Aktivnosti projekta Right Profession - Pravi poklic za razvoj | 4

Kako zgraditi prepoznavno blagovno znamko | 6

Zlata inovacija: podjetje VARIS | 10

P O SLO V N IR A Z G L E D I

številka 4010. julij 2012

Pomurje

www.pgz.si | www.poslovni-razgledi.si

Pošt

nina

pla

čana

pri

pošt

i 910

1 M

ursk

a So

bota

2 Poslovni razgledi Pomurje

RRA Mura, d.o.o. je objavila javni poziv delodajalcem k oddaji vlog za sofinanciranje kadrovskih štipendij »Regijske štipendijske sheme za Pomurje« v šolskem/študijskem letu 2012/2013. Predmet poziva je vključitev delodajalcev v sistem sofinanciranja kadrovskega štipendiranja. Delodajalci, ki oddajo vlogo na javni poziv se vključijo v projekt, ki omogoča:

• 50 % sofinanciranje kadrovske štipendije iz sredstev ESS(sofinanciranjezadijakado165evrov/mesec,zaštudentado220evrov/mesec),

• animiranjedijakovoz.študentovzasodelovanjezdelodajalcem.

V primeru, da delodajalec izbere dijaka in/ali študenta za kadrovskega štipendista, se podpiše pogodba o prejemanju štipendije s strani štipendista, delodajalca in RRA Mura. Polovico sredstev za izplačevanje štipendije zagotavlja delodajalec, drugo polovico sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) zagotavlja RRA Mura.

Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog za

SOFINANCIRANJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE »RŠS POMURJE 2012/13«

Pogojizasodelovanje:Na poziv se lahko prijavijo podjetja s sedežem ali poslovno enoto iz Pomurja.

Rok:Rok za prijavo na poziv je 16. avgust 2012.

Obrazeczaprijavosenahajanaspletnistranihttp://www.rra-mura.si,lahkopavamgapošljemopopošti.

Kontakt:RRA MURA d.o.o., Lendavska ulica 5a, 9000 Murska Sobota Kontaktna oseba: Dunja Velner, Tel: (02) 536 1461 E-pošta: dunja@rra-mura.si.

P R E D S T A V L J A M O

Poslovni razgledi Pomurje 3

KAZALO4 Dosedanje aktivnosti na

projektu Right Profession – Pravi poklic za razvoj

6 Kako zgraditi prepoznavno blagovno znamko?

7 Povzetek Informacije o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v Pomurski regiji v letu 2011

9 Priznanja Pomurske gospodarske zbornice inovacijam v Pomurski regiji za preteklo leto 2011

10 ZLATA INOVACIJA: Varisova Inteligentna gotova kopalnicaintervju Robert Gönc

15 Pomurje – prava lokacija za tuje neposredne investicije

Poslovni razgledi vedno poskušajo povzeti kaj pozitivnega, kar vpliva na razvoj te pokrajine in na zavest ljudi, ki tukaj živimo in delamo. Skozi objavljene vsebine postaja naše gospodarstvo in z njim Pomurska gospodarska zbornica prepoznavna v širši javnosti. Prejemniki Poslovnih razgledov namreč prihajajo iz različnih področij dela, posejani so po celotni regiji, državi in celo po svetu.

Večinoma imamo možnost prikazati realno situacijo tako na področju gospodarske dejavnosti kot novih investicij, tujih naložb, inovativnosti, človeških virov, izobraževanja … Še in še bi se našlo različnih in v danem trenutku aktualnih vsebin.

Če uporabimo še malo matematike, pomeni to za Poslovne razglede v osmih letih 40 številk, pet številk na leto. Vsaka dva meseca izide nova številka. To pa je rezultat, ki ga uspeva dosegati le redkim zbornicam. Želimo si, da tako ostane tudi v bodoče; tudi s pomočjo »naših novin«!

Ob tem se za odlično sodelovanje zahvaljujem vsem, ki že vsa ta leta omogočate izdajo Poslovnih razgledov. Brez vaše strokovne in finančne pomoči tega projekta ne bi bilo moč izpeljati. Hkrati vam obljubljam, da bodo Poslovni razgledi skupaj z vami še naprej dosegali svoje cilje in širili prepoznavnost pomurskega gospodarskega prostora tako doma kot širše.

Želim vam prijetno branje in seveda dopustovanje.

Skupaj nam uspeva, da po osmih letih in štiridesetih številkah izdanih Poslovnih razgledov ti znova in znova prinašajo in širijo novice s širšega pomurskega gospodarskega prostora; ponujajo sporočila in informacije o aktualnem dogajanju skozi čas in prostor.

PRED NAMI JE JUBILEJNA 40. ŠTEVILKA POSLOVNIH RAZGLEDOV

Robert GrahGlavni in odgovorni urednik

KOLOFON:Izdajatelj:

Pomurska gospodarska zbornica - PGZ Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota

T: +386 (0)2 521 36 50S: www.poslovni-razgledi.si

www.pgz.siGlavni in odgovorni urednik:

Robert Grah Uredniški odbor:

Kristjan Magdič, Saša Horvat Šimonka

Oglasno trženje: Frontal, d. o. o. T: +386 (0)2 530 89 00E: frontal@frontal.siOblikovanje in DTP: INQUA, d. o. o. Tisk: ARMA, Arpad Žoldoš, s.p.Naklada: 450 izvodov. Glasilo prejemajo člani PGZ in je brezplačno.

NAPOVEDUJEMO V sodelovanju s podjetjem Preteks bomo začeli v jesenskem roku izvajati jezikovne tečaje nemščine, ruščine in angleščine.

R A Z G L E D N I C A

4 Poslovni razgledi Pomurje

DOSEDANJE AKTIVNOSTI NA PROJEKTU RIGHT PROFESSION – PRAVI POKLIC ZA RAZVOJ

Projekt Right Profession smo v Poslovnih razgledih že predstavili. Kljub temu velja znova poudariti, da gre za čezmejno projektno partnerstvo, v katerem sodelujejo ključni predstavniki delodajalcev v čezmejni regiji v Sloveniji in na Madžarskem ter podjetniško podporno okolje. Glavni cilj projekta je zaustaviti rast števila mladih brezposelnih, ki končajo šolanje, a zaradi neustrezne izobrazbe ne morejo dobiti službe. Da bi cilj postal tudi resničnost, pa smo se lotili številnih aktivnosti, za katere ocenjujemo, da bi morale prinesti prave rezultate.

P O S L O V N I R A Z G L E D

OKROGLA MIZA

Že lani novembra je Pomurska gospodarska zbornica na festivalu Izum v Murski Soboti organizirala okroglo mizo na temo Pravi poklic za razvoj. Osnovni poudarek okrogle mize je bil namenjen perspektivnim poklicem. Okrogle mize so se udeležili strokovnjaki iz šolstva in gospodarstva, ki so se strinjali, da je projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj pomemben in bo ob sodelovanju vseh ključnih subjektov prinesel rezultate, ki bodo lahko smernica za prikaz tega, kaj naše okolje potrebuje in kakšne možnosti se mladim odpirajo v domačih podjetjih in gospodarskih družbah.

ZLOŽENKE IN BROŠURE

Tako na slovenski kot na madžarski strani so bile izdelane zloženke, namenjene trem različnim ciljnim skupinam (učencem, staršem in splošni javnosti). Na slovenski strani smo izdali še dodatne zloženke o desetih deficitarnih poklicih in brošuro o perspektivnih poklicih v gospodarstvu. Poleg klasičnega promocijskega materiala, kot so plakati, kape, kemični svinčniki, bloki, mape, pa želimo pozornost mladih pritegniti tudi z miselnimi igricami in promocijskim materialom, ki je specifičen za posamezni poklic.

OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE

Projektni partnerji so skupaj s predstavitvijo različnih tehniških poklicev projekt skušali približati učencem različnih osnovnih šol v Pomurju. Trgovinska in industrijska zbornica Železne županije je v Lendavi in v Monoštru na Madžarskem za učence dvojezičnih osnovnih šol Pomurja in sosednje Madžarske organizirala ogled predstave gledališča Weöres Sandor iz Sombathelyja z naslovom Gledališče poklicev.

RAZISKAVA O IZOBRAŽEVALNI IN POKLICNI POTI UČENCEV IN POTREBAH PO KADRIH

Pomurska gospodarska zbornica je s pomočjo Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota in madžarskih partnerjev pripravila vprašalnike za osnovnošolce o željah in pričakovanjih učencev in njihovih staršev o njihovi poklicni poti ter vprašalnike za delodajalce o potrebah po kadrih v gospodarstvu. Po uspešnem anketiranju in analizi je zbornica izdala brošuro z rezultati, ki je bila natisnjena tako v slovenskem kot madžarskem jeziku.Ocenjujemo, da je bila prav ta raziskava, opravljena v okviru projekta, največji mejnik za projekt Right Profession in predvsem lokalno okolje. Vanjo so bili vključeni učenci vseh 38 pomurskih osnovnih šol, odzivnost na anketo pa je bila

Poslovni razgledi Pomurje 5

P O S L O V N I R A Z G L E D

Učenci:

Starši:

Učenci se bodo vpisali v naslednje izobraževalne programe (v %):

program srednjega poklicnega izobraževanjagimnazijski program

program nižjega poklicnega izobraževanja

program srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja

brezodgovora

35,2 30,3 23,1 3,1 8,4

6,62,820,636,933,0

64,5-odstotna. Raziskava je pokazala, da za Pomurje velja, da kljub prizadevanjem, da bi tehniške izobrazbene smeri našle primerno veljavo v današnjem času, velika večina mladih ob koncu osnovne šole še vedno razmišlja o vpisu na gimnazijo.

V drugem delu raziskave, ki je bila namenjena gospodarskim družbam, je sodelovalo 181 podjetij oziroma 8.771 oseb, to je 44,8 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v Pomurju. Po podatkih te raziskave nameravajo podjetniki v Pomurju do leta 2015 zaposlovati predvsem kader s srednjo poklicno, poklicno tehniško in srednjo strokovno šolo. Zaposlovali naj bi predvsem oblikovalce kovin, strojne tehnike in elektrotehnike. Raziskava je tudi pokazala, da bodo podjetja glede na svoje razvojne usmeritve v prihodnjih desetih letih potrebovala predvsem delavce z izobrazbo strojni tehnik, prodajalec – komercialist, inženir strojništva in kuhar. Gre za prvo raziskavo, ki je zajela pričakovanja mladih in njihovih staršev glede zaposlovanja mladih v Pomurju.

Podobna raziskava je potekala tudi na Madžarskem in je zagotovo reprezentativen kazalec dogajanja ter trenutnih in predvsem prihodnjih potreb na trgu dela. Verjamemo, da bodo tistim, ki oblikujejo izobraževalni proces in izobraževalne programe v regiji in širše, rezultati v pomoč pri prilagajanju in načrtovanju programov, primernim željam in pričakovanjem ter dejanskim in prihodnjim potrebam gospodarstva.

Celotna analiza raziskave in brošura, ki je nastala iz nje, je objavljena na spletni strani Pomurske gospodarske zbornice: www.pgz.si/si/right_profession.

PREDSTAVITEV PROJEKTA NA SEJMU MEGRA

S projektom so se projektni partnerji predstavili tudi na sejmu Megra, kjer so na razstavnem prostoru Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota gostili skoraj 200 učencev iz 16 pomurskih osnovnih šol, ki so si z zanimanjem ogledali predstavitev mojstrov v svojem poklicu. Predstavili so se jim tesar, zidar, mizar, krovec- klepar, dimnikar ter inštalater strojnih inštalacij. Projektni partnerji so za obiskovalce pripravili tudi posamezne zloženke na temo poklicev, ki bodo v prihodnje perspektivni oziroma poklicev, ki bodo mladim ponudili široko možnost zaposlitve in bodo hkrati tudi izhodišče za smer, v katero bo šel projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj v prihodnje.

KRATKI FILMI

Izdelani so bili še trije kratki filmi o deficitarnih poklicih (v obeh jezikih), kjer so predstavljeni poklici tesar, ključavničar in zidar.

PREDSTAVITEV POKLICEV V ŠOLAH IN PODJETJIH

Osnovnošolcem želimo poklice približati tudi na ta način, da z delodajalci obiščemo šolo oziroma povabimo osnovnošolce v podjetja, kjer si lahko delovni proces ogledajo kar v delavnicah. Zaradi velikega povpraševanja smo projekt in dosedanje rezultata predstavljali na številnih osnovnih šolah v okviru govorilnih ur.

Potrebe po kadrih do 2015 (v %):

naravoslovno-tehnični kader

naravoslovni kader

družboslovni kader79,5

9,3

11,2

POMURJE

POMURJE

6 Poslovni razgledi Pomurje

KAKO ZGRADITI PREPOZNAVNO BLAGOVNO ZNAMKO?

Ob izobilju izdelkov, ki se ponu-jajo na trgovskih policah, postaja za proizvajalce vedno pomemb-neje, da je njihov izdelek prepo-znaven in drugačen od drugih. To lahko dosežemo samo tako, da s premišljeno in strokovno pripravljeno strategijo ustva-rimo blagovno znamko, ki bo drugačna, predvsem pa bo nosila sporočilo in zgodbo. Prav sporočilo in zgodba sta namreč tista, ki skrbita za celovitost in usklajenost celotnega marke-tinškega pristopa na dolgi rok in sta torej izjemnega pomena. Žal se tega večina podjetij pri nas še vedno ne zaveda. O pomenu celovitega trženja izdelkov in strategiji snovanja blagovne znamke LUŠT podjetja Paradajz d.o.o., ki je nastala pod okriljem agencije za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje Frontal, smo govorili z direktorjem podjetja Kristjanom Magdičem.

Kako ste se v agenciji Frontal lotili snovanja in oblikovanja znamke Lušt?

Najprej smo se vprašali, kdo in kaj sploh je podjetje Paradajz d.o.o. ter kakšen naj bi bil njihov pridelek. Skupaj z lastniki smo si odgovorili na pet temeljnih vprašanj: kakšne koristi bo imel potrošnik zaradi nas, kaj so oziroma bodo razlikovalne prednosti v primerjavi s konkurenco, kakšne so vrednote podjetja Paradajz d.o.o., kakšna je vizija in kakšno poslanstvo. Vse to smo združili v eno zgodbo. To je temeljnega in osnovnega pomena pri snovanju nove znamke. Vsebinski del, konceptualen del, zaokrožen v enostavno in razumljivo zgodbo.

Zakaj ste izbrali prav takšno ime in podobo znamke? Kaj z njo sporočate?

Ime Lušt je kratko, enostavno si ga je zapomniti in je tudi v povezavi s produktom, ki je hrana. Ljudje že sedaj pogovorno uporabljamo besedno zvezo »lušta se mi«, s čimer sporočamo, da imamo poželenje po neki dobri in okusni hrani. Poleg tega ima ime Lušt zelo močan potencial aplikativnosti v smislu besednih iger in izpeljav, kot so Lušten (všečen) paradižnik, A se ti Lušta?, Luštna bejba, Lušten vrtnar itd., kjer se lahko igramo z (dvo)pomeni. Zadnji, odločilni dejavnik, ki je govoril v prid imenu Lušt, pa je potencial internacionalizacije, saj je beseda Lušt pomensko enaka ali zelo podobna tudi v hrvaškem in srbskem jeziku, v zapisu Lust pa tudi v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Redko katera beseda ima tako podoben pomen v toliko različnih jezikih.Pri izvedbi celostne grafične podobe smo kot osnovno barvno podlago izbrali črno, ki ponazarja prestižnost izdelka in hkrati naravno mešanico šote in kokosovih vlaken, v

kateri raste Lušten paradižnik. Pri tipografiji pisave in izrisu simbola smo želeli pokazati razigranost, mladost, uporabili pa smo dve najbolj logični barvi – se pravi rdečo in zeleno. Vse skupaj v kombinaciji tako predstavlja točno to, kar obiskovalec najde v rastlinjaku – zeleno rastlino z rdečim sočnim sadežem, ki raste v naravni črni podlagi. Vredno poželenja, takoj!

Kako ste znamko komunicirali doslej? Kako jo boste v prihodnje?

Odločili smo se za strategijo potega, se pravi smo želeli nagovoriti končne kupce. Uporabili smo predvsem dve komunikacijski orodji (PR in FB), in sicer bistveno prej kot je bil prvi pridelek sploh poslan na trg. Z zgodbo o rastlinjaku in gojenju paradižnika smo uspeli animirati medije, da so o projektu in paradižniku Lušt poročali v okviru uredniškega dela, to pa smo kombinirali s Facebook profilom. Slednji se je izkazal kot zelo pomemben, saj smo lahko z našimi kupci neposredno in dvosmerno komunicirali, odgovarjali na vse vrste vprašanj, pojasnjevali način pridelave itd. Hkrati nam je FB omogočil, da smo vsakodnevno dobivali povratne informacije, kako ljudje vidijo in zaznavajo ta projekt, kako so zadovoljni z okusom paradižnika. Odziv je bil bistveno boljši in večji, kot smo si sploh lahko predstavljali. Kombinacija teh dveh orodij je imela za učinek to, da so se ljudje začeli o tem pogovarjati in sprožili efekt od ust do ust. Ni boljše promocije kot to, da te prijatelj vpraša, ali si že poskusil tisti prekmurski Lušt paradižnik, ki da je zelo dober. V prihodnje bomo komunikacijo nadaljevali tudi z bolj klasičnimi prijemi, kot so medijski zakupi itd., zato, da se znamka Lušt dodatno in na dolgi rok utrdi v zavesti slovenskih kupcev.

Kristjan Magdič, direktor podjetja Frontal d.o.o.

P O S L O V N I V Z G L E D

Poslovni razgledi Pomurje 7

POVZETEK INFORMACIJE O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZADRUG V POMURSKI REGIJI V LETU 2011Po podatkih za leto 2011 je bilo v Pomurju 1.669 poslovno aktivnih družb, kar je 5,7 odstotka več kot v letu 2010. Družbe, ki so podatke iz letnih poročil predložile za leto 2011, so v primerjavi z letom 2010 vidno izboljšale končni rezultat poslovanja. Ugotovile so neto čisto izgubo v višini 715 tisoč evrov, kar je 8,5-krat manj kot v letu 2010. Obseg neto čiste izgube, ki je bil ugotovljen v pomurskem gospodarstvu v letu 2011, je v zadnjih desetih letih najnižji. Pomurska regija je med šestimi slovenskimi regijami, ki so v letu 2011 ugotovile neto čisto izgubo, izkazala najnižji obseg neto čiste izgube. Največjo neto čisto izgubo so izkazale družbe Gorenjske regije, 48.612 tisoč evrov. Najbolj uspešne so bile družbe v Osrednjeslovenski regiji, saj so izkazale neto čisti dobiček v višini 267.499 tisoč evrov.

Pomurske gospodarske družbe so dosegle pozitivni poslovni rezultat (neto celotni dobiček), prav tako je bila pozitivna podbilanca drugih prihodkov in odhodkov. Izgube na področju financiranja so bile tiste, ki so znižale pozitivni rezultat poslovanja. V primerjavi z letom 2010 so bile izgube na področju financiranja višje za 3,9-krat, kar je posledica znatnega povečanja finančnih odhodkov (9 %), predvsem iz naslova oslabitve in odpisov finančnih naložb. Na drugi strani se je izrazito zmanjšal obseg finančnih prihodkov (10 %) na račun zmanjšanja finančnih prihodkov iz danih posojil.

V letu 2011 so gospodarske družbe gospodarile z višjim obsegom premoženja in ustvarile višji obseg poslovanja. V regiji smo tako zabeležili za 3,6 odstotne točke višjo rast prihodkov in 4,3 odstotne točke višjo rast neto dodane vrednosti kot v republiki. Največ prihodkov, 68,1 odstotka, so družbe ustvarile s prodajo izdelkov na domačem trgu.

Ti prihodki so bili najvišji na področju trgovine in predelovalnih dejavnosti, kjer je bilo ustvarjene tudi največ neto dodane vrednosti. Visoko rast beležimo tudi pri čistih prihodkih iz prodaje na tujem trgu (na trgu EU 21 %, na trgu izven EU 7 %). Najbolj izvozno dejavne so družbe s področja dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic. Zaradi povečanega obsega poslovanja se je okrepila potreba po dodatnih virih financiranja. Tako pridobljena sredstva so družbe namenile predvsem v investicije v opredmetena osnovna sredstva in povečanje zalog.

Tako uspešne kot neuspešne družbe so izboljšale svoje poslovanje. Prve so ustvarile za 4,5 odstotka večji obseg čistega dobička, druge pa so zmanjšale obseg čiste izgube za 6,2 odstotka. Čisti dobiček v znesku 48.943.000 evrov je v letu 2011 izkazalo 1.013 pomurskih družb. Neuspešno je poslovno leto 2011 zaključilo 567 družb ali 34 odstotkov vseh družb. Skupaj so izkazale čisto izgubo v višini 49.658.000 evrov. Največji vpliv na izboljšanje končnega poslovnega rezultata v regiji imajo družbe s področja delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. V primerjavi z letom poprej so močno izboljšale poslovanje, saj so po podatkih za leto 2010 izkazovale v bilancah še visoko neto čisto izgubo (13.800.000 evrov), v letu 2011 pa neto čisti dobiček v višini 1.074.000 evrov. Navedeno ne velja za številčno najmočnejše družbe s področja trgovine. V letu 2011 so sicer poslovale najbolj uspešno, vendar so v primerjavi z letom poprej izkazale 2,9-krat manjši neto čisti dobiček (2.407.000 evrov).

Trg izven EU 5,2 %

Domači trg71,2 %

Trg EU 23,6 %

v tis

oč €

100.000

80.000

60.000

40.000

20.000

0

-20.000

-40.000

poslovni izid

19952000

19962001

20051997

20022006

19982003

20072009

19992004

20082010

2011

Gibanje poslovnega izida družb v obdobju od 1995 do 2011

Struktura prihodkov družb po trgih

P O S L O V N I R A Z G L E D

8 Poslovni razgledi Pomurje

Spodbudno v regiji je to, da beležimo v letu 2011 bolj ugodne premike v deležih pomembnejših ekonomskih kategorij v republiki. Tako se je zmanjšal delež v izgubah na 2,3 odstotka, povečal pa delež v ustvarjenih skupnih prihodkih (2,5 %) in neto dodani vrednosti (2,6 %). Delež čistega dobička je ostal nespremenjen (1,9 %).

Temeljni kazalniki o poslovanju kažejo, da regija še vedno zaostaja za državo. Najbolj se ta zaostanek kaže pri kazalnikih produktivnosti in gospodarnosti poslovanja. Ugodnejši so le kazalniki donosnosti. V Pomurju zaostajamo pri prihodkih na zaposlenega za 32,8 odstotka, pri neto dodani vrednosti na zaposlenega za 31 odstotkov in pri bruto plači na zaposlenega za 19,3 odstotka. Tako pri neto dodani vrednosti na zaposlenega (25.870 evrov) kot bruto plači na zaposlenega (1.143 evrov) je Pomurska regija med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami na dnu lestvice. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ustvarile družbe v Spodnjeposavski regiji (44.295 evrov), najvišje plače pa so bile izplačane delavcem v Osrednjeslovenski regiji (1.540 evrov). Po produktivnosti so v regiji v ospredju družbe s področja storitvenih dejavnosti. Najvišje plače na zaposlenega so bile izplačane na področju poslovanja z nepremičninami (1.609 evrov). V tej dejavnosti so družbe dosegle tudi najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega (84.604 evrov).

Leto 2011 so samostojni podjetniki sklenili z boljšim poslovnim rezultatom kot leto poprej. Edini med poslovnimi subjekti so poslovali pozitivno. Ugotovili so za 11 odstotkov višji neto podjetnikov dohodek kot v letu 2010, kar znaša 14.438.000 evrov neto podjetnikovega dohodka. 2.634 podjetnikov (78,3 %) je ustvarilo podjetnikov dohodek v višini 18.113.000 evrov, 701 podjetnik je ustvaril negativni poslovni izid v višini 3.675.000 evrov.

Največ podjetnikovega dohodka (3.330.000 evrov), izkazalo ga je 78,3 odstotka pomurskih podjetnikov, je bilo ustvarjenega na področju predelovalne dejavnosti, kjer je bila izkazana tudi najvišja neto dodana vrednost (16.675.000 evrov). Za največ (5,6-krat) se je podjetnikov dohodek povečal pri podjetnikih s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Najvišji negativni poslovni izid (877.000 evrov) so ustvarili podjetniki s področja poslovanja F (Gostinstvo). Rezultati poslovanja podjetnikov v letu 2011 kažejo, da v ospredje prihajajo podjetniki predelovalne dejavnosti, medtem ko rezultati poslovanja podjetnikov storitvenega sektorja (gradbeništvo, gostinstvo, trgovina) upadajo.

Na območju Pomurske regiji posluje 4,6 odstotka vseh majhnih podjetnikov v republiki. Obveznost predložitve letnega poročila je izpolnilo 3.365 pomurskih podjetnikov (97,4 %). Po končnem poslovnem izidu poslovanja podjetnikov je Pomurska regija med 12 statističnimi regijami uvrščena na osmo mesto.

Pomurski podjetniki so uspešnejši pri donosnosti kapitala, pri donosnosti sredstev pa so enako uspešni kot podjetniki v republiki. Temeljni kazalniki poslovanja pomurskih podjetnikov še vedno kažejo na zaostajanje regije za državo. Za največ (za 26,2 %) zaostajajo pri ustvarjenem neto podjetnikovem dohodku na zaposlenega, pri neto dodani vrednosti na zaposlenega zaostajajo za 13,5 odstotka. Izplačana bruto plača na zaposlenega pri pomurskih podjetnikih je bila 874 evrov, kar je za 34 evrov več kot leta 2010 in 28 evrov manj od slovenskega povprečja ter za 269 evrov manj od zaposlenega v pomurskih gospodarskih družbah.

V pomurskem prostoru je leta 2011 poslovalo 36 zadrug. Ustvarile so neto čisto izgubo v višini 48.000 evrov, kar predstavlja 7,5-odstotni delež v republiki Sloveniji. Neto čista izguba se je v Pomurju v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 82,8 odstotka, na ravni republike se je povečala 7,5-krat. Takšen rezultat je odraz slabega poslovanja zadrug s področja gradbeništva in kmetijstva.

Pomurske zadruge so v primerjavi z letom 2010 dosegle 5,6-krat višji čisti dobiček, medtem ko se ja ta na ravni republike zmanjšal za 5 odstotkov. Pomurske zadruge dosegajo višjo rast prihodkov in odhodkov, rast neto dodane vrednosti je bila za 3,3 odstotne točke nižja od slovenskega povprečja. Pri zadrugah v Pomurju je bilo zaposlenih 134 delavcev, ki so gospodarili s premoženjem v višini 29.418.000 evrov.

Prispevek pripravili: Simona Bukovec in Klavdija Gjergjek, Izpostava AJPES Murska Sobota

P O S L O V N I R A Z G L E D

Poslovni razgledi Pomurje 9

PRIZNANJA POMURSKE GOSPODARSKE ZBORNICE INOVACIJAM V POMURSKI REGIJI ZA PRETEKLO LETO 2011

Ocenjevalna komisija, ki jo vodi predsednica dr. Majda Bagar Povše, ostala člana pa sta mag. Daniel Copot in Silvijan Čivre, je ocenila prispele inovacije za preteklo leto 2011 v skladu z veljavnim pravilnikom ter prve tri poslala še na ocenitev na nacionalno raven.

Merilom za dodelitev priznanj, ki so inventivnost, gospodarski rezultati in trajnostni vidik, so zadostili prejemniki priznanj:

Pomurska gospodarska zbornica je z namenom spodbujanja inovativne dejavnosti v regiji že enajstič zapored objavila razpis za priznanja najboljšim inovacijskim dosežkom.

Zap. št. Inovator Priznanje Podjetje Naziv inovacije

1.Robert GöncBoris Denša

Zlato VARIS Lendava d.d. Inteligentna gotova kopalnica

2. Simona Mohar Zlato GALEX d.d.Priprava kozmetičnih izdelkov za nego kože, ki vsebujejo termo mineralno vodo in naravni antioksidant

3. Peter Kelemen Srebrno RC MASPOS d.o.o.Optimizacija projektiranja, sestave in instalacije antenskih sistemov za prizemeljsko televizijo DVB-T in DVB-T2

4.Aleš ŽekšMatjaž Pavlinjek

Srebrno ROTO Pavlinjek d.o.o. Čistilna naprava Eco-box 4-6 PE

5. Marko Borko Srebrno Samostojni inovator Prostosedi

6. Magdič Darko Bronasto ARCONT d.d. Stroj za razrez električnih kablov in kolutov

7. Dragutin Jurovič Bronasto VARIS Lendava d.d.Novi tehnološki postopek izdelave betonske konstrukcije gotove kopalnice

8.Franjo Karlovčec Mateja Rovan

Bronasto M-Energetika d.o.o.Inteligentno daljinsko ogrevanje v urbanih naseljih

Podelitev nagrad bo v mesecu novembru 2012 na letni konferenci Pomurskega društva za kakovost.

R A Z G L E D

10 Poslovni razgledi Pomurje

ZLATA INOVACIJA: Varisova Inteligentna gotova kopalnicaRobert Gönc, vodja projektivno tehnološkega oddelka v podjetju VARIS d. d.

Podjetje Varis je prejemnik zlatega priznanja za inova-cijo v letu 2011, ki ga podeljuje Pomurska gospodarska zbor-nica. Zanj je zaslužna inteli-gentna gotova kopalnica, za katero se že zanimajo številni graditelji objektov na tujih trgih. V podjetju pravijo, da so ponosni na svoje delo, seveda pa se veselijo tudi pozitivnih učinkov, ki jih prinaša utrjevanje blagovne znamke podjetja in vedno nova naročila. Pri tem pomembno vlogo igrata tudi uporaba moderne tehnologije in »zelenih« rešitev, ki pomenijo prihranke pri uporabnikih in spodbujajo zavest o pomenu varovanja okolja.

Zlato priznanje za inovacijo v letu 2011 ste prejeli za svoj izdelek inteligentna gotova kopalnica. Kaj sploh pomeni, da je nek prostor oz. hiša inteligentna?

Zamisel o »inteligentni« hiši je stara že več desetletij. Za svoj nastanek se lahko zahvali sodobnemu načinu življenja, katerega glavna značilnost je preobremenjenost na poslovnem področju in manj prostega časa. Inteligentni bivalni prostori zagotavljajo udobnejše zasebno življenje, kar v praksi pomeni boljšo izrabo prostega časa in manjšo porabo energentov. Razumljivo je, da mora biti sistem, ki to zagotavlja preprost za uporabo, zanesljiv v delovanju in ekonomičen.

Odpiranje raznih vrat, upravljanje aparatur na tipke ali celo brez dotika, urejena komunikacija preko avdio/video domofonije, ogrevanje in hlajenje prostorov glede na čas in seveda na zunanjo temperaturo … Vse to brez večjega dela z naše strani ustvari veliko ločenih sistemov. Inteligentne inštalacije vse te sisteme združujejo v celoto.

Kakšne so glavne značilnosti vaše inteligentne gotove kopalnice?

Naša inteligentna gotova kopalnica ima vgrajeno najsodobnejšo sanitarno opremo, tehnološko opremo in tehnično-tehnološke rešitve. Uporabniku omogoča preprosto uporabo, zagotavlja ugodno bivanje ter istočasno vpliva na učinkovito uporabo energetskih virov. V kopalnici so integrirane inteligentne rešitve za rabo

energije: inteligentno ogrevanje kopalnice in sosednjih prostorov, inteligentna razsvetljava, prezračevanje ter uporaba sanitarne vode. Ob vgradnji inteligentnih sistemov upravljanja energentov pa smo upoštevali tudi videz ter trende v sodobni arhitekturi. Koncept tehnologije in uporabe materialov temelji na trajnostni gradnji in ekološko prijaznih materialih primernih za t. i. zeleno gradnjo.

Kakšne pa so konkretne koristi in prihranki za uporabnika?

Sodobna inteligentna oprema, združena v inteligentni sistem upravljanja ustvarja ugodno in zdravo bivalno okolje ter znižuje stroške porabe energijskih virov.

Najprej je tukaj poraba električne energije za razsvetljavo kopalnice, ki se z vgradnjo LED svetilk zmanjša za 90 odstotkov, hkrati pa vgrajeni senzor prisotnosti ne dovoljuje, da bi luči svetile, kadar se v kopalnici ne zadržuje nobena oseba. V celoti smo tako zmanjšali porabo električne energije za 20 odstotkov. Poraba sanitarne vode se zmanjša na račun inteligentnih armatur, ki delujejo na senzor in onemogočajo potratno porabo vode. Poraba sanitarne vode se z vgrajeno opremo in nadzorom zmanjša za 15 odstotkov.

Poraba energije za ogrevanje in hlajenje se z centralnim sistemom upravljanja zmanjša za 10 odstotkov.

Energija, potrebna za prezračevanje se zmanjša za 7 odstotkov, saj hidrosenzibilni ventil deluje glede na prisotnost in stopnjo vlage v prostoru.

P O S L O V N I R A Z G L E D

Poslovni razgledi Pomurje 11

Gotovo so s temi prihranki povezani tudi koristni vplivi na okolje.

Tako je. Inteligentna gotova kopalnica v času uporabe z vgrajenim inteligentnim sistemom zmanjšuje porabo energije za razsvetljavo, ogrevanje/hlajenje, prezračevanje in porabo sanitarne vode, kar predstavlja zmanjšanje emisije toplogrednih plinov na letni ravni za okrog 1000 kg CO2 po kopalnici.

Kopalnica z racionalno in kontrolirano porabo energije spodbuja uporabnike k varčevanju, saj sistem izključuje vpliv slabih človeških navad in usmerja uporabnika k programirani racionalni uporabi.

Energetske potrebe so v življenjskem ciklu inovacije optimalno izkoriščene. Z uporabo inteligentne kopalnice se energetske potrebe zmanjšajo za okrog 22 odstotkov.

Kakšno dodano vrednost pa prinaša izdelava teh kopalnic podjetju Varis?

Podjetju prinaša konkurenčno prednost ter s tem povečanje tržnega deleža. Inteligentna gotova kopalnica z vgrajeno inteligentno opremo s tehnično-tehnološkimi rešitvami se izdela na inovativen način, ki pomeni tudi znižanje stroškov izdelave. Izdelava konstrukcije gotove kopalnice omogoča izdelavo iste iz manj sestavnih delov, z manj

spojev in z manjšo porabo časa. Istočasno odpravi dosedanje »ozko grlo« in omogoča povečanje proizvodnih kapacitet.

Inovativni postopek izdelave ugodno vpliva na delovno okolje, varnost pri delu in učinkovito rabo energije. Pri izdelavi se skrajša čas izdelave za 23 odstotkov, kar pomeni, da se poraba energije zmanjša za 14,10 kWh na enoto. Emisije toplogrednih plinov pri izdelavi so manjše za 7,76 kg/kom. Vsi vgrajeni materiali so neoporečni in je za njih zagotovljeno recikliranje.

Verjetno pa se kažejo tudi učinki na trgu?

Seveda. Z invencijo nam je že uspelo pridobiti naročilo gotovih kopalnic za hotelski objekt v Belgiji. V Nemčiji pa imamo kar 12-odstotni tržni delež pri gradnjah objektov z gotovimi kopalnicami.

Z inteligentno gotovo kopalnico utrjujemo blagovno znamko in tržni položaj podjetja, seveda pa računamo tudi na povečanje prodaje in posledično povečanje števila zaposlenih v podjetju.

Kdo se najpogosteje odloča za nakup takšnih kopalnic?

Naša kopalnica je v splošnem naletela na zelo dober odziv. Predvsem je zanimiva za graditelje hotelov in motelov ter podobnih objektov, kjer so prihranki na tem področju izrednega pomena. Veliko vlogo pa igra tudi estetika, ki je po naših izkušnjah eden ključnih dejavnikov, da so se stranke odločile za sodelovanje oz. gradnjo objektov z gotovimi kopalnicami VARIS.

P O S L O V N I R A Z G L E D

12 Poslovni razgledi Pomurje

Nova trgovina na Dunaju

15. marca 2012 je podjetje Murales d.d. na Dunaju odprlo novo trgovino. Na otvoritvi so bili prisotni tudi slovenski veleposlanik na Dunaju g. Aleksander Geržina, županja občine Ljutomer ga. Olga Karba in direktor PGZ g. Robert Grah. Za Dunaj so se odločili zaradi drugačnih, boljših kupnih razmer oz. višje kupne moči. Družba namreč po kakovosti izdelkov konkurira visokim evropskim standardom. Ljutomersko podjetje sicer ni novinec na tujih trgih, saj je proizvodnja že dalj časa naravnana na naročila za Avstrijo, Hrvaško in Nemčijo.

OTVORITEV MURALESOVE TRGOVINE NA DUNAJU

Golfisti

Pokali za najboljše

V soboto, 2. junija 2012, je na igrišču za golf Livada v Moravskih Toplicah potekalo že deseto odprto državno prvenstvo obrtnikov in podjetnikov v golfu, ki sta ga pripravili Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota in Pomurska gospodarska zbornica v sodelovanju z Golf klubom Livada Moravske Toplice. Turnirja se je udeležilo 36 tekmovalcev. Ekipno je med moškimi zmagala ekipa Micro Medica d.o.o. pred ekipo OOZ Murska Sobota.

Skupaj s Party Maxom smo od januarja do marca 2012 organizirali redno tedensko rekreacijsko druženje za člane PGZ. V bowlingu se je pomerilo 13 ekip. Zmagala je ekipa Zavarovalnice Triglav OE Murska Sobota pred ekipama Saubermacher Komunala in SGP Pomgrad - Gradnje. Odziv udeležencev na takšno obliko druženja je bil izredno pozitiven. Na njihovo željo smo se tako dogovorili, da bo to postala stalna oblika druženja v zimskem obdobju.

GOLF TURNIR ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE

POMURSKA GOSPODARSKA BOWLING LIGA 2012

R A Z G L E D

Britanski veleposlanik Andrew Page

V sklopu otvoritve fotografske razstave o Olimpijskih igrah v Londonu 2012, ki jo je v Murski Soboti odprl veleposlanik Velike Britanije nj. eksc. g. Andrew Page, je bilo kratko srečanje pomurskih gospodarstvenikov in županov, ki ga je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, Pomursko gospodarsko zbornico in Regionalno razvojno agencijo Mura organizirala Britanska gospodarska zbornica v Sloveniji. Temu srečanju bo jeseni sledil obisk Britanskih gospodarstvenikov v Pomurje.

OB OBISKU BRITANSKEGA VELEPOSLANIKA V MURSKI SOBOTI ŠE SREČANJE S PREDSTAVNIKI BRITANSKE GOSPODARSKE ZBORNICE V SLOVENIJI

Poslovni razgledi Pomurje 13

Makedonska delegacija z gostitelji Prekmurci v Ljubljani

Računovodski servis SUN, ki je leta 2011 dobil nagrado z najboljši računovodski servis, je bil ustanovljen že leta 1992 in letos praznuje 20. obletnico delovanja. Takrat so svoje storitve ponudili predvsem podjetnikom začetnikom, a se seveda niso branili niti že delujočih podjetij različnih velikosti in branž. Mnogi izmed njih so še danes njihove zveste stranke. Ponosni so nanje in na svoje preteklo in sedanje delo. Nič manj ponosni pa niso na program Podjetništvo za osnovnošolce, ki so si ga zamislili in začeli izvajati sami, kmalu pa se je kot cunami razširil po celotni Sloveniji. Njegove plodove je uživalo nekaj tisoč mladih in sooblikovalo svojo podjetnost.

Na pobudo veleposlanika Republike Makedonije v Sloveniji Igorja Popova ter nekdanjega slovenskega veleposlanika v Makedoniji Marjan Šiftarja je v Mursko Soboto prispela desetčlanska delegacija iz občine Štip. Gostitelj delegacije je bil župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. V sklopu programa so se gostje oglasili tudi na Pomurski gospodarski zbornici in RRA Mura, kjer jim je direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah obširno predstavil gospodarsko stanje v regiji. Izpostavil je zelo nizko blagovno menjavo med našo regijo in Makedonijo in dejal, da je na tem področju zagotovo veliko priložnosti za sodelovanje. Direktor Regionalne razvojne agencije Danilo Krapec je gostom predstavil posebnosti sprejetega Zakona o razvojni pomoči Pomurski regiji in predstavil naloge, ki jih opravlja agencija. Konkretne primere privabljanja tujih vlagateljev je predstavil Feri Gönc (RRA Mura). Direktor Pomurskega tehnološkega parka Marko Močnik je gostom predstavil delovanje le-tega. Po delovnem uvodu so si gostje iz Makedonije ogledali podjetje Era, kjer jih je sprejel direktor Gvido Omladič, sicer predsednik slovensko - makedonskega poslovnega kluba v Sloveniji. Sledil je ogled podjetij Megras, Tratnjek d.o.o. ter Term Vivat, kjer je goste posebej zanimalo pridobivanje in koriščenje geotermalne vode, saj ima Štip prav na tem področju velik naravni potencial. Gostje so na koncu spoznali še podjetje Roto, ki že ima hčerinsko podjetje v Vinici v Makedoniji, v neposredni bližini občine Štip. Po ogledu podjetja je sledil še sprejem v hotelu Štrk in gostilni Lovenjak v Polani.

RRA Mura in PGZ sta s svojo ekipo že četrto leto sodelovali na dogodku Diši po Prekmurju, ki se je v Ljubljani na Pogačarjevem trgu odvijal 26. maja. Obiskovalci so lahko izbirali med tradicionalnimi in ekološko pridelanimi prehrambenimi izdelki visoke kakovosti, izdelki domače obrti in dobrotami turističnih kmetij in vinotočev. Za vse je bil na voljo tudi bograč, ki so ga pripravljali v velikem kotlu sredi trga. Celoten dogodek je bil tudi glasbeno podkrepljen.

DVAJSET LET RAČUNOVODSKEGA SERVISA SUN

OBISK DELEGACIJE IZ MAKEDONSKEGA ŠTIPA V LJUBLJANI SPET DIŠALO PO PREKMURJU

Udeleženci skupščine PGZ

Člani PGZ so se 27. marca sestali na 5. seji Skupščine, kjer so sprejeli letno poročilo za leto 2012 z mnenjem nadzornega odbora ter program dela in finančni načrt za leto 2012. Prav tako so potrdili višino članarine za leto 2012, ki ostaja enaka kot prejšnja štiri leta, spremenila se bo le dinamika plačevanja.

SKUPŠČINA PGZ

R A Z G L E D

14 Poslovni razgledi Pomurje

Konec meseca junija je v Gornji Radgoni potekala tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice, ‘Dan odprtih kleti’. Vrhunec dogodka, ki ga je letos zaznamovalo tudi proslavljanje 160 let Zlate Radgonske penine, je predstavljal dvig 100 steklenic Zlate penine iz globin reke Mure. Penino, ki je eno leto zorela na dnu reke so iz nje dvignili z mostu prijateljstva, ki povezuje Slovenijo in sosednjo Avstrijo. Še letos bodo na njihovo mesto spustili nove, ki jih bodo iz vode potegnili natančno čez eno leto.Prireditev je kot vsako leto tudi letos spremljal bogat program, namenjen vsem starostnim skupinam – od najmlajših, ki so na svoj račun prišli z otroško predstavo in zabavo na igralih, do zumba ogrevanja za vse generacije in rekreativnega kolesarjenja skozi vinograde Radgonskih goric.

Pomurska podjetja se lahko po novem po pomoč s področja izobraževanja kadrov, komunikacije, osebne rasti, motivacije in podjetniškega svetovanja obrnejo na podjetje CAAN Media, ki ima svoj sedež v Moti pri Ljutomeru. Carmen Levovnik, direktorica podjetja, ima dolgoletne izkušnje z upravljanjem človeških virov v mednarodnem podjetju, svoj izziv pa trenutno vidi v uveljavljanju in ponujanju svojih storitev v pomurskem okolju, od koder izhaja. Cilja na mala in srednje velika podjetja ter obrtnike.Kot ekonomistka je vključena v mednarodno združenje trenerjev, delovne izkušnje pa si je 13 let nabirala v mednarodni družbi, kjer je v petih podružnicah skrbela za 360 zaposlenih

delavcev. V zadnjem obdobju je bila aktivna na področju kadrovanja in zaposlovanja ter kot vodja za upravljanje s človeškimi viri skrbela za razvoj in izobraževanje zaposlenih na vseh ravneh.Sama pravi, da so delavnice, ki jih ponuja svojim naročnikom kratke, jedrnate in ciljno usmerjene, na njih pa uporablja napredne in aktivne metode ter oblike dela, ki omogočajo sodelovanje vseh udeležencev. Podane vsebine so izjemno praktično naravnane, vsa naučena znanja pa takoj prenosljiva v prakso.Več o storitvah in ponudbi podjetja najdete na spletni strani: www.caan.si

IZ MURE PO LETU DNI DVIGNILI 100 STEKLENIC ZLATE RADGONSKE PENINE

PODJETJE CAAN MEDIA POMAGA PRI OBVLADOVANJU PODJETNIŠKIH IZZIVOV

Minister Žerjav v podjetju Medicop

Iz Mure so dvignili 100 steklenic penine

Obisk Vlade RS v Pomurju je potekal v torek 29. maja in sredo 30. maja. V sklopu obiska sta premier g. Janez Janša in minister za gospodarski razvoj mag. Radovan Žerjav obiskala več pomurskih podjetij. Cilj obiska ministra so bila predvsem mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast in razvoj dejavnosti, v katerih poslujejo. Tako sta predsednik vlade in minister skupaj obiskala podjetje Kema v Puconcih in Carthago v Odrancih. Minister pa je ločeno še obiskal podjetji Transpak in Medicop v Murski Soboti. Radensko je obiskal minister za zunanje zadeve g. Karl Erjavec, GMT minister za finance dr. Janez Šušteršič, Mlinopek in Pomurske mlekarne pa minister za kmetijstvo in okolje g. Franc Bogovič. Na pomurski gospodarski zbornici sta bila na delovnem obisku državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo g. Helmut Hartman in mag. Renata Zatler v. d. direktorica.Na koncu delovnega obiska vlade so sledila še srečanja predsednika vlade in resornih ministrov z gospodarstveniki, župani, poslanci in svetniki Državnega sveta, na katerih je tekla beseda o konkretnih izzivih, s katerimi se naša regija srečuje.

MINISTER ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO MAG. RADOVAN ŽERJAV OBISKAL POMURSKA PODJETJA

R A Z G L E D

Poslovni razgledi Pomurje 15

POMURJE – PRAVA LOKACIJA ZA TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJENagrade revije FDI Magazine, ki so bile podeljene marca letos na sejmu MIPIM v Cannesu v Franciji so prinesle dodatno prepoznavnost Pomurja v evropskem prostoru. Pridobljena priznanja upora-bljamo kot marketinško podporo pri trženju Pomurja kot lokacije za tuje investicije, saj predsta-vljajo objektivno mnenje strokovne komisije in s tem dajejo verodostojnost obljubam blagovne znamke »Pomurje«.

Na področju investicij trenutno zaradi znanih razlogov opažamo zadržanost potencialnih investitorjev, kljub temu pa smo lahko zelo zadovoljni z zanimanjem za Pomurje. V tem trenutku smo namreč v fazi priprave širitve že obstoječega tujega investitorja v Pomurju, še bolj smo pa lahko zadovoljni z dejstvom, da se pogovarjamo o možnostih investiranja v Pomurju s kar petimi novimi potencialnimi investitorji.

Regionalna razvojna agencija Mura je maja letos Pomurje kot lokacijo za tuje investitorje predstavila tudi na sejmu v Londonu, junija pa smo se kot razstavljavec udeležili investicijske konference na Dunaju. Na obeh dogodkih smo dobili zanimive kontakte, s katerimi nadaljujemo pogovore o možnostih investiranja, z nekaterimi pa tudi o možnostih vzpostavitve povezav z obstoječimi Pomurskimi podjetji.

Pomembno je poudariti, da so podjetja v Pomurju eden od pomembnejših kanalov za identifikacijo novih investitorjev. Dejstvo je namreč, da je velika večina podjetij v Pomurju izvozno orientiranih in da se pojavljajo tudi zamisli o tem, da bi domača podjetja sovlagala s tujimi oziroma, da bi tuji partnerji zaradi dobrih izkušenj z domačimi podjetji tudi sami začeti svojo dejavnost v Pomurju.

Zato pozivamo vsa podjetja, ki imajo med svojimi poslovnimi partnerji zainteresirane potencialne investitorje, da se oglasijo na Regionalni razvojni agenciji Mura, kjer nudimo brezplačno svetovanje o ugodnostih za podjetja iz naslova Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji in pomoč pri pripravi projekta za pridobitev sofinanciranja tujih neposrednih investicij, ki ga podeljuje Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije.

P O S L O V N I V Z G L E D

že od 66 € naprej!*Avtomobilsko zavarovanje

*Navedena letna zavarovalna premija 66 € + 0,6 centa/km velja za zavarovanje avtomobilske odgovornosti z zakonsko zavarovalno vsoto, in sicer za zavarovanca, starega 25 let ali več, ki je v skladu z zavarovalnimi pogoji razvrščen v 1. do 4. premijski razred in sklene zavarovanje za vozilo, katerega moč ne presega 59 kW, ter v zavarovalnem letu ne prevozi več kot 1.000 km.

Vsa

zava

rova

nja

lahk

o up

ravl

jate

pre

k sp

leta

.

GOTOVE KOPALNICE DESIGN RADIATORJI SKATE

www.varis-lendava.si

VARIS Lendava d. d.Industrijska ulica 4B

9220 LendavaT: 02 57 76 500

E: uprava@varis-lendava.si