa usposabljanj) in ciljev preučevanja, da je izdelava
magistrske naloge pokazala izboljšavo na področju usposabljanja policistov praktičnih
postopkov in samoobrambe s pomočjo raziskave tega področja. Navedeno velja
predvsem za Policijsko upravo Ljubljana in njene mesečne vadbe - usposabljanja na
področju PPSA, kar se pa posredno navezuje tudi na drţavno raven, saj kot smo
omenili, je velikokrat PU Ljubljana, kot največja uprava, pobudnik tudi Generalni
policijski upravi.
94
LITERATURA IN VIRI
Samostojne publikacije
BREJC, M. Ljudje in organizacija v javni upravi. Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2002.
ČAS, T., STOŠIČ, I. Priročnik za uporabo plinskega razpršilca za varnostne organe,
Ljubljana, 2014.
GRUBENŠEK, M. Ju-jitsu za mlade in začetnike. Samozaloţba: Sensei Šport, Miran
Grubenšek, Sevnica, 2008.
GRAH, J. Izobraţevanje policistov v Avstriji-primerjava s Slovenijo, Diplomska naloga.
Visoka policijsko varnostna šola, Ljubljana, 2001.
LUKMAN, S. Izobraţevanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji in Sloveniji,
Diplomska naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2004.
KOPOREC, A. Organizacijska klima in pritoţbe na delo policistov.
Filozofska Fakulteta, Ljubljana, 2001.
MUFF, A. Handlungsorientierte Ausbildung und Prüfung Kriminalistik.
Stuttgard, 2003.
NOVAK, G. Obrambne tehnike v policijski praksi, Diplomska naloga. Visoka policijsko-
varnostna šola, Ljubljana, 1996.
PAGON, M. Policijska dejavnost v srednji in vzhodni Evropi – vloga in pomen
sodelovanja, usposabljanja, izobraţevanja in raziskovanja. Visoka policijsko-varnostna
šola, Ljubljana, 1998.
PERŠUH, T. Šolanje policistov v Nemčiji (primerjava s Slovenijo), Diplomska
naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2000.
POTOČNIK, B. Izobraţevanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe v
Sloveniji in Zvezni republiki Avstriji, Diplomska naloga. Fakulteta za varnostne vede,
Maribor, 2007.
ŠKRABA, J. Prvi koraki. Teţkoatletski klub Olimpija, Ljubljana, 1980.
TOMIČ, A. Izbrana poglavja iz Didaktike. Center za pedagoško izobraţevanje
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997.
95
TOMOVIČ, N., SKALAR, T. Usposabljanje izvajalcev usposabljanj v policiji.
Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Ljubljana, 2006.
VIDMAR, J. Vrste in oblike napadov na policiste kot indikator pri programiranju
Samoobrambe, Diplomska naloga. Višja šola za notranje zadeve, Ljubljana, 1993.
ZOREC, B. Nekateri dejavniki uspešnosti pri uporabi prisilnih sredstev – fizične
sile. Zbornik strokovno znanstvenih razprav. Višja šola za notranje zadeve, Ljubljana,
1995.
ŢABERL, M. Policijska pooblastila. Visoka policijsko varnostna šola, Ljubljana, 2001.
ŢAGAR, D. Vrednotenje uspešnosti izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji,
Diplomsko delo. Univerza Maribor, Fakulteta za Policijsko-varnostne vede, Ljubljana,
2006.
WEY, K-H. Mit dem Anspruch eines Dienstleisters die Kollegen auf die Praxis
Vorbereiten. Polizei heute, Stuttgard, 2002.
Članek v reviji
KREBL, A. Spoznavanje strokovnih udarcev. Revija Varnost. 2004, let. 9, št. Januar-
Marec, str. 28-29.
KREBL, A. Spoznavanje strokovnih udarcev. Revija Varnost. 2004, let. 9, št. Januar-
Marec, str. 31-33.
MAVER, D. V tretje tisočletje – z novim fakultetnim programom. Varnost. 2000, let. 10,
št. 10, str. 35-37.
TOMOVIČ, N. Strukturirano učenje z delom. Varnost. 1999, let. 18, št. 12, str. 23-24.
Pravni viri
Slovenski pravni viri
ZAKON o policiji. Uradni list RS, št. 107/2006.
ZAKON o visokem šolstvu. Uradni list RS, št. 67/93.
ZAKON o poklicnem in strokovnem izobraţevanju. Uradni list RS, št. 12/96.
96
Mednarodni pravni viri
ANHANG A zu den Instruktionen für Einsatztraining, 2007.
ANHANG B zu den Instruktionen für das Einsatztraining, 2007.
Časovna razporeditev ur pri predmetu policijska pooblastila s praktičnim postopkom.
Ljubljana: Policijska akademija, 2006.
JAHRESSCHWERPUNKTE, 2005.
INSTRUKTIONEN fuer das Einsatztraining, 2005.
Öffentl. Sicherheit – Einsatztraining, 2006.
Die Polizei in Baden Württemberg, Menschen für Menschen, Innenministerium
Baden Württemberg.
Die Polizei in der Bundesrepublik Deutschland und Baden Württemberg,
Innenministerium Baden Württemberg.
Entscheidung fürs Leben, Innenministerium Baden Württemberg.
Izobraţevalni program višji policist, Ministrstvo za notranje zadeve – Policijska
akademija, 2000.
Jahresbericht 2001der Fachhochschule Villingen-Schwenningen, Hochschule für
Polize
Javoršek M. Nemško-slovenski slovar, Deutsch Slowenisches Worterbuch, 1993.
Katalog 2002/2003. Visoka policijsko-varnostna šola, pridruţena članica univerze v
Ljubljani. Ljubljana, 2000.
Nemško-slovenski, slovensko nemški slovar. Zaloţba obzorja, Maribor, 1996.
Neue Ausbildung für den Polizeinachwuchs, Bereitschafpolizeipräsidium
Göppingen Baden Württemberg, 2000.
Praxis und Einsatzorientierte Selbstverteidigung – Polizeischule Böblingen – PESV.
Predmetni katalog samoobramba – izobraţevalni program »višji policist«, Policijska
akademija, 2002.
Stoffpläne der Fachhochschule Villingen Schwenningen, Hochschule für
Polizei, 21 Studienjahrgang, Grundstudium I. und II.
97
Stoffpläne der Fachhochschule Villingen Schwenningen, Hochschule für
Polizei, 21 Studienjahrgang, Huptstudium I. und Stoffpläne der Fachhochschule
Villingen Schwenningen, Hochschule für Polizei, 21 Studienjahrgang, Hauptstudium I.,
Schwerpunktstudium.
Studienordnung der Fachhochschule Villingen Schwenningen, Hochschule für
Polizei, 1999
Stundenübersicht Ausbildung mittlerer Dienst, BereitschaftpolizeipräsidiumBaden
Württemberg, 2003.
Verwaltugsvorschrift des Innenministeriums über das Einsatztraining ber der Polizei
Baden Württemberg, 2000.
Višje strokovno izobraţevanje – izobraţevalni program »višji policist«. Ljubljana:
Policijska akademija, 2002.
SIAK, Die Sicherheitsakademie, Seminar – Programm 2005.
SIAK, Die Sicherheitsakademie, BM.I BUNDESMINISTERIUM FUR INNERES, 2007.
Internetni viri
Ministrstvo za notranje zadeve.
URL=<http://www.policija.si<. 19.09.2013.
Ministrstvo za notranje zadeve, medijsko središče.
URL=<http://www.policija.si/si/organiziranost/pa/index.html<. 19.09.2013.
Ministrstvo za notranje zadeve, medijsko središče.
URL=<http://www.policija.si/images/stories/O_Policiji/PDF/20130201_OrgGPU.pdf<.
19.09.2013.
Ministrstvo za notranje zadeve, medijsko središče, organigram slovenske policije.
URL=<http://www.policija.si/images/stories/O_Policiji/PDF/20120215_OrgPU.pdf<.
19.09.2013.
Publikacija internet, .SIAK, Die Sicherheitsakademie
URL=<http://www.siak.at<. 19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran Ministrstva za notranje zadeve Avstrije,
URL=<http://www.bmi.gv.at<. 19.09.2013.
98
Publikacija internet, domača stran o Amoku.
URL=<http://amokcombatives.com<.19.09.2013.
Organigram avstrijske policije.
URL=<http://www.bmi.gv.at/cms/BMI_SIAK/SIAK_Organigramm_0913_dtDBold.pdf<.
19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran o nemškem podjetju Hoernecke, plinski razpršilci.
URL=<http://www.hoernecke.de<. 19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran o nemškem podjetju Bonowi, teleskopska palica.
URL=<http://www.bonowi.com/#products_sticks. 19.09.2013.
Ju-jitsu zveza Slovenije.
URL=<http://www.ju-jitsu.si<. 19.09.2013.
Ju-jitsu klub Samuraj Gornji Grad.
http://www.samuraj-klub.si<. 19.09.2013.
Denis Helm, Godan: History of jujitsu, Part I;
URL=<http://www.usjjf.org/articles/jujitsuP1.htm<. 02.07.2007.
Denis Helm, Godan: History of jujitsu, Part II;
URL=<http://www.usjjf.org/articles/JuJitsuP2.htm<. 19.09.2013.
Denis Helm, Godan: History of jujitsu, Part III;
URL=<http://www.usjjf.org/articles/JuJitsuP3.htm<. 19.09.2013.
Tony Papenfuss: Mikonosuke Kawaishi;
URL=<http://judoinfo.com/kawaishi.htm<. 19.09.2013.
Sumitomo Arima: The Origins of Judo and Jujitsu;
URL=<http://www.judoinfo.com/judohistory.htm<. 19.09.2013.
Andy Adams: Jigoro Kano;
URL=<http://www.judoinfo.com/kano4.htm<. 19.09.2013.
Jigoro Kano in T. Lindsay: Jujutsu;
URL=<http://www.judoinfo.com/kano6.htm<. 19.09.2013.
David Lay: Origins Of the Samurai;
URL=<http://www.judoinfo.com/samurai.htm<. 19.09.2013.
99
Kulot, G., Kulot, E.: Ju-Jutsu Basistechniken, Mit den neuem
Guertelpuefungsprogramm; Der Falken-Verlag, Niederhausen, (1995/1996).
URL=<http://www.yoshin-ryu.de<. 19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran o nemškem klubu za samoobrambo PSDS.
URL=<http://www.psds.de/interessantes.php<. 19.09.2013.
Mednarodna ju-jitsu zveza.
URL=<http://www.jjifweb.com/html/about.html<. 19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran turističnega vodnika po Japonski.
URL=<http://www.japan-guide.com<. 19.09.2013.
Publikacija internet, razlaga osnovnih pojmov o borilni veščini ju-jitsu.
URL=<http://www.jitsuka.org<. 19.09.2013.
Publikacija internet, domača stran o zgodovini ţivljenja samurajev.
URL=<http://www.samurai-archives.com<. 19.09.2013.
Publikacija internet, temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraţevanja.
URL=<http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/CPI_slovar_WEB.pdf-12.3.2014>
12.3.2014.
Publikacija internet, temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraţevanja.
URL=Napaka! Sklicna hiperpovezava ni veljavna.
12.3.2014.
Publikacija internet, slovar slovenskega knjiţnega jezika, razlaga osnovnih pojmov.
URL =>http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskega-knjiznega-
jezika/2904444/postopek?query=postopek. 12.3.2014.
Ustni viri
V. Ilič, policijski inšpektor na Generalni policijski upravi.
Dr.T. Čas, direktor šole zasebnega varovanja Čas v Ljubljani.
Drugi viri
Predmetni katalog samoobramba – Izpopolnjevanje za poklic policist, Policijska
akademija, 2002.
100
Program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo,Generalna policijska uprava, 2013.
Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in
samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013.
Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo
za leto 2014 – praktični del, Policijska uprava Ljubljana, 2014.
Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo
za leto 2014 – teoretični del, Policijska uprava Ljubljana, 2014.
Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmoţnosti
policistov; Generalna policijska uprava, 2007.
Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke u uporabi plinskega razpršilca
TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005.
Program usposabljanja za uporabo plinskega razpršilca, Generalna policijska uprava,
2006.
Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava,
2011.
Dokument Kolegija mojstrov Usposobljenost policistov za izvajanje pooblastil s
praktičnim postopkom in samoobrambo – mnenje in predlogi, Generalna policijska
uprava, 2013.
101
SEZNAM KRATIC
PPSA – Praktičen postopek s samoobrambo
PU – Policijska uprava
GPU – Generalna policijska uprava
AMOK – Aktivna strelska situacija
JJIF- Mednarodna ju-jitsu zveza
OKC – Operativno komunikacijski center
RS – Republika Slovenija
VPŠ – Višja policijska šola
NOE – Notranje organizacijske enote
PPE – Posebna policijska enota
ZNPPol – Zakon o nalogah in pooblastilih policije
LKE – Lokalna kriminalistična enota
LKS - Lokalna kriminalistična skupina
MKO – Mobilni kriminalistični oddelek
PA – Policijska akademija
UOK – Urad za organizacijo in kadre
PP – Policijska postaja
SK – Sklece
DT – Dvigovanje trupa
CN - Chloracetophenone
CS – Ortho-Chlorobenzatomalononitrile
OC – Oleoresine Capsicum
PAVA – Pelargonacid-Vanillylam
EHS - Sterilni sprej
T – št. ur teorije
P – št. ur praktičnih vaj
PoPP – Pravilnik o policijskih pooblastilih
PS – Prisilno sredstvo
EKA - Einsatzstock kurz, auszehbar
ZPol – Zakon o policiji
SE – Specialna enota
102
AP – Avtomatska puška
KD – Kaznivo dejanje
SA - Samoobramba
SGDP – Sluţba generalnega direktorja policije
MOK – Mednarodni olimpijski komite
103
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Teoretično in praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za izvajanje
policijskih pooblastil, uporabo prisilnih sredstev in predstavitev zakonskih
pogojev ………………..…………………………………………………..….…33
Tabela 2: Praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za uporabo telesne sile in
samoobrambe ………. .………………………………………………………....35
Tabela 3: Vaje za vzdrţevanje in pridobivanje psihofizičnih zmoţnosti ..……………...35
Tabela 4: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in
policijskih pooblastil – TEORETIČNI DEL V LETU 2014…………………….36
Tabela 5: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in
policijskih pooblastil – PRAKTIČNI DEL V LETU 2014………………………37
Tabela 6: Zapisnik o preverjanju in ocenjevanju znanja iz praktičnega postopka in
samoobrambe………………………………………….…………………………44
Tabela 7: Kriteriji po neodvisnih in odvisnih spremenljivkah…………………………….49
Tabela 8: Postopek meritev…………………………….…………………………………..49
Tabela 9: Primerjava razpršilcev……………………………………………………………51
Tabela 10: Različni razpršilci….………………………………………………….…………52
Tabela 11: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci…………..………………………………..55
Tabela 12: Učinek OC draţilnih raztopin…………………………………………………...56
Tabela 13: Program usposabljanja plinskega razpršilca…………………………………61
Tabela 14: Analiza anketnega vprašalnika…….…………………………………………..85
104
SEZNAM SLIK
Slika 1: Organigram slovenske policije……………………..………………………………27
Slika 2: Začetni poloţaj izvajanja sklece ...……………………………….………………..46
Slika 3: Delovni poloţaj izvajanja sklece ...……………...……………….………………..46
Slika 4: Končni poloţaj izvajanja sklece ...……………………………….………………..47
Slika 5: Poloţaj za počitek……………... ...……………………………….………………..47
Slika 6: Začetni poloţaj…………………....…………………………….….………………..47
Slika 7: Delovni poloţaj…………………....……………...………….…….………………..47
Slika 8: Končni poloţaj...…………….......…………………..…………….………………..48
Slika 9: Poloţaj za počitek……………... ...…………..………………….………………..48
Slika 10: Startni poloţaj.......………………....…………...………….…….………………..48
Slika 11: Tek………….…....……………...…………………..…………….………………..48
Slika 12: Cilj………………..……………... ...…………..………………….………………..48
Slika 13: TW1000 RSG- draţilni razpršilci……………..………………………………….54
Slika 14: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci……………………………………………..54
Slika 15: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci……………………………………………..55
Slika 16: Sredstvo za prvo pomoč…………………………………………………………..57
Slika 17: Učinek razpršilca…………………………………………………………………..57
Slika 18: Nudenje prve pomoči….…………………………………………………………..57
Slika 19: Cone udarjanja s palico…………………………………………………………...65
105
Slika 20: Teleskopska palica znamke Bonowi…………………………………………….66
Slika 21: Sklopljena palica…………………………………………………………………...67
Slika 22: Taktično pribliţevanje objektu v situaciji AMOK…………….………………….74
Slika 23: Gibanje ob objektu v situaciji AMOK…………………………………………….74
Slika 24: Postavitev intervencijske skupine dveh policistov……….……………………..75
Slika 25: Taktika gibanje v objektu – po prostorih…………………………………………77
Slika 26: Ravnanje reševalnega in evakuacijskega tima…………………………………76
Slika 27: Taktika gibanja po prostoru reševalnega in evakuacijskega tima…………….77
106
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA MAGISTRSKEGA DELA
S podpisom zagotavljam, da:
je predloţeno magistrsko delo z naslovom USPOSABLJANJE POLICISTOV NA
PODROČJU PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBEV SLOVENIJI,
NEMČIJI IN AVSTRIJI izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije;
sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v
predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so
tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) – Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001,
30/2001 – ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 – ZUE, 139/2006, 68/2008);
je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloţenega dela ter soglašam
z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektorirala, Jadranka Zekić, učiteljica slovenščine.
Podpis: Elvis Podlogar
