Embed Size (px)
Citation preview
Učinkovito z energijo 008
Kako o učinkovite rabe energije v sistemih za prezračevanje in Kako do učinkovite rabe energije v sistemih za Energetski management: kratek oris evropskih diskusij in
Kako do učinkovite rabe energije v sistemih za prezračevanje in klimatizacijo
v sistemih za prezračevanje in klimatizacijo
Seminar sofinancira: Seminar podpira: Medijski partner:
energije v sistemih za prezračevanje in klimatizacijo
Seminar sofinancira: Seminar podpira:
kratek oris evropskih diskusij in zakonodaje, situacija v Sloveniji ter kako izzive spremeniti v rezultate
Tomaž Fatur, Solvera Lynx, d.d.
Medijski partner:
Evropski okvir
� Januarja 2007 je Evropska komisija predstavila energetsko podnebni paket, ki obravnava vprašanja oskrbe z energijo, podnebnih sprememb in industrijskega razvoja. Dva meseca kasneje so evropski voditelji držav potrdili načrt in se dogovorili za energetsko politiko za Evropo.
� Do leta 2020 so se članice EU zavezale, da bodo dosegle: � Do leta 2020 so se članice EU zavezale, da bodo dosegle: - 20% prihranka energije - 20% znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) - 20% delež obnovljivih virov v celotni porabi energije EU - 10% energije iz obnovljivih virov komponente v gorivu za prevoz
Izboljšanje energetske učinkovitosti pomeni:
� Manj emisij CO2 in pozitiven prispevek v boju proti podnebnim spremembam;
� Nižji stroški za energijo v industriji, storitvenem sektorju in gospodinjstvih;
� Manjšo uvozna odvisnost od plina in nafte - trenutno EU uvozi več kot 50% svoje energije iz tretjih držav; več kot 50% svoje energije iz tretjih držav;
� Zmanjšanje vpliva nestanovitne cene nafte na gospodarstvo EU; � Ustvarjanje delovnih mest: zagotavljanje storitev za spodbujanje
energetsko učinkovitega vedenja in razvoj ter prodajo energetsko učinkovitih izdelkov (sončni kolektorji, izolacijskega materiala, varčne sijalke, itd) predstavljajo novo rast in donosen trg.
Sveženj za energetsko u činkovitost
� Nacionalni načrti za energetsko učinkovitost – 9% prihranki v obdobju do 2016
� Zakonodaja in priporočila, ki bodo prispevala k zmanjšanju rabe energije za 20% do 2020.� Energetska učinkovitosti stavb
Označevanje naprav� Označevanje naprav� Označevanje pnevmatik� Soproizvodnja
� V Sloveniji (občasno) na voljo ugodni krediti za naložbe v URE in OVE
Veliki porabniki energije v industriji
60,0%
70,0%
80,0%
90,0%
100,0%O
dsto
tek
pora
be e
nerg
ije
28 58 102 120 159
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
1 11 21 31 41 51 61 71 81 91 101 111 121 131 141 151 161 171 181 191
Število podjetij
Ods
tote
k po
rabe
ene
rgije
Končna energija
Elektrika
Tekoča goriva
Zem. Plin
Dalj. Toplota
Sprememba energ. intenzivnosti in rasti DV v industriji v 2007
DH
DJDA
DD
DE
DG
DK
DL
DM
DN
4%
6%
8%
10%
12%
14%
16%
18%
na le
tna
rast
dod
ane
vred
nost
i v o
bdob
ju 2
006-
2007
[%]
DA: Proizv. hrane, pijač,tobačnih izd.DB: Proizv. tekstilij, tekstilnih, krznenih izd.DC: Proizv. usnja, usnjenih izd.DD: Obdelava in predelava lesaDE: Proizv. vlaknin, papirja; založništvo, tiskar.DG: Proizv. kemikalij, kemičnih izd.DH: Proizv. izd.iz gume in plastičnih masDI: Proizv. drugih nekovinskih mineralnih izd.
DB
DC
-12%
-10%
-8%
-6%
-4%
-2%
0%
2%
4%
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450
Energetska intenzivnost [toe/mioEUR2000]
Pov
preč
na le
tna
rast
dod
ane
vred
nost
i v o
bdob
ju 2
006-
2007
[%]
2006
Vir: IJS-CEU, podatki: SURS
DJ: Proizv. kovin in kovinskih izd.DK: Proizv. strojev in napravDL: Proizv. električne, optične opremeDM: Proizv. vozil in plovilDN: Proizv. pohištva, dr. pred. dej., reciklaža
Dodana vrednost in raba energije po industrijskih panogah v 2007
DJ Pro.kovin in kovinskih izd.
DE Pro.vlaknin,papirja; založništvo, tiskar.
DI Pro.dr.nekovinskih
DK Pro.strojev in naprav
DL Pro.elektri čne,opti čne opreme
DD Obdelava in predelava lesa
DM Pro.vozil in plovil
DG Pro.kemikalij,kemi čnih izd.,umetnih vl.
0%
5%
10%
15%
20%
25%Le
tna
rast
dod
ane
vred
nost
i [%
]
Obarvani krogi: dodana vrednost 2007Modri obro či: letna poraba energije 2007* V rdečem polju se nahajajo panoge, kjer poraba energije r aste hitreje od dodane vrednosti
DC Pro.usnja,usnjenih izd.
DI Pro.dr.nekovinskih mineralnih izd.
DN Pro.pohištva,dr.pred. dej., reciklaža
DB Pro. tekstilij;tekstilnih, krznenih izd.
DH Pro.izd.iz gume in plasti čnih mas
-20%
-15%
-10%
-5%
0%
-20% -15% -10% -5% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%
Letna rast porabe energije [%]
Letn
a ra
st d
odan
e vr
edno
sti [
%]
Vir: IJS-CEU, podatki: SURS
Rast DV in rabe elektri čne energije po panogah 2003 – 2007
DJ Pro.kovin in kovinskih izd.
DD Obdelava in predelava lesa
DG Pro.kemikalij,kemi čnih DK Pro.strojev in naprav
DH Pro.izd.iz gume in plasti čnih mas
DM Pro.vozil in plovil
DI Pro.dr.nekovinskih mineralnih izd.
10%
15%
20%
25%
30%na
letn
a ra
st d
odan
e vr
edno
sti v
ob
dobj
u 20
03-2
007
[%]
Obarvani krogi: povpre čna dodana vrednost v obdobju 2003-2007Modri obro či: povpre čna poraba elektri čne energije v obdobju 2003-2007* V rdečem polju se nahajajo panoge, kjer poraba elektri čne energije raste hitreje od dodane vrednosti
DL Pro.elektri čne,opti čne opreme
DB Pro. tekstilij;tekstilnih, krznenih izd.
DG Pro.kemikalij,kemi čnih izd.,umetnih vl.
DN Pro.pohištva,dr.pred. dej., reciklaža
DA Pro.hrane, pija č, tobačnih izd.
DC Pro.usnja,usnjenih izd.
DE Pro.vlaknin,papirja; založništvo, tiskar.
-15%
-10%
-5%
0%
5%
-15% -10% -5% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%Povpre čna letna rast porabe elektri čne energije v obdobju 2003-2007 [%]
Pov
prečna
letn
a ra
st d
odan
e vr
edno
sti v
ob
dobj
u 20
03-2
007
[%]
Vir: IJS-CEU, podatki: SURS
Gibanje cen elektri čne energije in kuponov CO 2 na borzah
50
60
70
80
90
100
Cen
a [E
UR
/MW
h]
40
50
60
70
80
Cen
a ku
pono
v C
O2
[EU
R/t]
Vir: IJS-CEU, podatki: EEX, IPEX
0
10
20
30
40
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
okto
ber
nove
mbe
rde
cem
ber
janu
arfe
brua
rm
arec
april
maj
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
okto
ber
nove
mbe
rde
cem
ber
janu
arfe
brua
rm
arec
april
maj
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
okto
ber
nove
mbe
rde
cem
ber
janu
arfe
brua
rm
arec
april
maj
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Cen
a [E
UR
/MW
h]
0
10
20
30
Cen
a ku
pono
v C
O2
[EU
R/t]
Povprečna mesečna cena EEX Povprečna letna cena EEXDrsno povprečje 12-ih mesečnih vrednosti EEX Povprečna mesečna cena IPEXCena CO2 kuponov -1 obdobje Cena CO2 kuponov -2 obdobje
Gibanje cen emisijskih kuponov
15
20
25
30
Cen
a [E
UR
/tCO
2]
0
5
10
nove
mbe
r
dece
mbe
r
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
embe
r
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
embe
r
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
embe
r
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
embe
r
2004 2005 2006 2007 2008
povpre čne mese čne cene kuponov povpre čne mese čne cene kuponov - terminski trg 2008povpre čne mese čne cene kuponov - terminski trg 2009 povpre čne letne cene kuponovdrsno povpre čje cen šestih mesecev Vir: IJS-CEU, podatki: EEX
Primerjava cen ZP za industrijo (I3-1) in gospodinjstva (D3)
8
10
12
14
Cen
a za
zem
eljs
ki p
lin [€
2000
/GJ]
Gospodinjstva (D3) Slovenija
Industrija (I3-1) Slovenija
Gospodinjstva (D3) EU-25
Industrija (I3-1) EU-25
0
2
4
6
8
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Cen
a za
zem
eljs
ki p
lin [€
2000
/GJ]
Vir: IJS-CEU, podatki: EUROSTAT
Maloprodajne realne cene daljinske toplote
SLOVENIJA
Maribor
KranjCelje
Trbovlje
Jesenice
Ravne
40
50
60
70
80C
ene
dalji
nske
topl
ote
[€20
03/M
Wh]
SLOVENIJA
Ljubljana
Velenje
0
10
20
30
40
janu
arfe
brua
rm
arec
april
maj
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
okto
ber
nove
mbe
rde
cem
ber
janu
arfe
brua
rm
arec
april
maj
juni
jju
lijav
gust
sept
embe
rok
tobe
rno
vem
ber
dece
mbe
rja
nuar
febr
uar
mar
ecap
rilm
ajju
nij
julij
avgu
stse
ptem
ber
okto
ber
nove
mbe
rde
cem
ber
2004 2005 2006 2007
Cen
e da
ljins
ke to
plot
e [€
2003
/MW
h]
Vir: IJS-CEU, podatki: SURS
Gibanje skupnih emisij toplogrednih plinov 1986-2006
1023
12 1611
21 20 20
150%
200%
250%
Rast emisij TGP glede na leto 1986 [1986=100%]
60
70
80
90
100
Delež v skupnih emisijah TGP [%]
Transformacije + Ubežne emisije
Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv)
Promet
Druga področja (Široka raba)
Ne-energetski viri: SKUPAJ
Vir: IJS-CEU,
podatki: ARSO
36 31 33
22
12 13
2023
0%
50%
100%
150%
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
1986
2000
2006
TREND DELEŽI
Rast emisij TGP glede na leto 1986 [1986=100%]
0
10
20
30
40
50
60
Delež v skupnih emisijah TGP [%]
Standard za energetski management
� V Evropi od 1.7.2009 velja standard za energetski management EN16001, v Sloveniji je uradno stopil v veljavo 1.10.2009
� Energetski menedžment (EM) je strukturirana skupina organizacijskih, tehničnih in vedenjskih aktivnosti v podjetju. Namen EM je gospodarno upravljanje z energijo, ekonomsko upravičeno zniževanje rabe in stroškov za energijo ter ohranjanje doseženega napredka
� V Sloveniji za standard zadolžen SIST, podjetja bodo certificirale že poznane organizacije iz sistema ISO 14001
� Pričakuje se, da bo standard primeren za večja podjetja
Copyright SEI 2005
� Pričakuje se, da bo standard primeren za večja podjetja� Sistem energetskega menedžmenta organizaciji omogoča:
� zasnovati energetsko politiko� postaviti energetske cilje in prioritetne akcije� pregledati glavnino porabe energije in identificirati
področja za povečanje energetske učinkovitosti� identificirati in spremljati zakone, predpise in drugo� vzpostaviti planiranje, nadzor, pregled in oceno energetskih
aktivnosti, da bi se zagotovilo delovanje sistema EM� prilagajanje spremenjenim razmeram, npr. spremenjenim
cenam energije, novim zahtevam regulative, organizacijskim spremembam, povečevanju tovarne itd.
5. vodstveni pregled4. preverjanje in korektivni ukrepi
3. uvajanje in delovanje
2. načrtovanje
1. energetska politika
Tri dimenzije uspešnega energetskega managementa
OrganizacijaOrganizacijaObveza vodstva, resursi, načrtovanje, spremljanje
Ravnotežje vseh treh za uspešno izvedbo
LjudjeLjudjeRazvoj energetsko
učinkovite kulture v podjetju
TehnikaTehnikaRazumeti svojo porabo
energije in kako jo kontrolirati
izvedbo
Povezava med aktivnostmi
Register priložnosti
(kaj se lahko stori)
Seznam dogovorjenih
aktivnosti
Informacijskisistem
Energetski pregled
Organizacijske aktivnostiInvesticijski projektiŠtudije izvedljivosti
Načrt programa
(cilji)
Register za UREIzvajanje in spremljanje napredka
aktivnosti
Če je investicija primerna in so
sredstva na voljo –izvedba!
Spremljanje, nadzor in korekcije
Študije izvedljivosti
Primer sistema za EM v manjšem podjetju
Računalniški sistem za energetski management� Pregledi
� Novi pregledi
� Pripravljeni pregledi
� Okno za preglede� Tabele
� Grafi
� Obdobja
� Izmene
� Poročila - PentahoReporting Engine
� Izvoz v MS Excel
Analize energetske učinkovitosti
� Specifična raba energije
� Ciljno spremljanje rabe energije
� Odstopanje od ciljev� Odstopanje od ciljev
� Proizvodnja izdelkov
� Proizvodnja energije
� Ogrevanje
Finančna analiza rabe energije
� Analiza rabe po tarifah
� Analiza po stroškovnih, profitnih stroškovnih, profitnih mestih
� Analiza rabe na proizvod
� Itd.
Nekoordinirano ravnanje
+5%
Stroški
Visoki stroški= En. pregled
Zmanjšanje izgub, nekajinvesticij
Stroški zopet visoki:Kje je tisti en. pregled?
Gremo še enkrat!
0 5Leta-25%
-20%
-15%
-10%
-5%
0
Pod nadzorom.
Copyright SEI 2005
Pristop energetskega managementa
Uprava se zaveže za izvajanje programa
0
+5%Stroški
Začetni prihranki se ohranijo
0 3Leta
-20%
-25%
-15%
-10%
-5%
Investicija
Najprej dobro gospodarjenje – potem investicije
Postane kultura podjetja
Copyright SEI 2005
