D. Bertoncelj

Dimitrij BERTONCELJ*

- 51 - ZGRAJENOST, VZDRŽEVANJE IN

RJNKCIONlfW.IJE HIDAOSISTEMOV

ENOSTAVNA IN RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA V ZVEZI Z VZDRŽEV ANJEM VODA

UVOD

Vzdrževanje vodnih sistemov je nenehna skrb za ohranitev stanja medsebojne povezanosti količinskih in kakovostnih dogajanj na vodah in to od njenih pojavnih oblik do raznih oblik oplemenitenja z medsebojnimi vplivi okolja in vloženega dela. Medsebojni vplivi odnosno ravnovesni pogoji pa so meteorološke, hidrološke, morfološke, geološke, kemične, biološke in druge lastnosti vodnega toka. Iz pojavnosti naštetih lastnosti karakteriziramo vodni režim.

Poznamo tekoče in investicijsko vzdrževanje oziroma adaptacije, kar v vodnem gospodarstvu pojmujemo, kot enostavna reprodukcija. V preteklosti smo pojem investicijskega vzdrževanja poimenovali z urejanjem, kar pomeni urejanje vodnega režima, se pravi spreminjanje ravnovesnih pogojev naravno danih lastnosti. Tak ukrep pa je dejansko že razširjena reprodukcija, saj spreminja lastnosti odvodnika ali njegovega dela.

Med vzdrževalna dela prištevamo tudi nekatere ukrepe za tako imenovano pasivno obrambo pred poplavami.

Za tekoča vzdrževalna dela štejemo:

- clscenje obrežja in korit vodotokov, jezerske in morske obale (odstranjevanje neprimernega drevja, nanosov, naplavin in lokalnih ovir v vodotoku in podobno),

- vse vegetacijske ukrepe (sajenje, popleti in druge vegetativne lokalne utrditve bregov, nasipov, erozijskih površin in podobno) ,

- popravila naravnih in umetnih korit ter vodnih zgradb (zajed, dopolnitve ali nadomestitve kamnometov, popravilo obrežnih zavarovanj bregov, jezbic, nasipov, konsolidacijskih objektov na erozijskih površinah in podobno) .

Med adaptacije površinskih odvodnikov odnosno uravnave štejemo vsa tista dela, s katerimi se znatno ne spreminja izgled , vodni režim oz. lastnost v pogledu vodostajev, hitrosti vode, pretok, ter transport plavin in ledu, zunanjost, velikost ali namen, in sicer:

- obnova in večja popravila vseh varstvenih objektov na vodotokih, jezerski in morski obali ter erozijskih območjih (hudourniki in erozijske površine),

- gradnja objektov za zavarovanje, ureditev in usmerjanje tokov v naravnih in umetnih koritih dolinskih odvodnikov in hudournikih ter erozijskih površinah (vzdolžne in prečne zgradbe, izkope kinet za usmerjanje toka, ukrepe za kolmacijo terena,

• Dimitrij BERTONCELJ inž. gradb., Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Vodnogospodarski sektor Maribor,

Glavni trg 19c

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93

- 52 -

D. Bertoncelj ZGAAJENOST, VZDRŽEVANJE IN

FUNKCIONIRANJE HIDAOSISTEMOV

zavarovanje obrežja in zajed, lokalne ureditve tokov, odnosno uravnave, preseki meandrov in slično),

-zavarovalna in ureditvena dela na senžnih pokrovih ter pri zemeljskih in snežnih plazovih.

Iz opredelitve vzdrževalnih del kot so našteta lahko ugotovimo, da je potrebno vzdrževati urejene povrŠinske odvod ne sisteme, kjer je vloženo delo in to bodisi živo ali opredmeteno ter tudi naravne vodotoke, kjer so določeno delo opravile naravne sile. Nadalje se pojavlja tudi posebnost, da se npr. vloženo delo za izkope odvodnikov, jarkov in akumulacij ne more upoštevati pri formiranju amortizacijske stopnje, kot osnove za formiranje sredstev za vzdrževanje, ker tega dela več ali manj ni treba obnavljati.

Posebnost je tudi pri urejanju transporta plavin, ki jih sproščajo naravne sile.

Vse navedene posebnosti narekujejo opredelitev pojmovanja enostavne reprodukcije in s tem stopnje odpisa, odnosno potrebnih sredstev za vzdrževanje.

Za vse vrste vzdrževanja, njih izvajanje, obveznosti države iz pobranih davkov in namenskih prispevkov oz. vodnega sklada in načrtovanje, bo potrebno doreči še tehnično, ekonomsko in pravno regulativo.

V pogledu hidrotehničnih normativov, ki bi obravnavali področje vodnega gospodarstva, tako v pogledu gradnje tovrstnih objektov, kot tudi vzdrževanja, smo zelo šibki.

Trenutno se poslužujemo nekaterih splošnih gradbenih normativov. Vsi ti tehnični

normativi in predpisi pa še zdaleč ne obravnavajo vso dejavnost v vodnem gospodarstvu, posebej še, kar se tiče vzdrževanja.

Zato se često poslužujemo lastnih izkustvenih norm, ki pa niso v celoti obdelane in zbrane v ustrezni publikaciji.

V Sloveniji bi bilo nujno potrebno organizirati izdelavo hidrotehničnih normativov za gradnjo in vzdrževanje vodnogospodarskih varstvenih objektov in naravnih vodotokov ter pripravo tozadevnih predpisov oz. standardov.

REPRODUKCIJA

Družbenoekonomske termine produkcijskih vlaganj povzemam po knjigi "Mali ekonomski leksikon", 1978, Mičunovič, ki podaja naslednje definicije:

REPRODUKCIJA Na splošno je reprodukcija proces stalnega obnavljanja proizvodnje s tem, da se zagotavljajo nova sredstva za proizvodnjo (sredsteva za delo in predmet dela) in sredstva za osebno potrošnjo, potrebnih za obnavljanje v nespremenjenem lastnem obsegu se imenuje enostavna reprodukcija. V večjem obsegu pa se imenuje razŠirjena reprodukcija. Samo v slučajih težjih gospodarskih motenj, izzvanih z naravnimi katastrofami ali v vojnih in podobnih okoliščinah pride lahko do zmanjšanja obsega reprodukcije; s težkimi posledicami. Reprodukcija kapitala obsega reproduciranje proizvodnega procesa v obe smeri pravega vrednostnega predmetnega procesa, t.j. celotnega krožnega gibanja - kroženja kapitala.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93

- 53 -

D. Bertoncelj

ZGRt>JENOST. V2DRŽEVANJE IN FUNKCIOf\IIFWJJE HIDAOSISTEMOV

ENOSTAVNA REPRODUKCIJA - Obnavljanje elementov proizvodnje v nespremenjenem obsegu, ponavljanje proizvodnega procesa brez kakršnihkoli sprememb v obsegu in strukturi naloženega kapitala. Marx je opazoval "proces reprodukcije s stališča

nadomeščanja tako vrednosti kot tudi materije posameznih sestavnih delov", tako da ustvarjena proizvodnja blaga materialno (po fizičnih

sestavnih delih) in vrednostno v popolnosti odgovarja potrebam obnavljanja proizvodnje v nespremenjenem (prehodnem) obsegu (materialno in vrednostno). Gre torej za enostavno reprodukcijo. "Potem domnevamo, da se proizvodi ne zamenjajo po svoji vrednosti, ampak se ne dogaja nikakršna revolucija vrednosti v sestavnih delih proizvodnega kapitala" je rekel že Marx in ima enostavno reprodukcijo za abstrakcijo, ker je to za kapitalistične

pogoje "nenavadna predpostavka". Poleg tega pa okoliščine proizvodnje nikoli ne obstajajo ves čas absolutno nespremenjljive. Analiza enostavne reprodukcije služi kot izhodiščna osnova za analizo razširjene reprodukcije, istočasno pa se kaže, da tudi v pogojih enostavne reprodukcije prihaja do reprodukcije kapitalističnega odnosa". Enostavna reprodukcija obsega reprodukcijo (t.j. vzdrževanje) kapitalističnega in delavskega razreda, potem pa tudi reprodukcijo kapitalističnega značaja celotnega proizvodnega procesa".

RAZŠiRJENA REPRODUKCIJA - Ponavljanje proizvodnega procesa, toda v povečanem obsegu; akumuliranje ustvarjenega iz viš ka vrednosti v dodatni kapital. Gledano v družbenih razmerjih se del nacionalnega dohodka, izločen za akumulacijo, uporablja za razširitev materialne osnove proizvodnje (dodatna sredstva za proizvodnjo) in za zaposlitev dodatne delovne sile. Na ta način dosegam o povečanje proizvodnje v podjetju, v proizvodnih dejavnostih in na nivoju skupnega gospodarstva države. Razširitev materialne osnove se ustvarja iz viška proizvodov proizvodnih sredstev, delovna sila pa se vključuje iz naravnega prirastka prebivalstva, iz drugih dejavnosti (npr. iz prestrukturiranja) in na druge načine (z migracijo).

Načelne opredelitve, kaj to pomeni v sferi vodnega gospodarstva, ni potrebno naštevati saj je evidentno, da je na tem področju vzdrževanje - čuvanje od narave same in človeka ustvarjenih dobrin enostavna reprodukcija, ustvarjanje večjih količin

vode, boljŠO kakovost in urejanje režima visokih voda pa ' razširjena reprodukCija. Zagotovitev in ustvaritev vsega tega pa je naloga vodnega gospodarstva.

NALOGE VODNEGA GOSPODARSTVA

Osnovne naloge vodnega gospodarstva, kot javne gospodarske službe so: urejanje vodnega režima, skrb za zaščito vodnih resursov, predvsem za zagotovitev zadostnih količin kakovostne vode ob vsakem času . Poleg potreb po kakovostni vodi in zadostnih količinah moramo stremeti za ukrepe in rešitve za varstvo pred poplavami, večnamembnosti pri urejanju tal, preskrbe s pitno vodo, tehnološko vodo ter namakanje, usklajevanje energetskega koriščenja in plovbe, varstvo okolja, varstvo vodnih resursov in vodnih virov. Poleg teh potreb pa zasleduje vodno gospodarstvo tudi kakovost vode v umetnih in naravnih jezerih, način urejanja vodnega režima za koristi ribištva in drugih potreb.

V naslednjem obdobju naj bodo vodarske naloge, v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo, na višji vodnogospodarski razvojni stopnji, usmerjeni predvsem v spremljanje in gospodarjenje z vodami in vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo, oskbo z vodo ter Čiščenje odpadnih voda. Z vsemi koncepti vodnogospodarskega urejanja

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93

- 54 -D. Bertoncelj

ZGRAJENOST, VZDRŽEVANJE IN

FUNKCIONIRANJE HIDAOSISTEMOV

bo potrebno zagotoviti globalne usmeritve razvoja v prostoru, kakor tudi koncepirati nadaljne možnosti družbenoekonomskega in socialnega razvoja.

Nadaljno strokovno-teoretsko razmišljanje o nalogah vodnega gospodarstva mi je jasno, pOlitično pa ne. Odločanje o vodnih pravicah in nadzor naj bo neposredno pri državnih političnih in upravnih institucijah, strokovno izvedbeni del pa naj se v obliki koncesije podeli podjetjem - družbam katerih dejavnost, vrednost programov in storitev se ugotavlja na osnovi naslednjih kriterijev:

- vrednost dejavnosti po letnem planu od dogovorjenega števila in strokovne usposobljenosti potrebnih delavcev,

- vrednost za opravljene programe (plani, katastri, raziskave, študije, ... ) se ugotavlja v odvisnosti od strokovne zahtevnosti, porabe materiala in dogovorjene porabe časa,

- vrednost izvedenih vodnogospodarskih storitev pri vzdrževanju, obnovi in rekonstrukciji varstvenih in regulacijskih zgradb ter naravnih korit se ugotavlja po količinah opravljenih del, normativih in standardih ter dogovorjenih kalkulativnih osnovah.

Za zagotovitev teh nalog pa je potrebno zagotoviti ustrezen del družbenih sredstev. Ta delež je znašal v preteklosti in je komaj zadoščal normalnim potrebam od 0,36 % (1984~ do 0,58 % (1986) od družbenega produkta (podatki zadnjih 10 let) . V zadnjih letih pa je ta padel na 0,17 ali celo 0,12 % od DP kot govorijo podatki, ki jih povzemam.

S takim stanjem vse manjŠih sredstev za vodno gospodarstvo se dogaja to, da vse več zgrajenih objektov, za katere so bila uporabljena velika družbena sredstva, propada, delno se sicer kurativno rešujejo problemi kjer "zagori" voda (poplave, suša, intervencije), propadajo pa tudi dolgoletna tradicionalna vodnogospodarska podjetja in propada stroka.

Največji problem pri vsem tem pa je, da razvoj države z nazadovanjem državno­gospodarske infrastrukture, med katere poleg cest in železnic spadajo tudi vode, ne more rasti oz. nazaduje tudi nacionalno gospodarstvo.

ZAKLJUČEK

Vodno gospodarstvo s svojo razvejano dejavnostjo daje preddispozicije za ravzoj celega niza gospodarskih dejavnosti. Na ta način se tudi tvorno vključuje v uresničevanje programa gospodarske stabilizacije kot tudi strategije gospodarskega razvoja opredeljenih v nacionalnih programih panog. Tako naj bo vodno gospodarstvo primerno vključeno v celovitejŠi in usklajen gospodarski ter prostorski razvoj. Izreden pomen ima vodno gospodarstvo pri nadaljnjih naporih za varovanje okolja, gospodarne rabe vodne energije, racionalne rabe prostora glede na pOlicentrično

zasnovo regionalnega razvoja, kot tudi upoštevanju specifičnih razvojnih možnosti posameznih območij. Posredno ima vodno gospodarstvo velik vpliv tudi na kemtijstvo v smislu pridelave hrane in na vse druge strateške ' komponente razvoja države.

Z urejanjem vode bodo zagotOVljene surovine za pridelavo in boljšo oskrbo prebivalstva. Prav tako pomemben pa je delež vodnega gospodarstva pri zagotavljanju pogojev za ustrezen razvoj gospodarske infrastrukture. Urejen vodni režim zagotavlja nemoteno odvijanje prometnih tokov po cestah in železnicah. Urejena infrastruktura pa posredno prinaša boljše rezultate tako v gospodarstvu kot tudi trgovini, turizmu in omogoča boljšo povezanost.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '93