21

Click here to load reader

ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

  • Upload
    vohanh

  • View
    353

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

1

Tatjana Košmerl

ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA

Študijsko gradivo za Podiplomsko permanentno izobraževanje vinarskih inšpektorjev

Ljubljana, 18. marec 2009

UNIVERZA V LJUBLJANIBIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Avtorica: Tatjana Košmerl

Naslov: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA: Študijsko gradivo za Podiplomsko permanentnoizobraževanje vinarskih inšpektorjev

Založnik: Univerza v LjubljaniBiotehniška fakultetaOddelek za živilstvo

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

663.25(0.034.2)

KOŠMERL, TatjanaEnološka praksa v pridelavi vina [Elektronski vir] : študijsko gradivo za Podiplomsko permanentno izobraževanje

vinarskih inšpektorjev / Tatjana Košmerl. – Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2009

Način dostopa (URL): http://www.bf.uni-lj.si/zivilstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/za-tehnologije-prehrano-in-vino.html

ISBN 978-961-6333-72-6

COBISS.SI-ID 244969472

Vse pravice pridržane. Ponatis (grafični, elektronski ali mehanski, vključno z razmnoževanjem, snemanjem ali prenosom v bazo podatkov) celote ali posameznih delov ni dovoljen brez pisnega soglasja nosilca avtorskih pravic.

Kazalo vsebine

58Zahvala

56-57Predlog novih resolucij OIV - 3. etapa

54-55Predlog novih resolucij OIV - 5. etapa

49-53Sprejete resolucije OIV 2008

48Novi predlogi omejitev

44-47Nove uredbe o enoloških postopkih

37-43Enološki postopki

8-36Enološka sredstva

4-7Obstoječa zakonodaja

stran1-3Enološka praksa

Page 2: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

2

ENOLOŠKA PRAKSA

EnoloEnološška praksa obsega uporabo postopkov in sredstevka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev

za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških postopkov in sredstevza vino in vino v vrenju dovoljenih 37 različnih enoloških postopkov in sredstevza pridelavo prečiščenega zgoščenega grozdnega soka (RTK) dovoljenih 8 različnih enoloških postopkov in sredstev

Vir: EC 1493/1999; aneks IV

1

Aditivi vinaSeznam nekaterih dovoljenih sredstev v pridelavi vina

Dokisanje: vinska kislinaBistrenje: Ca-alginat, K-alginat, K-kazeinat, kazein, ribji mehur, SiO2, želatina, gumiarabika, mleko/albumin, Fe-sulfatDekoloranti: PVPP, aktivno ogljeRazkis: mlečnokislinske bakterije, nevtralni K-tartrat, K-hidrogenkarbonat, Ca-karbonatDeodoranti: Cu-sulfatKončna obdelava: metavinska kislinaObogatitev: koncentrat, RTK, saharoza, tanin, kisikEncimi: beta-glukanaze, pektinaze, ureaze

Fermentacija: sveže droži, amonijev hidrogensulfit, tiamin hidroklorid, celične stene kvasovk, kvasovke, DAP, amonijev sulfat in sulfitOdstranjevalci: K-ferocianid, Ca-fitat, citronska kislinaStabilizacija: Ca-tartrat, KHT, manoproteini kvasovkZaščita: sorbinska kislina, SO2, argon, dušik, kalijev hidrogensulfit, DMDC (dimetildikarbonat), CO2, K-metabisulfit in disulfit, alil izotiocianat, lizozim, K-sorbat, askorbinska kislina

2

Povzetek stabilizacijskih metod

Mikrobiološka stabilizacijaToplotna obdelava, žveplov dioksid, sorbinska kislina, lizozim

AntioksidantiŽveplov dioksid, askorbinska kislina, inertni plini

Tartratna stabilizacijaHladna stabilizacija, elektrodializa, ionska izmenjava, metavinska kislina, manoproteini, CMC (celulozne gume; karboksimetilceluloza)

Beljakovinska stabilizacija-bela vinaBentonit, tanin, hladna stabilizacija, toplotna obdelava

Stabilizacija barve in motnosti-rdeča vinaHladna stabilizacija, čiščenje, bentonit, gumiarabika

3

Page 3: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

3

V 7. členu Pravilnika o pogojih ... (UL RS 43/2004) je zapisano:Tehnološki postopki (v nadaljnjem besedilu: enološki postopki) in enološka sredstva so postopki in sredstva, s katerimi se zagotavlja pravilna vinifikacija in ohranitev pridelkov. Dovoljeni so pri predelavi, pridelavi, vinifikaciji, zorenju, pripravi na stekleničenje in vstekleničenju vseh pridelkov. Enološke postopke lahko izvaja samo pridelovalec grozdja in vina, ki prijavlja pridelek v register.Uporabljati se sme le predpisane enološke postopke in sredstva v predpisanem obsegu. Enološki postopki in sredstva se ne smejo uporabljati tako, da vplivajo negativno na zdravje ljudi oziroma na senzorične lastnosti pridelkov. Za posamezne pridelke in njihove posamezne kakovostne stopnje je lahko predpisan ožji izbor enoloških postopkov in sredstev oziroma dodatni pogoji za uporabo le-teh.Čistost enoloških sredstev in aktivnih snovi mora biti v skladu s predpisi, kiurejajo enološka sredstva. Za posamezna enološka sredstva, za katera čistost ni predpisana s predpisi iz prejšnjega stavka, se uporabljajo določila Mednarodne organizacije za trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV), katere članica je tudi Republika Slovenija.

Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, o dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina in o pogojih glede kakovosti vina, mošta in drugih proizvodov v prometu

4

zračenje ali dodatek kisika;obdelava s toploto;centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;uporaba CO2 oziroma argona oziroma dušika, z namenom ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred oksidacijo;uporaba vinskih kvasovk;uporaba enega ali več naslednjih sredstev, ki pospešujejo rast in razmnoževanje vinskih kvasovk: dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata, dodatek amon sulfita ali amon disulfita, dodatek tiamin hidroklorida;uporaba žveplovega dioksida, kalijevega metabisulfita in žveplove(IV) kisline; odstranjevanje SO2 s fizikalnimi postopki in z desulfitacijo s kalcijevim oksidom v posebni desulfitacijski koloni;čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih enoloških sredstev: želatina primerna za prehrano, ribji mehur, kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko), jajčni beljak, bentonit in kaolin, silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina, tanini, pektolitični encimi in encimski preparat beta-glukanaze; uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata uporaba vinske kisline za dokisanje;za popravek kisline (v nadaljnjem besedilu: kemijski razkis) je dovoljena uporaba enega ali več sredstev: nevtralni kalijev tartrat, kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat, kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(-) jabolčne kisline, kalcijev tartrat, homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;uporaba preparata celičnih sten kvasnih celic največ do 40 g/hL;uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon) največ do 80 g/hL;uporaba mlečnokislinskih bakterij;uporaba lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne presega 500 mg/L;uporaba aktivnega oglja v moštih je dovoljena največ do 100 g/hL, razen za rdeče mošte rdečih sort;rezanje ali mešanje moštov.

Predelava svežega grozdja in pridelava grozdnega mošta, vinskega mošta, delno prevretega grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ZGM in novega vina, ki še vre (9. člen)

5

Dodatni enološki postopki in sredstva, dovoljeni pri pridelavi vinskega mošta in vina (10. člen)

zračenje ali prepihavanje s pomočjo plina argona ali dušika;uporaba svežih, zdravih, nerazredčenih vinskih droži iz vinifikacije suhih vin pri suhih vinih največ do 5 % na celotno količino vina;dodatek CO2 v skladu s predpisanimi pogoji za posamezne vrste vina (mirna, peneča, biser, gazirana, likerska); dodatek L-askorbinske kisline;dodatek citronske kisline za stabilizacijo vina;dodatek tanina;dodatek metavinske kisline;uporaba gumiarabike, največ do 200 mg/L;uporaba ustrezne oblike čistega parafina za preprečevanje oksidacije mirnega vina v posodah, ki imajo volumen večji kot 20 L;dodatek kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata do 1 g/L za pospešitev izločanja tartratov in uporaba DL-vinske kisline ali njene nevtralne kalijeve soli v kombinaciji s hlajenjem za izločitev prekomernega kalcija;uporaba bakrovega sulfata za odstranitev napak v vonju, vendar največ 1 g/hL;dodatek kisika (aeracija, mikro in makro oksidacija);modro čiščenje: obdelava s kalijevim ferocianidom je dovoljena za bele vinske mošte, ki jih damo neposredno v promet in za bela, rdeča in rose vina in obdelava s kalcijevim fitatom je dovoljena za rdeča vina.

6

Page 4: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

4

Kemijski parameter Največja dovoljena koncentracija

Malvidin diglukozid (mg/L) 15 Histamin (mg/L) 2 Procymidon in ostali botriticidi (mg/L) 20 Etilkarbamat (μg/L) 15 Topni sulfati kot K2SO4 (g/L) 2 Fosforna kislina kot P2O5 (mg/L) 1000 Natrij izražen kot Na (mg/L) 60 Natrij izražen kot NaCl (mg/L) 154 Nitrati izražen kot N2O5 (mg/L) 200 Kadmij - Cd (mg/L) 0,01

Belo in rose vino 10 Železo - Fe (mg/L) Rdeče vino 15 Kositer - Sn (mg/L) 1,0 Baker - Cu (mg/L) 1,0 Brom – Br skupaj (mg/L) 0,5 Brom v organski obliki (g/L) odsoten Fluor - F (mg/L) 1 Srebro - Ag (mg/L) 0,3 Svinec - Pb (mg/L) 0,25 Cink - Zn (mg/L) 5 Aluminij - Al (mg/L) 5 Arzen - As (mg/L) 0,2 Bor kot borova kislina (mg/L) 80 Umetna barvila odsotna

Belo in rose vino 150 Metanol (mg/L) Rdeče vino 300

Skupno število mikroorganizmov (odprto vino) 100 celic/mL

Maksimalne vrednosti kemijskih parametrov, ki so zahtevane pri posameznih kakovostnih razredih vin, ki so pridelana ali se tržijo na ozemlju Republike Slovenije, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih ... (2004)

7

Delitev enoloških sredstev

čistilna sredstva;sredstva za fermentacijo: kvasovke, bakterije, hrana za kvasovke, vitamini, idr.;sredstva s protimikrobnim učinkom: žveplov dioksid ali sulfit, sorbinska kislina, kalijev sorbat ali sorbinska kislina, lizozim;sredstva za zaščito pred oksidacijo: žveplov dioksid ali sulfit, tanini, askorbinska kislina ali vitamin C;sredstva za povečanje kislosti: vinska kislina, citronska kislina;sredstva za zmanjšanje kislosti (kemijski razkis): kalcijev karbonat (enojna ali dvojna sol), kalijev hidrogenkarbonat;sredstva za povečanje sladkosti: saharoza, grozdni koncentrat, rektifikat;sredstva za odstranjevanje neprijetnih vonjev: oglje, bakrov sulfat, bakrov citrat;sredstva za stabilizacijo (na vinski kamen, termolabilne beljakovine, barvne snovi, kovine): metavinska kislina, bentoniti, gumiarabika, kalijev ferocianid.

8

Zmanjšanje barve

Zmanjšanje taninov

Volumen usedline

Bistrost in stabilnost

Možnost prečiščenja

Poslabšanje kakovosti

oglje želatina bentonit bentonit želatina oglje želatina beljak želatina ferocianid* beljak bentonit kazein ribji mehur kazein oglje ribji mehur kazein beljak kazein beljak ribji mehur kazein želatina

ribji mehur bentonit ribji mehur kazein ferocianid* beljak bentonit oglje ferocianid* želatina ribji mehur

ferocianid* ferocianid* oglje beljak ferocianid*

Primerjava izbranih čistilnih sredstev z ozirom na želen učinek in možne probleme v padajočem zaporedju

9

Page 5: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

5

Aneks IV: OMEJITEV UPORABE DOLOČENIH SUBSTANCEC 1622//2000 z dne 24. julij 2000; zadnje spremembe in dopolnitve 27. maja 2007

Substanca 1 2 preparati celični sten kvasovk 40 g/hL ogljikov dioksid

L-askorbinska kislina 250 mg/L 250 mg/L; max. v vinu=250 mg/L

citronska kislina max. v vinu=1 g/L metavinska kislina 100 mg/L

bakrov sulfat 1 g/hL max. Cu v vinu=1 mg/L

oglje za enološko uporabo 100 g/hL 100 g/hL hranilne snovi: diamonijev sulfat ali amonijev sulfat

1 g/L (izraženo kot sol)

0,3 g/L (izraženo kot sol) za pridelavo penečih vin

amonijev sulfit ali amonijev hidrogensulfit

0,2 g/L (izraženo kot sol)

rastni faktorji: tiamin v obliki tiamin hidroklorida

0,6 mg/L (izraženo kot tiamin)

0,6 mg/L (izraženo kot tiamin) za pridelavo penečih vin

polivinilpolipirolidon (PVPP) 80 g/hL 80 g/hL kalcijev tartrat 200 g/hL kalcijev fitat 8 g/hL lizozim 500 mg/L 500 mg/L

dimetildikarbonat (DMDC) 200 mg/L

v vinu na tržišču ne sme biti reziduov

1=sveže grozdje, grozdni mošt, mošt v vrenju, mošt iz sušenega grozdja v vrenju, ZGM in novo vino v vrenju2=mošt v vrenju za direktno porabo, namizna in kakovostna vina, peneča vina, likerska vina 10

EC 1622//2000 z dne 24. julij 2000; zadnje spremembe in dopolnitve 27. maja 2007

Dovoljena uporaba koščkov hrastvovega lesaOIV je njihovo uporabo dovolil v resolucijah OENO 09/2001 in 03/2005

Povečanje maksimalne vsebnosti skupnega SO2zaradi neugodnih vremenskih razmer (za 40 mg/L)

11

OIV

Za doseganje večje konkurenčnosti se predlaga priznanje enoloških postopkov Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) oziroma se v EU odobri uporabo enološke prakse (postopkov), ki so že mednarodno dogovorjeni za pridelavo vina za izvoz v namembne kraje.

V okviru vsakoletne generalne skupščine OIV je namrečsprejetih več enoloških resolucij, konkretno od zadnjega vinogradniško-vinarskega kongresa skupaj kar 134 (19 v letu 2002, 24 v letu 2003, 33 v letu 2004, 15 v letu 2005, 16 v letu 2006, 17 v letu 2007 in 10 v letu 2008).

⇒ ti postopki se še zdaleč ne nanašajo le na obogatitev mošta s saharozo

12

Page 6: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

6

Razlike v dovoljeni enološki praksi

NI sporno, če so posamezni postopki in sredstva povsod dovoljeni!

OIVMednarodni enološki kodeks – 2006: 426 str.

Mednarodni kodeks enološke prakse – 2007: 242 str.

13

OIVMednarodni enološki kodeks – 2009: 492 str.

Mednarodni kodeks enološke prakse – 2009: 259 str.

Sredstva za uravnavanje kislosti in sladkosti

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV CA-KARBONAT-ENOJNI RAZKIS

CARBONAT M

CITRONSKA KISLINA (330) korek.kislosti pred stekl. organska kisl. R 36,S26 CITRONSKA KISLINA NEGA/STABILIZACIJA citronska kislina

DISAKOMPLEX DVOJNA SOL prep. za razkisanje, zniža jab. in vin. kisl. nevt.K tartrat,K bikarbonat, Ca karbonat

DOWNACID CC RAZKIS

KALIJEV BIKARBONAT RAZKIS KHCO3

KALIJEV METABISULFIT (E224) antimikrob. In antioks. delovanje kalijev metabisulfit - 97,2% K2S2O5

KALIJEV BIKARBONAT RAZKIS KHCO3

KALINAT Sredstvo za razkis kalij hidrogen karbonat

MOST KONCENTRAT

NEOANTICID DVOJNI RAZKIS CaCO3

POTAŠA RAZKIS kalijev bikarbonat

RTK XIT002138 65%

SIHADEX DVOJNA SOL RAZKIS

VINSKA KISLINA NEGA/STABILIZACIJA vinska kislina

14

DOKISANJE OIV EU ZDA Švica fumarna kislina (do 31.12.2005) Vino

Rezidui=3,0 g/L

mlečna kislina Mošt, vino ↑ kislosti=4 g/L Vino

(do 31.12.2005)

jabolčna kislina Mošt, vino ↑ kislosti=4 g/L Mošt, vino

(do 31.12.2005) Mošt, vino ↑ kislosti=2,5 g/L

vinska kislina Mošt, vino ↑ kislosti=4 g/L Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

↑ kislosti=2,5 g/L

RAZKIS OIV EU ZDA Švica mlečnokislinske bakterije Vino Mošt, vino Vino Mošt, vino

K-karbonat Mošt, vino Mošt, vino ↓ kislosti=5 g/L

nevtralni K-tartrat Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino K-hidrogenkarbonat Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

Ca-karbonat Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino ↓ kislosti=5 g/L Mošt, vino

homogeni preparat vinske kisline in Ca-karbonata

Mošt, vino Mošt, vino

OBOGATITEV OIV EU ZDA Švica ZGM Vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt

Max. 2,5 vol.% RTK Mošt, vino Mošt

Max. 2,5 vol.%

saharoza Mošt Mošt, vino (ni dovoljeno v Kaliforniji)

Mošt Max. 2,5 vol.%

tanin Mošt, vino Mošt, vino

Mošt, viino Rezidui (rdeče)=3,0 g/L; (belo)=0,8 g/L ↑ 150 mg/L

Mošt, vino

vinski špirit, destilat Mošt, vino (za vino samo destilati)

kisik Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

15

Page 7: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

7

Enološki tanini

Sestava Namen uporabe Uporaba

tanin

Mešanica hidrolizabillnih in kondenziranih taninov je zelo učinkovita pri stabilizaciji barve, večanju strukture rdečih vin, ki so revnejša na taninih ter pospeševanju bistrenja Rdečim vinom se dodaja med maceracijo za zaščito in stabilizacijo barvil; pri odstranjevanju beljakovin se uporabi v kombinaciji z želatino

Med maceracijo = 10-20 g/hL Plesnivo grozdje = 15-40 g/hL Med čiščenjem = 5-15 g/hL

elagotanin

Hidroliziran elagotanin vsebuje algično kislino, ki reagira s slabimi tanini brez vpliva na telo vina; izboljša čiščenje belega in rdečega vina ter uravnoteži arome Pomaga tudi pri vezavi barve rdečih vin ter izboljša baktericidne in antioksidativne lastnosti žvepla Zelo dobra je kombinacija čiščenja z želatino, ki jo dodamo kasneje (nekaj ur do par dni)

Čisti mošt = 3-6 g/hL Bela vina = 4-8 g/hL Rdeča vina = 5-10 g/hL

galotanin Grenkobni tanin je posebej primeren za bela vina, kjer so potrebne izboljšave harmonije, strukture in okusa; krepi antioksidacijski učinek SO2

Priprava vin = 3-10 g/hL Lepšanje vin = 4-8 g/hL

hrastov tanin

Mešanica naravnih taninov, ekstrahiranih iz ožganih hrastovih dog za lesene sode, lahko podaljša trajanje barikom, saj količina taninov postopoma pade na 30-50 % po treh oziroma dveh letih Podpira delovanje SO2, vino zmehča in uravnoteži taninsko strukturo, doda nežen ton po vaniliji in začimbah, torej je primeren dodatek za vina visoke kakovosti in dolgo življenjsko dobo barik vin

Bela vina = 2-8 g/hL Rdeča vina = 4-15 g/hL

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV colorstab enol.tanin

complex SG enol.tanin

FERMOTAN ROUGE STABILIZATOR BARVE NETRPEK TANIN

galla enol.tanin

GALLOVIT C Sredstvo za stabilizacijo askorbinske kisline, galo tanin

ti premium enol.tanin

NOXITAN Sredstvo za stabilizacijo kalijev metabissulfit in tanini

premium limousin enol.tanin

premium limousin sp. enol.tanin

premium uva enol.tanin

premium tostato enol.tanin

quercia enol.tanin

TANNEX ZAŠČITA tanin

TANNIBLANC TANIN kondenzirani tanini

TANNINO Q

TANROUGE TANIN kondenzirani tanini

tan plus enol.tanin

TANNIVIN SUPERB Sredstvo za stabilizacijo tanini

TANROUGE TANIN kondenzirani tanini

vinacciolo enol.tanin

tanini barva vonj trpkost grenkoba

galotanini bela kremna nevtralen ++ +++

elagotanini rjava po lesu ++ + do +++

proantocianidini temno rjava rdeča odvisno od botaničnega izvora +++ +

zeleni

reduktivni ⇒ kovinski suhi (zmanjšanje rH)

trdi prašnati, moknati mehki vodeni

16

Kvasovke

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV ANCHOR NT 50 KVASOVKA / ANCHOR VIN 13 KVASOVKA /

ANCHOR VIN 7 KVASOVKA /

BLASTOSEL KAPPA Univerzalna vinska kvasovka za pripravo belih in rdečih vin.

čista osušena aktivna kvasovka brez dodatkov

BLASTOSEL FR 95 Univerzalna vinska kvasovka za pripravo belih in rdečih vin.

čista osušena aktivna kvasovka brez dodatkov

CERECISIAE UNIVERSAL KVASOVKA

FERMIBLANC AROM KVASOVKE FERMICHAMP KVASOVKE

FERMICRU AR2 KVASOVKE

FERMICRU L32 KVASOVKE

FERMICRU LVCB KVASOVKE FERMIROUGE KVASOVKE

FERMIVIN KVASOVKE

FERMOL AROMATIC KVASOVKA

FERMOL AROME PLUS KVASOVKA FERMOL BOUQUET KVASOVKA

FERMOL CHARDONNAY KVASOVKA

FERMOL CRYOAROMAE

FERMOL MEDITERRANEE KVASOVKA FERMOL PREMIE CRU KVASOVKA

FERMOL SAUVIGNON KVASOVKA

KVASOVKA 71B

KVASOVKA BAYANUS SLB LALVIN 71 B YSEO KVASOVKA /

LALVIN BOEROFERM w KVASOVKA /

MYCOFERM AROME KVASOVKA /

MYCOFERM A-R-T KVASOVKA / MYCOFERM CEREVISIAE C 22 KVASOVKA /

MYCOFERM CRIO KVASOVKA /

MYCOFERM CRU 211 KVASOVKA /

MYCOFERM CRU 31 KVASOVKA / MYCOFERM ROUGE KVASOVKA /

SIHA AKTIV 3 KVASOVKA

SIHA AKTIV 4 KVASOVKA - PENEČA VINA

SIHA AKTIV 6 KVASOVKA SIHA AKTIV 7 KVASOVKA - RIZLING TIP

SIHA AKTIV 8 KVASOVKA - MP

SIHA CRYAROME KVASOVKA

SIHA VARIOFERM KVASOVKA UVAFERM 228 KVASOVKA /

UVAFERM 299 KVASOVKA -RD. VINA / UVAFERM BC KVASOVKA /

UVAFERM CEG KVASOVKA /

UVAFERM CM KVASOVKA

UVAFERM CS2 KVASOVKA /

17

Hrana za kvasovke

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV

Actibiol Spodbujevalec fermentacije Amonijev sulfat, diamonijev fosfat, tiamin hidroklorid (vitamin B1)

AMON SULFAT HRANA ZA KVASOVKE AMON SULFAT

CREAFERM EASY HRANA ZA KVASOVKE vit, A-K oligoelement

ENERGY GLU HRANA GLUTATION, MIKROELEM.,AMINOKISL.

FERMAID E HRANA ZA KVAS.

FERMEVIT HRANA ZA KVASOVKE AMONIJEV FOSFAT+vit.B1

FERMOPLUS ENERGY GLU AKTIVATOR KVASOVK TIAMIN, CELULOZA FERMOPLUS INTEGRATEUR HRANA ZA KVASOVKE STEROLI, MAŠČ.KISLINE

GO FERM PROTECT HRANA ZA KVAS.

MAXAFERM-bio-regulator regulator in pospešev.alkohol. Vrenja

neaktivne kv.,amon. sulfat, diamon.fosfat,thiamin

NUTROZIM HRANA ZA KVASOVKE vit.B1+alfa celuloza

OPTI WHITE HRANA ZA BELA VINA

OPTI-RED HRANA ZA KVAS.

scorze celične stene kvasovk

SIHA Vrelna sol PLUS 500g prehranski dodatek za kvasovke diamonijev fosfat vitamin B1 celuloza

SUPERACTIV hrana za kv. hrana za kv.alk.vrenja amonijev sulfat, diamonijev fosfat, tiamin(B1)

SUPERVIT HRANA ZA KVAS. amon fosfat, am.sulfat,K-bikarb.,vitB1

Vita Drive Spodbujevalec fermentacije kvasni avtolizat, mikroelementi

VITAMIN B1 ZA KVASOVKE

VRELNA SOL SIHA PLUS HRANA diamonijev fosfat+vit.B1+celuloza

18

Page 8: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

8

FERMENTACIJA OIV EU ZDA Švica protipenilci -oleinska kislina (mono in digliceridi)

Mošt Mošt Količina=0,018 g/L 100 % raztopine

ostali protipenilci (dimetilpolisiloksan, polietilen 40 monostearat, sorbitan monostearat)

Mošt (do 31.12.2005)

sveže vinske droži Vino Količina<5 % Vino

Količina<5 % amonijev hidrogensulfit Mošt Mošt Mošt

tiamin hidroklorid Mošt, vino (peneča vina; količina=0,6 mg/L)

Mošt, vino (peneča vina) Vino Mošt, vino

(peneča vina)

celične stene kvasovk Mošt Količina=40 g/hL Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

Količina=40 g/hL sojina moka Vino kvasovke Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino amonijev fostat (peneča vina) Vino

diamonijev fosfat (peneča vina) Vino Mošt, vino Mošt, vino

Količina=0,3 g/L amonijev sulfat (peneča vina) Vino Mošt, vino Mošt, vino

Količina=0,3 g/L

amonijev sulfit Mošt Količina=0,3 g/L Mošt Mošt

19

Source: UNIUD 2008

active selected yeast starter culture

nutrient supplementation

lowered SO2-addition

3rd Year Trials Protocol AACTIVE SELECTED YEAST STARTER CULTURE - WHITE WINES

max. 40 mg/L SO2

start 24 h before harvest to produce an active selected yeast starter culture withlow SO2-production

20

Mlečnokislinske bakterije in hrana

HRANA ZA MLEČNOKISLINSKE BAKTERIJE TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV bactiv aid-hrana za bak. biregulator za mlečnok. bakt.

MLEČNOKISLINSKE BAKTERIJE TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV BAKT.ZA BIOL.RAZKIS CH-35

SIHA Viniflora Oenos Bakterijska kultura za biološki razkis rdečih vin Bakterije

21

Page 9: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

9

Sredstva za odstranjevanje neprijetnih vonjev

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV Antiboekser za odstranjevanje H2S raztopina modre barve, bakrov sulfat

ANTIBEKSER ČISTILO

ANTIBEKSER ČISTILO

ANTIBEKSER COOPER DC ČISTILO

ANTIBEKSER COOPER ČISTILO

BAKROV SULFAT

DESULFIN Sredstvo za odpravljanje žvepleca Bakrov sulfat, demi voda

KUPFAT Sredstvo za odpravljanje žvepleca Bakrov sulfat SIHA Cu-sulfat

AKTIVNO OGLJE DEZODORANT CARBOGRAN GE OGLJE

carbocromos akt.rastl.oglje

carbocromos super akt.rastl.oglje

DECOLORANTE-DEODORANTE NEGA/STABILIZACIJA AKTIVNO OGLJE

GRANUCOL BI OGLJE PROTI GRENKOBI

GRANUCOL GE OGLJE

GRANUCOL FA OGLJE

GRANUCOL ROUGE OGLJE ZA RDEČA VINA

Cu-sulfat Cu-citrat Intenzivnost

H2S količina (g/100L)

preostanek Cu (mg/L)

količina (g/100L)

preostanek Cu (mg/L)

Rahla 0,29 0,40 0,21 0,25 Srednja 0,71 0,75 0,4 0,35 Močna 1,08 1,77 0,6 0,50 Ekstremna 2,38 3,83 1,08 0,94

22

Motnosti

mineral rdeče vino

belo vino

potencialna motnost

dovoljeno (max.)

belo, rose vino = 10 Fe (mg/L) 1,6-11,6 1,8-8,4 5-10 rdeče vino = 15 Cu (mg/L) 0,3-2,8 0,4-1,9 0,5-1 1

Beljakovinska motnost: alkohol, pH, kovinski ioni, fenolne spojineKovinska motnost (Cu, Fe): poleg motnosti in “lomov” tudi kovinski okus

v oksidativnih razmerah - ferifosfati in feritanati pri 5-10 mg/L; modra barvav reduktivnih razmerah pri 0,5-1 mg/L (interakcija z beljakovinami); rdeča barva

Fenolna motnost: flavonoli: beljakovine + kvercetin, kamferol, miricetin; rumena usedlina (interakcije beljakovin in taninskih fenolov belih vin)elagova kislina (čipsi-elagotanini): rjava usedlina

Kristalizacija – KHTMikrobiološka motnost: motnost, usedlina, penjenje, sprememba barve; šele nato

sledijo olfaktorne in degustatorne spremembe

MikrobioloMikrobiološški test: kakki test: kakššen, na kaj?en, na kaj?23

ODSTRANJEVANJE TUJIH VONJEV OIV EU ZDA Švica

Cu-sulfat Vino Količina=1 g/hL Vino

Vino Količina=6 mg/L Rezidui=0,5 mg/L

Vino Količina=1,0 g/hL

ODSTRANJEVALCI OIV EU ZDA Švica K-ferocianid Vino Vino Vino kompleks ferocianidnih spojin* Vino

Rezidui=1 mg/L

Ca-fitat Vino Vino Vino

citronska kislina Vino Vino Vino Količina=0,7 g/L

Vino Količina= 1 g/L

OSTALA SREDSTVA OIV EU ZDA Švica Ca-sulfat (samo za šeri vina) Vino

K-citrat, etil-maltol, maltol Vino (ne-Vitis vinifera)

* K-ferocianid+vodna raztopina Fe-sulfata (tudi v kombinaciji z Cu-sulfatom in aktivnim ogljem)

24

Page 10: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

10

Sredstva za stabilizacijo na termolabilne beljakovine

BECOGUR 100 ZELO FIN

BECOGUR 1200 SREDNJE FIN

BECOGUR 200 FIN

BECOGUR 3500 GROB

BECOLITE 5000 W

BECOLITE 5000 W

BENTOGRAN BISTRENJE BENTONIT-GRANULE

Bentomol special 100g,500g stabil. Beljakovin Ka,Na bentonit

BENTOMOST SP. BISTRENJE bentonit

BENTONIT PURANIT BISTRENJE

BENTOMOST SP. BISTRENJE bentonit

BENTONIT SPECIAL ČIŠČENJE/BISTRENJE monmorilonit

BENTONIT SUPER ČIŠČENJE/BISTRENJE aktivni bentonit

BENTONIT SPECIAL ČIŠČENJE/BISTRENJE monmorilonit

BENTONIT SUPER ČIŠČENJE/BISTRENJE AKTIVNI BENTONIT

BENTONIT TOP GRAN ČIŠČENJE/BISTRENJE

GELBENTONIT PRAŠKAST BENTONIT

MOSTBENTONIT

MOST REIN

NACALIT PORETEC Sredstvo za odstranjevanje beljakovin benonit

NUCLEOBENT ČIŠČENJE/BISTRENJE monmorilonit

PENTAGEL čiščenje / stabilizaciji beljakovin Bentonit

SEPORT PORETEC Sredstvo za odstranjevanje beljakovin bentonit

SIHA PURANIT ČIŠČENJE/STABILIZACIJA Na+Ca-bentonit

TOPGRAN ČIŠČENJE/BISTRENJE bentonit

Vulcobent aktiv G za bistrenje in stabilizacijo vina ali mošta aktiviran Na Ca bentonit

Sestava / opis Uporaba

Na-bentonit

Mošt, vino = 40-120 g/hL Fermentacija = 20-40 g/hL

Na-bentonit z visokim razmerjem Na:Ca Vino = 10-40 g/hL bentonit aktivno oglje 100-250 g/hL

Na-Ca bentonit Vino = 50-100 g/hL

specialni bentonit z visoko aktivnostjo Mošt = 20-30 g/hL Vino = 10-20 g/hL

specialni bentonit z visoko aktivnostjo Mošt, vino = 10-100 g/hL

Na-Ca bentonit Mošt = 100-300 g/hL aktivni del bentonita Vino = 10-30 g/hL

25

Encimi

ENCIM UNI ENCIM

encim zimaskin pektolit.encim

encim zimaclar pektolit.encim

encim zimared pektolit.encim ecim zimarom pektolit.encim

ENDOZYM ACTIV ENCIM PEKTOLITIČNI ENCIM

ENDOZYM ANTIBOTRITIS ENCIM PEKTOLITIČNI ENCIM

ENDOZYM CULTIVAR ENCIM PEKTOLITIČNI ENCIM

Endozym ICS 10 AROME za sproščanje naravnih aromatičnih snovi v belem grozdju

koncentriran pektolitični enzim za sproščanje arom

ENDOZYM ROUGE EKSTRAKCIJA BARVE PEKTINAZA EVERZYM AROM ENCIM pektinski encim

EVERZYM COLOR ENCIM encimatski kompleks

LALLZYME beta ENCIM

LALLZYME CUVEE BLANC ENCIM LALLZYME OE ENCIM

LALLZYME BLANC AROMA B

LALLZYME HC ENCIM

PANZYM AROMA G ENCIM RAPIDASE EX COLOR ENCIM

RAPIDASE AR 20000 ENCIM RAPIDASE CX ENCIM

RAPIDASE X PRESS lažje stiskanje, večji izplen pektinaza,maltodekstrin

SIHA PANZYM AROME G BISTRENJE pektoinaze+3-glukozidaza

SIHAZYM UNI ENCIM bistrebje moštov VINOZYM FCEG ENCIM

26

Encimi Opomba

glikozidaze hidrolizirajo sladkorje, vezane na terciarne alkohole; inhibirane so v prisotnosti glukoze; optimalen pH = 5–6

protopektinaze iz protopektina tvorijo v vodi topne in visoko polimerizirane pektinske snovi

pektinmetilesteraze saponifikacijski encimi, ki odcepljajo zaestrene metilne skupine iz enot poligalakturonske kisline, zato sproščajo metanol in spreminjajo pektin v pektat; so termostabilne; optimalen pH = 7–8

poligalakturonaze hidrolizirajo α-D-1,4-glikozidne vezi tik ob prosti karboksilni skupini v nizko metiliranih pektinih in pektatu; optimalen pH = 4–5

pektinliaze depolimerizirajo visoko esterificirane pektine

proteaze hidrolizirajo peptidne vezi med aminokislinskimi ostanki proteionov; inhibirane so v prisotnosti etanola; optimalen pH = 2

peroksidaze

igrajo pomembno vlogo v oksidacijskem metabolizmu fenolnih spojin med dozorevanjem grozdja; aktivnost je omejena s pomanjkanjem peroksida in prisotnostjo žveplovega dioksida v moštu

tirozinaze (oksidoreduktaze)

oksidirajo fenolne spojine v kinone, kar ima za posledico neželjeno porjavenje

ENCIMI OIV EU ZDA Švica katalaze Vino celulaze Mošt Mošt, vino glukoza-oksidaze Vino proteaze Mošt, vino

beta-glukanaze Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt Količina=3 g/hL

pektolitični encimi Mošt, vino Mošt Mošt, vino Mošt karbohidraze Vino Mošt ureaze (odstranitev uree) Vino Vino Vino Vino

Encimi Opomba β-glukozidaze nekateri sevi proizvajajo β-glukozidaze, ki niso represirane (ovirane) v

prisotnosti glukoze β-glukanaze sestojijo se iz ekstracelularnih (vezanih na celično steno) in intracelularnih

(sporulacijskih) glukanaz; pospešujejo avtolizo kvasovk in sproščajo manoproteine

proteaze kisle endoproteaze A pospešujejo procese avtolize kvasovk pektinaze nekateri sevi kvasovk razgrajujejo pektinske snovi v omejenem obsegu;

inhibirane so v prisotnosti glukoze več kot 2 %

Encimi Opomba jabolčno-mlečnokislinski encimi pretvarjajo jabolčno kislino v mlečno kislino esteraze vključene so v tvorbo estrov lipolitični encimi razgrajujejo lipide (maščobe)

GROZDJE

VINSKE KVASOVKE

MLEČNOKISLINSKE BAKTERIJE

27

Page 11: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

11

Samostojna čistilna sredstva

Sestava / opis Uporaba

želatina v prahu Beli mošti = 4-10 g/hL Bela vina = 2-4 g/hL Rdeča vina = 8-15 g/hL

želatina v prahu Bela vina = 2-4 g/hL Rdeča vina = 8-15 g/hL

tekoča želatina SO2-stabilizator

Normalna motnost = 25-75 mL/hL Koloidna motnost = 100 mL/hL

20 % želatine 30-50 mL/hL 50-60 % želatine konzervans SO2

Mošt, vino = 5-100 mL/hL V kombinaciji s SiO2 = 5-15 mL/hL

PVPP (E 1202)

Bela vina = 2-15 g/hL Rdeča vina = 5-30 g/hL Največja dovoljena količina = 80 g/hL

čisti albumin oziroma jajčni beljak 5-10 g/hL

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV BLANKASIT KREMENČEVA ČISTILA CASEO SPEED ČIŠČENJE/BISTRENJE kalijev kazeinat

clarito mild SG živalski proteini

clarito spray dry čisti kazein

clarito filter super naravni sintetični polimeriPVPP

gelatina premium del. grado 3 želat.žival.izvora

gelatina flottogel gran. žel. za flotacijo

gelaxina oro želat.žival.izvora

gelaxina fluid tekoča žel. Žival.izvora

GELITA-KLAR (tekoča) ŽELATINA

GELSOL ŽELATINA TEKOČA ŽELATINA

HAUSENPASTE ISINGCLAIR RIBJI MEHUR

HYDROCLAR 30% ŽELATINA

NEOSOL BISTRENJE SI-DIOKSID

OPTIPUR kalijev kazeinat OVOZYM BISTRENJE JAJČNI ALBUMIN

PROTOCLAR K ČIŠČENJE kalijev jazeinat PVPP ČIŠČENJE/BISTRENJE polivinil poliprolidon

RIBJI MEHUR ČIŠČENJE/BISTRENJE ribji mehur SIHA BECOSOL 30 BISTRENJE silicijev dioksid

SIHA TEKOČA ŽELATINA BISTRENJE želatina SIL 30 BISTRENJE silicij

SiO2 30%, SIL.FLOC. KREMENČEVA ČISTILA SOLOGEL BISTRENJE tekoča želatina

SPINDASOL Sredstvo za čiščenje vina -kremenčevo čistilo 30% silicijev dioksid, demi voda

TEKOČA ŽELATINA BISTRENJE želatina

TOKOSIL 30% ČIŠČENJE/BISTRENJE silicijev dioksid

ŽELATIN 30 ČISTILO želatina

Sestava Uporaba kazeinska kombinacija 5-60 g/hL

K-kazeinat z visoko vsebnostjo proteinov Bistilno sredstvo = 50-100 g/hL Starikava in oksidirana vina = 20-60 g/hL

15 % SiO2 demineralizirana voda

30-100 mL/hL

30 % SiO2 demineralizirana voda

Mošt = 40-100 mL/hL Vino = 25-75 mL/hL

30 % SiO2

Običajne razmere = 25 mL/hL + 1,25 g/hL Slabše čiščenje 50 ml/hL + 2,5 g/hL Veliko taninov = 50 mL/hL + 5-10 g/hL Zelo težko čiščenje = 100 mL/hL + 10 g/hL

28

Kombinirana čistilna sredstva

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV clarito SP bentonit,kazein,PVPP CLARAPOL spec.čist.sr. spec.čist.sr. za vino PVPP, K-kazeinat, krem. Zemlja

CLARACEL čiščenje,aktiv. vrenja, red. polifenolov.. Ca-kazeinat, krem.zemlja, polisaharidna vlakna

COLLAGEL enol.čistilo za odstr.polifenolov razt.želatine,citr.kisl.

COMBIGEL BELJ.ČISTILO KAZEIN, RIBJI MEHUR, ŽELATINA

EVERGEL ČIŠČENJE/BISTRENJE K-kazeinat, jajčni albumin,bentonit

GERBINOL SUPER ADSORBCIJA ZA ČRESLOVINE MICROCEL STABILIZACIJA/BISTRENJE K-kazeinat,bentonit,celulozna vlakna

MOSTCLAR BISTRENJE K-KAZEINAT, JAJČNI ALBUMIN

MOSTGELATINA tekoči za odstranjev.čreslovin iz drozge in mošta želatina+kazein

OPTIGEL Sredstvo za čiščenje tekoča želatina + K-kazeinat

OPTIGEL SIHA BISTRENJE tekoča želatina+K-karbonat

POLYACTIV ČIŠČENJE/BISTRENJE K-kazeinat, Si, PVPP, bentonit

SORBO C NEGA/STABILIZACIJA K-sorbat, K-metabisulfit, askorb.ksl.

29

ribji mehur citronska kislina K-metabisulfit

Rahlo čiščenje = 1-2 g/hL Močnejše čiščenje = 4-5 g/hL

bentonit 50 % PVPP 20 % amorfni silicij 15 % kalijev kazeinat

Beli mošti = 50-90 g/hL Belo in rdeče vino = 30-80 g/hL Velika vsebnost polifenolov in nestabilnih beljakovin = 100-150 g/hL

K-kazeinat Polyclar – PVPP silikati

Harmonizacija = 5-10 g/hL Napake = 5-15 g/hL Oksidacija = 10-40 g/hL Starikavost = 20-50 g/hL Ostri vonji = 20-60 g/hL

23 % gumiarabike (E 414) 0,4 % SO2 (E 220) demineralizirana voda

Stabilizacija = 30-50 mL/hL Izboljšanje organoleptičnih lastnosti = 60-100 mL/hL

Sestava Uporaba želatina kazeini kleji

25-150 mL/hL Vlečljivost vina = 50-100 mL/hL

polisaharidi celične stene elagotanini

Drozga = 30-50 g/hL Vina = 20-40 g/hL Doziranje se lahko spremeni zaradi raznovrstnosti trgatev, trajanja posegov in temperature vina

K-kazeinat bentonit celulozna vlakna

Mošt = 40-200 g/hL Vino = 40-150 g/hL

30 % želatine 0,8 % SO2 demineraliz. voda

Belo vino = 9-27 mL/hL Rdeče vino = 27-54 mL/hL

bentonit K-kazeinat celulozna vlakna

Mošt = 50-100 g/hL Vino = 30-100 g/hL

ribji mehur mlečne beljakovine želatina

Zaokrožanje okusa v suhih in polsuhih vinih = 3-5 g/hL Motnje v okusu = 5-10 g/hL Oksidacija in grenke snovi = 5-15 g/hL težko odstranljive napake v vonju in okusu = 15-20 g/hL Zaokrožanje barve v rdečih vinih = 3-5 g/hL

30

Page 12: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

12

BISTRENJE OIV EU ZDA Švica Ca-alginat Vino Peneča vina Peneča vina K-alginat Vino Peneča vina Peneča vina K-kazeinat Mošt, vino Mošt, vino Vino Mošt, vino kazein Mošt, vino Mošt, vino Vino Mošt, vino ribji mehur Vino Mošt, vino Vino Mošt, vino SiO2 Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino želatina Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

gumiarabika Vino Količina=0,3 g/L Vino Mošt, vino

Količina=0,24 g/L Vino

mleko/albumin Vino Mošt, vino Vino Količina=0,2 vol.% Mošt, vino

rastlinski proteini Mošt, vino Mošt, vino (EC 2165/2005) Mošt, vino

jajčni beljak Vino Mošt, vino Vino Mošt, vino Al-silikat (kaolin) Vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Al-silikat (bentonit) Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Fe-sulfat Vino

Količina=0,022 g/L

filtracijska sredstva (diatomejska zemlja, celuloza…)

Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

RAZBARVANJE OIV EU ZDA Švica PVPP (odstranitev taninov) Vino Mošt, vino Mošt, vino

Količina=7,19 g/L Mošt, vino Rezidui=0,8 g/hL

aktivno oglje Vsi mošti, Samo belo vino

Mošt, vino

Mošt, vino Količina=3,0 g/L

Mošt, vino

31

Antioksidativna in protimikrobna sredstva

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV AROMAXGAL zaščita pred oksidacijo K-metabisulfit, ask.ksl.

AROMAXSUPER zaščita pred oksidacijo K-metabisulfit, ask.ksl.

ASKORBINSKA KISLINA zaščita pred kemično oksidacijo ter za stabilizacijo cvetice in okusa pijač askorbinska kislina

GALLOVIT C Sredstvo za stabilizacijo askorbinske kisline, galo tanin

KADAFIT STABILIZACIJA kalijev metabisulfat

KALIJEV METABISULFIT ŽVEPLANJE K2S2O5

KALIJEV METABISULFIT+TANIN ŽVEPLANJE K2S2O5

KALIJEV SORBAT NEGA/STABILIZACIJA kalijev sorbat kalijev sorbat kalijev sorbat( E202)

KALIJEV SORBAT NEGA/STABILIZACIJA kalijev sorbat

KALIJEV SORBAT-E202 konzrvans za prepreč.fermentacije čisti kalijev sorbat

NOXITAN Sredstvo za stabilizacijo kalijev metabissulfit in tanini

REDOX AROM askorbinska kislina, tanin SORBO C NEGA/STABILIZACIJA K-sorbat, K-metabisulfit, askorb.ksl.

VITAMIN C NEGA/STABILIZACIJA askorbinska kislina

žveplasta kislina dožvepl.mošta in vina,razk.vin.posod. 5-6% žveplasta kisl.H2SO3

ŽVEPLASTA KISLINA ŽVEPLANJE H2SO3

ŽVEPLASTA KISLINA ŽVEPLANJE 5-6 % H2SO3

ŽVEPLASTA KISLINA ŽVEPLANJE 5-6 % H2SO3

ŽVEPLENI ZAKAD ekstra za žveplanje vin. posode žveplo

ŽVEPLENI ZAKAD EXTRA ŽVEPLANJE ŽVEPLO V TRAKOVIH ŽVEPLANJE

32

KONZERVANSI OIV EU ZDA Švica amonijev disulfit Mošt

sorbinska kislina Vino Količina<0,2 g/L

Vino Rezidui=0,2 g/L

Vino Rezidui=0,3 g/L

Mošt, vino Količina=0,2 g/L

žveplov dioksid Mošt, vino Mošt, vino Vino Mošt, vino ogljikov dioksid (vključno suhi led) Vino

Max. v vinu=2 g/L

argon Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino dušik Mošt, vino Mošt, vino Vino Mošt, vino K-hidrogensulfit Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino dimetildikarbonat (DMDC) Vino Vino

(EC 2165/2005) Vino

K-metabisulfit (K2S2O5)

Mošt, vino Mošt, vino Vino Mošt, vino

alil-izotiocianat Vino Rezidui=0

lizozim Mošt, vino Količina=500 mg/L Mošt, vino Mošt, vino

Količina=500 mg/L Mošt, vino Količina=500 mg/L

K-sorbat Vino Mošt, vino Rezidui=0,2 g/L

Vino Rezidui=0,3 g/L

Mošt, vino Količina=200 mg/L

askorbinska kislina Mošt, vino Količina=250 mg/L

Vino (samo L-askorbin. Kislina)

Mošt, vino

Vino (samo L-askorb. kislina) Količina=150 mg/L

STABILIZATORJI OIV EU ZDA Švica Ca-tartrat Vino Mošt, vino Mošt, vino

Količina=2 g/L

K-hidrogentartrat Vino Vino Količina=4,19 g/L Vino

manoproteini kvasovk Vino Vino (EC 2165/2005)

33

Page 13: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

13

Stabilizacijska in preostala sredstva

TRGOVSKO IME UPORABA AKTIVNA SNOV araban spray dry gumiarabika za stabilizacijo

araban gumiarabica( E414)

Fassturldichte mamutova mast za tesnenje sodov

KISELGUR ULTRA diatomejska zemlja - pomožno filtracijsko sredstvo

METAGUM Sredstvo za stabilizacijo gumerabika, demi voda

METAVINSKA KISLINA 40 NEGA/STABILIZACIJA metavinska kislina

METAVINSKA KISLINA

proizvod, ester v prahu, preprečuje izločanje vinskega kamna v steklenicah metavinska kislina

parafinsko olje preprečuje oks. v kovinskih posodah za shranjevanje vina

oljna tekočina brez vonja in okusa, preprečuje

READY GUM suspenzija polisaharidov naravnega porekla za preprečevanje pojava motnosti vin po stekleničenju

gumerabika, demi voda

SUPER 40 (E353) prepreč.kristalizacijo soli vinske kisline metavinska kisl.

Supersodal za čiščenje lesenih sodov vsebuje KOH, natrijev karbonat

TM Tartarex odstranjevalec vinskega kamna in kletarsko čistilo natrijev hidroksid

VULCACOL ČISTILO

VULCACOL G = oglje rastlinskega izvora; za odstranjevanje neprijetnih vonjev in okusov vina

VULCACOL F = oglje rastlinskega izvora; za odstranjevanje visokih barv, ki so vzrok porjavenja vina

34

PRIDELAVA VINA OIV EU ZDA Švica

hrastovi čipsi Vino Vino (EC 2165/2005) Vino Vino

acetaldehid (za stabilizacijo barve grozdnega soka pred koncentriranjem)

Vino Količina=300 mg/L Rezidui=0

metavinska kislina Vino Količina<10 g/hL Vino Vino

Količina=100 mg/L

voda

Vino Max. 7 % za ameriška vina (bilateralni sporazum EU-ZDA)

Mošt, vino Max. 35 % vode od skupnih kislin=5 g/L (ne velja za Kalifornijo)

granulirana pluta Vino Količina=1,2 g/L

Aleppo borova smola Vino “Retsina”

35

Organska vina - sredstva

ŽE DOVOLJENO

Ca-karbonatSO2... (pride kasneje)!CO2askorbinska, citronska, vinska, taninska kislinaK-tartrat, alginat in karbonathidroksi-propil-metil-celulozasilicijev oksidargon, dušik, kisikkazein, želatina, ribji mehur, silikagel ali raztopinaaktivno oglje, bentoniti, kaolin, celuloza, diatomejska zemlja, perlit

TRENUTNO NI DOVOLJENO

lizozimaskorbinska kislinahrana za kvasovke (vsa?) diamonijev fosfat, diamonijevsulfit, tiamin, yeast ghosts PVPPrastlinski proteini in beta-glukanazeK-kazeinatmanoproteinimetavinska kislinaK-bikarbonatCu-sulfat

36

Page 14: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

14

Razlike v enoloških postopkih

AVSTRALIJA, NOVA ZELANDIJA = ni opisa dovoljenih postopkov (le sredstev in aditivov); če ni predpisano – ali je potem vse dovoljeno?

EU = toplotna obdelava, centrifugiranje, filtracija, odstranitevSO2 in elektrodializa (ni npr. opisanega pretoka vina, hladne stabilizacije, uporabe barrique sodov, ...)

ZDA = opisani novejši postopki obdelave in izpuščeni tradicionalni (kot npr. pretok)

37

FIZIKALNI POSTOPKI OIV EU ZDA Švica desulfitacija Mošt Mošt Mošt, vino Mošt centrifugiranje Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino

mikro/ultrafiltracija Vino Vino (vključena tudi nanofiltracija)

obratna osmoza Mošt ↑ alkoholne stopnje

Mošt ↑ alkoholne stopnje

Vino ↓ alkoho lne stopnje

Mošt ↑ alkoholne stopnje

evaporacija Mošt Mošt Mošt Mošt toplotna obdelava Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino Mošt, vino elektrodializa Vino Vino Vino Vino

ionska izmenjava (smole)

Vino (kationi; anioni se še preučujejo)

Mošt (samo kationi za RTK)

Vino (kationi in anioni) (do 31.12.2005)

Mošt

rotirajoča stožčasta kolona (Spinning cone column)

Mošt (Vino) ↓ alkoho lne stopnje Vino

↓ alkoho lne stopnje

gradientno toplotno procesiranje Vino “thin-film” evaporacija pod znižanim tlakom Vino

matrica za zmanjšanje kovin/sulfidov Vino

koncentriranje arom (evaporacija iz iste skupine sort) Vino

38

Membranske separacijske tehnike

Za povečanje vsebnosti alkohola v moštu in vinu (dovoljena le obratna osmoza v moštu)

Za zmanjšanje vsebnosti alkohola v moštu in vinuZa povečanje vsebnosti ekstrakta v vinuZa razkis mošta z odstranitvijo jabolčne kislineZa razkis vina – zmanjšanje skupnih kislinZa odstranitev hlapnih kislin v vinuTartratna stabilizacija vinaZmanjšanje etilfenolov v vinu (hlapni fenoli)Uravnavanje redox potenciala (oksidacijsko-redukcijskega stanja) vinaZmanjšanje vrednosti pH mošta in vina

39

Page 15: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

15

“Organska vina” – postopki (tehnike)

Scope Comments

Cryo-extraction of musts Sugar concentration

Controversial

Controversial

Techniques applied on must

General positive evaluation where allowed

Physical acidification of musts (Bipolar Electro-Dialysis)

It's an alternative to tartaric acid addition by elimination of K+ - The concentration of organic acid does not change

Physical must concentration or partial dehydration of musts (thermal under partial vacuum or normal pressure, or by inverse osmosis (membranes)

Concentration of the must - Elimination of water by evaporation - change of water form (vapor) or by inverse osmosis - no change of water form (liquid)

ControversialAllowed by Austria, Italy, French, Greek standards

Flash pasteurisation,Short-time-high heating (Red-wine)

It is the same as normal pasteurisation but with a very short heating time , elimination of unwanted micro-organisms and enzymes activity

Techniques applied on wines

Controversial

Tartaric stabilisation by cooling Controversial

Controversial

Normal pasteurization Controversial

Flash pasteurisation ControversialTechniques for “special wine-making”

Tartaric stabilization by Electro-Dialysis

Elimination of organic acids and Kation (K+) - Low energy method versus cooling treatmentElimination of organic acids and Kation (K+)

Physical acidification (Bipolar Electro-dialysis)

It's an alternative to tartaric acid addition by elimination of K+ - The concentration of organic acid does not changeMicrobiologic stabilization by heatingIt is the same as normal pasteurisation but with a very short heating time (20 seconds at 74°C for example)

Thermo-vinification

In general, the grapes are treated at about 70°C for a hours - After cooling (external exchanger), the grapes are pressed. The fermentation is run in liquid phases

Some interest

Flash-release treatment of grapes

With a good practice of this technique, the grapes are heat-treated at about 90°C for a short time (5 minutes) and very quickly put into a vacuum tank. The tank cools down the grapes and the product can be pressed (fermentation in liquid phase) or put in a tank for a "normal" wine making.

40

ITALY FRANCE GERMANY AUSTRIA SWITZERLAND111 138 224 37 17 28 101% 1% 1% 0% 0% 4% 0%11% 7% 4% 14% 6% 4% 10%7% 3% 5% 8% 0% 7% 0%16% 17% 5% 11% 12% 18% 20%14% 29% 1% 16% 0% 25% 20%4% 5% 0% 0% 6% 4% 0%45% 42% 35% 51% 35% 39% 30%33% 42% 34% 54% 41% 29% 40%32% 35% 23% 46% 24% 25% 30%

SPAIN & PORTUGAL

OTHER CONTRIES

AerationOxygen additionUse of inert gases (CO2, nitrogen, argon)Thermal treatmentsCentrifugation / FlotationFiltrationElectrodialysis (wines)Reversal Osmosis (musts)Evaporation (musts)

ITALY FRANCE GERMANY AUSTRIA SWITZERLAND111 138 224 37 17 28 1046% 64% 42% 70% 35% 54% 20%48% 62% 38% 62% 35% 57% 30%52% 65% 41% 65% 47% 71% 40%65% 74% 69% 89% 71% 68% 60%61% 64% 62% 73% 59% 61% 60%50% 57% 46% 65% 59% 39% 40%55% 64% 72% 84% 59% 61% 50%

SPAIN & PORTUGAL

OTHER CONTRIES

Acidification of musts and wines with lactic acid (max. 4 g/l)Acidification of musts and wines with malic acid (max. 4 g/l)Tartaric stabilization through carboxy-methyl celluloseAddition of oleic acid to musts as antifoam agentUse of exchanging resins to modify wine and must pHUltra- and nano-filtration of winesSpinning Cone column to reduce wine alcohol degree

41Odgovori (%), kateri postopki naj ne bi bili dovoljeni pri pridelavi organskih vin

Pregled uporabljenih tehnoloških postopkov

ITALY FRANCE GERMANY AUSTRIA SWITZERLAND111 138 224 37 17 28 1015% 14% 0% 5% 24% 7% 10%14% 34% 7% 22% 29% 7% 20%14% 30% 2% 16% 6% 18% 10%25% 41% 4% 16% 12% 29% 20%27% 40% 7% 32% 24% 29% 40%36% 45% 13% 43% 35% 39% 60%24% 43% 12% 30% 12% 25% 10%31% 40% 14% 41% 24% 18% 40%33% 47% 8% 28% 15% 27% 40%14% 17% 6% 16% 18% 25% 10%32% 44% 10% 24% 29% 36% 30%24% 30% 6% 19% 18% 32% 10%32% 44% 5% 19% 29% 25% 30%26% 31% 4% 22% 29% 25% 30%26% 44% 4% 22% 18% 21% 10%23% 38% 4% 19% 12% 0% 20%21% 41% 0% 16% 6% 21% 10%

Ca-carbonate 18% 38% 2% 11% 6% 21% 0%13% 37% 5% 22% 6% 11% 10%14% 41% 5% 32% 12% 18% 20%

Bentonite 3% 11% 1% 8% 0% 0% 10%24% 25% 6% 19% 18% 11% 20%28% 43% 0% 11% 0% 21% 10%24% 35% 2% 16% 12% 18% 10%19% 15% 0% 8% 6% 25% 10%23% 28% 1% 19% 6% 21% 20%

Cellulose 21% 22% 1% 14% 6% 11% 20%36% 52% 17% 46% 29% 29% 50%22% 41% 11% 38% 12% 18% 20%

SPAIN & PORTUGAL

OTHER CONTRIES

Gaseous SO2Potassium MetabisulfiteSelected active dry yeastSelected lactic bacteriaPectolitic enzymesBetaglucanases enzymesAscorbic acid (250 mg/l)Arabic gumK- AlginatesEgg-white (ovoalbumine)LactalbuminCasein K-caseinateIsinglassGelatinK-bitartrateK-bicarbonate

Tartaric acidCitric acid (1g/l)

KaolinCharcoalSilicon dioxideDiathomeus earthPerlite

Wood tanninsGrape tannins

Pregled uporabljenih enoloških sredstev

42Odgovori (%), katera sredstva naj ne bi bila dovoljena pri pridelavi organskih vin

Page 16: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

16

ITALY FRANCE GERMANY AUSTRIA SWITZERLAND111 138 224 37 17 28 1035% 41% 5% 35% 35% 36% 20%36% 39% 6% 32% 24% 39% 20%36% 34% 5% 41% 41% 39% 40%42% 40% 7% 38% 24% 36% 50%18% 38% 5% 19% 24% 32% 20%23% 35% 3% 22% 6% 32% 30%25% 45% 13% 30% 24% 46% 30%23% 41% 6% 24% 35% 32% 10%33% 38% 19% 41% 18% 50% 40%

SPAIN & PORTUGAL

OTHER CONTRIES

Thiamine hydrochloride (0,6 mg/l )Di-Ammonium-phosphate (1 g/hl)Ammonium sulphate (1 g/hl)Di-ammonium sulphite (0,2 g/l)K-bisulphiteYeasts cells walls (40 g/hl)Metartaric acid (in wine,100 mg/l)Copper sulphate (in wine, 1 g/hl / 1 mg/l)Aleppo pine resin

ITALY FRANCE GERMANY AUSTRIA SWITZERLAND111 138 224 37 17 28 1055% 64% 58% 68% 35% 46% 40%56% 65% 41% 59% 41% 50% 30%69% 79% 58% 59% 59% 54% 70%67% 66% 37% 57% 59% 57% 50%54% 66% 32% 54% 41% 43% 50%41% 57% 14% 35% 35% 50% 20%45% 62% 26% 41% 41% 50% 40%

PVPP (80 g/hl) 51% 61% 40% 49% 59% 32% 50%41% 54% 36% 59% 41% 43% 40%35% 47% 15% 41% 18% 36% 20%35% 49% 19% 46% 35% 36% 50%41% 59% 25% 51% 47% 43% 30%

SPAIN & PORTUGAL

OTHER CONTRIES

Sorbic acid Potassium sorbatePotassium ferrocyanideDimethyl dicarbonateCalcium phytate (in wine, 8 g/hl)Calcium tartrate (in wine, 200 g/hl)Copper citrate (20 g/hl)

Lysozyme (500 mg/l)Plants proteinsYeast mannoproteinsWooden chips, cubes and staves

43Odgovori (%), katera sredstva naj ne bi bila dovoljena pri pridelavi organskih vin

Nove uredbe o enoloških postopkih

44

dokumentacija (z dne 18. julij 2008) v zvezi s pripravo novihpredpisov EU, ki bodo urejali enološke postopke;priloge bodoče uredbe in spremembo 44. člena, spremembeoziroma dopolnila trenutno veljavne Uredbe o enološkihpostopkih (423/2008);Komisija EU predvideva, da bo nova uredba stopila v veljavo 31. 05. 2009

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 423/2008z dne 8. maja 2008

o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav

(Kodificirana različica)SL 15.5.2008 Uradni list Evropske unije L 127/13-57

(Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna)UREDBE

UREDBA SVETA (ES) št. 479/2008z dne 29. aprila 2008

o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999

6.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 148/1-61

45

Page 17: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

17

Sestanek strokovne skupine za enološke postopke (09.06.2008)

Komisija in predstavnik Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV), so predstavili strogo delovni osnutek kot bodoči Aneks I nove izvedbene uredbe za enološke postopke, v obliki seznama odobrenih postopkov, ki naj bi se uskladili z odobrenimi postopki OIV (aneks IV stare Uredbe Sveta o Skupni tržni ureditvi za vino, 1493/1999). Cilj Komisije je priznanje enoloških postopkov OIV, ki še niso v praksi v EU. V osnutku je bilo predstavljenih 41 različnih enoloških postopkov. Seznam obsega poleg navedbe enoloških postopkov tudi pogoje njihove uporabe in dovoljene vsebnosti določenih snovi.Komisija ima cilj, da stopi nova Izvedbena uredba o enoloških postopkih v veljavo z vinskim letom 2009/2010. Do njenega sprejetja je v veljavi obstoječa Uredba 423/2008.

45

Popravljena različica odobrenih enoloških postopkov(prvič predstavljena 09. 06. 2008)

Spremembe:možnost uporabe mlečne kisline za dokisanje vin (doslej le vinska kislina),poleg bakrovega sulfata se dovoli tudi uporaba bakrovega citrata,uporaba delčkov les-hrasta le v vinu,nov enološki postopek, delna dealkoholizacija vina,nov enološki postopek, uporaba kopolimera polivinildimidazola-polivinilpirolidona (PVI/PVP) za odstranitev težkih kovin iz vina (baker, železo, druge težke kovine),nov enološki postopek, dodajanje karboksimetilceluloze (celulozna guma) za stabilizacijo vinske kisline.

46

ANNEXE I Annexe I A

PRATIQUES ET TRAITEMENTS OENOLOGIQUES AUTORISES

Pratique œnologique Conditions d'utilisation

Limites

12 l'emploi d'acide tartrique ou d'acide lactique pour l'acidification

Conditions et limites prévues à l’annexe V, points C et D du règlement (CE) n° 479/2008 du Conseil et à l'article 8 (acide tartrique)

32 l’emploi de sulfate de cuivre [ou de citrate de cuivre] pour l'élimination d'un défaut de goût ou d'odeur du vin,

Pour le moût partiellement fermenté utilisé à la consommation humaine directe en l'état et les produits définis aux points 1,3,4,5,6,7,8 et 9 de l'annexe IV du règlement (CE) n° 479/2008 du Conseil

Dans la limite d'utilisation de 1 g/hl et à condition que le produit traité n'ait pas une teneur en cuivre supérieure à 1 mg/l

38 l’utilisation de morceaux de bois de chêne dans l’élaboration des vins

Dans les conditions fixées à l'appendice 9

[40] Désalcoolisation partielle des vin Dans des conditions fixées à l'appendice 10

[41] Utilisation de copolymères polyvinylimidazole - polyvinylpyrrolidone (PVI/PVP), afin de réduire les teneurs en cuivre, en fer et en métaux lourds

Dans des conditions fixées à l'appendice 11

Dans la limite d'utilisation de 500mg/l (quand l'utilisation est effectuée dans le moût et dans le vin, la dose cumulée ne peut excéder 500 mg/l)

[42] L'addition de carboxyméthylcellulose (gommes de cellulose) pour assurer la stabilisation tartrique

Seulement pour les vins blancs et toutes les catégories de vins mousseux

Dans la limite d'utilisation de 100 mg/l

47

V VINIH

Page 18: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

18

Novi predlogi omejitev

Komisija je predstavila nov predlog za omejitve vsebnosti sulfitov (Aneks IB) in hlapnih kislin (Aneks IC). Predlog Komisije v celoti povzema trenutne vrednosti, ki veljajo v OIV. V splošnem naj bi se vrednosti za sulfite v mirnih vinih znižale za 10 mg/L, pri drugih vinih ni sprememb.

Predlog Komisije glede omejitev vsebnosti hlapnih kislin v vinih ne prinaša večjih sprememb. Uvaja pa večjo fleksibilnost pri izjemah za določena vina, ki jih lahko sprejmejo države članice.

48

Sprejete resolucije OIV 2008; enološka komisija

Obdelava vina z bakrovim citratom do največ 1 g/hL; analiza vsebnosti bakrovih ionov po obdelavi, ki ne sme presegati 1 mg/L -Oeno 1/2008Obdelava belih in penečih vin s celuloznimi gumami (karboksimetilceluloza, CMC) za tartratno stabilnost do največ 100 mg/L - Oeno 2/2008Obdelava mošta (Oeno 3/2008) in vina (Oeno 4/2008) z D,L-vinsko kislino z namenom zmanjšanja presežka kalcijaSprememba obstoječe monografije o uporabi enoloških taninov, ki se ne smatrajo kot barvila (Oeno 5/2008), medtem ko so opisane diferencialne metode določanja različnih taninov s HPLC ali HPLC-MS metodami opisane v Oeno 6/2008Nova monografija o posnetem mleku - Oeno 7/2008

49

Specifications of copper citrate bound to bentonite

Analysis Applicant Specification Copper 7 ± 0.5 g/kg Moisture approx 6 –8 % Bentonite analysis Loss on drying ? 8 % Lead ? 40 ppm Arsenic ? 5 ppm Soluble matter in 1% tartaric acid Calcium <0.40 % Sodium < 0.50 % Iron < 0.10 % Arsenic <2 ppm Lead <20 ppm

50

Page 19: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

19

Nove monografije

Nova monografija o celulazah, ki se uporabljajo za bistrenje vina, izboljšanje filtrabilnosti mošta in vina ter za povečanje difuzije med maceracijo - Oeno 8/2008Nova monografija o pektinmetilesterazah, ki pospešujejo maceracijo grozdja, bistrenje mošta in vina, izboljšajo filtrabilnost mošta in vina ter stiskanje grozdja - Oeno 9/2008Nova monografija o poligalakturonazah, ki pospešujejo maceracijo grozdja, bistrenje mošta in vina, izboljšajo filtrabilnost mošta in vina ter stiskanje grozdja - Oeno 10/2008

V vseh omenjenih treh monografijah je podrobno opisan namen uporabe, izvor, kriteriji čistosti in metoda določanja encimske aktivnosti.

51

Dopolnitev zbirke analitskih metod

Metoda določanja L-askorbinske kisline in D-izo-askorbinske kisline v vinu z metodo RP-HPLC in UV-detekcijo pri 266 nm (Oeno 11/2008)Identifikacija L-vinske kisline rastlinskega ali fosilnega izvora na osnovi koncentracije 14C (Oeno 12/2008)Značilna ponovljivost metod za določanje žveplovega dioksida v vinskih kisih (Oeno 13/2008) kot dopolnitev obstoječe resolucije Oeno 60/2000

52

We would appreciate if you could fill in and send back these questionnaires to us by 15 September 2009.

Implementation Procedure Legal reference Yes No | Partial

Indicate whether the resolution was implemented in your country

Indicate how the resolution was

integrated, for example, - regulation,

- code of good practices

Indicate the reference of the text which

transformed the OIV resolution into the national law of your country

Référence Thème de la résolution Mise en

oeuvre Modalité Référence

juridique Oui Non

Viti 1/2008 NORME OIV SUR LES EXIGENCES MINIMALES DE MATURITE POUR LES RAISINS DE TABLE Eco 1/2008 ALCOOL NEUTRE D’ORIGINE AGRICOLE (à usage vinicole) Eco 2/2008 ALCOOL NEUTRE D’ORIGINE VITIVINICOLE Eco 3/2008 EAU-DE-VIE DE VIN Eco 4/2008 BRANDY/WEINBRAND Eco 5/2008 EAU-DE-VIE DE MARC DE RAISIN Eco 6/2008 EAU-DE-VIE DE LIES DE VIN Eco 7/2008 EAU-DE-VIE DE RAISIN Eco 8/2008 EAU-DE-VIE DE RAISIN SEC Oeno 1/2008 VINS - TRAITEMENT AU CITRATE DE CUIVRE Oeno 2/2008 VINS – TRAITEMENT PAR LES GOMMES DE CELLULOSE (CARBOXYMETHYLCELLULOSE) Oeno 3/2008 TRAITEMENT DES MOUTS A L'ACIDE D,L-TARTRIQUE Oeno 4/2008 VINS - TRAITEMENT A L'ACIDE D,L-TARTRIQUE – VINS Oeno 5/2008 TANINS ŒNOLOGIQUES – MODIFICATION DE LA MONOGRAPHIE Oeno 6/2008 LAIT ECREME Oeno 8/2008 CODEX - CELLULASES Oeno 9/2008 CODEX – PECTINEMETHYL-ESTERASE Oeno 10/2008 CODEX - POLYGALACTURONASE Oeno 11/2008 DOSAGE SIMULTANE DE L'ACIDE L-ASCORBIQUE ET DE L'ACIDE D-ISOASCORBIQUE (ACIDE ERYTHORBIQUE) DANS

LE VIN PAR HLPC ET DÉTECTION UV

Oeno 12/2008 DETERMINATION DE L’ORIGINE DE L’ACIDE L-TARTRIQUE : VEGETALE OU FOSSILE PAR LA DETERMINATION DE SON ACTIVITE 14C

Oeno 13/2008 CARACTERISTIQUES DE LA METHODE DE DETERMINATION DE LA TENEUR EN DIOXYDE DE SOUFRE DANS LES VINAIGRES DE VIN – COMPLEMENTS A LA METHODE

Secsan 1/2008 RAISINS FRAIS, RAISINS SECS, JUS DE RAISINS ET RECHERCHE SCIENTIFIQUE EN MATIERE DE SECURITE ET SANTE

Dopis poslan po elektronski pošti 17. marca 2009Navezuje se ne le na leto 2008, ampak za zadnjih 5 let (za vse članice OIV)

53

Page 20: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

20

54

Predlog novihPredlog novihresolucij OIV resolucij OIV –– 5. etapa5. etapa

Poslane resolucije

Spoštovani,v prilogi vam pošiljam v pregled predlagane resolucije OIV v 5. etapi. Prosim za vaškomentar najkasneje do ponedeljka, 15. decembra 2008. Najlepša hvala za sodelovanje. Obenem bi vas prosila za naslov kolegov z Univerze v Novi Gorici, da pošljem tudi njim(npr. Primoža Lavrenčiča).

LP, Tatjana

Naslovniki: Zora KOROŠEC KORUZA; Denis RUSJAN; Dejan BAVČAR; Vinska družbaSlovenije BREJC; Franci ČUŠ; Mitja KOCJANČIČ; Andreja VANZO; Stanko VRŠIČV vednost: Leni BREZNIK; Mojca JAKŠADatum: 6. november 2008Obseg = 133 strani; odgovor = 0

55

}

}

56

Predlog novihPredlog novihresolucij OIV resolucij OIV –– 3. etapa3. etapa

Page 21: ENOLOŠKA PRAKSA V PRIDELAVI VINA - bf.uni-lj.si · 2 ENOLOŠKA PRAKSA Enološka praksa obsega uporabo postopkov in sredstev za mošt in vino v vrenju dovoljenih 23 različnih enoloških

21

Spoštovani,v prilogi vam naprej pošiljam pismo s tajništva OIV, kjer nas prosijo za naše mnenje resolucij v 3. etapi. Ne se ustrašiti, saj 1. del obsega 153 strani, 2. del nadaljnih 143 strani in 3. del zadnjih 79 strani (skupaj 375 strani). Mnenje moramo posredovati nazaj pred 12. januarjem 2009, tako da bi od vas prosila odgovor najkasneje do 7.1.09, da jih še zberem skupaj, uredim in pravočasno odpošljem.Obenem bi vas spomnila, da do ponedeljka 15.12.08 pričakujem odgovore in mnenja na poslane resolucije v 5. etapi, ki sem vam jih poslala 6.11. in so bistveno manj obsežne (samo 133 strani); odgovora seveda nisem dobila še od nikogar. Ne pozabite prebrati tudi spodnjega pripisa o uporabi IOV informacij!!!LP vsem in prijetno branje resolucij vam želim, Tatjana

Naslovniki: isti kot prej in Primož LAVRENČIČV vednost: Leni BREZNIK; Mojca JAKŠADatum: 5. december 2008Odgovor = 0

57

NAJLEPŠA ZAHVALA ZA POZORNOST!

58