EPALE Pogled Cez Obzorje_slo

EPALE – ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

POGLED ČEZ

OBZORJEinternacionalizacija in odpiranje

izobraževanja odraslih

Ta publikacija je bila prvotno objavljena v nemščini pod naslovom »Der Blick über den Tellerrand – Internationalisierung und Öffnung der Erwachsenenbildung«.

Ta publikacija je bila prvotno objavljena v nemščini pod naslovom »Der Blick über den Tellerrand – Internationalisierung und Öffnung der Erwachsenenbildung«.

POGLED ČEZ

OBZORJEinternacionalizacija in odpiranje

izobraževanja odraslih

VSEBINA

4 Uvodnik, ekipa EPALE Avstrija

6 Uvodne besede, Christian Kloyber, direktor bifeb

EVROPSKA RAVEN

10 Pogled čez obzorje: internacionalizacija in odpiranje izobraževanja odraslih Ricarda Motschilnig

12 Izobraževanje odraslih in Evropa – poti do krepitve vsestranskega partnerstva? Alan Smith – Nekdanji vodja Referata za izobraže- vanje odraslih pri Evropski komisiji in koordinator EU-programa za izobraževanje odraslih Grundtvig

15 Za močno izobraževanje odraslih v Evropi Gina Ebner, generalna sekretarka EAEA

18 Uresničevanje evropske agende izobraževanja odraslih v Nemčiji – sedanjost in prihodnost Silke Bettray, Evropski program za izobraževanje odraslih v Nemčiji

21 Evropeizacija izobraževanja odraslih – svetloba in sence Birgit Aschemann, ET 2020 delovna skupina Adult Learning

AVSTRIJSKA RAVEN

26 Iniciativa izobraževanje odraslih Maria Gross, Podružnica iniciative za izobraževanje odraslih

28 Priznavanje certifikatov in kompetenc za učitelje odraslih Gudrun Breyer, Akademija za nadaljnje izobraževanje (Weiterbildungsakademie, kratica wba)

31 Možnosti spodbude v programu Erasmus+ izobraževanje odraslih Karin Hirschmüller und Madalena Bragança Fontes-Sailler, EU-Programme Officer KA2 Erasmus+, Nacionalna agencija izobraževanje Erasmus+

RAVEN PROJEKTOV

36 Izziv odpiranja izobraževanja odraslih Thomas Fritz, vodja lernraum.wien, dunajske ljudske univerze

39 Inkluzivno izobraževanje s tablicami. Projekt mobilnosti Erasmus+ Thomas Tröbinger, Projektkoordinator bei atempo

44 Strategije za odprti prostor znanja in idej na primeru mestne knjižnice Dornbirn Franziska Klien, Franziska Tschofen, Ulrike Unterthurner mestne knjižnice Dornbirn

DIGITALIZACIJA

50 Odpiranje in digitalizacija izobraževanja odraslih David Röthler, WerdeDigital.at, PROJEKTkompetenz.eu

53 Množični odprti spletni tečaji (MOOC) in prosto dostopni izobraževalni viri (OER) sta dve plati iste medalje Joachim Sucker, Ljudska univerza v Hamburgu

EPALE

58 EPALE – Kaj boste imeli od tega?

Uvodnikekipa EPALE

E-platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE – Electro-nic Plattform for Adult Learning in Europe) je večjezična, odprta skupnost za učitelje in izobraževalno osebje, raziskovalce, znan-stvenike, politike in vse, ki se poklicno ukvarjajo z izobraževanjem odraslih v Evropi. Financira jo Evropska komisija.

Cilj platforme EPALE je spodbujanje kakovosti, izmenjave in pove-zovanjq na področju izobraževanja odraslih. E-platforma ponuja poročila, objave blogov, središče virov, evropski koledar prireditev in funkcijo iskanja projektnih partnerjev.

EPALE je na spletu od jeseni 2014, v začetku 2015 pa je upravljanje v celoti prevzelo avstrijsko koordinacijsko središče EPALE, ki delu-je v okviru OeAD-GmbH pri Nacionalni agenciji za izobraževanje Erasmus+. Že od začetka sledi cilju na nacionalni ravni povezati spodbujanje projekta EPALE z intenzivno kampanjo za podporo internacionalizacije in odpiranja izobraževanja odraslih.

Prvo leto so EPALE v Avstriji zaznamovala številna predavanja in predstavitve, in sicer tako na lastnih dogodkih kot tudi mnogih konferencah, zasedanjih in srečanjih pomembnih na interesnih skupin pri izobraževanju odraslih v Avstriji, med drugim koordi-nacijskega središča za evropski program izobraževanja odraslih in konference za izobraževanje odraslih v Avstriji (KEBÖ). Vzporedno

s tem je avstrijsko koordinacijsko središče EPALE intenzivno sode-lovalo pri vsebini evropske platforme.

Avstrijsko središče za koordinacijo EPALE že od začetka tesno so-deluje z ekipo za izobraževanje odraslih Erasmus+, kar se bo na-daljevalo in poglobilo tudi v prihodnosti. Pričujoča publikacija te-melji na nizu dogodkov »Pogled čez obzorje: internacionalizacija in odpiranje izobraževanja odraslih«, ki so potekali novembra in decembra 2015.

EPALE Avstrija se vsem predavateljem in strokovnjakom ter aktiv-nim udeležencem zahvaljuje za prispevek pri uspešni izvedbi niza prireditev.

Zanimivo branje vam želi ekipa EPALE Avstrija

Carin Dániel Ramírez-SchillerRicarda MotschilnigKatrin Handler

| 5

UVODNE BESEDE

Christian Kloyber bifeb Zvezni inštitut

za izobraževanje odraslih

Christian Kloyber se od študija na Univerzi na Dunaju in mehiški

univerzi Universidad Nacional Autónoma de México ukvarja z med-

narodno in kritično teorijo kulture, izobraževanja in družbe s poudar-

kom na raziskovanju izgnanstva (predvsem evropskem izgnanstvu

v Mehiki). Je strokovno-pedago-ški sodelavec in vodja Zveznega

inštituta za izobraževanje odraslih.

[email protected]

www.bifeb.at

EPALE – in pogled čez obzorjeChristian Kloyber

Moj stari oče, s tem začenjam uvod v konferenco »Pogled čez ob-zorje: internacionalizacija in odpiranje izobraževanja odraslih«, je bil leta 1914 kot Avstrijec vpoklican v prvo svetovno vojno. Ko se je 1919 vrnil v rodno mesto, je postal Čehoslovak. Ne da bi zapustil svojo domovino, je 1939 postal Nemec, leta 1945 je bil sprva brez državljanstva, nato pa je postal (novi) Avstrijec, kamor je bil preg-nan. Stari oče je živel in delal trojezično: nemško, češko in poljsko. Uk je zaključil pri češki družini, delal je kot pomočnik, med vojno pa potem v Krakovu, kjer je govoril poljsko. Njegovi vajenci so priha-jali iz čeških in poljskih družin. Je bil moj stari oče Evropejec? Umrl je leta 1969, tik zatem ko je njegovo upanje umrlo z zatrtjem pra-ške pomladi. Ni umrl kot Evropejec. Tako menim.

Na presenečenje prisotnih na konferenci, ki se morda sprašujejo, zakaj sem izbral takšen uvod – zelo oseben in zaznamovan z mo-jim življenjepisom – pripovedujem o svojih šolskih letih. V zadnjih treh šolskih letih, višje stopnje gimnazije sem uspešno branil svoje stališče. Ko sem leta 1973 maturiral, je bila pri 50 odstotkih mojih nemških šolskih nalog napačna tema, saj sem pod skoraj vsako na-logo napisal poziv: »Za združeno Evropo!«

Šolska leta sem preživljal v razdeljenem mestu. Staro mesto so zaznamovale meščanske hiše, mestna župnijska cerkev in »češka linija« – meja iz bodeče žice in pas smrti in novo mesto, imenovano

»Tabor«. Vmes je bila železniška postaja – končna postaja. Na dru-gi strani ograje iz bodeče žice so bile České Velenice. Mestna četrt »Novo mesto« se imenuje Tabor, ker je bilo med prvo svetovno vojno tam eno največjih begunskih taborišč.

V teh dneh po Evropi ponovno govorimo o mejah, razprostira se NATO-žica, na notranjih mejah Evrope se postavljajo ograje.

Sam bom načel vprašanje: Kakšno zvezo ima s tem EPALE? In kar sam si bom odgovoril. Bistveno! Izobraževanje odraslih je po mojem mnenju vedno tudi politično izobraževanje pri razumevanju sode-lovanja, emancipacije in samoopolnomočenja. Evropska unija je humanistični »projekt« – projekt miru. Platforma za izobraževanje odraslih v Evropi je pred temi izzivi. Razprava na tej platformi zato ne more biti omejena (samo) na koncept kakovosti (kompetence, znanje, potrditev). Izziv je veliko večji in zadeva nas vse. Pogled čez obzorje ne sme biti zgolj »pogled«!

| 7

| 9

EVROPSKA RAVEN

Pogled čez obzorje: internacionalizacija in odpiranje izobraževanja odraslih

Razvoj izobraževanja odraslih v Avstriji so vedno znova zaznamovale zamisli in pri-meri, ki so izvirali iz mednarodnih izkušenj in so imeli čezmejni vpliv. Po eni ta »stra-ni« je odveč to prinaša možnosti in priložnosti za inovacije in čezmejne pobude, po drugi strani pa so se učitelji odraslih znašli pred izzivi in iščejo nove poti.

O teh priložnostih in izzivih odprtih in mednarodno obarvanih razsežnosti iz-obraževanja odraslih avtorji, v tej publikaciji razpravljajo iz najrazličnejših per-spektiv.

Zakaj ravno zdaj?

Zakaj moramo ravno zdaj temeljiteje razmisliti o definiciji in krepitvi mednarodne dimenzije izobraževanja odraslih?

Digitalno izobraževanje odraslihDanes so ljudje v vseh življenjskih situacijah soočeni z digitalnim: bodisi pri delu, re-zervaciji dopusta bodisi bančnih poslih. Digitalni razvoj ponuja številne vsebinske referenčne točke ter priložnosti in izzive glede metod izobraževanja odraslih.

V središču so predvsem naslednja vprašanja: Kako digitalni mediji spreminjajo uče-nje in katere posledice ima to na področju izobraževanja odraslih? Evropska razprava se že nekaj časa vrti okoli odprtega izobraževanja, odprtih izobraževalnih virov in odprtih platform (kot je EPALE, evropska ePlatforma za vse, ki so dejavni v izobra-ževanju odraslih), vedno bolj pa se uveljavlja tudi digitalno učno okolje. Z digitaliza-cijo nastajajo povsem nove oblike sodelovanja in organizacije izobraževalnega dela. S tem so povezani tudi novi izzivi na področju sodelovanja med ustanovami in pro-fesionalizacije učiteljev pri ravnanju z digitalnimi mediji pri izobraževanju odraslih.

Ricarda MotschilnigNacionalna agencija

izobraževanje Erasmus+, EPALE Avstrija

Mag. Ricarda Motschilnig je po študi-ju pedagogike in izobraževalnih ved je zaključila magisterij iz socialne in

kulturne antropologije na Svobodni univerzi v Amsterdamu. V zadnjih letih se poklicno posveča medna-

rodnemu izobraževanju odraslih v različnih državah. Med drugim je bila pri Evropskem združenju za izobraže-

vanje odraslih v Bruslju pristojna za zastopanje interesov in koordinacijo

strateških evropskih projektov. Pri nacionalni agenciji je zadolžena za izvajanje projekta EPALE v Avstriji.

10 | E V R O P S K A R A V E N

Izobraževanje odraslih za več sodelovanja in solidarnostiZaradi družbenega razvoja je evropska in mednarodna solidarnost vedno pomembnejša. Ravno solidarnost je temeljni kamen pri iz-obraževanju odraslih.

Slednje in civilna družba bistveno prispevata k spodbujanju enakih možnosti, nediskriminacije in državljanskih kompetenc. Demo-kratsko-politično izobraževanje s poudarkom na tolerantnosti in spoštovanju je temelj izobraževanja odraslih, kar je v teh časih v celotni Evropi še toliko bolj pomembno. Dejavnost na področju soudeležbe državljanov in skupnostnega izobraževanja krepijo raz-sodnost in kritično mišljenje ter tako podpirajo humanost, dialog in tolerantnost v zvezi z družbenimi spremembami. To ter (prosto-voljno) civilno družbeno udejstvovanje v kriznih časih bi moralo biti bolj priznani in podprti.

Izobrazba je ključ Izobraževalne kariere se v mnogih primerih dedujejo in v številnih skupinah je dostop do izobraževanja otežen. Spoznanja PIAAC (OE-CD-študija o osnovnih kompetencah odraslih) kažejo, da je skupina oseb z nizko ravnjo osnovnih kompetenc v vseh državah nekoliko večja, kot smo domnevali doslej.

Za povečanje pravičnosti pri izobraževanju se na nacionalni in evropski ravni spodbuja izboljšanje dostopa do kakovostnega iz-obraževanja za vse učence in prilagajanje na njihovo vedno večjo raznovrstnost. Izobraževanje odraslih pomembno prispeva k iz-boljšanju možnosti ljudi na vseh življenjskih področjih, povečanju produktivnosti gospodarstva, demokratsko-političnemu razvoju in boljšemu skupnemu življenju.

Oglejmo si širšo sliko in poglejmo čez obzorje!

E V R O P S K A R A V E N | 11


Izobraževanje odraslih in Evropa – poti do krepitve vsestranskega partnerstva?

Redko se je Evropa – in še posebej Evropska unija (EU) – soočala z večjimi izzivi kot ravno v teh časih. Ogroženo okolje, gospodarska in finančna kriza, strahovit naval beguncev, povečana nevarnost terorističnih napadov od znotraj in od zunaj ter bliskovit vzpon političnih gibanj proti Evropi in proti tujcem … Trdna povezanost, temelječa na demokratičnih vrednostih solidarnostnih skupnosti v Evropi, je po-membnejša kot kadarkoli prej.

Če bodo namesto tega vedno bolj vidne tendence izključevanja v notranjosti in raz-poke v temeljih same evropske hiše, nas to ne sme pustiti hladnih. Kajti angažiranje za demokratično in solidarno družbo – evropsko in svetovno – sodi k temeljem izo-braževanja odraslih (IO).

Zaradi beguncev je ta izziv postal še posebej jasen. Da bi našli prepričljive in trajno-stne rešitve, je politika odločilno odvisna od podpore v civilni družbi. In ravno tukaj igra IO izjemno vlogo: kajti pri trudu, da bi uspešno oblikovali integracijo in tako nasprotovali rastoči nevarnosti radikalizacije – med etničnimi manjšinami, ampak predvsem tudi pri desničarsko populističnih skupinah –, mora biti IO odločilni dejav-nik in tudi bo.

V tem letu minevata dve desetletji EU sofinanciranja za naddržavno sodelovanje in mobilnost v IO – 15 let od tega pod imenom "Grundtvig". Ta podpora je v tem času postala neobhodno potreben vir inovacij in izboljševanja kvalitete. IO torej obvezno potrebuje EU. Ampak velja tudi obratno. Tudi brez trenutne krize je vloga IO bistveno za dobro delujočo in demokratično evropsko družbo. Ali povedano z drugimi bese-dami: EU ob sebi potrebuje tudi IO.

Kako lahko optimalno oblikujemo delujoče partnerstvo »EU-IO«?

Najprej seveda s pravičnejšo porazdelitvijo EU sredstev za izobraževanje, da bi

Alan SmithNekdanji vodja Referata za izobraže-

vanje odraslih pri Evropski komisiji in koordinator EU-programa za

izobraževanje odraslih Grundtvig

Alan Smith je celotno poklicno karie-ro posvetil evropskemu sodelovanju na področju izobraževanja. Posebna

mejnika sta bila njegova vloga pri razvoju in izvedbi Erasmusa ter

večletna odgovornost za vzposta-vitev in koordinacijo EU-programa

za sodelovanje in mobilnost pri izobraževanju odraslih, Grundtvig. Univerzi v Belgiji in Veliki Britaniji

sta mu za prispevek k evropskemu sodelovanju na področju izobra-ževanja podelili častni doktorat.

[email protected]


končno pravično zadostili družbeni in gospodarski vlogi IO. Am-pak samo to ni dovolj. Zaradi navedenega smo v predavanju iskali strukturni odgovor na to vprašanje. Do tega je sprva prišlo pri iz-delavi modela, ki naj bi ponazoril medsebojno učinkovanje med IO in Evropo (še posebej EU). Nato so bili identificirani ukrepi, ki jih lahko organizacije za IO uporabijo na lokalni in državni ravni, da bi tako okrepili evropsko dimenzijo svojega dela.

Evropa kot sooblikujoči okvirni dejavnik IOVedno bolj razširjeni izobraževalno politični procesi na ravni EU (ET 2020) kakor tudi elementi v povezavi z IO, kot je npr. Evropska agenda za IO, neposredno vplivajo na sooblikovanje tematskih in političnih prioritet IO. Tudi zunanja izobraževalna politična pod-ročja EU kot npr. zunanja trgovina (TTIP) ali konkurenca lahko bistveno vplivajo na okvirne pogoje sektorja IO. Med procesom financiranja pogojuje finančna podpora iz strukturnih skladov EU usmeritev dela IO tudi na lokalni ravni. (Državne) organizacije IO se lahko intenzivno udeležujejo izobraževalno političnih procesov in prireditev – ter potrebnega lobiranja z namenom zagotavljanja interesov IO na drugihn političnih področjih.

IO kot akter pri uresničevanju evropske politikeIO ni dejavna zgolj zaradi evropske politike, ampak se aktivno udeležuje – še posebej zaradi programov, ki jih sofinancira ESF in AMIF – uresničevanja širokega spektra evropske politike:

> izobraževanje > demografske spremembe

> zaposlenost > potrošniška politika

> migracije & azil > digitalna agenda

> evropsko državljanstvo > sodstvo (izobraževanje med

prestajanjem kazni)

> jezikovna raznovrstnost > regionalna politika

> kultura > okolje

> sosedska politika > socialna politika

> razvoj podeželja > zdravje

> razvojno sodelovanje

> informacija & komunikacija

Državne organizacije IO se angažirajo z aktivnim opazovanjem po-litike, s predlogi za programske izboljšave (zmanjšanje birokracije, boljši delovni pogoji za osebje, ki izvaja nadaljnje izobraževanje …), z ukrepi za skupno uporabo prihodkov ter s poročili, ki odmevajo v javnosti.

Evropa kot predmet IO: evropsko politično izobraževanjePolitično izobraževanje dandanes velja za področje IO, ki ga je tež-ko oblikovati. To še posebej velja za posredovanje evropskih tem. Pa vendarle: »skupno življenje v Evropi« je integralni del spodbuja-nja aktivnega udeleževanja v sodobni družbi. Nastala je potreba po novih, občanom bližjih formatih in močnejšem sodelovanju med organizacijami, dejavnimi na tem tematskem področju, IN poleg tega še večpodročna zasnova, pri kateri »Evropa« ni tematizirana zgolj frontalno, temveč tudi kot dimenzija drugi strokovnih pod-ročij.

Evropa kot doživetje in vir navdiha: Ustanove IO v evropskem sodelovanju Sodelovanje pri evropskem sodelovanju in nadaljnjem izobraže-vanju prinaša vrsto pozitivnega: nove vsebine, metode in instru-mente, izboljšano strokovno znanje, okrepljene kompetence na področjih kot so tuji jeziki, upravljanje projektov in IT, povišano medkulturno občutljivost in motivacijo, stimulativno učno okolje, okrepljene mednarodne odnose kakor tudi nastanek trajnih profe-sionalnih omrežij – da ne govorimo o nastanku trajnih čezmejnih prijateljstev. Evropsko sodelovanje mora biti ravno zato premak-njeno z obrobja v središče dela IO. Pri tem gre za Erasmus+, istoča-sno pa tudi za več relevantnih EU programov. Državne organizacije za IO bi se morale samostojno udeleževati evropskega sodelovanja in svoje člane podpirati z informacijami in s svetovanjem, pomoč-jo pri iskanju partnerjev, subvencioniranjem izmenjave izkušenj, uporabo in razširjanjem pridobljenega, z Evropo povezanim na-

Avtor bi se veselil povratnih informacij in izmenjave mnenj na to temo. Pri tem so lahko relevantna npr. sledeča vprašanja:

> Je predlagana struktura primerna za zajem partnerstva »Evro-pa – IO«? Kako bi jo po potrebi lahko izboljšali?

> Kaj bi se moralo zgoditi, da bi optimirali prispevek IO k razvoju in izvedbi evropske politike?

> Kako je mogoče krepiti evropsko politično izobraževanje v IO?

> Katere so ovire, ki preprečujejo okrepljeno udeležbo ustanov IO na pri evropskem sodelovanju? Kako jih je mogoče premagati?

> Kateri so odločilni dejavniki uspeha pri razvoju evropske stra-tegije za organizacijo IO (lokalno/državno)?

daljnjim izobraževanjem osebja itd.

Krepitev evropske dimenzije v organizacijski strukturi IOZ namenom trajnega zasidranja evropske dimenzije v kulturi neke organizacije mora biti »Evropa« eksplicitna prioriteta (del vzora) ustanove. Vključni razvoj obsežne evropske strategije, zasidranje odgovornosti za Evropo v vodstvenem timu in ureditev info točke za praktična vprašanja je neobhodno potreben. Prostovoljni evrop-ski avdit in ukrepi za certificiranje kakor tudi podeljevanje evrop-skih nagrad za izjemne dosežke so nadaljnji možni instrumenti. Poleg tega bi morale biti evropske dejavnosti članov objavljene v letnih poročilih, biti učinkovito objavljene v medijih in biti upošte-vane v državni statistiki IO. Sodelovanje in strateška zavezništva z ustreznimi organizacijami (tudi zunaj izobraževalnega področja) na področju evropske tematike so pomembni spremljajoči ukrepi.



Za močno izobraževanje odraslih v Evropi

Vloga izobraževanja odraslih se v mnogih sektorjih in na mnogih ravneh političnega ustroja kot tudi na evropski ravni podcenjuje. Evropsko združenje za izobraževanje odraslih poskuša z zastopanjem interesov in lobiranjem doseči več pozornosti, pa tudi podpore in boljših političnih strategij za izobraževanje odraslih.

Združenje (angleško EAEA – European Association for the Education of Adults) ima 137 članov iz 44 držav, od majhnih centrov za izobraževanje odraslih do velikih krov-nih združenj. Sedež je v Bruslju, kjer 5 zaposlenih spremlja koordinacijo, lobiranje, mre-ženje in projekte. Informacijske in komunikacijske strategije se izvajajo v Helsinkih.

V svojem delu vidimo dve pomembni smeri – prvič, biti evropski glas izobraževa-nja odraslih in zastopati potrebe naših članov pri evropskih institucijah, ter drugič, podpirati mrežo članov in jo negovati. To je med drugim možno preko naše komu-nikacije: poskušamo informirati evropsko raven o tem, kaj mogoče sev državah in regijah dejansko dogaja, pa tudi obratno, naše člane želimo obveščati o novostih na evropski ravni. Pri EAEA se odzivamo na evropski razvoj s tem, ko se udeležujemo delovnih skupin in konferenc in ko podajamo svoja stališča o sporočilih in posvetih. Poskušamo pa tudi predstavljati naš lasten pristop, s tem da predstavljamo teme, ki se nam zdijo pomembne, na primer preko naše Grundtvig nagrade ali preko politič-nih stališč in prireditev.

S pomočjo letnih tem delamo na ozaveščanju določenih področij in v skladu s tem oblikujemo tudi naše politično delo. V letu 2015 smo imeli dve glavni temi: izobra-ževanje odraslih in zdravje na eni strani ter razvoj na drugi. Na področju zdravja smo organizirali konferenco, na kateri smo podelili Grundtvig nagrado na to temo in ob-javili dokument o strategiji. Na področju razvoja smo organizirali dve zasedanji na temo ›Agenda po 2015‹, eno v okviru European Development Days, ter objavili serijo člankov o razvojno-političnem delu naših članov na naši spletni strani.

Gina Ebner EAEA

Gina Ebner je generalna sekretarka Evropskega združenja za izobra-

ževanje odraslih (EAEA). Pred tem je bila jezikovna asistentka v

Angliji, inštruktorica za nemšči-no kot tuji jezik in angleščino na Dunaju, pedagoška sodelavka na Avstrijskem inštitutu za poklicno

usposabljanje bfi Österreich ter vodja projektov pri EUROCADRES.

[email protected]

www.eaea.org

pri nas izdelanih priporočil. V letu 2016 poleg tega začenjamo tudi projekt na temo ›Financiranje izobraževanja odraslih‹, saj je to ključna tema mnogih naših članov.

Mladi učitelji in učiteljice za odrasle so za nas zelo pomembni, zato že pet let enkrat letno izvajamo ›Younger Staff Training‹, ki se ga lahko udeležijo mladi zaposleni v izobraževanju odraslih iz vse Evrope. Večdnevni seminar služi bližnjemu spoznavanju evropskih institucij, hkrati pa tudi spodbuja izmenjave izkušenj med učitelji-cami in učitelji za odrasle. Da bi dosegli še več ljudi, smo v okviru projekta Grundtvig zasnovali platformo ›online peer learning plat-form‹ (glej > www.ae-pro.eu za več informacij o pro jektu > www.ae-learning.eu za neposreden dostop do platforme). Decembra 2015 smo zaključili prvi seminar, načrtujemo pa že, da bomo od marca naprej ponudili novega. V okviru te učne plat forme se je mogoče udeležiti celotnega seminarja kot tudi le posameznih te-čajev.

Ena ključna tema pa ostaja: politikom in drugim odgovornim po-nazoriti, kako pomembno je izobraževanje odraslih, in s tem pri-dobiti potrebno podporo in finančno spodbudo. Tako smo pred kratkim razvili ›Manifest o izobraževanju odraslih v 21. stoletju‹, v upanju, da bo koristil vsem, ki delajo na tem področju (glej > www.eaea.org/en/policy-advocacy/manifesto-for-adult-le-arning-in-the-21st-century.html). Na osnovi manifesta želimo izvesti kampanjo, s katero bi radi dosegli evropsko leto izobraže-vanja odraslih (za 2018?), s katerim bi skupaj proslavili veselje in neverjetne možnosti, ki jih izobraževanje odraslih odpira tistim, ki se ga udeležujejo. Upamo, da bo pri tem sodelovalo kar največ kolegic in kolegov!

Evropske strategije izobraževanja odraslih so seveda osrednja tema, in da bi jo lahko spremljali, smo razvili vrsto ukrepov. Tako enkrat na leto objavimo poročila držav, ki jih sestavimo iz prispev-kov naših članov. Na ta način lahko predstavimo alternativni vidik vladnim poročilom, ki jih evropska raven pridobi od držav članic. Poleg tega se udeležujemo tudi srečanj delovnih skupin Evropske komisije. Zelo intenzivno smo se udeleževali razvoja Erasmus+ in še naprej spremljamo razvoj programa z rednimi povratnimi infor-macijami.

Da bi imeli še eno ›pressure group‹, ki bi zastopala interese izobra-ževanja odraslih v Evropi, smo v Evropskem parlamentu ustanovili ›Interest Group‹. Do zdaj se je priključilo dvanajst članov in članic parlamenta, ki se srečujejo dvakrat na leto, da se pogovorijo o te-mah, ki so pomembne za izobraževanje. Leta 2018 bo predstavlje-no stališče te skupine.

Položaj izobraževanja odraslih na evropski ravni je v tem trenutku težko oceniti. Pred enim letom je bil oddelek (ki obsega tudi po-klicno izobraževanje) prestavljen h Generalnemu direktoratu za zaposlovanje, pri čemer pa je programski del (Erasmus+ vključno z EPALE) ostal pri izobraževanju. Generalni direktorat trenutno izde-luje novo ›Skills Agendo – agendo spretnosti‹, pri čemer upamo, da bo izobraževanje odraslih igralo pomembno vlogo.

Ravno na področju izobraževanja, pa tudi na drugih področjih, na primer v Generalnem direktoratu za pravosodje, se je težišče v tem letu spremenilo: teroristični napadi in položaj beguncev so presta-vili težišče na sobivanje, demokracijo, toleranco in spoštovanje. Pri EAEA poskušamo biti prisotni na vseh teh področjih in pri tem po-udarjati pomembnost izobraževanja odraslih.

Delamo tudi na nekaj – z našega vidika – strateško pomembnih projektih: tako smo na primer izvedli omrežje Grundtvig glede pro-aktivnega izobraževalnega dela, ›Outreach Empowerment Diversi-ty‹ (> www.oed-network.eu), ki ga bomo v letu 2016 nadaljevali v okviru Erasmus+ KA3, s čimer se bomo posvetili implementaciji



Uresničevanje evropske agende izobraževanja odraslih v Nemčiji – sedanjost in prihodnost

Izobraževanje odraslih trenutno velja za najšibkejši člen v razvoju nacionalnih siste-mov vseživljenjskega učenja. Iz tega razloga je Evropski svet konec leta 2011 spre-jel sklep o prenovljeni evropski agendi za izobraževanje odraslih. Ta sklep temelji na strateškem okviru za sodelovanje na področju splošnega in poklicnega izobra-ževanja (ET 2020) in poudarja pomen izobraževanja odraslih pri doseganju ciljev ET 2020. Za razliko od poprejšnjih načrtov za izobraževanje odraslih se prenovljena evropska agenda za izobraževanje odraslih nanaša enakomerno na teme splošnega in poklicnega izobraževanja odraslih/nadaljnjega izobraževanja. Proces uresničeva-nja evropske agende za izobraževanje odraslih poleg tega prvič do zdaj spremljajo nacionalne koordinacijske službe.

Institucionalne povezave in naloge

Nacionalna koordinacijska služba za Nemčijo ima svoj sedež v nacionalni Agenciji za izobraževanje za Evropo pri Zveznem institutu za poklicno izobraževanje (NA pri BIBB). Tam je bila ustanovljena konec leta 2012 po naročilu zveznega Ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) in tako dela po naročilu BMBF in Evropske komi-sije. Koordinacijska služba je razumljena kot ambasadorka interesov izobraževanja odraslih in izvaja naloge, ki krepijo pomen izobraževanja odraslih v kontinuumu vseživljenjskega izobraževanja. Bistveno pri tem je sodelovanje z nacionalnim več-nivojskim sistemom izobraževanja odraslih in s pomembnimi akterji (država, deže-le, občine, pa tudi združenja, socialni partnerji in drugi multiplikatorji). Nacionalna koordinacija službe evropskega izobraževanja odraslih (NKS agenda) ne želi samo opozoriti področje nacionalnega izobraževanja na cilje evropske agende, temveč obratno, tudi predlagati najboljše primere nacionalnega izobraževanja odraslih na evropsko raven.

Silke BettrayZvezni inštitut za poklicno

izobraževanje

Po študiju sociologije informacijskih in medijskih znanosti na Univerzi v

Düsseldorfu je med drugim delala kot svetovalka za podjetništvo in kariero ter poučevala na Univerzi

v Düsseldorfu. 2010–2012 refe-rentka za znanstveno komunika-

cijo in vrednotenje prenosa ter strokovna sodelavka visoke šole

Hochschule Niederrhein. Od 2013 strokovna sodelavka nacionalne koordinacijske točke Evropskega

programa za izobraževanje odraslih ter nacionalne koordinacijske

točke EPALE pri nacionalni agenciji izobraževanje za Evropo pri Zveznem

inštitutu za poklicno izobraževanje.

[email protected]

www.bibb.de


> ponudba in usmerjanje uveljavljanja kakovostnega izobraževa-nja odraslih

> fleksibilnost in širši dostop do izobraževanja odraslih

> izboljšanje zagotavljanja kakovosti.

Da bi te nove evropske prioritete uresničevali na nacionalni ravni, je spremljevalna komisija od leta 2015 dalje določila temi »osnov-no izobraževanja« in »učenje z digitalnimi mediji« za težiščni. Obe težišči sta usmerjeni k »zapostavljenim ciljnim skupinam«, ki so nizko udeležene pri nadaljnjem izobraževanju in s tem v okviru agende še posebej stojijo v ospredju.

Formati prireditev

Poleg klasičnih spletnih in nespletnih medijev so za NKS agendo še posebej pomembni različni formati prireditev, ki so bili do zdaj uspešno uresničevani. Sem sodijo zlasti strokovne in regionalne konference, srečanja interesnih skupin kot tudi evropske Peer Le-arning Activities. Da bi zagotovili učinkovitost različnih prireditev, NKS agenda tesno sodeluje s strokovno pristojnimi ministrstvi na zvezni in deželni ravni kot tudi z institucijami izobraževanja odra-slih iz prakse in znanosti.

Nemški dan nadaljnjega izobraževanja

Poseben vrhunec je bila leta 2014 soorganizacija nemškega dne nadaljnjega izobraževanja. Pod geslom »IZOBRAZIMO Evropo« je pri tem na več kot 550 prireditvah po vsej Nemčiji potekalo oglaše-vanje za nadaljnje izobraževanje, nagrajeni pa so bili tudi nacional-ni »zgledi nadaljnjega izobraževanja«. Poleg tega so soprireditelji nemškega dneva nadaljnjega izobraževanja oblikovali »politično platformo« kot skupni dokument. Ta politična platforma se obrača na politike, ki odločajo o izobraževanju, in utemeljuje vsakokratni moto in njegovo pomembnost. Ker je nacionalna glavna tema

Spremljevalna komisija

Ob začetku aktivnosti NKS agende je bila ustanovljena spremlje-valna komisija. Osrednja naloga spremljevalne komisije je zaščita in povratno delovanje vsebinskega dela NKS agende z ministrstvi (zveznimi in deželnimi) in znanostjo (poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih). Člani spremljevalne komisije NKS agende so prof. dr. Reinhold Weiß (namestnik predsednika in raziskovalni direktor zveznega instituta za poklicno izobraževanje), dr. Norbert Lurz (vodja oddelka za nadaljnje izobraževanje na ministrstvu za kulturo, mladino in šport v Baden-Württembergu in zastopnik konference ministrstva za kultruo in izobraževanje), prof. dr. Josef Schrader (znanstveni direktor, Nemški institut za izobraževanje odraslih – Leibniz Zentrum für Lebenslanges Lernen e. V. (Leibniz Center za vseživljenjsko učenje) in Thomas Bartelt (oddelek za nadaljnje izobraževanje in delovni trg na zveznem ministrstvu za izobraževanje in raziskovanje). Tematska težišča aktivnosti NKS agende so v letih od 2012 do 2014 – v skladu s priporočili spre-mljevalne komisije – obsegala tematska področja »Demografske spremembe/aktivno staranje« kot tudi »osnovno izobraževanje/opismenjevanje«. Od leta 2015 spremljevalno komisijo spremljata dva odbora NA pri BIBB, ki sta sestavljena iz akterjev (splošnega) izobraževanja odraslih in poklicnega izobraževanja.

Nove prioritete

Z Junckerjevo komisijo je pristojnost za izobraževanje odraslih na začetku leta 2015 prešla od Generalnega direktorata (GD) za kul-turo v GD za zaposlovanje. V predlogu Evropske komisije za nove prioritete za evropsko sodelovanje na področju splošnega in po-klicnega izobraževanja je bil znova poudarjen pomen izobraževa-nja odraslih za uspešno uresničevanje strateškega okvira ET 2020. Ta primer se odraža v novo predlaganih prioritetah področja za agendo:

> vodenje: zagotavljanje koherence med politiko izobraževanja odraslih in drugimi političnimi polji


»učenje z digitalnimi mediji« NKS agende od leta 2015, bo NKS agenda tudi soprirediteljica nemškega dneva nadaljnjega izobra-ževanja 2016 na temo »prihodnost (nadaljnjega) izobraževanja v digitalnem svetu«.

»Evropsko izobraževanje odraslih v Nemčiji«

Spomladi leta 2015 je nemška koordinacijska služba za EPALE (Electronic Platform for Adult Learning in Europe) prevzela njeno delo v NA pri BIBB. Skupaj s pristojnostjo za evropski program iz-obraževanja Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih in NKS agende združuje zdaj NA pri BIBB tako vse tri službe, ki jih je usta-novila evropska komisija, pod eno streho. Za evropsko sodelova-nje na področju izobraževanja odraslih v Nemčiji ta ureditev omo-goča veliko sinergije tako na strokovni kot na organizacijski ravni.

Aktivnosti NKS agende temeljijo na razumevanju, da vseživljenj-sko učenje implicira razširjeno učno razumevanje in razvoj širše učne kulture. Ta vključuje spodbujanje zmožnosti zaposlovanja, jo pa tudi presega.

Učenje državljank in državljanov je treba spodbujati in podpirati v vseh življenjskih obdobjih in področjih, na različnih učnih krajih in na različne učne načine.



Evropeizacija izobraževanja odraslih – svetloba in sence

Birgit AschemannVerein CONEDU

Birgit Aschemann je strokovnjakinja za izobraževanje in pedagoginja

odraslih. V društvu CONEDU je dejavna kot sourednica in avtorica strokovnih prispevkov. Poleg tega

dela za Zvezno ministrstvo za izobra-ževanje in ženske (BMBF) Univerze v Gradcu, društvo Frauenservice Graz, Iniciativo za izobraževanje odraslih

in Akademijo za nadaljnje izobraže-vanje wba Österreich ter trenutno

(2015) tudi kot članica delovne skupine ET 2020 »Adult Learning«.

[email protected]

www.aschemann.at

Procesi odpiranja in internacionalizacije izobraževanja odraslih se trenutno nahaja-jo v zelo različnih oblikah. Srečujemo jih v koristni pojavi digitalizacije, ki še malo bolj raztaplja geografske meje in izjemno olajšuje sodelovanje. Tudi kot učeči smo postali preko digitalizacije krajevno neodvisni in časovno bolj fleksibilni. Obenem je izobraževanje odraslih dobilo novo nalogo v obliki aktualnih gibanj beguncev. Pri izobraževanju odraslih gre tu za veliko več kot le tečaje nemščine. Migranti so tudi potencialni učitelji; učitelji nemščine brez izobrazbe potrebujejo profesionalno spre-mljanje; večinska družba stoji pred povsem novimi učnimi nalogami – in s tem smo očrtali komaj najbolj očitno.

Na primeru migracije postaja jasno: kdo se mora nečesa naučiti (in zakaj), je zanimi-vo vprašanje, ko gre za internacionalizacijo izobraževanja odraslih. Učenje v konte-kstu internacionalizacije ima pogosto opraviti tudi z močjo: kdo se česa uči, je tudi vprašanje prevladujočih vrednot in instanc.

V javnem diskurzu se internacionalizacija izobraževanja odraslih pogosto enači z nje-no evropeizacijo (npr. evropsko usmeritvijo). S tem se tudi v nadaljevanju ukvarjam in se pri tem navezujem na svoje izkušnje kot avstrijska predstavnica ET 2020 – de-lovne skupine »Adult Learning«, ki je bila ustanovljena v obdobju 2014–2015 v za to pristojni službi Evropske komisije.

Delovne skupine ET 2020 so instrumenti »odprte metode koordinacije« (OMK), ki deluje od leta 2000. OMK služi uresničevanju evropskih ciljev na področju izobraže-vanja, na katerem sicer evropski organi nimajo nobene zakonsko zavezujoče obliko-valne kompetence.

V idealnem primeru pomeni OMK spodbujanje sodelovanja in izmenjav ter sporazum o skupnih ciljih in smernicah med državami članicami. Konkretno poteka na evropski ravni določanje smernic in ciljev skupaj z indikatorji, primerjalnimi vrednostmi in časovnim načrtom. Uresničevanje teh pobud na nacionalni ravni preverja komisija.

Tekoče objavljanje poročil o napredku in analize ustvarjajo določen pritisk za delovanje. V tem oziru tudi nameravano obojestransko učenje v delovnih skupinah ni odprto v smislu dosežkov, temveč vpeto v nadrejene načrte in usmerjeno k določenim ciljem.

Več elementov deluje hkrati in tako vsebinsko določa smer v de-lovnih skupinah: sem sodijo pripravljeni podatki in naročene raz-iskave, javna primerjava dežel, ki je povezana z določenim opra-vičilnim pritiskom, specifične spodbude, pa tudi argumentacija z avtoritetami in s praktičnimi omejitvami. Predstavniki narodov si v spremstvu teh komunikacijskih elementov izmenjujejo vsebine in skupaj oblikujejo smernice in priporočila.

V letih 2014–2015 je prišlo v delovni skupini Adult Learning med drugim do treh izredno zanimivih in plodnih »Peer-Learning-Acti-vities«. Primeri dežel iz podobnih konstelacij so ponudile ideje tudi za Avstrijo, posledica pa so bili prvi uresničevalni koraki, ki so zade-vali predvsem osnovno izobraževanje in IKT/OER (informacijsko in komunikacijsko tehniko/Open Education Ressources). Obenem je bilo prisotno tudi delovno težišče na temo »učinkovi-tost, uspešnost, povezanost«. Temo je po naročilu komisije pos-pešilo svetovalno podjetje, ki je razvilo model in instrument za vrednotenje izobraževalno-političnih ukrepov v državah članicah. Glede tega je v delovni skupini potekala kontroverzna debata. Kri-tika je doletela med drugim prevladujočo usmeritev na delovnem trgu in nadzor sistema izobraževanja odraslih, ki ga vodijo predpi-si. Preizkus modela naj bi se začel uresničevati od leta 2016 dalje.

Če v Evropi delo na področju izobraževanja odraslih ne poteka vedno brez težav, ima to nedvomno opraviti z različnimi vredno-tami. Vrednote izobraževanja odraslih so učenje, razvoj in kritično razmišljanje. Na širokih področjih izobraževanja odraslih je samo po sebi razumljivo, da se učenje povezuje tudi z emancipacijskimi težnjami; postavljajo se (tudi) vprašanja o smislu in vrednotah. Orientacijsko znanje je tukaj vsaj tako pomembno kot razpoložlji-vo znanje.

Evropska unija ima vrednote kot so konkurenčnost, gospodarska rast, zaposljivost, kot ključni organ gospodarske unije se komisija ukvarja z vprašanjem »kako« in ne »zakaj«. Za tem se skriva scena-rij ogroženosti v primeru slabšanja konkurenčnosti. Zato trenutno evropeizacija izobraževanja odraslih tendenčno vedno pomeni tudi ekonomizacijo. Tudi splošnemu izobraževanju odraslih se pri-pisuje vedno pomembnejša vloga pri spodbujanju rasti. Premisa za to je vzročna veriga »izobraževanje/nadaljnje izobraževanje – us-peh na delovnem trgu – gospodarska rast – blaginja za vse«. Kritiki to vzročno verigo označujejo kot »Education Gospel«, saj poveza-nost med izobraževanjem in delovnim trgom empirično ni vedno enoznačno dokazljiva.

Če torej trenutno internacionalizacija in evropeizacija izobraže-vanja odraslih doživljata svoj višek, je še vedno potreben kritičen pogled na širše povezave – pogled čez rob krožnika. Pri tem nam ne sme zadostovati samo pogled čez nacionalni »rob krožnika« v Evropo. Spodobil bi se tudi pogled čez evropski »rob krožnika« in čez »roba krožnika« dominantne ekonomske tržne logike izobra-ževanja odraslih.



T H E M E N | 25

AVSTRIJSKA RAVEN

| 25

Iniciativa izobraževanje odraslih

DefinicijaAvstrijska iniciativa izobraževanje odraslih je nastala iz sodelovanja med avstrijskim Ministrstvom za izobraževanje in ženske in devetimi avstrijskimi zveznimi deželami. Njen cilj je odraslim, ki jim manjkajo temeljne kompetence ali ki nimajo zaključene Hauptschule (pri nas osnovna šola), dati možnost, da nadaljujejo svoje šolanje in ga zaključijo. Ta inovativni zasnutek temelji na dveh značilnostih projekta. Najprej na vpeljavi trajnih smernic kakovosti za tečaje tega programa v vseh delih Avstrije, ter na dejstvu, da so vsi tečaji brezplačni, saj jih financira država in dodatno – od leta 2005 – sofinancira evropski socialni sklad (ESS).

OzadjeIniciativa je bila ustanovljena, ker je v Avstriji zelo veliko nizko kvalificiranih ljudi. Čeprav je nivo kvalifikacij v zadnjih letih nekaj desetletij neprestano naraščal, kažejo rezultati PIAAC raziskave, da več kot 17 % prebivalk in prebivalcev – skoraj milijon lju-di – slabo piše in bere. Nadaljnje raziskave kažejo, da še vedno obstaja skoraj 250.000 ljudi, katerih kvalifikacije na področju branja, pisanja, računanja in uporabe tehnič-nih naprav ne zadoščajo za njihovo zaposlitev kakor tudi ne za vsakdanje življenje. Vsako leto približno 3.700 avstrijskih mladih (skoraj 4 %) preneha obvezno šolanje, ne da bi ga tudi zaključili. Ocenjuje se, da ciljna skupina obsega 220.000 ljudi, ki pot-rebujejo drugo izobrazbeno pot na ravni osnovne šole. Te številke obsegajo tiste, ka-terih materin jezik je nemščina, kot tudi tiste, ki se nemščine učijo kot tujega jezika.

Napredovanje projektaIniciativa izobraževanje odraslih je bila osnovana po naročilu vladnega programa 2008–2013, potem ko so pogajanja in razvoj koncepta trajala skoraj tri leta. Par-tnerji v tem procesu so bili zastopnice in zastopniki ministrstva in devetih avstrij-skih zveznih dežel kot tudi strokovnjakinje in strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih. Ministrstvo in avstrijske zvezne dežele so se uradno zedinili o financiranju. Nadalje je nastal dokument, ki opisuje namen projekta, standarde kakovosti, temelj-no strukturo in poteke med uresničevanjem. Dogovor je bil podpisan leta 2011. Prvo

Maria GroßPodružnica iniciative

za izobraževanje odraslih

Maria Groß je končala študij pedagogike ter specialne peda-

gogike in defektologije na Univerzi na Dunaju in v Celovcu. Dolga leta

je bila dejavna v organizacijah s področja sociale in izobraževanja s

poudarkom na osebnem razvoju, razvoju koncepta in vodenja kako-

vosti. Od leta 2011 vodi podružnico iniciative za izobraževanje odraslih.

[email protected]

www.initiative-erwachsenenbildung.at

26 | A V S T R I J S K A R A V E N

programsko obdobje se je začelo januarja 2012 in končalo decem-bra 2014. Rezultati, ki so bili doseženi preko nadzora in presoje, ka-žejo, da so bili cilji glede števila udeleženk in udeležencev doseženi, da so bile potrebe udeleženk in udeležencev zadovoljene ter da so bile vse udeležene stranke zadovoljne. Zato je bilo določeno na-daljnje programsko obdobje za obdobje od leta 2015 do leta 2017, sofinanciranje ESS pa se je povečalo.

ProgramIniciativa izobraževanja odraslih naj bi obsegala dve programski področji: pridobivanje temeljnih znanj in zaključek osnovne šole (Hauptschule). Ciljno skupino projekta na področju pridobivanja temeljnih znanj sestavljajo ljudje, ki niso imeli možnosti, da bi osvojili ta znanja, ne glede na jezik, izvor in potencialno stopnje-vanje. Najpomembnejše smernice kakovosti tega programskega področja zadevajo individualizacijo tečajev in njihove prilagoditve na potrebe odraslih. Do zdaj je bil eden od pomembnejših dosež-kov iniciative izobraževanja odraslih v tem smislu razvoj okvirne smernice za pridobivanje temeljnih znanj, prve uradne okvirne smernice v Avstriji.

Ciljno skupino programskega področja, ki zadeva osnovnošolsko izobraževanje, sestavljajo ljudje brez zaključka na tej ravni izobra-ževanja. V središču kurikuluma je predvsem obvezna prisotnost pri pouku za odrasle. Poleg izobraževanja različnih predmetov obsta-jata še dva pomembna vidika: izenačevalno obdobje na začetku in svetovanje, pri katerem gre za prehod v delovno življenje in nadalj-nje izobraževanje, na koncu programa.

Akreditacija – kriteriji kakovostiAvstrijske institucije, ki se želijo udeležiti programa iniciative izo-braževanja odraslih, morajo vložiti prošnjo za akreditacijo in zago-toviti dokaze o naslednjih treh znakih kakovosti. Kot prvo morajo izpolnjevati splošne zahteve izobraževalne ustanove; kot drugo morajo predložiti primeren koncept programa; in kot tretje mo-rajo dokazati kvalifikacije svojih izobraževalnih delavk in delavcev

oz. Svetovalk in svetovalcev v skladu s smernicami iniciative izo-braževanja odraslih.

Vodenje programaSkupina za akreditacije, ki jo sestavlja šest strokovnjakinj in stro-kovnjakov s področja izobraževanja odraslih, preverja kakovost prijav z ozirom na smernice kakovosti iniciative. V primeru uspeš-ne akreditacije institucija vloži prošnjo za financiranje. Odobritev je odvisna od ravnovesja različnih tečajev na različnih programskih področjih kot tudi od različnih ciljnih skupin v posameznih regi-jah. Prošnja je potrjena, če so izpolnjene smernice in če program ustreza potrebam udeleženk in udeležencev v regiji, v kateri se iz-vaja (kar pomeni, da so finančna sredstva priznana samo takrat, ko obstaja potreba in ciljna skupina zanje).

Institucije, ki so udeležene pri programu iniciative, se obvežejo k stalnemu nadzoru in presoji. Nadzorni svet nadzoruje postopke in rezultate. Na ta način želi iniciativa pridobiti nadaljnje informacije o specifičnih problemih in napredovanju izobraževanja odraslih.

Dunajska podružnica iniciative služi kot komunikacijska platforma in podpira partnerje. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo pred-stavnice in predstavniki regije in ministrstva kot tudi socialni par-tnerji, bdi nad strategijo in dizajnom projekta.

A V S T R I J S K A R A V E N | 27

Priznavanje certifikatov in kompetenc za učitelje odraslih

Evropski model uspeha – postopek preverjanja made in Austria

Wba je leta 2007 ustanovilo deset vodilnih avstrijskih ustanov za izobraževanje od-raslih in trenutno velja za evropski model uspešnosti in zgled za profesionalizacijo izobraževanja odraslih. wba sama ne ponuja izobraževanj, temveč po določenih standardih preverja in certificira na mnogotere načine pridobljene kompetence učiteljic in učiteljev za odrasle (trenerk in trenerjev, izobraževalnih menedžerjev in menedžerk, svetovalk in svetovalcev ter knjižničark in knjižničarjev). S tem wba omogoča kvalificirano zaključeno izobrazbo za učiteljice in učitelje za odrasle in hkra-ti izostruje profil »učiteljic in učiteljev za odrasle«, saj v Avstriji ti prihajajo z različnih področij in imajo različne kvalifikacije ter izkušnje. Temeljna naloga wba je priznava-nje teh formalno in neformalno pridobljenih kompetenc.

Potek

S svojo modularno in individualno prilagojeno strukturo omogoča wba zaključek šo-lanja za učiteljico/učitelja za odrasle ob delu in brez daljših obdobij prisotnosti.

> Ob svoji prijavi dobijo wba kandidatke in kandidati spletni portfelj na www.wba.or.at, v katerega se vnesejo dokazi za ustrezne kompetence.

> Z »določanjem stanja« se ugotovijo že prisotne oz. še potrebne kompetence.

> Manjkajoče kompetence se lahko pridobijo v individualnem tempu z ustreznim nadaljnjim izobraževanjem.

Svet za akreditacije, v katerem pet zastopnic/zastopnikov z univerz, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, preveri predložene dokaze. Wba kandidatke in kandidati so deležni individualnega spremljanja skozi celoten proces certifikacije.

Gudrun BreyerAkademija za nadaljnje izobraževanje (Weiter-

bildungsakademie, kratica wba)

Gudrun Breyer je sama opravila postopek wba in je diplomirana pe-dagoginja odraslih s poudarkom na upravljanju v izobraževanju. Dolgo časa je bila dejavna na jezikovnem

inštitutu, je presojevalka ISO in pooblaščenka za kakovost pri wba;

od leta 2008 spremlja kandidate v certifikacijskem procesu wba.

[email protected]

www.wba.or.at


Za pridobitev wba certifikata je treba poleg praktičnih kompetenc na področju izobraževanja odraslih dokazati tudi kompetence s področij teorije izobraževanja, didaktike, izobraževalnega mene-džmenta, svetovanja, bibliotekarstva in informacijskega mene-džmenta ter socialne in oseb ne kompetence. Prav tako je treba iti skozi tridnevni Assessment-Center.

Na osnovi wba certifikata je mogoče pridobiti tudi wba diplomo.

Prispevek k vseživljenjskemu učenju v evropskem prostoru

Vseživljenjsko učenje je dolgoletni sestavni del evropske izobra-ževalne politike, vsaj od memoranduma o vseživljenjskem uče-nju iz leta 2000, v katerem je bil poudarjen pomen vrednotenja izobraževalnih rezultatov zunaj formalnega področja za rastočo zmožnost zaposljivosti in mobilnost. Nenazadnje je tu zaželeno izobraževanje odraslih.

V Sporočilu Evropske komisije »Za učenje ni nikoli prepozno« (2006) so bili imenovani kot bistveni vidiki profesionalizacije tega sektorja poklicni nadaljnji razvoj tistih, ki delujejo na področju iz-obraževanja odraslih, ter kakovost ponudnikov. Postopki prever-janja pri wba bistveno prispevajo na obeh področjih: tako preko certificiranja oseb kot preko akreditacij izobrazbene ponudbe.

Priporočilo Evropskega sveta o preverjanju neformalnega in afor-malnega učenja iz leta 2012 posamezne države spodbuja k razvoju odgovarjajočih postopkov preverjanja.

wba na tem področju prispeva s svojim delom, prav tako pa k av-strijski LLL:2020-Strategie: medtem ko akcijska linija 3 meri na kvalifikacije poučujočih, se akcijska linija 10 ukvarja s priznavanjem neformalno in aformalno pridobljenih znanj in kompetenc na vseh področjih izobraževanja.

Kako inovativni so bili postopki wba pri ustanovitvi in kako v pri-hodnost usmerjeno je bilo delovanje ustanoviteljic in ustanovite-ljev, je razvidno iz tega, da so bistveni dejavniki kakovosti, ki so bili leta 2009 zajeti v »Smernice za preverjanje neformalnega in afor-malnega učenja«, ki jih je izdelal Cedefop (European Centre for the Development of Vocational Training) že uvedeni v postopke wba:

> Zagotavljanje orientacije in začetnega svetovanja kot tudi osebnega spremljanja kandidatk in kandidatov skozi proces preverjanja.

> Upoštevanje dejavnikov kakovosti med procesom preverjanja, kot so transparentnost (potekov in standardov), zanesljivost, veljavnost, ločena področja nalog svetovalcev in ocenjevalcev itd.

> Spremljevalno zagotavljanje kakovosti: v obliki monitoringa, interne in eksterne evalvacije in sistema menedžmenta kako-vosti (v primeru wba po ISO 9001).

Mejniki v zadnjem času:

> Konec leta 2015 je po wba standardih certificiranih okrog 920 učiteljic in učiteljev za odrasle.

> Prepustnost med izobraževanjem za odrasle in visokimi šolami se od leta 2009 kaže v obliki poklicno specifičnih univerzite-tnih seminarjev, ki jih ponuja Zvezni institut za izobraževanje odraslih v sodelovanju z univerzami.

> wba kvalifikacijski profili so od leta 2013 orientirani na učne dosežke in s tem izpolnjujejo pogoje za umestitev v nacionalni okvir kvalifikacij.

> Oktobra 2013 je wba prejela Validation Prize od European Observatory of Validation of Non-formal & Informal Learning, s čimer je postala evropski zgled za procese priznavanja kom-petenc.


Kooperativni sistem kot osnova uspeha

wba je bila ustanovljena kot skupni projekt desetih največjih av-strijskih združenj za izobraževanje odraslih (KEBÖ), konference za izobraževanje odraslih (KEBÖ) in zveznega instituta za izobraževa-nje odraslih. S tem je bil ustvarjen nov, širši standard za učiteljice in učitelje za odrasle. wba podpira zvezno Ministrstvo za izobraževa-nje in ženske in sredstva Evropskega socialnega sklada.



Možnosti spodbude v programu Erasmus+ izobraževanje odraslih

Ustanove za izobraževanje odraslih, ki gledajo čez rob obzorja in s tem želijo v delo vnesti evropske kontekste, lahko zaprosijo za sodelovanje v projektu Erasmus+ izobraževanje odraslih. Erasmus+ je jas-no usmerjen na izobraževalno-politične prioritete strategije Europa 2020 in na cilje strateškega okvira evropskega sodelovanja na področju splošnega in poklicnega izobraževanja – ET 2020. Ta članek orisuje obe tirnici spodbujanja »KA1 – mobilnost v izobraževanju odraslih « in »KA2 – strateška partnerstva«.

Maria Madalena Bragança Fontes-SaillerNacionalna agencija izobraževanje Erasmus+

Pred 18 leti je začela delati v agenciji OeAD. Portugalka po rodu je zaključila študij filozofije na univerzi v Portu ter potem dve leti poučevala filozofijo na neki gimnaziji na Portugalskem. Sledil je podiplomski študij iz evropskega turističnega managementa na univerzah v Angliji in Nemčiji. Gospa Fontes-Sailler je dolga leta delala na področju izobraževanja na mednarodnih šolah, visokih šolah in v izobraževanju odraslih. Poleg Avstrije in Portugalske je skupno sedem let živela v Izraelu, Rusiji in Belgiji.

[email protected] | www.bildung.erasmusplus.at

Karin HirschmüllerNacionalna agencija izobraževanje Erasmus+

Na Ekonomski univerzi na Dunaju (WU Wien) je študirala po-slovno ekonomiko in od leta 2009 dela pri Nacionalni agenciji za vseživljenjsko učenje OeAD GmbH, in sicer na področju izobra-ževanja odraslih in interdisciplinarnega gradiva. Zaposlena je v organizaciji Euroguidance (evropska mreža za izobraževalno in poklicno svetovanje) ter je nadzornica projekta Erasmus+ strateških partnerstev pri izobraževanju odraslih. Pred tem je bila dejavna pri izobraževanju odraslih, med drugim v pogovornem delu med Romi in Ne-Romi ter na področju boja proti diskrimina-ciji na Inštitutu Ludwiga Boltzmanna za človekove pravice.

[email protected] | www.bildung.erasmusplus.at


KA1 – mobilnost v izobraževanju odraslih

Ta tirnica spodbujanja omogoča organizaciji, da pošlje svoje za-poslene na poprej določeno nadaljnje izobraževanje v tujino. Za-posleni obiskujejo konference in tečaje nadaljnjega izobraževanja, dobijo vpogled v druge ustanove v obliki shadowinga/hospitacij ali pa sami poučujejo v gostiteljski organizaciji. Bistveno pri tem je, da so te aktivnosti tesno povezane s tako imenovanim European Development Plan in da se naučeno po bivanju v tujini integrira v organizacijo. Sledeča grafika predstavlja bistvene vidike KA1 vloge:

Na začetku koncepcije projekta je analiza potreb lastne ustanove po razvoju kakovosti in internacionalizaciji (to se nanaša npr. na evropsko dimenzijo lastne dejavnosti, kompetence osebja, nove metode ali instrumente poučevanja ali izobraževalne in učne pro-cese). Na te ugotovljene potrebe se opira European Development Plan. V njem ustanova opisuje cilje, ki si jih podjetje zada za čas podpore, in ukrepe (mobilnosti v obliki bivanja v tujini), ki se jih loti za uresničevanje. Izkušnje in učni rezultati, ki so jih zaposleni pridobili pri mobilnostih, se integrirajo v lastno ustanovo preko delavnic za sodelavke in sodelavce, z uporabo naučenih metod na lastnem delovnem mestu ali s podajanjem novih iniciativ. Bivanje

v tujini uspešnega KA1 projekta koristijo tako posameznim udele-ženkam in udeležencem kot tudi celotni organizaciji.

Vloga kot konzorcij Več avstrijskih organizacij, ki se ukvarjajo s podobnimi tematskimi področji, lahko vložijo tudi skupno vlogo kot konzorcij. Pri tem je še posebej zanimivo, da se s skupno vlogo zmanjšajo stroški za vsa-ko od ustanov. To predstavlja prednost še posebej za tiste ustano-ve, ki bi rade v tujino poslale le nekaj zaposlenih. Ta možnost poleg tega spodbuja tudi regionalno sodelovanje med ustanovami, ki sledijo skupni viziji.

Best Practice primeri KA1 projektaAtempo iz Gradca dela z ljudmi z učnimi težavami in prizadetostmi. Da bi se še bolj razvijal v smeri inkluzivnega, evropskega ponudnika izobraževanja za digitalno osnovno izobraževanje in inkluzijo, se je šest strokovnih zaposlenih udeležilo dveh evropskih tečajev na Portugalskem in Finskem na temo ravnanja in uporabe tablic na področju izobraževanja. Udeležba na tečajih projekta je odločilno podprla pridobivanje digitalnih kompetenc strokovnih zaposlenih pri uporabi tablic in pri delitvi tega znanja v okviru lastnih interna-cionalnih prireditev za nadaljnje izobraževanje. > www.atempo.at

KA2 – strateška partnerstva

V strateškem partnerstvu intenzivno sodeluje več evropskih usta-nov v času od enega do treh let, da bi dosegli določene cilje. Bistve-no pri tem je v projekte vnesti, ki delujejo trajnostno. To so lahko materiali ali priročniki, ki bodo potrebni v naslednjih letih, ali učni rezultati, ki ustanove bolje pripravijo na prihodnji razvoj.

Ustanove imajo pri tem na izbiro dve vrsti strateških partnerstev: »Projekt za izmenjavo dobre prakse« se osredotoča na izmenja-vo konkretnih tem, metod, orodij itd. z drugimi državami. Razisku-jejo se best practice primeri, ki se ocenjujejo glede na prej določene

© Slika: Bistveni vidiki KA 1 vloge (pripravil NA Erasmus+ izobraževanje odraslih Avstrija)

KA1Projekt

MobilnostEvropski razvojni načrt

Analiza potreb ustanove

Potrebaustanove

Jobshadowing (izobraževalni obiski na delovnem mestu)

> Načrt organizacije za razvoj kakovosti in internacionalizacijo

> Ukrepi za izpolnitev načrta: Mobilnost

> Vplivi na osebje, učence in organizacijo

> Prinašanje naučenega v organizacijo

Konferenca

Učna obveznost ustanove

gostiteljice

Nadaljevalni tečaj

Potrebaustanove


kriterije, preverja se prenosljivost in zbere zbirka takih primerov. Za razliko od tega pa razvija »Projekt za spodbujanje inovativ-nosti« povsem nove materiale. To so lahko kurikulum za seminar, priročniki z učnimi materiali in knjige o metodah. Vsekakor so to izdelki, katerih izdelava zahteva veliko delovnih dni in katerih ka-kovost in inovativnost predstavljajo bistveno obogatitev področja izobraževanja odraslih.

Pri obeh vrstah projektov se proračun sestavi iz posameznih kate-gorij stroškov, ki jih je mogoče modularno kombinirati. Finančni razvoj poteka večinoma preko Unit Costs, kar olajšuje upravljanje.

Best Practice primeri KA2 projektaProjekt »Active 80+: Valueing and valorizing the knowledge and skills of people 80+« razvija na znanstveni osnovi temelječ trening za poklicno ali prostovoljno zaposlene v ustanovah za starejše lju-di. S posebnimi metodami in instrumenti naj bi podpirali starejše in zelo stare ljudi, da bi s svojimi idejami in učenjem sodelovali pri angažmaju občanov. Obsežno medijsko razširjanje rezultatov oza-vešča na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni o poten-cialih starejših ljudi.

Katere izdelke in rezultate lahko pričakujemo?> Evropsko primerljivo poročilo, ki združuje raziskovalne re-

zultate v status quo učenja in angažmaja občanov zelo starih moških in žensk.

> Priročnik za trenerke in trenerje, ki opremi ponudnike storitev na področju sociale in zdravja ter in učiteljice in učitelje za odrasle z instrumenti in metodami za izvedbo in oglaševanje treningov.

> Praktični priročnik, ki zaposlene in prostovoljce opremi z idejami in s tehnikami, kako podpirati starejše pri učnih in smiselnih aktivnostih.

> Politična priporočila za tiste, ki odločajo, in za zastopnike Nadaljnje informacije o podaji vloge:

> www.bildung.erasmusplus.at

interesov starejših ljudi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

Projekt koordinira queraum, ustanova za kulturno in socialno razi-skovanje. > www.act-80plus.eu

T H E M E N | 35T H E M E N | 35

RAVEN PROJEKTOV

| 35

36 | R A V E N P R O J E K T O V

Izziv odpiranja izobraževanja odraslih

V okviru konference EPALE Pogled čez obzorje, ki je potekala 26. in 27. novembra 2015, sem bil povabljen, da podelim nekaj misli glede izzivov odpiranja izobraževa-nja odraslih. Ta prispevek sledi predavanju na konferenci.

Najprej bi rad besedo izziv iz naslova spremenil v možnost, saj sem prepričan, da je kakršnokoli odpiranje izobraževanja odraslih obvezno reakcija na spreminjajoče se družbene pogoje. Prilagajanje izobraževanja odraslih na novo je ob predhodni kritič-ni analizi možnosti in potreb priložnost, da ne vztrajamo pri nečem starem, preizku-šenem in dobro utečenem. To nikakor ne pomeni skoka na nov vlak, ki pelje mimo, temveč ovrednotenje in prenovo obstoječih načel ustanove.

Kot drugič bi rad besedo odpiranje obravnaval iz treh vidikov:odpiranja navznoter (torej natančnejši pogled v notranjo strukturo ustanove in udeležencev), odpiranja navzven (okolje ustanove, tako v prostorski kot človeški dimenziji) in odpiranja navzven/ven (v kontekstu mednarodnega povezovanja pri evropskih projektih).

Odpiranje navznoter

Pogled v ustanovo, natančno preučevanje in analiziranje udeležencev, zaposlenih in ponudbe je nekaj, kar v današnji razpravi pogosto (pomotoma) razumemo kot medkulturno odpiranje. 2010 so dunajske ljudske univerze med udeleženci in za-poslenimi opravile za zdaj edino veliko anketo glede izobraževanja odraslih. Rezulta-tov v tem kontekstu ni moč podrobneje obravnavati, pač pa jo bom opisal zgolj na osnovi nekaterih ključnih podatkov. Anketa udeležencev je pokazala, da jih je na t.i. običajnih tečajih, kar radi pojmujemo kot klasično ponudbo, pribl. 33 % s t. i. migra-cijskim ozadjem. Natančnejša analiza te številke je pokazala, da je v dveh starostnih kohortah delež posebej visok: 15–25 let in starejši od 60 let. Posebej velja omeniti

Thomas Fritzlernraum.wien

Thomas Fritz je vodja pri lernraum.wien, Inštitutu za večjezičnost, inte-

gracijo in izobraževanje pri Ljudski univerzi na Dunaju. Na področju

izobraževanja odraslih je že dolgo časa dejaven kot učitelj ter vodja

projektov. Vsebinske ključne besede: večjezičnost, osnovno izobraže-

vanje, super raznolikost (superdi-versity) in nadaljnje izobraževanje.

[email protected]

www.vhs.at/lernraumwien

Po analizi razpoložljivih projektov so bile v številnih in zelo živah-nih razpravah razvite smernice za projekt Outreach (spletna stran je navedena na seznamu literature) in nazadnje pripravljena tudi zbirka smernic za politiko na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Nekoliko podrobnejši pregled posreduje prispevek v reviji avstrijskih visokih šol (Fritz 2015).

Navzven/ven

Že prejšnji odstavek tvori most med obema pojmoma navzven, ki ju obravnava prispevek. Zaključil bi z osrednjo mislijo, in sicer na temo možnosti (ali marsikdaj tudi izziva) mednarodnega sodelo-vanja pri projektih Evropske unije, ki jih je vsekakor mogoče razu-meti tudi kot priporočila.

Evropske projekte načeloma vidim kot zelo veliko možnost ne samo za pogled čez različna obzorja, temveč predvsem pri spod-bujanju konzorcijev z razvojem mednarodnega znanja, kar samo v ustanovah in na nacionalni ravni ni mogoče. To lahko ponazori pogled v mrežo OED: v Avstriji je nekaj projektov Outreach in s šte-vilnimi smo seznanjeni. Mednarodno sodelovanje je porajalo vrsto novih idej, predvsem razprava s partnerji iz številnih evropskih je ustvarila novo kakovost. Vse, kar se odvija v Avstriji, namreč še ni edina možnost odziva na izzive. Različne perspektive so služile kot smernice, na osnovi katerih je nastal dokument, kar z enonacio-nalnega vidika v tej obliki ne bi bilo mogoče. Mednarodni projekti so velika priložnost za nadaljnji razvoj ustanove in nenazadnje tudi zaposlenih.

Sodelovanje pri mednarodnih projektih ustvarja mrežo partnerjev, ki se je ni mogoče posluževati samo v okviru nadaljnjih projektov. Čemur rad rečem »mednarodna prijateljstva«, so posledica med-narodnega sodelovanja, kar je posebej dragoceno (poleg tega se stkejo tudi strokovna in osebna prijateljstva – tega učinka prav tako ne gre podcenjevati).

razliko med »migracijskimi ozadji«, ki odražajo migracijska gibanja v različnem času. Relevantna se zdi tudi stopnja izobrazbe udele-žencev, ki je skupno visoka (matura in visoka šola). Natančnejša analiza in predstavitev ankete sledita. Ob tem je treba dodati, da je situacijo Ljudske univerze na Dunaju kot ustanove za izobraže-vanje odraslih, ki se s svojo ponudbo obrača na izobraženi srednji sloj, mogoče potrditi. Pogled »navznoter« tvori dobro osnovo za odpiranje drugim skupinam s posebnimi ponudbami in oblikami.

Analiza izobraževanja odraslih s tem »pogledom navznoter« je tudi tema medinstitucionalnih analiz, kot navajajo npr. Kukovec et al. (2014). Tema tega pogleda navznoter je tudi zastopanje določe-nih ljudi ne samo kot udeležencev, še posebej tistih protagonistov ustanove, ki tam načrtujejo in poučujejo.

Odpiranje navzven

Zdi se, da odpiranje vrat in preseganje izobraževanja odraslih pos-tajata vedno pomembnejša. Kot primer služi mali projekt Ljudske univerze na Dunaju – Nemščina v parku, pri katerem so v poletnih mesecih v štirih dunajskih parkih pripravili prosto dostopno po-nudbo učenja nemščine kot drugega tujega jezika. Tri vodje tečaja (dva za nemščino kot drugi tuj jezik in eden za osnovno izobrazbo) so bili na voljo ljudem, ki (še) nočejo iti v ustanovo. Prijava in kon-tinuirana prisotnost nista bila potrebna, uspeh ni bil izmerjen in ni bilo (mehkega) pritiska po nadaljevanju. Ponudbi se vsako leto odzove pribl. 30 oseb na park. Na drugi ravni, vendar v določenih delih povsem, primerljivi je »spacelab« za mladostnike (> www.spacelab.cc), kjer je prav tako mogoča udeležba brez obveznosti, ponudbo pa je mogoča koristiti tudi dlje časa. Na tej vmesni točki med prvim in drugim zunanjim je projekt Evropske zveze za izo-braževanje odraslih, ki zdaj prehaja v drugo fazo izvedbe: Outreach, Empowerment and Diversity (OED). Pri tem projektu so zbirali in analizirali modele dobrih praks na mednarodni osnovi, kar je zelo zanimiv vir navdiha za projekte Outreach, kakršen je Nemščina v parku (spletna stran je navedena na seznamu literature).

R A V E N P R O J E K T O V | 37

Kratek seznam osrednjih prizadevanj mednarodnih projektov, ki izhajajo iz nekaj let izkušenj:

> Iskanje partnerjev, ki so usposobljeni in izkušeni ter jih projekt ne zanima le zato, ker v njem vidijo finančne možnosti.

> Iskanje partnerjev z dobro komunikacijsko osnovo, saj je projektno delo včasih zelo naporno in zahtevno, pri čemer pomaga dobra in solidarna mreža.

> Po boleči izkušnji, ko pri mnogih projektih rezultati po koncu projekta niso več na voljo oz. se sploh ne uporabljajo več, omenjeno trajnost vidim kot osrednjo potrebo.

Po mojem mnenju so ustanove poklicane, da zagotovijo omenje-no trajnost, saj so s strani Evropske unije prizadevanja za zagoto-vitev trajnosti sicer na voljo, vendar je vprašljivo, kako dobro se to obnese. Naj povzamem, da so možnosti mednarodnega sodelova-nja večje kot izzivi, ohranitev možnosti pa je dolžnost posameznih ustanov, ki je ni mogoče delegirati v Bruselj.

Pogled na vse razsežnosti odpiranja je dragocena in za izobraževa-nje odraslih nujno potrebna perspektiva, saj izzive naslednjih let lahko samo tako preoblikujemo v možnosti. Literatura

Fritz T (2015): Outreach – Empowerment – Diversity (OED) Ein EU-Netzwerkprojekt.

In: Die Österreichische Volkshochschule. 255. > http://magazin.vhs.or.at/magazin/ 2015-2/255-april-2015/bildungsthemen-aktuell/outreach-empowerment- diversity-oed-ein-eu-netzwerkprojet/

Kukovec B et al.(2014): (K)ein Hindernis!? Fachkräfte mit Migrationshintergrund in der Erwachsenenbildung. Wien. Löcker Verlag

Internetni viri

spacelab: > www.spacelab.cc

OED Sammlung: > www.oed-network.eu/doc/rescources/OED_Good-practice- report-incl--grid-DE.pdf

OED guidelines: > http://issuu.com/eaeapublications/docs/4.1_oed_ methodological_guidelines_e/1?e=10512309/14826585

OED policy recommendations: > http://issuu.com/eaeapublications/docs/7.1_oed_policy_recommendations_en/1?e=10512309/14826627


Inkluzivno izobraževanje s tablicami.Projekt mobilnosti Erasmus+

Uvod

Naslednji prispevek govori o tem, kako ljudje postanejo ovirani pri udeležbi v izo-braževanju in kako pravilna uporaba novih tehnologij lahko omogoči neposredno udeležbo. Izpeljave izhajajo iz praktičnih izkušenj s področja izobraževanja oseb z učnimi težavami pri organizaciji atempo v Gradcu. atempo je neprofitna izobraže-valna ustanova, ki se ukvarja z osnovnim izobraževanjem, poklicno kvalifikacijo in posredovanjem mladih odraslih na prvo tržišče delovne sile. Poleg tega atempo po-nuja mednarodno zasnovana nadaljnja izobraževanja za izobraževalno osebje z vseh področij, in sicer na temo inkluzivnega izobraževanja s tablicami.

Hočemo inkluzivno (digitalno) izobraževanje in vsi imamo nekaj od tega

Vključevanje ljudi s posebnimi učnimi potrebami in hendikepiranih v izobraževanje je primarni politični in socialni cilj evropskih skupnosti (Konvencija ZN o pravicah invalidov, ET 2020). Raziskave v evropskem prostoru kažejo, da je uspešna izobra-ževalna praksa, ki je dobra za učence s posebnimi potrebami, koristna za vse učence. Med drugim so omenjeni tudi drugi pedagoški koncepti, kot sta sodelovalno in per-sonalizirano učenje. Kot pozitivno posebej velja poudariti uporabo podpornih teh-nologij, saj pri učenju niso v pomoč samo uporabnikom z učnimi težavami, temveč vsem učencem (Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje 2014, str. 15ff).

Že dolgo pred dobo pametnih telefonov in tablic so računalniki igrali bistveno vlogo v naših izobraževalnih sistemih. Večina pedagogov in strokovnjakov za izobraževa-nje je danes enotnih, da uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na najrazličnejše načine pozitivno vpliva na učence. Povečujejo motivacijo in uspeh pri učenju ter spodbujajo abstraktno, višjo miselno sposobnost (Digital Agenda 2020).

Thomas Tröbingeratempo

Thomas Tröbinger je inštruktor in koordinator projektov v orga-

nizaciji atempo. Ljudi z učnimi težavami in brez njih usposablja

glede uporabe iPadov in tablic za službene in vsakdanje namene. Njegova usposabljanja so osre-

dotočena na osnove upravljanja, fotografiranje in snemanje filmov z

iPadom, oblikovanje predstavitev in posebni upravljalni pripomočki za

osebe s posebnimi potrebami. Kot koordinator se je Thomas Tröbinger

specializiral za EU-projekte, ki se ukvarjajo z uporabo tablic in novih tehnologij v izobraževanju. Preden se je pridružil organizaciji atempo,

je na univerzi Karla Franza v Gradcu zastopal študente s posebnimi

potrebami. Thomas Tröbinger je za-ključil magistrski študij sociologije in izobrazbo oblikovalca spletnih strani.

[email protected]

www.atempo.at/de


Močna razširjenost prenosnih računalnikov, kot so pametni telefo-ni ali tablice, tudi na področju izobraževanja narekuje razvoj v sme-ri novih oblik digitalnega in mobilnega učenja, kar vsem učencem omogoča, da učinkoviteje sodelujejo v izobraževalnem sistemu.

Človek ni hendikepiran, temveč hendikepiran postane!

Hendikepiranosti v današnji razpravi ne razumemo več samo kot individualne značilnosti ali problema neke osebe, temveč kot re-zultat nadvse kompleksne interakcije med individualno (fizično) dispozicijo na eni strani ter družbenimi okvirnimi pogoji in nor-mami na briši »strani«. Gre za spremembo perspektive – premik od individualnih lastnosti osebe k razumevanju hendikepiranosti kot predmeta socialne odgovornosti in družbenih možnosti. Hen-dikepiranost, razumljena kot socialna zadeva, sprašuje po tem, kaj ljudi s fizičnimi ovirami ovira pri enakopravni, socialni, kulturni in gospodarski soudeležbi. Človek s fizično prizadetostjo, na primer slabovidna oseba, je oviran pri družbeni soudeležbi šele, ko nima dostopa do ustreznega pripomočka, npr. očal.

O omejitvah in izzivih

Poleg javnega zaznavanja telesne in čutne hendikepiranosti se bomo zdaj posvetili pogosto prikriti intelektualni hendikepira-nosti, ki je na področju inkluzivnega učenja posebej pomembna. Ljudje s kognitivnimi ali z intelektualnimi ovirami običajno želijo biti opredeljeni kot ljudje z učnimi težavami. Takšna izbira besed se jim zdi manj stigmatizirajoča kot termin invalidnost, hendike-piranost. Omejitve ali posebne potrebe oseb z učnimi težavami so raznolike, saj gre za zelo heterogeno skupino ljudi.

Na splošno lahko povzamemo, da so lahko ovirane oz. drugače funkcionirajo naslednje kognitivne funkcije: organizacija mišljenja, splošna obdelava podatkov, sprejemanje in ohranjanje informacij (zmožnost pomnjenja), sposobnost učenja ter nazadnje verbalna

in neverbalna komunikacija. Omenjene omejitve lahko neposred-no vplivajo na izobraževanje. Pogosto imajo ljudje z učnimi težava-mi zato npr. probleme pri osvajanju temeljnih kulturnih tehnik, kot so branje, pisanje ali računanje.

Poleg navedenih kognitivnih ovir so zelo pomembne tudi social-ne omejitve, ki se pogosto pojavljajo: ljudje z učnimi težavami so pogosto izključeni in izgubijo socialni stik z ljudmi zunaj skupine sovrstnikov. Poleg tega imajo težave pri neodvisnem in samostoj-nem življenju. V tem primeru pogosto govorimo o t. i. priučeni ne-bogljenosti, do katere pride, ko se ljudem pri vzgoji in socializaciji pripisuje malo samostojnosti in se jim obenem odvzamejo mnogi izzivi vsakdanjega življenja. Posledica ni samo realna odvisnost od drugih ljudi, temveč tudi nebogljenost, ki jo živi sam prizadeti.

Pri natančnejši preučitvi lahko ugotovimo, da se bržkone vsi ljudje sodobne informacijske družbe do določene mere soočajo s podob-nimi izzivi, četudi morda na drugačen način, ki jih tako rekoč ne omejujejo. V globaliziranem, digitaliziranem in omreženem sve-tu moramo misli ustrezno organizirati, podatke prepoznati kot ustrezne in jih shraniti, znati komunicirati z ljudmi okoli sveta in ob naraščajoči delovni obremenitvi biti pozorni, da ne izgubimo socialnega stika. Kako obvladujemo te raznolike kognitivne in so-cialne izzive? Na to vprašanje gotovo ni preprostega ali hitrega od-govora. Pomemben pripomoček digitalne dobe pa hitro najdemo: danes več kot polovica vseh Evropejcev s seboj nosi priljubljenega, digitalnega asistenta (statista.com) – svoj pametni telefon. Mobil-ni telefon je tako pameten, ker je obenem tudi zmogljiv, preno-sni, žepni računalnik, ki glede zmogljivosti in programske opreme le malo zaostaja za tradicionalnimi računalniki. Pri premagovanju izzivov vsakdanjega življenja nas tako podpirajo številne male apli-kacije. V aplikaciji Koledar si shranimo datume, s pomočjo Opravil pa si organiziramo naloge oz. nas lokacijsko podprte storitve ob vstopu v trgovino opomnijo, kaj dejansko hočemo tam kupiti. Platforme družbenih medijev, kot sta Facebook ali WhatsApp, nam pomagajo ostati v stiku z našimi najdražjimi, čeprav se ti preselijo na drug konec sveta.


Praktični primeri

V nadaljevanju bodo predstavljene določene funkcije iPadov, s ka-terimi je učenje in izobraževanje lahko inkluzivnejše, pri čemer gre za »majhne« stvari z velikim učinkom.

Safari Reader Prvi primer se nanaša na dostop do informacij prek interneta. Re-cimo, da želim na iPadu prebrati članek z novicami z interneta. S spletnim brskalnikom Safari odprem določeno spletno stran, npr. avstrijskega radia (slika 1). Če spletna stran to podpira, je v naslovni vrstici brskalnika majhen gumb, ki je videti kot shematske, črtkane črte dokumenta. Ob pritisku na ta gumb se zgodi navidez nenava-dno: vsi možni informacijski elementi spletne strani, ki odvračajo pozornost, kot so reklame ali druge informacije, se izključijo in pri-kaže se samo besedilo (slika 2). Poleg tega imam možnost, da bar-vo ozadja in velikost pisave besedila prilagodim svojim potrebam. In vse to zgolj v nekaj sekundah ter brez dodatnega programa.

Manj znano je dejstvo, da so računalniki postali ne le mobilnejši, temveč tudi znatno dostopnejši. Nenazadnje je lansiranje iPhona leta 2008 radikalno poenostavila uporabo računalnikov, ki jih se-daj upravljamo neposredno z rokami in ni treba veliko vedeti, da jih lahko začnemo uporabljati. Ameriškemu tehnološkemu gigantu Apple se lahko tudi zahvalimo, da so naši mali asistenti po zaslugi upravljalnih elementov individualno prilagodljivi, tako da jih lahko upravljajo tudi ljudje z različnimi omejitvami. Tako je mogoče npr. povečati ali okrepiti sistemsko pisavo, aktivirati povečevalno stek-lo zaslona in vključiti povečavo vsebine zaslona.

Kakšno zvezo imajo očala s tablico?

Očala slabovidnim zagotavljajo, da omejitev ni ovira. V organizaciji atempo smo prepričani, da prenosniki, kot so tablice ali pametni telefoni – ob pravilni uporabi – lahko prevzamejo vlogo očal pri lju-deh z učnimi težavami. Motivirani z omenjenim prepričanjem smo pričeli udeležence tečajev naše izobraževalne ustanove izobraževa-ti o ravnanju in uporabi iPadov. Z opisano preprostostjo in dosto-pnejšo tehnologijo iPadi predvsem za našo ciljno skupino ponujajo neverjetni »očalni potencial« na številnih področjih: komunikaci-ja, trening mobilnosti, samoupravljanje, koncentracija in trening pozornosti, individualno učenje pri temeljnem izobraževanju (ra-čunanje, pisanje in branje), multimedijsko izražanje, (digitalno) vključevanje z družbenimi mediji in še več.

Doslej pridobljeno znanje o uporabi tablic pri inkluzivnem izobra-ževanju na enotedenskih nadaljnjih izobraževanjih posredujemo izobraževalnim ustanovam in njihovim zaposlenim, ki želijo svojo ponudbo oblikovati inkluzivnejše. Podrobnejše informacije o teča-jih glede tablic so na voljo na naslednji povezavi: > www.atempo.at/de/Angebote/Bildung-und-Karriere/ Tablet-Courses/


Slika 1: Članek na orf.at© orf.at

Naslednja možnost upravljanja je digitalna asistentka Siri. Prek inteligentnega glasovnega upravljanja je mogoče priklicati nepos-redno aplikacije, napisati sporočila ali poiskati pojem na internetu. Na video posnetku vidite, kako Sandra Seiwald (slika 3) kot slepa uporablja iPad.> https://drive.google.com/file/d/

0B4OTYZuj9oekUVVuU2FHZHo5ZVE/view?usp=sharing

Funkcija branjaPrišli smo do drugega primera in ostajamo pri članku z novicami. Recimo, da zaradi omejitve, ker npr. slabo berem ali sploh ne znam brati, omenjenega članka ne morem prebrati sam. S prstoma hkra-ti potegnem od zgornjega roba zaslona navzdol in iPad mi s funk-cijo branja prebere besedilo. Applov mobilni operacijski sistem iOS je serijsko opremljen z integrirano funkcijo branja, ki omogoča bra-nje katerekoli vsebine na zaslonu. In povrhu še v različnih jezikih.

Voice over in SiriZadnji primer, ki bi ga lahko opisal, je posebej zanimiv, saj slepim omogoča neodvisno življenje in uporabo računalnika, ki ga uprav-ljajo večinoma prek zaslona na dotik. V iOS najdemo med pripo-močki pod tako imenovano funkcijo »Voice Over«, ki deluje takole: iPad skenira zaslon in uporabniku pri tem prebere vsak »predmet«. Tako imam kot slepi možnost, da se s pomočjo sluha dotikam na-mizja in z enostavnimi gestami upravljam računalnik, kar bi bilo sicer rezervirano za osebe, ki vidijo.

Slika 3: Karl iz organizacije atempo se čudi, kako Sandra Seiwald upravlja svoj iPhone© Thomas Tröbinger


Slika 12: Članek orf.at s programom Safari Reader© orf.at

Literatura

Digital Agenda 2020> http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/ict-education

Education and Training 2020 (ET 2020) > http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:ef0016 (vpogled dne 16.12.2015)

Pet ključnih sporočil za inkluzivno izobraževanje. Od teorije do prakse.Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje 2014> https://www.european-agency.org/sites/default/files/Five_Key_Messages_for_Inclusive_Education_DE.pdf

Statista – Das Statistik Portal, Prognose zum Anteil der Smartphone Nutzer in Europa nach Land (vpogled dne 16.12.2015)> http://de.statista.com/statistik/daten/studie/321967/umfrage/prognose-zum--anteil-der-smartphone-nutzer-in-europa-nach-land/


Strategije za odprti prostor znanja in idej na primeru Mestne knjižnice Dornbirn

Mestna knjižnica Dornbirn se je od avgusta 2013 do konca julija 2015 udeležila Grun-dtvig projekta »LIBRARY. I LOVE IT!«. Cilj projekta je bilo pokazati vlogo knjižnic kot živahnih krajev vseživljenjskega učenja v njihovih lokalnih skupnostih in s tem dvig-niti pozornost do vseživljenjskega učenja na splošno, bralne kompetence in angaž-maja občanov. Poleg tega je bil z intenzivno izmenjavo izkušenj možen tudi razvoj profesionalnih, socialnih in osebnih kompetenc. Ne samo, da je bilo mogoče infor-macije osmih udeleženih dežel neposredno integrirati v delovni vsakdanjik, v prime-ru mestne knjižnice Dornbirn so bile uporabljene tudi za nov knjižnični koncept.

Franziska Tschofen Mestna knjižnica Dornbirn

Franziska Tschofen je bibliotekarski in informacijski management študirala na Visoki šoli za medije v Stuttgartu. V Mestni knjižnici Dornbirn dela na področju digitalnih storitev, izobraževanja odraslih in e-učenja, ukvarja pa se tudi z uvajanjem inovativnih storitev.

[email protected]

Franziska Klien Mestna knjižnica Dornbirn

Franziska Klien, knjižničarka v Mestni knjižnici Dornbirn, je dejav-na predvsem na področju organizacije prireditev, pri usposablja-nju multiplikatorjev ter jezikovni podpori in spodbujanju branja pri družinah. Skrbi tudi za sodelovanje z javnimi in zasebnimi nosilci izobraževanj.

[email protected]


»sharing society« (= družbe, ki si deli stvari), demografskih spre-memb, priseljevanja in novih oblik medijev, ki zahtevajo več zna-nja o avtorskih pravicah in pravicah uporabe. Zaradi teh družbenih sprememb je za knjižnice vedno pomembnejše, da služijo kot javni kraji zadrževanja, da privabljajo nove ciljne skupine in da krepijo svoje svetovalne in podporne storitve.

Mestna knjižnica Dornbirn si želi, da bi bilo tako knjižničarkam in knjižničarjem kot tudi strankam dovoljeno delati napake in se iz njih učiti. Močno jo zaposluje življenjska realnost lokalnega pre-bivalstva, zato da ga lahko najbolje podpira pri njegovem učnem procesu. Mestna knjižnica je kraj, kjer stranke lahko eksperimen-tirajo. Pri tem je pomembno, da se lahko eksperimentira tudi pri samem knjižničnem delu in išče nove poti. Tako je bilo mogoče v okviru EU projekta »LIBRARY. I LOVE IT!« in drugih že izvedenih Leonardo da Vinci in Grundtvig projektov preizkusiti nove metode izobraževanja odraslih. Te so prišle do izraza v programu prireditev mestne knjižnice Dornbirn.

Udeleženci pisateljske skupine »odprto pisanje« so se lotili ideje, da bi prostovoljno brali otrokom. Mestna knjižnica je v tem prime-ru mesto koordinacije, izmenjave izkušenj, nadaljnjega izobraže-vanja in individualnega svetovanja.

Klasično vodenje po knjižnici je bilo v okviru »LIBRARY. I LOVE IT!« razširjeno na različne informacije in delavnice. Starši različ-nih kultur kot tudi skupine za učenje jezika in ustanove za varstvo majhnih otrok so se lahko udeležili teh Family Literacy aktivnosti. Vsebinsko so se udeleženci ukvarjali na primer s temami, kot so »večjezičnost« in »moja vloga kot zgled za bralno in učno kom-petenco«.

Serija dodatnega izobraževanja »V bralnem vrtcu« je bila usmerje-na na pedagoginje in pedagoge v otroških vrtcih in bibliotekarke in bibliotekarje. Cilj teh predavanj je, »pomnoževalnikom« podati pregled nad aktualnimi novostmi na trgu slikanic kot tudi navo-dila za praktične možnosti posredovanja. Prvi nastavki te serije

Knjižnice posredujejo znanje in kompetence, so kraji kulture in učenja, hranijo moderno dediščino in kompetentno nudijo stori-tve. Že od nekdaj je bila naloga knjižnic omogočanje informacij lju-dem, tako da so znanje in ideje lahko rasle. Predvsem na področju javnih knjižnic knjižnice skozi celo življenje s svojimi informacija-mi podpirajo občanke in občane. Niso podrejene cenzuri in se ne ozirajo na ideološke in komercialne interese. To jih predestinira za platformo za samostojno učeče.

Glede na podatke Združenja knjižnic Avstrije je v Avstriji aktivnih 1470 javnih knjižnic. Uporablja jih približno 10 odstotkov pre-bivalstva. S tem so knjižnice največje ustanove za izobraževanje odraslih v državi. Knjižnice izpolnjujejo socialno nalogo. Mediji so pri tem orodje in ne sami sebi namen. V zadnjih letih se je knji-žnično delo spremenilo, med drugim zaradi urbanizacije, prihoda

Ulrike UnterthurnerMestna knjižnica Dornbirn

Ulrike Unterthurner, direktorica Mestne knjižnice Dornbirn, ukvarja se s temami: »Lernort Bibliothek«, odpiranje izobraževa-nja odraslih in socialno-integrativno delo knjižnice. Poleg tega je dejavna kot inštruktorica na področju izobraževanja in nadaljnje-ga izobraževanja knjižničarjev s poudarkom na komunikaciji in stiki z javnostmi.

[email protected]


dodatnega izobraževanja so nastali v projektu Leonardo da Vinci (»SMILE VET«), v katerem je bilo v središču pozornosti izkoriščanje kulturnih ustanov za poklicno izobraževanje.

Španski projektni partner projekta »LIBRARY. I LOVE IT!« je mestno knjižnico spodbudil k uporabi metod ustnega pripovedovanja pri posredovanju izobraževalnih vsebin. Z opiranjem na španski pripo-vedovalni projekt »Labrantes de la palabra« je bila izvedena vrsta delavnic z naslovom »Plavalni tečaj ustnega pripovedovanja« kot del ponudbe nadaljnjega izobraževanja za prostovoljce na podro-čju spodbujanja jezika in branja.

Hkrati je prišlo do sodelovanja z mestnim oddelkom za integracijo, ki je vodilo do skupne organizacije vrste seminarjev za spodbujanje jezika in branja »Slišiš, kaj govorijo besede?« To je kooperacijskim partnerjem omogočilo nadaljnjo izgradnjo programa nadaljnjega izobraževanja za varuhe majhnih otrok, vodje skupin staršev in ot-rok in moderatorje starševskih pogovorov. Vrsta seminarjev ponu-ja delavnice na teme »Večjezičnost kot priložnost«, »Posredovanje otroške literature«, »Gledališko-pedagoški elementi v otroški lite-raturi« in »Prosto pripovedovanje«.

Pisateljska delavnica »Odprto pisanje« je nastala leta 2009 v okvi-ru Grundtvig projekta »Roots and Wings«. Obrača se na ženske in moške vseh starostnih skupin in jih uči ne samo različnih vrst bese-dil in tehnik kreativnega pisanja, temveč udeležence preko trikrat do štirikrat letno izvedenih literarnih večerov šola tudi v javnem nastopanju.

»LIBRARY. I LOVE IT!« je bil tudi sprožilec dveh digitalnih priredit-venih ponudb. Pri »E-Book-Datings« so stranke deležne rednega svetovanja glede vprašanj o mediateki Vorarlberg in drugih tehnič-nih in digitalnih vprašanjih. »Digitalna samoobramba« je bilo sode-lovanje med social business Allmenda in Linux User Group, cilj pa je bil, udeležence opozoriti na digitalno varovanje podatkov. Izve-denih je bilo več dejavnosti na temo šifriranja elektronske pošte in klepetalnic, za uporabo varnih, alternativnih oblačnih ponudb in za

instalacijo alternativnih operacijskih sistemov za pametne telefone.Ta ponudba pa je šele začetek: novi koncept knjižnice bo omogočil še več prostora za ponudbe, ki bodo aktivirale in omogočale sode-lovanje.

Nova mestna knjižnica Dornbirn naj bi postala odprt prostor zna-nja in idej za Dornbirn. Za čim več občank in občanov naj bi pred-stavljala nizkopražno in vabljivo platformo za pridobivanje znanja in razvoj kompetenc na različnih področjih življenja. Mestna knji-žnica se vidi kot komunalna skupnost, v kateri so možni aktivni an-gažma občanov, kooperativno delo in učenje kot tudi sodelovanje pri družbenih in kulturnih procesih, kjer je vse to možno negovati. Knjižnica s tem predstavlja kraj srečevanja, ki nudi smisel onkraj potrošniškega sveta zabavne in prostočasne industrije.

Knjižnica naj bi bila na voljo strankam tako realno kot tudi virtual-no, poleg sprejemajočih naj bi nudila tudi okrepljene raziskovalne učne situacije ter dajala na voljo prostor za koncentracijo in komu-nikacijo.

Kot učni kraj naj bi knjižnica krepila kompetenco samostojnega učenja posameznikov, spodbujala radovednost in veselje pri razvo-ju znanja in kompetenc, učeče in njihove individualne potrebe naj bi postavila v središče, strankam pa omogočila aktivno družbeno udeleževanje.

Zaposleni v knjižnici prevzemajo funkcijo podpore, s tem ko sve-tujejo, vodijo, predvsem pa motivirajo. Načrtovani prostori so »la-boratorij za razmišljanje« za delo, ki zahteva koncentracijo, »akti-viteka«, v kateri bo mogoče raziskovalno in sodelovalno učenje in delo, kot tudi skupinski prostori, ki jih bo mogoče najeti. Ponudba prireditev naj bi aktivirala, organizirali pa naj bi jo zaposleni v knji-žnici, kooperacijski partnerji z različnih področij in stranke.



DIGITALIZACIJA

| 49

50 | D I G I T A L I Z A C I J A

Odpiranje in digitalizacija izobraževanja odraslih

Neformalne in prosto dostopne ponudbe so že od nekdaj bistvo izobraževanja odra-slih. Da bi bil prag za udeležbo čim nižji, mora biti mogoča tudi udeležba brez prijave, zato se dogodki odvijajo na javnem kraju. Takšen primer je izobraževanje Nemščina v parku (Deutsch im Park) 1, ki migrantom v neformalni učilnici ponuja možnost iz-boljšati svoje znanje nemščine. Dejansko učenje v parku nima praga, ki bi ga morali udeleženci preseči. Vsekakor pa lahko v park pridejo samo ljudje, ki stanujejo v bližnji okolici. V tem oziru je o lahko dostopnem učnem prostoru mogoče govoriti samo za omenjene ljudi; jasno je, da domnevna javna mesta dejansko niso dostopna in dosegljiva vsem.

Tudi pri učenju prek spleta ne moremo govoriti o prostoru brez praga. Vendarle je treba premagati določene tehnične ovire, za uporabo pa so potrebni določeni mediji oz. digitalne kompetence. V primerjavi s fizičnimi prostori je učenje prek spleta pra-viloma dosegljivo od koderkoli.

Iz tega izhaja, da noben učni prostor ni povsem odprt in dosegljiv brez različnih izzi-vov, vendarle internet vseeno ponuja nove možnosti. V zadnjih letih je treba v zvezi s tem posebej omeniti množične odprte spletne tečaje (MOOCs: Massive Open Online Courses) in prosto izobraževalne vire (OER: Open Educational Resources). Omenjena koncepta spletno učenje povezujeta z izpopolnjenimi koncepti dostopnosti. Mno-žični odprti spletni tečaji so praviloma brezplačni in dostopni brez določenih pogo-jev (npr. matura) ter pogosto ponujajo mednarodne učne izkušnje ter povezave z drugimi udeleženci. Prosto dostopni izobraževalni viri omogočajo dostop do vedno večje zbirke prosto dostopnega izobraževalnega gradiva, ki ga je mogoče kopirati in izboljševati. Medtem ko je mogoče množične odprte spletne tečaje (MOOC) razu-meti kot prosto dostopen učni proces, pa so prosto dostopni izobraževalni viri odprti rezultati.

Mag. David Röthler WerdeDigital.at,

PROJEKTkompetenz.eu

Mag. David Röthler je podjetniški svetovalec in učitelj odraslih. Že 20

let se ukvarja z družbo in internetom, poučuje na univerzah v Avstriji in

Nemčiji; teme: novinarstvo, politika, izobraževanje, evropska izobraževal-

na politika. David Röthler dela kot svetovalec za izobraževalne projekte, ki jih financira, ES ter zbira izkušnje z novimi formati in metodami: mno-

žični odprti spletni tečaji (MOOC), obrnjeno učenje (flipped classroom),

spletno učenje v živo (webinarji) … Je soustanovitelj in družabnik

svetovalnega podjetja PROJEKTkom-petenz.eu GmbH v Salzburgu; član

inštituta ikosom.de – Inštituta za komunikacijo in družbene medije v Berlinu ter član uprave in projektni

vodja WerdeDigital.at na Dunaju.

KontaktWeblog: david.roethler.at

D I G I T A L I Z A C I J A | 51

Oba koncepta sta financirana in se spodbujata in na ravni Evropske unije. To je vidno npr. na portalu > www.openeducationeuropa.eu, kjer so dostopni številni množični odprti spletni tečaji in prosto do-stopni izobraževalni viri. Prosto dostopna in mednarodna spletna izobraževanja so vključena v izobraževalni program Evropske unije Erasmus+.

Obstaja vrsta političnih predlogov s strani Evropske unije, ki bi jih lahko obravnavali kot posebej inovativne. Kar zadeva vidik odpr-tosti, velja izpostaviti sporočilo Evropske komisije iz septembra 2013 Odpiranje izobraževanja: (Die Bildung öffnen:). Inovativ-no učenje in učenje za vse s pomočjo novih tehnologij ter prosto dostopno učno gradivo oz. gradivo za poučevanje (Innovatives Lehren und Lernen für alle mithilfe neuer Technologien und frei zugänglicher Lehr- und Lernmaterialien)2.

V omenjenem sporočilu je opisano spodbujanje kakovostnih, inovativnih metod poučevanja in učnih metod s pomočjo novih tehnologij in digitalnih vsebin. Predlagani so ukrepi za bolj odprto učno okolje, ki bi izboljšalo izobraževanje in zagotovilo učinkovi-tejšo zasnovo: kot številni načrti na področju izobraževalne poli-tike bi moralo tudi odprto izobraževanje prispevati k doseganju ciljev Evropa 2020: Izboljšanje konkurenčnosti in rasti v EU z bolje izobraženo delovno silo. Ne gre samo za – pogosto kritizirane – go-spodarske cilje izobraževanja. Omenjen je tudi »učinek enakosti« razširjenega dostopa za »zapostavljene skupine« ob zniževanju stroškov pri uporabi prosto dostopnih virov in novih tehnologij. Pogoj pa so »znatne investicije v izobraževalno infrastrukturo in človeške vire«.

Na ravni Evropske unije in držav članic so bili med drugim predla-gani naslednji ukrepi:

> Podpora učnih ustanov, učiteljev in učencev pri pridobivanju digitalnih kompetenc in metod.

> Spodbujanje razvoja in razpoložljivost prostega učnega gradiva.

> Priklop učilnic na mrežo.

Poleg tega je omenjena internacionalizacija izobraževanja:»Tako bi izobraževanje in znanje tako mnogo lažje presegla meje, pri čemer bi vrednost in potencial mednarodnega sodelovanja močno narasla.« S pomočjo prosto dostopnih izobraževalnih virov in predvsem množičnih odprtih spletnih tečajev lahko učitelji in učne ustanove danes sočasno dosežejo na tisoče učencev na vseh petih celinah […].«

Avstrijske univerze so se junija 2014 izčrpno opredelile glede mno-žičnih odprtih spletnih tečajev3.

Priporočeno je bilo, da univerze pripravijo lastno ponudbo mno-žičnih odprtih spletnih tečajev (MOOC) ter pri študiju uporabljajo spletne tečaje drugih univerz. Univerze bi lahko izvajale izpite iz množičnih odprtih spletnih tečajev, opravljenih na drugih uni-verzah. Dotaknili pa so se tudi politične ravni: v smislu demokra-tizacije izobraževanja in družbene odgovornosti univerz do vseh slojev prebivalstva bi razpoložljivo odprto izobraževanje olajšalo akademsko izmenjavo in prenos znanja.

Množične odprte spletne tečaje in prosto dostopne izobraževalne vire v svojem univerzitetnem poročilu za leto 2014 (Universitäts-bericht 2014)4 kot pomembne omenja tudi Ministrstvo za zna-nost, raziskovanje in gospodarstvo.

Poročilo ugotavlja, da »ob uporabi digitalnih tehnologij obstaja znatni potencial za uporabo in izpopolnjevanje na področju po-učevanja in učenja.« Glede množičnih odprtih spletnih tečajev se sklicuje tudi na družbenopolitične vidike: »Množični odprti sple-tni tečaji lahko novim ciljnim skupinam omogočijo brezplačno akademsko izobrazbo na visokošolski ravni in s tem prispevajo k dostopnejši visokošolski izobrazbi. […] Raznolikost udeležencev iz različnih starostnih skupin, kulturnih krogov, z različno stopnjo izobrazbe in predhodnimi poklicnimi izkušnjami lahko spodbudi strokovno razpravo.«

1 https://www.wien.gv.at/rk/msg/2013/06/26003.html2 http://eur-lex.europa.eu/legal-content/DE/TXT/?qid=1389115469384&uri=CE-

LEX:52013DC06543 http://uniko.ac.at/modules/download.php?key=6370_DE_O&f=1&jt=7906&cs=-

D69E4 http://wissenschaft.bmwfw.gv.at/fileadmin/user_upload/Universitaetsbericht_

2014.pdf5 www.bildung.erasmusplus.at/index.php?id=71156 www.ubiquitypress.com/site/books/detail/11/battle-for-open/

Ob konkretnih konceptih financiranja so potrebni tudi ukrepi za povečanje osveščenosti in medijske pismenosti.

Poleg množičnih odprtih spletnih tečajev in prosto dostopnih izobraževalnih virov lahko k odpiranju in internacionalizaciji izo-braževanja prispevajo tudi spletni seminarji (webinarji). To so izo-braževalni dogodki, ki potekajo v obliki spletnih video konferenc. Projekta WerdeDigital.at in digi4family.at – pri katerih sodeluje av-tor tega prispevka – ponujata tedenske prosto dostopne webinarje. Za dostop do spletne delavnice zadošča že en klik. Udeležba poteka prek klepetalnice, video in avdio načina. Posnetki so na voljo kot prosto dostopni izobraževalni viri in se lahko prosto uporabljajo.

Omenjena tehnologija lahko prispeva tudi k odpiranju učilnic. Tako se dogodki iz serije Pogled čez obzorje: Internacionalizacija in od-piranje izobraževanja odraslih5 prek spleta prenašajo v živo in in-teraktivno.

Prosto dostopno e-knjigo eBOOK »The Battle for Open«6 avtorja Martina Wellerja je mogoče naložiti brezplačno.Medtem ko so množični odprti spletni tečaji prišli tudi v Avstrijo –

na platformi iMOOx.at Tehnične univerze v Gradcu so bili izpeljani številni množični odprti spletni tečaji – pa politični okvirni pogoji še manjkajo. Tako denimo pogrešamo javno financiranje, kot je na ravni Evropske unije za množične odprte spletne tečaje zago-tovo že mogoče (öffentliche Finanzierung, wie sie auf EU-Ebene für MOOCs). Čeprav je omenjena ponudba platforme iMOOx.at namenjena v glavnem področju izobraževanja odraslih, se zave-danje glede odprtega in po potrebi mednarodnega izobraževanja šele uveljavlja. Podelitev avstrijske državne nagrade za izobraževa-nje odraslih v kategoriji Digitalna pismenost za množični odprti spletni tečaj Brezplačno spletno učenje (Gratis online lernen) na iMOOx.at jeseni 2015 lahko velja kot pomemben znak.

Prav tako še ni jasno, kako bi v Avstriji spodbudili prosto dosto-pne izobraževalne vire. V EU-programu financiranja izobraževanja Erasmus+ pa je bilo izraženo znatno priporočilo, da bi morali biti rezultati projektov na voljo kot prosto dostopni izobraževalni viri.

Posnetke si je mogoče ogledati na > werdedigital.tv.© Mag. David Röthler


Joachim SuckerLjudska univerza v Hamburgu

Joachim Sucker je kulturni pedagog in vodja marketinga pri Ljudski uni-

verzi v Hamburgu. 2008 je ustanovil forum VHS-Marketinggruppe (mar-

ketinška skupina ljudskih univerz) na omrežju Xing, iz česar se je razvila

največja spletna skupnost ljudskih univerz. 2013 je iz tečaja vhsMO-

OC, za katerega je dal pobudo, kot nadaljevalni množični odprti spletni tečaj, zasnovan za vse sodelujoče na

ljudskih univerzah, nastala skupina vhs2020. 2014 je Sucker skupaj z

zaposlenimi na ljudskih univerzah po naročilu DVV razvil koncept “Erwei-

terte Lernwelten”, ki je danes osnova strategije digitalizacije na zvezni rav-

ni. Sucker je sopobudnik prireditev vhs-Barcamps ter tečajev ichMOOCs „Mein digitales Ich“. 2015 je skupaj z drugimi ustanovil društvo “Erweiter-

te Lernwelten”, ki ponuja digitalno podprte formate učenja in prip-

ravlja koncepte za ljudske univerze.

[email protected]

Množični odprti spletni tečaji (MOOC) in prosto dostopni izobraževalni viri (OER) sta dve plati iste medalje

Množični odprti spletni tečaji so bili pogosto razglašeni za mrtve, vendarle najbrž zato, ker so bili vrednoteni s prastarimi kriteriji poučevanja. En oddajnik, številni pre-jemniki. Danes gre pri pri novih učnih konceptih »od poučevanja do učenja« za znat-no spremembo paradigme, za kar so množični odprti spletni tečaji nadvse primerni. Ustvarjajo nove strukture in pritisk po uspehu. Oglejmo si podrobnosti.

Množični (massive)da, za visokošolske množične odprte spletne tečaje so potrebne množice »sluša-teljev«. To je smisel spletnih predavanj zunanjih izvajalcev. Kdo, kaj in koliko se pri tem naučimo, je težko ugotoviti, zato zdaj preizkušajo modele za obdelavo številnih podatkov iz najrazličnejših virov (big data), ki naj bi določili uspešne študente in jih ponudili tržišču delovne sile. Množični pa so tudi odnosi z javnostmi. Kdor želi doseči zadostno količino učencev, mora oglaševati na široko. Vsak množični odprti spletni tečaj, ki želi to doseči, potrebuje trženje, kar ni vedno udobno, saj oglaševanje zah-teva ustrezna sporočila. Ta vsebujejo obljube, ki morajo biti krajše od 1.000 znakov. Tu se izobraževanje sreča z realnostjo. Ljudske univerze v tem primeru nimajo pred-nosti, saj morajo izobraževanja že dolgo »prodajati«. Že dlje časa govorijo o strankah in ravnajo z njihove perspektive. Iz tega stališča trženja izvira tudi naslednji pojem.

Odprti (open) Že dlje časa ne pomeni zgolj prostega dostopa za učence. Biti odprt je ključ za na-daljnji razvoj množičnih odprtih spletnih tečajev. Odprti za nova partnerstva, skupni razvoj učnih vsebin in skupni nastop na izobraževalnem tržišču. To omogoča trže-nje. Odprti za neobičajna partnerstva. Ljudska univerza v Hamburgu Hamburger Volkshochschule in Ljudska univerza v Bremnu Bremer Volkshochschule sta Visoko strokovno šolo v Lübecku FH Lübeck navdušila za skupni tečaj ichMOOC (Moj digital-ni jaz). Zveza Corporate Learning Allianz je navdušila 8 velikih podjetij, da so izpeljali tečaj »Corporate Learning MOOC«. Povsod potekajo dogovori za nova partnerstva. Kmalu bodo tudi mestne ustanove množične odprte spletne tečaje odkrile kot mo-del sodelovanja pri velikih projektnih načrtih (razvoj mesta, …). Podjetja bodo or-


je spletna faza del osnovne preskrbe, kot z vodo ali elektriko.

Tečaji (courses)To bi bilo treba prevesti kot spletni tečaji (online courses). Pri tem je spletni tudi gonilnik, ki učno gradivo ustrezno prilagodi upo-rabnikovim spletnim navadam. Razvijajo se novi video formati, novi arhivi dokumentov, novi didaktični pripomočki, ki se obne-sejo samo prek spleta. Tudi tu pomaga slogan »od poučevanja do učenja«. Upoštevanje spletnih navad (kratko in jedrnato) doslej ni bila vrlina tradicionalnega izobraževanja. Pri tem ni treba, da trpi vsebina. Tečaji so bili doslej vezani tudi na prostore. Tu kot prostor služijo platforme množičnih odprtih spletnih tečajev. Pri cMOOCs obstajajo tudi druge nastavitve. Celotni splet lahko služi kot sple-tna učilnica. Poleg forumov ponudnikov platform se kot prostori preizkušajo tudi orodja, kot sta Slack in Periscope ali uporabljajo skupine družbenih medijev. Še ena pametna sprememba perspek-tive, ki uporabnika postavlja v središče pozornosti. Ključna beseda je uporabnost. Vsak mesec nekaj novega. Za določitev prave me-šanice je treba obvladati medije – ne zgolj ponudnik, temveč tudi učenec. Poleg manjkajočih strategij ponudnikov izobraževanja je tu glavna zavora pri širjenju spletnih izobraževanj. Množični odprti spletni tečaji na splošno zahtevajo sposobnost samoorganizira-nega učenja. Tudi na tem področju so ponudniki in uporabniki v poskusni fazi.

Množični odprti spletni tečaji so pravzaprav mrtvi. Služijo zgolj kot ključna beseda za opisovanje inovativnega izobraževanja. Že zdaj so preveč diferencirani. Vse, kar ostane, so izrazi množični, odprti, spletni, tečaji. Nič več.

Prosto dostopni izobraževalni viri (Open Educational Resources)Vedno bolj so obravnavani tudi kot OER-centrifuga. Množični od-prti spletni tečaji, ki so bili obenem mišljeni kot prosto dostopni izobraževalni viri kot v Lübecku ali kasneje v Hamburgu, so vsebino prosto dostopnih izobraževalnih virov ponudili številnim ljudem, ki so lahko služijo kot osnova prihodnjih izobraževalnih koncep-

ganizirala lastne množične odprte spletne tečaje, saj je nastopila nova faza lova na talente. Oglaševanje na eni sami visoki šoli ne bo več zadoščalo. Za mednarodna partnerstva 2-letne priprave niso potrebne. Kratka sporočila prek Facebooka ali drugih kanalov za-doščajo.

Odprte so tudi teme. Ljudske univerze so organizirale tečaj pletenja Strick-MOOC. Na to neobičajno temo se je srečalo 500 ljudi. In to niso bila srečanja ob kavici. Množični odprti spletni tečaji so po-tekali v dnevnih sobah. Projekt vhsMOOC je bil nadaljevalni mno-žični odprti spletni tečaj za vse kolege in vodje tečajev. Tečaj ich-MOOC odpira serijo, ki jo lahko opredelimo kot digitalno osnovno izobraževanje. Hasso-Plattner Institut ponuja tečaj programiranja ProgrammierMOOC za šolarje. Soglasje šol ni potrebno – kdor se ne premakne, bo premaknjen. Z množičnimi odprtimi spletnimi tečaji delujemo na odprtem izobraževalnem tržišču.

Koncern Bertelsmann ni zaman investiral več kot ½ milijarde evrov v izobraževalni sektor. Ameriški ponudniki zdravstvene izobrazbe ali MOOC platforma množičnih odprtih spletnih tečajev Udacity sta na nakupovalnem izletu. V Nemčiji se uveljavljajo večje izobra-ževalne storitve in platforme. Koncern to imenuje svoj tretji steber (dritte Säule).

Mesto razvija prosto dostopno spletno univerzo Hamburger Open Online University (HOOU), da izobraževanja na tržišču ne bi bilo na voljo samo prek zasebnih platform. Moto župana Olafa Scholza je učiti se od Googla.

Spletni (online)Tudi to ni več nujno. Tečaj ichMOOC povezuje spletne faze s fazami v živo. Omenjeni mešani format je za ljudske univerze še ideal, saj izvirajo iz poučevanja v živo in so porazdeljene po celotni Nem-čiji. Koncepti obrnjenega učenja (flipped classroom) so prav tako mogoči. Pri množičnih odprtih spletnih tečajih je ponudbo vsebin in komunikacije mogoče individualno prilagajati. Čeprav si učnih video posnetkov še ni povsod mogoče ogledati brez zatikanja, pa


tov. Metafora velikega drevesa (A. Wittke), kjer se celotna vsebina pomika po deblu navzgor, kjer posamezne veje razvijajo uporabniki, je v tem primeru morda pravilno izbrana. Tako se npr. aktualno iz tečaja ichMOOC razvijajo drugi koncepti tečajev za ljudske univerze (Hamburg in Bremen). Drugi bi lahko tudi, saj je vsebina brezplačna.

Toda prosto dostopni izobraževalni viri kot ideja so še novi. Mnogi se šele zdaj seznanjajo s prosto dostopnim izobraževalnim gradi-vom.

Naloga bo napraviti pragozd tako transparenten, da bo mogoče najti pomembne in dobre vsebine. Nekaj dejavnosti že poteka: Agencija OER-Transferstelle je v ta namen ustvarila portal. Na voljo je tudi Wikimedia s portalom Mapping OER. Pomemben je pristop, ki končnega uporabnika prepoznava kot prejemnika in da v središče pozornosti ne postavlja trženja blagovnih znamk lastne organizacije.


T H E M E N | 57

EPALE

| 57

Postanite del skupnosti za izobraževanje odraslihCilj platforme EPALE je ustvariti evropsko skupnost za izobraževa-nje odraslih. Ko se pridružite EPALE, lahko komunicirate z različni-mi strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih, npr. inštruktorji, nosilci političnih odločitev in prostovoljci.

Mreženje z enako mislečimiKot član EPALE lahko o svojih nazorih razpravljate z drugimi ljud-mi, ki so dejavni na enakem področju v vaši državi ali Evropi, ter si z njimi izmenjujete informacije. Platforma je odlična za iskanje partnerjev ali deljenje izkušenj in idej v zvezi s projektom izobra-ževanja odraslih.

Mreženje zunaj lastnega okoljaEPALE sektorju izobraževanja odraslih ponuja nekaj novega – mož-nost preprostega povezovanja z evropskimi strokovnjaki s pod-ročja izobraževanja odraslih izven običajnega poklicnega okolja – z nosilci političnih odločitev, blogerji, raziskovalci, s prostovoljci, mentorji, inštruktorji itd.

Povečajte občinstvoMorda pišete blog in želite deliti svoje mnenje na temo s področja izobraževanja odraslih ali pa ste raziskovalec in bi radi objavili pri-spevek o novi metodi. Morda imate kot nosilec političnih odločitev zanimiv predlog oz. delate kot inštruktor ter želite deliti primere dobre prakse, dogodek, novico ali vir, ki bi zanimal tudi kolege. Platforma EPALE omogoča takojšnje obveščanje v Evropi in svetu.

Dostop do obsežne podatkovne baze virovČlani EPALE imajo dostop do več kot 1.000 kakovostnih virov s področja izobraževanja odraslih. V skupnosti skrbimo za to, da se obsežna baza nenehno povečuje.

Ostali boste na tekočemPlatforma EPALE Vas bo seznanjala z aktualnimi novostmi in razvo-jem sektorja izobraževanja odraslih v Vaši državi in celotni Evropi.

58 | E P A L E

EPALE – Kaj boste imeli od tega?https://ec.europa.eu/epale

Članstvo v skupnosti EPALE prinaša številne prednosti.

Ustvarite profil EPALEUstvarite profil s čim več informacijami in si

tako olajšajte mreženje ter stik s kolegi dru-gih članic platforme EPALE. Skupnosti sporočite,

katere poklicne izkušnje in interese imate ali pri katerih projektih trenutno sodelujete.

Izmenjujte idejeČe strastno pišete blog, nas zanima Vaše

stališče glede različnih tem s področja izobra-ževanja odraslih. Že nekaj klikov zadošča, da svoj

blogerski prispevek predlagate za objavo. Obiščite blog na platfor-mi EPALE in začnite.

RazpravljajteEPALE se osredotoča na pet tematskih pod-

ročij ter prek forumov, komentarjev, ocen in anket spodbuja sodelovanje med kolegi. Temat-

ske strani so področja, kjer so pripravljene informacije in se lahko povežete z uporabniki enakih nazorov.

Objavljajte Ste našli zanimiv vir, se seznanili z novo me-

todo ali odkrili dogodek na temo izobraževa-nja odraslih? To lahko povsem preprosto delite

na platformi EPALE. V nekaj minutah lahko objavite nove vsebine in nanje opozorite zainteresirane. Obiščite različna tematska pod-ročja in izvedeli boste več.

E P A L E | 59

Kako lahko sodelujete?

Z registracijo na platformi boste lahko uporabljali vse funkcije EPALE.

…… ……

IMPRESUM | Izdajatelj: Österreichische Austauschdienst-GmbH | Avstrijska služba za izmenjave (Österreichische Austauschdienst-GmbH) | Ebendorferstraße 7 | 1010 Dunaj | T +43 1 53408-0 F +43 1 53408-999 | [email protected] | bildung.erasmusplus.at | Sedež: Dunaj | FN 320219 k | ATU64808925 | DVR 4000157 | Uredništvo: Katrin Handler, Ricarda Motschilnig, Carin Dániel Ramirez-Schiller | Za vsebino je odgovoren: Ernst Gesslbauer | Grafično oblikovanje: Alexandra Reidinger | Tisk: one2print/DI Hans A. Gruber KG | Stanje: december 2015 | Podpora: Evropska komisija – Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo | Zvezno ministrstvo za izobraževanje in ženske

Ta publikacija je bila sofinancirana s strani Evropske komisije. Za objavljeno vsebino je odgovoren avtor. Komisija ne jamči za nadaljnjo uporabo vsebovanih podatkov.

www.ec.europa.eu/epale/[email protected]/EPALE.AT twitter.com/EPALE_ATbildung.erasmusplus.atoead.at

Österreich

Documents

EPALE Pogled Cez Obzorje_slo