Upload
simon-drnovsek
View
93
Download
12
Embed Size (px)
Citation preview
Prevoz
Prevoz je specializirana dejavnost, ki s pomočjo prometne suprastrukture in prometne infrastrukture omogoča proizvodnjo prometne storitve.
Prevažajoč blago in potnikez enega mesta na drugo, prevoz organizirano premaguje prostorske in časovne oddaljenosti.
Koristni učinek prevoznega procesa je sprememba položaja (ljudi ali blaga) v prostoru.
Prevoz
Potniški prevoz nastaja zaradi: prisilnih potreb kot so na primer služba, šola ali nakupi; neprislnih potreb kot sta na primer turizem ali
razvedrilo;
Podobno kot to velja v potniškem prevozu, velja tudi pri prevozu tovora; potrebe gospodarstva in potrebe ljudi narekujejo potrebe po prevozih.
Povpraševanje po prevozih izpeljano povpraševanje!
Načini prevoza
• Konvencionalni prevoz; prevoz blaga iz enega kraja v drugega s prevoznim sredstvom ene same prometne panoge
• Integralni prevoz; prevoz blaga v standardiziranih tovornih enotah
• Kombinirani prevoz; prevoz blaga, pri katerem sta uporabljeni najmanj dve vrsti prevoznih sredstev iz različnih prometnih panog
• Multimodalni prevoz; prevoz blaga z istočasno uporabo dveh pr. sredstev iz dveh različnih prometnih panog.
Promet
Promet je širši pojem od prevoza.
Promet vključuje vse tisto, kar vključuje izvajanje prevozne dejavnosti ter komunikacijo in vse operacije, ki so potrebne za samo izvedbo prevoza.
Širše predstavlja promet ekonomsko oz. ekonomsko- finančno kategorijo (npr. plačilni promet), lahko pa tudi odnose med ljudmi.
Delitev prometa
Delitev prometa (številni načini - kriteriji):• po predmetu prevoza (potniski, tovorni)• po prevoznih poteh (kopenski, vodni, zračni)• po načinu organizacije (linijski, prosti)• po geografskem vidiku (notranji, mednarodni,tranzitni)• po prostorski oddaljenosti (mestni, lokalni, primestni,
medmestni, regijski, kontinentalni, interkontinentalni)• glede na uporabnike (javni, zasebni)• ...
Prometni sistem
• Umeten sistem
• Dinamičen sistem
• Kompleksen sistem
• Odprt sistem
Možno je razčlenjevanje celote (po vertikali ali horizontali) .
Obstaja stalna interakcija med sestavnimi deli.
Posamezni deli so prilagodljivi novonastalnim smernicam.
Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik
Elementi tehničnega sloja tvorijo osnovo prometnega sistema. Njihove lastnosti so določene s fizikalnimi lastnostmi oziroma omejitvami. V tehnični sloj prištevamo:
• transportna sredstva• poti• prometna vozlišča kot stične točke različnih
prometnih panog in središča opravljanja začetno-končnih operacij
• objekti vzdrževanja
Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik
Statična infrastruktura in dinamična suprastruktura (transportna sredstva).
Infrastruktura služi transportnim sredstvom, transportna sredstva pa služijo tovoru oziroma potnikom.
Prometni sistem po vidikih – Tehnični vidik
Infrastruktura je kapitalno zelo intezivna, je pa nujna, saj omogoča opravljanje prometne dejavnosti.
Infrastruktura je ponavadi financirana iz javnih sredstev oz. s pridobitvijo ugodnih dolgoročnih kreditov.
Transportna sredstva cenovno niso toliko obremenjena. V različnih prometnih panogah in tudi znotraj istih prometnih panog srečujemo velike razlike v cenah prevoznega sredstva.
Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik
Tehnološki sloj analiziramo na štirih elementih oziroma s štirih zornih kotov:
• Značilnosti• Prvine• Faze• Načela
Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik
Značilnosti prevoznega procesa:• Premeščanje v prostoru• Istočasnost proizvodnje in potrošnje• Nematerialnost nujnost usklajevanja ponudbe in
povpraševanja
Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik
Prvine poslovnega procesa so štiri:• Delovna sredstva; prevozna sredstva. • Predmeti dela;
• V ožjem smislu: tovor oziroma potniki (predmeti dela niso v lasti prevoznega podjetja in med opravljanjem prevozne storitve se ne spreminjajo, vseeno pa pridobivajo na vrednosti).
• V širšem smislu; ves potrošni material (ta material pa je v lasti podjetja)
• Delo; premik delovne sile z delovnimi sredstvi• Tuje storitve.
Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik
Faze prevoznega procesa lahko opazujemo in obravnavamo iz dveh zornih kotov:
• s strani uporabnika prevoznih storitev; • faza odpreme tovora• faza prevoza• faza sprejema tovora
• s strani izvajalca prevoznih storitev• fazo priprave na prevoz• faza prevoza• zaključna faza
Prometni sistem po vidikih – Tehnološki vidik
Načel prevoznega procesa je nekaj. Njihov pomen pa vpliva na izbiro prevoznega načina ali prevoznika:
• varnost• rednost• točnost• pogostost• ekonomičnost• hitrost• udobnost
Načela so si lahko v določeni meri tudi protislovna, zato je pomembno najti pravilno razmerje med njimi.
Prometni sistem po vidikih – Organizacijski vidik
• Družbena organizacija dela; izhaja iz splošne delitve dela
• Organizacija prometne panoge• Organizacija podjetja
Prometni sistem po vidikih – Ekonomski vidik
Preko ekonomskega sloja oziroma vidika se prometna dejavnost povezuje z ekonomskim sistemom države ter tako postane del narodnega gospodarstva.
Merijo se učinki posameznih podjetij (stroški, prihodki, kazalniki poslovanja…) in posameznih prometnih panog (učinkovitost panoge, delež…).
Transport je izrazito mednarodna dejavnost in pocenitev prevoznih storitev je omogočila svet kot ga
poznamo danes.
Prometni sistem po vidikih – Pravni vidik
• Krovni zakoni prometnih panog• Mednarodne konvencije za prometne panoge• Pravna ureditev podjetja
Prometni sistem po vidikih – Ostali vidiki
• Informacijsko-komunikacijski vidik; informacija kot orodje zmanjševanja porabe materialnih in energetskih virov
• Ekološki vidik; trajnostni razvoj prometnega sektorja je nujen.
• Družbeni vidik; promet je potrebno organizirati na način, da bo vsem dostopen pod enakimi pogoji.
Povpraševanje in ponudba v prometnem sektorju
Ponudbo predstavljajo prevozne kapacitete in prevozna infrastruktura. Sprememba obojega je zamudna in draga (togost), medtem ko povpraševanje niha zelo hitro v odvisnosti od gospodarskih dogajanj in potreb človeka/družbe.
Ker na tržišču obstajajo velike oscilacije v povpraševanju, je treba poslovanje prevoznika spremljati in analizirati dolgoročno. Ko na tržišču vlada recesija, številni prevozniki poslujejo z izgubo, važno pa je, da ostanejo solventni, torej, da iz ustvarjenih rezerv krijejo tekoče obveznosti.
Malo statistike - Ponudba
• Prometni sektor zaposluje (2006) 8,9 milijonov ljudi v EU-27, kar je približno 4,3% celotne delovne sile; 63% med njimi dela v kopenskem prometu, 2% v pomorskem,5% v zračnem in 30% v podpornih dejavnosti.
• Leta 2006 je izvajanje prevoznih storitev skupaj s skladiščenjem in drugimi podpornimi dejavnostmi prispevalo 400 milijard € oz. 4,2% k dodani vrednosti v EU-27.
Skupno CP-T CP-P ŽP Cevovodi NPP PomP ZP Turistične Drugo
SI 43.015 19.518 8.000 5.000 22 34 230 674 1.968 7.5698.367 6.382 888 8 26 38 32 464 529
Malo statistike - Ponudba
EU-27 SI
Cestno omrežje 5.000.000 km 31.138 km
Avtoceste 63.400 km 579 km
Železniško omrežje
212.336 km 1.228 km
Eleketrificirane proge
109.564 km 503 km
Notranje plovne poti
43.011 km
Naftovodi 33.589 km
Letališča 396 1
Malo statistike – Ponudba
2007 EU-27 SI
Motorizacija 464 (+1,8%) 501 (+2,7%)
Št. osebnih vozil 229,764 M (+2,3%) 1,014 M (+ 3,5%)
Novih vozil 15,605 M 68.720
Št. avtobusov 797.570 (+0,8%) 2.330 (+ 2,3%)
Št. tovornih vozil 33,194 M (+3,5) 77.600 (+ 10,6%)
Motorji 30,288 M (+2,4%) 71.500 (+ 34,4%)
Malo statistike - Povpraševanje
• V letu 2007 so gospodinjstva v EU-27 porabila na prevoz 949 milijard €, kar je približno 13,7% njihove celotne potrošnje.
• Približno tretjina tega zneska (310 milijard €) je bila porabljena za nakup vozil, polovica (470 milijard €) pa pri uporabi osebnega vozila. Ostalo (169 milijard €) so porabili za plačilo prevoznih storitev (avtobus, letalo, vvlak).
Malo statistike - Povpraševanje
• V letu 2007 je bilo v notranjem potniškem prometu EU-27 doseženih 5.861 milijard pkm, oz. 11.855 kilometrov na osebo. 80% teh pkm je bilo opravljenih z osebnimi vozili, 2,6% z motorji, 9,2% z avtobusi, 6,7% z železnico in 1,5% z metroji ter tramvaji.
Potniški prometnarašča z letno stopnjo1,7%.
Malo statistike - Povpraševanje
• S kopenskimi prevoznimi načini je bilo leta 2007 opravljenih 2.650 milijard tkm. Od tega je 72,7% odpadlo na cestni promet, 17,1% na železniški, 5,3% na notranje plovne poti in 4,9% na cevovode.
• Z ladjami so v notranjem prometu opravili 1.575 milijard tkm, z letali pa 3,1 milijard tkm.
Tovorni prometnarašča z letno stopnjo2,7%.
Malo statistike - Varnost
• V leu 2007 je na cestah EU-27 življenje izgubilo 42.448 ljudi (1,2% manj kot leto prej oz. kar 24,7% manj kot leta 2000).
• V železniških nesrečah je umrlo 76 ljudi.
• 161 ljudi je umrlo v zračnih nesrečah nad EU, in ravno toliko ljudi je umrlo v nesrečah EU letal po svetu.
Malo statistike - Problemi
• 1% BDP je izgubljen v zastojih, celotni zunanji stroški prometnega sektorja znašajo ~8% BDP
• 30% tovornjakov se vozi praznih, slaba je zasedenost osebnih vozil in vozil JPP
• Izvjanje prevozov povzroči 26% emisij toplogrednih plinov
• Za izvajanje prevozov se porabi 73% celotne porabe nafte v EU