EPK 2012

(Partnersko mesto Murska SobotaKoprodukcija in mrežni ter skupni projektiEPK 2012) (Evropska prestolnica kulture je najbolj prepoznaven projekt EU na področju kulture. EPK – Maribor 2012 je hkrati najzahtevnejši in najambicioznejši projekt slovenske kulture po osamosvojitvi. Oboje od nas ne zahteva zgolj vrhunske organizacije, pri kateri morajo prevladati najvišji standardi, ampak nas še zlasti zavezuje na konceptualni ravni. EPK je pogosto fantom, v katerega lahko stlačimo skorajda vse in hkrati nič. Kaj EPK ni? EPK ni ne marketinški trik, ne dokapitalizacija obstoječih institucij, ne poligon vseh mogočih obsesij. To pa še ne pomeni, da ni v dialogu z vsem že obstoječim na eni strani in s številnimi novimi pobudami na drugi. EPK je posebna zgodba, drugačen pogled na vse, kar že poznamo, sestavljen iz številnih že znanih in skritih zgodb.Mitja Čander, programski direktorMestna občina Murska SobotaKardoševa 2++386 (0)2 525 16 66++386 (0)2 525 16 15)

Projekt Evropska prestolnica kulture 2012 se je pričel snovati konec leta 2006, ko so se povezala mesta SV Slovenije pod projektno idejo Čista energija, ki naj bi projekt Evropske prestolnice kulture 2012 oblikovala tako, da postane kultura ena od temeljnih razvojnih silnic SV Slovenije.

Žal je projekt v mnogih ambicijah podlegel globalni recesiji in gospodarski krizi v zadnjem letu. Končna, tretja varianta oblikovanega programa se bo udejanila v letu 2012. Kljub okrnjenemu programu smo v Murski Soboti prepričani, da bo pričujoči program mesta Murska Sobota pripeljal v našo sredino vrhunski program in poživil dogajanje v mestu skozi leto 2012.

Programi nekaterih producentov so se začeli že v letu 2010, nadaljevali v 2011 in se zaključujejo v letu 2012 ali celo 2013.

Pregled koprodukcijskih projektov, sofinanciranih v letu 2012

PREDLAGATELJ

NAZIV PROJEKTA oz. PROJEKTOV

Založba Franc Franc

DIALEKTA, OKO BESEDE, SPREHAJALIŠČA

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

SOBOŠKO POLETJE, MOJE MESTO, NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI

Klub PAC

PAC-OV GLASBENI MAJ

Zavod Drmr

PREJK12

Društvo Argo

MURSKE BALADE IN ROMANCE

Zavod Sončnica

DIGITALNA KLASIKA, OSAMOSVOJITVENA VOJNA ZA POMURJE

Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije

DLUPP RAZSTAVNI PROGRAM

Zavod Flota

FRONT@

Galerija Murska Sobota

ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT, OD STRANI DO PROSTORA

Pomurski muzej M. Sobota

ODKRITO/ZAKRITO, MURA ODPRTO

Umetniško društvo Bronos

SLEDI PANONSKIH MUZ

MO Murska Sobota

SOBOŠKI DNEVI

Pregled mrežnih in skupnih projektov, sofinanciranih v letu 2012, kjer sodelujejo lokalni izvajalci

PREDLAGATELJ

LOKALNI IZVAJALEC

IME PROJEKTA

Maribor 2012

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

OTVORITVENA SLOVESNOST

Glasbene šole

Glasbena šola Murska Sobota

GLASBA BREZ MEJA

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Galerija Velenje, Društvo prijateljev IMV, PMMS, koroški pokrajinski muzej

Pomurski muzej M. Sobota

UF, INDUSTRIJA

Sandi Lužnik

G. Mihael Györek

MAK

Luksuz produkcija, MKC Velenje, CID Ptuj, Zavod Vista, Film Factory, KD Slovenj Gradec

Zavod Vista

DELAVNICE LUKSUZ PRODUKCIJE

JSKD-ji

JSKD Murska Sobota

HARMONIJE

PeTV, VTV, TV AS, Vaš Kanal, RTS Maribor

TV AS

KULTURA NA DLANI

KOPRODUKCIJSKI PROJEKTI V LETU 2012

Izvajalec: Založba Franc Franc

Projekt: DIALEKTA

Kakor globalna tekma za denar in prestiž vse več družbenih skupin izrinja na obrobje, tako so iz globalne kulturno-jezikovne »tekme« vse bolj izrinjeni tudi jezikovni kodi, ki jih te družbene skupine uporabljajo, med njimi tudi narečja in besedna ustvarjalnost, nastajajoča v njih. A vendar so te družbene skupine nosilci posebne materialne in duhovne kulturne dediščine, ki je v mreži globalnih kulturnih monopolov sicer zapostavljena, a se v novih družbenih paradigmah kaže kot posebna dragocenost.

Festival narečne književnosti Dialekta, ki bo v letu 2012 izveden tretjič, izhaja iz prepričanja, da narečja imajo svoj ustvarjalni in družbeni potencial, zato se usmerja v raziskovanje in artikulacijo kvantitativnih in kvalitativnih razsežnosti tega potenciala. To usmeritev uresničuje tako, da:

1. na vsebinski ravni integrira narečno ustvarjalnost celotnega slovenskega etničnega prostora vključno s slovenskim zamejstvom in izseljenstvom, kar ima nedvomne pozitivne nacionalno-kulturne učinke;

1. na organizacijski ravni povezuje v domicilno festivalsko mrežo več pomurskih občin in lokalnih skupnosti v Porabju, s čimer prinaša v pomursko okolje nove kulturne vsebine, v Porabju (kjer ima narečje sploh še pomembno narodnoidentitetno vlogo) pa pomaga upočasnjevati procese asimilacije;

1. povezuje ustvarjalce in preučevalce narečne književnosti ter skuša na ta način ta del literarne kulture umestiti v današnji družbeni čas in prostor ter ponuditi širši premislek njegove družbene vloge in pomena za kulturno in etnično identiteto.

Projekt: OKO BESEDE

V letu 2012 bo v Murski Soboti potekalo XVII. Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. To je tradicionalni vseslovenski in ob udeležbi vabljenih gostov tudi mednarodni literarni festival, na katerem se zberejo literarni ustvarjalc, ki pišejo za otroke in mlade, literarni strokovnjaki, ki preučujejo mladinsko književnost, knjižničarji in književni pedagogi, ki so tako ali drugače povezani z mladinsko književnostjo. Poleg nastopov pisateljev na pomurskih osnovnih in srednjih šolah so glavni festivalski dogodki delovni posveti na izbrano temo ter simpozij kot osrednji strokovni dogodek, na katerem referenti z različnih strokovnih področij obravnavajo aktualna vpršanja mladinske književnosti.

Posebna produkcija Očesa besede 2012 bo antološki pregled sodobne slovenske mladinske proze, ki ga pripravlja dr. Dragica Haramija, v njem pa bodo predstavljeni osrednji mladinski pripovedniki iz RS slovenskega zamejstva ‒ dobitniki katere od literarnih nagrad za mladinsko književnost. Poleg njih bodo predstavljeni tudi štirje mladinski pripovedniki iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške.

Projekt: SPREHAJALIŠČA

Roman v verzih Sprehajališča za vračanje avtorja Ferija Lainščka je izšel leta 2010 pri založbi Nova revija. Obsežna romaneskna poema, ki je prvi slovenski roman v verzih, je napisana v jambskih devetercih s trojno rimo, obsega 39 poglavij, 93 spevov in 1854 verzov. Akademska slikarka Zora Stančič je prispevala 39 ilustracij in s tem zaokrožila simboliko števil 3 in 9, ki je na svojevrsten način vključena v zgradbo tega dela.

Urednik Niko Grafenauer je na zavihku knjige zapisal: »V osnovi je seveda mogoče zaznati, da gre v romanu za ljubezensko zgodbo, za prešuštvo in zločin iz ljubosumja, v dogajanje pa so vseskozi vpleteni duhovi umrlih, lemurji in môre. Vendar pa je vse skupaj pomaknjeno v iracionalno sfero, v fikcijo, ki ima zelo malo trdnih kavzalnih oporišč v sebi, da bi bralcu pomagala na poti pri fabulativnem razvozlavanju pesnitve. Svet Lainščkovega romana se namreč dogaja na tanki meji med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, med budnostjo in sanjami, med živimi in mrtvimi. Živimi in mrtvimi ter njihovimi duhovi, ki prehajajo iz enega v drug svet, iz zasmrtja v tostranstvo in nazaj. S tem pa Lainšček pravzaprav upesnjuje temelj naše civilizacije, ki je kult mrtvih, kot je ugotovil Taras Kermauner v spremni študiji k Lainščkovemu romanu Ki jo je megla prinesla iz leta 1993.«

Lainščkov roman v verzih je zanimiv in tako v pripovedno-izpovednem kot verzifikacijsko-kitičnem pogledu inovativen literarni projekt ter kot celota literarno vredno delo. Prevod v angleški jezik v obliki klasične knjige in elektronsko dostopnega besedila bo tako promocija sodobne slovenske književnosti kot iskateljskega in literarno inovativnega evropskega kulturnega prostora.

Izvajalec: Javni zavod za kulturo, turizem in šport

Projekt: SOBOŠKO POLETJE

Soboško poletje – glasbeno zrcalo sveta bo s temeljito premišljenim izborom kakovostni glasbenih zvrsti in dobrih glasbenih izvajalcev – domačih in tujih, ponudil nekaj novega. Glasbeni presežki se bodo zvrstili v desetih zaporednih petkovih večerih. Poleg tega bo v spremljevalnem programu deset zaporednih sobotnih dopoldnevov, namenjenih otrokom in mladostnikom, za katere bodo bodisi pripravili koncerte, ali se bodo otroci in mladostniki predstavili občinstvu kot ustvarjalci .

Projekt: MOJE MESTO

Združuje štiri vsebinsko povezane projekte in sicer City Marketing, naravno dediščino mesta, izdajo nujno potrebne monografije Mestne občine Murska Sobota in obeležitev arhitekturne dediščine mesta, posebej domačega arhitekta Franca Novaka.

Murska Sobota postaja napredna in v prihodnost usmerjena skupnost, ki želi ohraniti kulturno in naravno dediščino ter identiteto za prihodnost in zagotoviti, ob nudenju visokega standarda kakovosti življenja in bivanja, svojim prebivalcem trajnostno rast in razvoj. Projekt vnaša dogodke v osrednji mestni park in prinaša mestu pomembne osebne, družbene, sociološke, okoljske in ekonomske priložnosti in koristi. Programi v parkih in rekreacijskih sistemih v mestu oblikujejo spodbudno in pozitivno zeleno in družbeno infrastrukturo kakovostnega življenja in bivanja v mestih. Naše revitalizirane zelene površine omogočajo rekreacijske športe, družabne dogodke, druženje prebivalcev, praznovanja, učenje v naravi in miru, nove stike, osebno rast, sprostitev, obnovo, igro in fizično ter duševno kondicijo. Kulturna dediščina (mestni grad in kulturni spomeniki), habitati in zgodovina v parke vraščajočih se mestnih centrov pa dogodke, delavnice, učenje, spoznavanje, identiteto, turistični razvoj. Sočasno pa se mesto s pozitivnim pristopom mora lotiti boja proti vandalizmu in raznim odvisnostim, ki so prisotne.

Projekt: NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI

Novi gledališki izzivi je projekt, ki bo s temeljito premišljenim izborom najkakovostnejše gostujoče gledališke produkcije iz slovenskega gledališkega prostora novi soboški oder zapolnil z dogodki, ki bodo publiki odprli nove gledališke horizonte, hkrati pa pritegnili, očarali in prevzeli novo publiko, ki z gledališčem do sedaj ni imela stika, predvsem mlade. Projekt išče najkakovostnejše gledališke predstave, ki ponujajo presežek v vsaj enem segmentu gledališkega dogodka ter s tem odpirajo nove gledališke horizonte, kot so izjemne in hkrati vrhunske igralske kreacije, prodorne ter lucidne režiserske poetike.

Izvajalec: Klub PAC

Projekt: PACOV GLASBENI MAJ

Odlika PAC-ovega glasbenega maja je uvajanje klasične glasbe v Pomurju. Vizija Kluba PAC že od leta 2000 je ponuditi pomurskemu prostoru vrhunska kulturna doživetja, kar nedvomno PAC-ov glasbeni maj je. Festival se odvija po Pomurskih in Porabskih cerkvah, kjer so dogodki dobro obiskani in velikokrat pozitivno presežejo pričakovanja tako izvajalcev glede števila publike, kot poslušalcev, glede kakovosti programa. Posebnost Festivala je, da ga ustvarjajo člani kluba, entuziasti in tisti, ki si prizadevajo, da postane klasična glasba del stalne kulturne ponudbe regije. PAC-ov glasbeni maj 2012 bo potekal od 24. maja do 27. maja 2012

Program:

Stefan Dhor – prvim rogistom Berlinske Filharmonije s komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije

Wiener  Klang  Kommune: klavirski kvintet (godalni kvartet + klavir)

Rita Kinka – klavir

SLOWIND – pihalni kvintet

Primož Parovel – harmonika

 

Kraji izvajanja koncertov so :

Galerija PAC Murska Sobota

Gledališče Park Murska Sobota

Dom kulture Veržej

Grad na Gradu

Refektorij v Monoštru – Madžarska

Sinagoga – Lendava

Dom kulture – Beltinci

Dom Kulture – Čakovec –Hrvaška

Evangeličanska cerkev – Moravske Toplice

PAC-ov glasbeni maj 2012 se bo manifestiral tudi skozi edukativnost. Tako bodo mojstrske delavnice v glasbenih šolah Pomurja na katerih bodo sodelovali:

Aleš Kacjan – flavta

Jože Kotar  - klarinet

Rita Kinka – Klavir

Primož Parovel – harmonika

Predvidene destinacije za master so:

Glasbena šola Beltinci

Glasbena šola Murska Sobota

Glasbena šola Lendava

in Glasbena šola Gornja Radgona

Izvajalec: Zavod DrMr

Projekt: PREJK 12

PREJK 12 seznanja obiskovalce z umetniškim delom ljudi iz Prekmurja in seznanja ljudi iz Prekmurja z novimi dimenzijami uporabe prostora skozi prepletanje preteklosti in sedanjosti ter tradicije in sodobnih trendov. Hrbtenica dogodkov bo sodobna glasba oziroma glasbeni izrazi, ki bodo združevali tradicionalne prijeme popularne glasbe, okoliške zvočne podobe in sodobna glasbena orodja. Glasbeni izvajalci bodo redefinirali umetniške prakse domačega prostora in jih obiskovalcem festivala podali na svež način. Slednji bodo Prekmurje spoznavali skozi večdimenzionalne predstavitve in prakse znotraj te pokrajine, pripravili pa jih bodo različni domači in tuji avtorji. Dogodki bodo zaradi svoje nenavadnosti in prisotnosti tehnoloških in drugih inovacij še posebej zanimivi za mlade, ki bodo imeli možnost aktivno sodelovati v za to prirejenih delavnicah. Te bodo poleg glasbene dimenzije posegale tudi na področja uprizoritvenih umetnosti, filma in fotografije, ter kulinarike. Vsebinski sklopi bodo skladno s priložnostmi letnega časa umeščeni v izbrana degradirana okolja, katere si prizadevajo začasno predrugačiti. Prireditve znotraj projekta PREJK 12 se bodo v sredini meseca maja odvili v partnerskem mestu Murska Sobota.

Izvajalec: Društvo Argo

Projekt: MURSKE BALADE IN ROMANCE

Murske balade in romance se naslanjajo na tradicijo obmurske panonske glasbe in ljudske pesmi. Ta navdihuje slovenske glasbene in literarne ustvarjalce, da žlahtnijo in posodabljajo to dragoceno tradicijo ter s tem skrbijo, da ne zamre. Nastalo bo štirinajst novih avtorskih skladb, ki bodo s svojo izpovedno močjo, emocionalno živostjo, značilnim melosom in poetičnostjo bogatile slovensko kulturno zakladnico. Občinstvo jim bo lahko prisluhnilo tudi na koncertih, ki bodo zaradi skrbno izbranih prizorišč v obmurskih krajih in seveda tudi drugje, zagotovo posebno in pristno doživetje.

Ustvarjalci novih murskih balad in romanc so literati (Vlado Žabot, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Vlado Poredoš, Štefan Kardoš, Marko Kočar ) in glasbeniki (Slavko Šuklar, Aldo Kumar, Andrej Misson, Boštjan Gombač, Tina Mauko, Boštjan Kranjc, Emil Glavnik, Dejan Berden, Urška Orlič, Roman Sarjaš, Tomaž Rauch).

Izvajalec: Zavod Sončnica

Projekt: DIGITALNA KLASIKA

Digitalna Klasika je glasbeni projekt skupine a la fetish, ki je na slovenski glasbeni sceni že preteklo leto prevetril obstoječe stanje. Elektronska glasba s klasičnimi prvinami ali kot rečeno »ko klasika sreča elektroniko«.

Dogodek bo za vse glasbene sladokusce zagotovo nekaj posebnega, saj združuje tisto, kar velja v akademskem glasbenem svetu za nezdružljivo: klasično in elektronsko glasbo. Združevanje glasbenih zvrsti, združuje tudi generacije, saj bo avtorska glasba zanimiva tako za starejše, ljubitelji klasike, kot za mlade, ki spremljajo elektronsko glasbo.

Digitalna Klasika bo predstavila zven godal ob ritmih elektronske glasbe, v živo. Nastopali bodo mladi akademiki na klasičnih inštrumentih in mojstri mešalnih miz, z nekaterimi priznanimi gosti. Kot osrednji nastopajoči in predstavniki klasike bodo v živo zagodli člani godalnega kvarteta a la Strings v družbi DJ Shifta, ki bo klasično glasbo začinil s plesnimi elektronskimi ritmi.

Glasbeni del bodo nadgradili umetniški ambientalni plesalci, plesalca tanga in mične gospodične z vragolijami na drogovih, ki bodo dogodek privzdignili nad meje pričakovanega. Celotna predstava bo začinjena z vrhunsko video in audio opremo, kar bo dogodek Digitalna Klasika spremenilo v edinstveno glasbeno doživetje, ki bo poslušalcem še dolgo ostalo v spominu. 

Projekt: OSAMOSVOJITVENA VOJNA ZA POMURJE

Dokumentarini film govori o desetdnevni osamosvojitveni vojno v Pomurju s poudarkom na Gornji Radgoni, ki je kot obmejno mesto utrpela največ škode v Severovzhodni Slovenji. Murska Sobota pa je bila pred dvajsetimi leti prvo po drugi svetovni vojni raketirano mesto v Evropi.

V poldrugo uro trajajočem dokumentarnem filmu v produkciji Zavoda Sončnica s svojimi izjavami sodeluje 39 ključnih udeležencev v takratnih vojnih dogodkih - prostovoljcev, pripadnikov teritorialne obrambe in civilne zaščite, takratne Milice ter občinskih funkcionarjev.

Dokumentarni film prvič javno predvaja video posnetke očividcev in akterjev  osamosvojitvene vojne v Pomurju poleg posnetkov poklicnih snemalcev in fotoreporterjev. Film je kronološki prikaz desetih dni  agresije JNA, ki je imela ukaz zasesti mejne prehode, do njenega umika iz območja Pomurja. 

Produkcija:

Scenarij: Brigita Bavčar & Eva Celec

Režija: Brigita Bavčar & Štefan Celec

Kamera in montaža: Jože Glažar, MPN vidoprodukcija.

Izvajalec: Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije

Projekt: DLUPP RAZSTAVNI PROGRAM

Plastike in spomeniki v javnem prostoru imajo dolgo zgodovino, ki jo vsak čas zaznamuje po svoje. Po zatonu državnih naročil za obeležja narodnoosvobodilne vojne se danes oblikuje nov trend. Predstavlja se s parolo umetnost za ljudi. Javna plastika se naseljuje na urbane površine, ki so nastale z novim načinom življenja v mestih. To je vse bolj razdeljeno na potovanja med spalnimi, upravnimi, rekreacijskimi in nakupovalnimi predeli mesta. In več je gledanja skozi avtomobilske šipe. Ceste, ki omogočajo pretočnost, so dobile poseben pomen. Njihova krožišča so postala novi mestni 'trgi', nova srečevališča, pravzaprav mimobežišča ljudi. Kot taka so zanimiva za umetnike in njihove umetniške zamisli. DLUPP jih bo realiziralo v obliki slikarsko-kiparskih eksponatov na treh krožiščih v Murski Soboti.

Izvajalec: Zavod Flota

Projekt: FESTIVAL FRONT@ SODOBNEGA PLESA

Festival Front@ sodobnega plesa, ki ga organizira zavod Flota, je osrednji dogodek delovanja mreže Dance Explorations Beyond Front@, v kateri se povezujejo tudi partnerske organizacije Hrvatski institut za pokret i ples (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Greenwich Dance Agency (Greenwich, London, UK). Beyond Front@ plesno raziskovanje si prizadeva za trajen stik med plesalci, koreografi, drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki in občinstvi predvsem na področju Srednje Evrope. Z zagotavljanjem dostopa do visoko kakovostnih umetniških dosežkov tudi izven velikih kulturnih centrov, namenja veliko pozornost pridobivanju novega občinstva. Delovanje mreže omogoča prenos izkušenj med sodelujočimi organizacijami na področju sodelovanja z lokalnim prebivalstvom in medregionalnega povezovanja. Namen festivala Front@ sodobnega plesa je, da bi se Murska Sobota s svojo lego na stičišču pomembnih evropskih poti uveljavila kot stičišče kulturnih tokov in publike iz sosednjih držav (Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije). Festival se tako vzpostavlja kot referenčno presečišče ustvarjanja na področju sodobnega plesa v Srednji Evropi. Fronto sestavljajo trije osnovni sklopi programa, ki se medsebojno dopolnjujejo. Festival ima notranjo in zunanjo strukturo. Notranja struktura povezuje vsebine znotraj festivala, zunanja pa povezuje festival v Murski Soboti z dogodki, ki se odvijajo vse leto na širšem območju delovanja mednarodne mreže Beyond Front@. Trije osnovni sklopi programa so: glavni program, ki vsebuje vrhunske plesne predstave, uprizoritve, projekcije in razstave, spremljevalni program, ki odpira festivalsko dogajanje v odprt javni prostor mesta in omogoča predstavitve mlade generacije plesnih ustvarjalcev, ter izobraževalni program s plesnimi delavnicami in predstavitvami izobraževalnih ustanov s področja sodobnega plesa.

Izvajalec: Galerija Murska Sobota

Projekt: ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT

Razstava bo predstavila dela velikanov svetovne likovne umetnosti 20. stoletja. Joseph Albers, Hans Arp, Werner Bauer,Max Bill, Antonia Calderara, Sergio Camargo, Ulrich Erben, Hans Grosch, Roland Helmer, Richard Paul Lohse, Marcello Morandini, Francois Morellet, Jan van Munster, Josef Meuhaus, Jo Niemeyer, Alexander Rodchenko, Natale Sapone, Diet Seyler, Peter Staechelin, Anton Stankowski, Klaus Staudt, Klaus Steinmann, Norbert Thomas, Victor Vasarely, Carlo Vivareli so ključni predstavniki dadaizma, konstruktivizma, pop arta, konkretne umetnosti in drugih sodobnih umetniških praks, katerih dela redko vidimo v Sloveniji. Prihajajo iz ene najpomembnejših zbirk v Evropi, zbirke konkretne umetnosti v Ingolstadtu z zanimivo zgodovino.

Razstava bo odprta od 7.6. do 4.7. 2012.

Projekt: OD STRANI DO PROSTORA / FROM PAGE TO SPACE

Razstava bo predstavila okrog 100 papirnatih del več kot 80 umetnikov različnih umetniških usmeritev (konstruktivizem, pop art, konceptualna umetnost, novi realizem, itd. ) iz celega sveta, ki raziskujejo bogastvo skulpture. Med njimi so številna ugledna imena kot npr. Marcel Duchamp, Jean Dubuffet, H.C. Escher, Gilbert & George, Damien Hirst, Roy Lichtenstein, Andy Warhol, Christo, Andreas Gursky, Kate Haring, Jörg Immendorff, Sol LeWitt, Claes Oldenburg, Meret Oppenheim, Pipilloti Rist, Daniel Spoerri in številni drugi. Kurator razstave je Guy Schraenen. Razstava bo leta 2011 že na ogled v Muzeju za moderno umetnost Weserburg v Bremnu (Nemčija) in Muzeju Serralves v Portu (Portugalska), nato pa v letu 2012 pride v našo galerijo. Tako bo po evropskem severu in zahodu/jugozahodu dosegla še evropski jugovzhod.

Razstavljene bodo skulpture:

Yaacov Agam, Stephen Antonakos, Janine Antoni, Enrico Baj, Eduard Bal, Vittore Baroni, John Belis, René Bertholo, Peter Blake, KP Brehmer, Marchel Broodtheaers, Stanley Brouwn, Daniel Buren, Luca Buvoli, James Lee Byars, Sophie Calle, Mariana Castillo Deball, Gilles Cenazandotti, Christo, Peter Coffin, Jordi Colomer, Paul Cox, Sandro de Alexandris, Antoine de Bary, Augusto de Campos, Lucio del Pezzo, Jean Dubuffet, Marchel Duchamp, Knut Eckstein, Olafur Eliasson, H. C. Esher, Claude Faure, Hans-Peter Feldmann, Robert Filiou, Lucio Fontana, John Furnival, Gabriel, Gérard Garouste, Gilbert & George, Hansjörg Gisiger, Fernanda Gomes, Marie-Ange Guillemont, Andreas Gursky, Keith Haring, Jann Haworth, Axel Heibel, Dietrich Helms, Stephen Hendee, Damien Hirst, Nan Hoover, Gary Hume, Michael Kirby, Szabolcs KissPáL, Gisela Kleinlein, Imi Knoebel, Peter Koegler, Barbara Kruger, Yyoi Kusama, Les Levine, Sol LeWitt, Roy Lichtenstein, Glen Ligon, Julia Lohman, Arrigo Lora Totinio, George Maciunas, Paul McCarthy, Cildo Meireles, Dani Montelló, Yasumasa Morimura, Oliver Mosset, Bruno Munari, Cleas Oldenburg, Lygia Pape, Pavlos, Misha Petrov, Huang Yong Ping, Francisco Pino, Julio Plaza, The Pockets, Anne & Patrick Poirier, Gareth Pugh, Pul Ramirez Jonas, Mel Ramos, Jean-Pierre Raynaud, Pipilotti Rist, Américo Rodrigues, Robert Rohm, Dieter Roth, Gerhardt Rühm, Luc J. P. Schelfhout, William Schwedler, Daniel SPOERRI, Casary Staniszewski, Jessica Stockholder, Shinkichi Tajiri, Shohachiro Takahashi, Jiro Takamatsu, Mark Verstockt, Bernard Villers, Jan Voss, Wolf Vostel, Andy Warhol, Susan Weil, Wood & Harison.

Razstava bo odprta od 11.10.2012 do 9.1. 2013.

Izvajalec: Pomurski muzej Murska Sobota

Projekt: ODKRITO/ZAKRITO

Izhodišče projekta je razmislek o vratih in njihovem pomenu ter vsem, kar vrata odkrivajo ali zakrivajo: kamorkoli se človek obrne, se zaleti v nekakšna vrata: čarobna, zaklenjena, odprta, priprta, imaginarna, zabarikadirana. Svet je poln vrat. Vrata so naprava, ki omogoča ali brani dostop v notranjosti nečesa ali izhod iz tega istega: da ne bi kdo nepooblaščen vstopil, da ne bi kaj ušlo. Nekdo, ki v ta prostor ne sodi, ker ni primerno oblečen, da ne bo kdo kaj nezaželenega ušpičil. Da ne bi kdo videl nekaj, česar ne bi smel videti. Vrata čuvajo lastnino, zasebnost, skrivnost. Vrata branijo sramežljivost pred predrznimi pogledi. Vrata so nepogrešljiva naprava. Celo za vstop v raj so vrata in Sveti Peter je vratar.

So ljudje, ki so jim vrata odprta, in tudi takšni, ki so raje zunaj kakor znotraj. Kdo nima v žepu šopa ključev? Koliko časa čakamo, medtem ko zvonimo ali trkamo na razna vrata. Kam bi vstopili, če bi bili nevidni? Vedno nas najbolj mikajo vrata, skozi katera ne smemo. Novinarji odpirajo sumljiva vrata, izza katerih smrdi.

Projekt ponuja 6 različnih produktov in nekaj sub- produktov, ponuja široko sodelovanje inštitucij, strokovnjakov in različnih avtorjev in povezavo le teh s prebivalci mesta na prvem nivoju, ki bodo dejavno sooblikovali projekt, in obiskovalci mesta, ki bodo komunikacijsko izkušnjo morda nesli dalje v neke nove oblike komuniciranja vsebin, tem, idej, dogodkov, ljudi.

Projekt: MURA ODPRTO

Projekt MURA ODPRTO je zasnovan kot registriranje in dokumentiranje zgodovinskega spomina na več nivojih ter prenos le-tega v nove oblike izražanja, z osnovno mislijo, da delitev na preteklost in prihodnost ne obstaja v nobeni družbi, kajti kadar govorimo preteklem času, iz katerega smo prišli, pomeni, da je naša preteklost ustvarila sedanjost, le-ta pa bo enako vplivala na prihodnost. Zgodbe predmetov ni brez prepoznane vloge v zgodovinskem procesu, kakor seveda ne morejo biti uresničene ideje, ki ne zdržijo poti med preteklostjo in prihodnostjo.

Murska Sobota išče svojo novo identiteto, vendar tega ne more narediti z izgubljenim ali uničenim spominom, brez generacijskih prehodov in brez civilnega angažiranja celotne skupnosti. Tu je eden pomembnih povednih dejavnikov največja tovarna konfekcije v srednji Evropi, Mura, ki je prinašala v prostor novo oblikovanje, nove blagovne znamke in ga povezovala s sodobnimi modnimi trendi, ki pa je tudi dajala delovna mesta, gradila stanovanjske bloke, zaradi Mure se je razvil avtobusni promet, Mura je gradila počitniška naselja in mnogim ponudila prvo priložnost doživetja počitnic na morju … Projekt na primeru Mure ponuja novi razmislek o identiteti mesta in regije ter njunih razvojnih ciljih. Največji izziv celotnega programa naj bo, da se dogaja v še aktivnem delovnem okolju in v zapuščenih industrijskih halah, ki so odraz postindustrijske dobe, obenem pa se vsebinsko prenaša na lokacije v središču mesta.

Programski sklopi projekta so:

Razstava zbranih ohranjenih izdelkov konfekcijske industrije v celovitem kontekstu modnega in grafičnega oblikovanja in oglaševanja.

Postavitev plastik sodobnega slovenskega kiparstva iz zbirke Mura d..d. v stečaju na različnih lokacijah v Murski Soboti – Forma viva. Gre za izjemno zbirko del najbolj znanih slovenskih kiparjev, ki predstavlja celoto, zato jo bo potrebno z enakim konceptom ponovno postaviti v nekem drugem kontekstu, s čimer bo ohranjen namen, s katerim je bila postavljena v nekdanjem tovarniškem kompleksu.

Digitalni muzej generacij – digitalizirani spomini in aktivna spletna stran bo nastajal ob nastajanju dokumentarnih filmov, intervjujev z informatorji in širšem zbiranju spominov: fotografij, portretov, zgodb, predmetov, ki bodo objavljeni na letakih, dostopnih na javnih mestih in na spletni strani muzeja, kjer se bodo interaktivno zbirali tudi aktualni odzivi . Digitalni muzej generacij, ki bo deloval permanentno na spletni strani muzeja in bo predstavljal nekakšen kolektivni spomin mesta.

Med nami ženskami – je dopolnilna razstava v okviru projekta, ki povezuje vse sklope

Razstava posterjev - inštalacija iz fotografske zapuščine umetniškega fotografa, domačina Jožeta Kološe-Kološa. Impresivni portreti Murinih delavk, šivilj, transformirani v celostno pojavnost zgodbe soboških žensk, ki bodo povezali tovarniški kompleks na Plesah preko podhoda za pešce pod železniško progo s središčem mesta. Ob Kološevih portretih bodo portreti sedanjih Murinih delavk in bodo portreti njihovih hčera in vnukinj, delo fotografov našega časa.

Izvajalec: Umetniško društvo Bronos

Projekt: SLEDI PANONSKIH MUZ

Osnovna ideja projekta z naslovom SLEDI PANONSKIH MUZ so kiparske celopostavne upodobitve devetih bronastih muz v naravni velikosti. Muze bodo razporejene po Murski Soboti na točno določenih zgodovinsko pomembnih točkah tako, da bodo lahko s svojimi vsebinskimi konotacijami obiskovalcem razgrinjale nekatera že manj znana zgodovinska dejstva, ki pa so bila za razvoj Prekmurja zelo pomembna ali celo ključna. Oživljale bodo spomine in tako opominjale na preteklost, ki je ne smemo pozabiti, saj brez nje ne bi bilo sedanjosti in ne bo prihodnosti. Zgodovinski spomin pa je ključnega pomena tudi za optimalno preudarno ravnanje v prihodnosti. S takšno postavitvijo kipov v naravni velikosti, ki bodo imeli v svoji bližini še manjše bronaste figuralne kompozicije s konkretnejšimi zgodovinskimi detajli, bo mesto Murska Sobota dobilo možnost za predstavitev nekaterih že pozabljenih ali premalo poudarjenih zgodovinskih dejstev. Murska Sobota bo s tem projektom lahko vzgajala mlajše prebivalce, obujala spomine starejšim, predvsem pa bo umestila sebe, in s tem celotno Prekmurje, na Slovenski, evropski in tudi umetnostni svetovni zemljevid, kot regijo s posebnim in zanjo zelo pomembnim zgodovinskim spominom.

Kiparske kompozicije bodo privabljale k ogledu tako najrazličnejše tuje kot domače obiskovalce, za prebivalce Murske Sobote pa bodo predstavljale in pomenile zbirališča za pestra kulturna dogajanja ob različnih kulturnih priložnostih (za časa EPK in tudi v prihodnje). Ti kulturni 'otoki' ali stičišča se bodo lahko arhitekturno spojili z mestnimi znamenitostmi in nagovarjali obiskovalce z ustreznimi zgodovinskimi kompozicijskimi rešitvami ter vezali nase kulturnozgodovinske dogodke.

Izvajalec: Mestna občina Murska Sobota

Projekt: SOBOŠKI DNEVI

Gre za regijski festival glasbe, plesa, gledališča, namenjen vsem starostnim skupinam. Murska Sobota zagotovo ima neformalni status regijskega središča, FSD pa zagotovo ima status največje kulturno zabavne prireditve v regiji.

FSD je  v letu 2011 bil izveden šestnajsto leto zaporedoma. Šestnajsto leto na istem osrednjem prizorišču – v mestnem parku in na grajskem dvorišču ter v obeh soboških cerkvah. Vsa leta programska zasnova zasleduje cilj, da se v nekajdnevnem festivalu ponudi različne kulturne vsebine, tiste, ki bodo zadovoljile različne okuse obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših.  FSD je vsa leta izvedbe brez vstopnine, kar vedno težje omogoča sam organizator (Mestna občina Murska Sobota) ter velikodušna pripravljenost lokalnega in širšega gospodarskega okolja. Ohranjanje tega cilja organizator, seveda ob prvotnem pogoju, da gre za kakovostno visok nivo kulturne ponudbe, vsekakor želi ohraniti. Na ta način se približajo nove vsebine kulturnih področij obiskovalcem, ki so med letom redko deležni užitka ob klasični glasbi, uličnem gledališču …

Programska vsebina je zasnovana tako, da zajema:

1. gledališke predstave in glasbeni program za otroke do 10 let;

1. gledališke predstave in glasbeni program za mladostnike ter najstnike;

1. glasbeni program za odrasle, in sicer z zasledovanjem cilja, da se vsebinsko ponudi čim pestrejša glasba: klasična, zabavna, narodno zabavna, zborovska,  hip hop …, in sicer ob predpogoju, da so to kvalitetni predstavniki področja izvajanja glasbene zvrsti;

1. ulična gledališča za odrasle,

1. folklora (atraktivne skupine, posredovane iz Festivala Lent, običajno izhajajoč izven Evrope);

1. promocijo domače prehrane ter domače in umetnostne obrti regije;

1. tehnično dediščino (razstava starodobnih vozil ter spominska vožnja);

V okviru festivala organizator gosti  tudi delegacije partnerskih in pobratenih mest, ki skozi sproščeno kulturno, športno in družabno srečanje iščejo možnosti še intenzivnejših povezovanj na vseh področjih, tako v kulturi, kakor in predvsem na področju gospodarstva in v okviru tega še posebej turizma. Program bo v letu 2012 obogaten z dodatnimi vsebinami in razponom festivala.

Festival je vraščen v regijski prostor, je pričakovan in zaželen dogodek s strani obiskovalcev. Pred pripravo novega festivala organizatorji s strani individualnih obiskovalcev intenzivno dobivamo predloge o nastopajočih, kar dodatno dokazuje, da obiskovalci dojemajo festival kot dogodek, za katerega je samoumevno, da se ga bodo udeležili in da bo v okviru programa zagotovo taka vsebina, ki jo bodo doživeli z velikim navdušenjem. Skozi program namreč organizatorji vsako leto tudi vzgajamo in izobražujemo obiskovalce, saj se poleg znanih vsebin obiskovalcem ponudi tudi dogodke, ki jim niso blizu in so jim nepoznani, v prvem trenutku mogoče celo nezanimivi, po izvedbi pa so to tisti dogodki, ki predstavljajo največjo dodano vrednost festivala.

Vsakoletni festival namreč na različna prizorišča privabi cca. 50.000 obiskovalcev, kar predstavlja približno polovico celotnega prebivalstva Pomurske regije.

Ta podatek sam po sebi pove širino in odmevnost festivala, ki se iz leta v leto nadgrajuje v vsebinskem smislu. Število obiskovalcev ni zanimivo le zaradi številčnosti, zanimiva je tudi starostna struktura obiskovalcev, kajti le ta predstavlja vse starostne skupine, in sicer v načeloma enakovrednem razmerju med posameznimi starostnimi skupinami.

Predviden termin festivala v letu 2012 je v času od 21. do 25. junija 2012. Program je še v pripravi, vendar bo s pomočjo projekta EPK 2012 obogaten in še bolj atraktiven kot do sedaj.

MREŽNI IN SKUPNI PROJEKTI V LETU 2012

Mrežni in skupnih projektov v celoti je bistveno več, kot jih je predstavljeno spodaj. Predstavljamo projekte, kjer so po našem vedenju neposredno vključeni producenti in Murske Sobote.

Lokalni izvajalec: Javni zavod za kulturo, turizem in šport

Projekt: OTVORITVENA SLOVESNOST

Scenarij bo sestavljen iz treh segmentov:

1. Deset 3-minutnih video filmov, ki predstavijo vse projekte EPK (že izvedene in načrtovane).

2. Simbolični orkester (30 godalcev) povezuje videofilme v celoto z avtorsko glasbo, ki se navdihuje v prekmurski ljudski glasbi.

3. Video portreti nagrajencev ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev nagrad.

Slovesnost bo 4. februarja 2012.

Lokalni izvajalec: Glasbena šola Murska Sobota

Projekt: GLASBA BREZ MEJA

Glasbene šole partnerskih mest Maribor, Murska Sobota, Velenje, Ptuj, Slovenj Gradec in Novo mesto se povezujejo in predstavijo skupnih koncertih. Sodelovanje bo potekalo v parih na gostovanjih v partnerskih mestih.

Glasbena šola Murska Sobota bo gostovala v Slovenj Gradcu in obratno. V produkciji bodo predstavljeni različni sestavi glasbenih šol – iz Murske Sobote baletni oddelek ter iz Slovenj Gradca pihalni in godalni orkester.

Lokalni izvajalec: Pomurski muzej Murska Sobota

Projekt: UF, INDUSTRIJA

Industrija je od petdesetih do devetdesetih let 20. stol. odigrala odločilno vlogo v razvoju nekdanje Jugoslavije. Industrijsko in grafično oblikovanje izdelkov Mure, Gorenja in Zlatoroga in njihovo propagiranje sta prav tako kot slikarstvo, film ali fotografija vplivala na oblikovanje značilnosti vizualne kulture v Sloveniji. Zgodovinski pregled bo pokazal, kako se je vizualna kultura spreminjala, sledila svetovnim trendom in iskala lastne izrazne značilnosti.

Projekt se je začel že v letu 2011.

Lokalni izvajalec: Mihael Györek

Projekt: MAK

Združitev kreativnosti, novih idej, osvežitev starega lahko še kako doprinese k razvoju kulturnega življenja in ga povzdigne na zavidljivo raven. V primeru projekta MAK, ki se bo združil v skupnih projektih producenta Sandija Lužnika, bi to bila združitev z glasbo. Pri tem igra prostor pomembno vlogo. Skozi glasbo združujemo staro z novim in občinstvu prikaže nov, vendar avtentičen zvok. Prostor, ki se v to vključuje, pa mora imeti isto zgodbo, katero želi projekt preko glasbe predstaviti.

Lokalni izvajalec: Zavod Vista

Projekt: DELAVNICE LUKSUZ PRODUKCIJE

V partnerskih mestih bo za živ stik s filmom ter preizkušanje in izpolnjevanje ustvarjalnih sposobnosti vseh zainteresiranih skrbela mreža filmskih delavnic. V vsakem mestu bo na novo zaživela vsaj ena filmska delavnica, lokalno središče filmske ustvarjalnosti. Septembra 2012 bodo filmi predstavljeni v mariborskem kinu Udarnik.

Lokalni izvajalec: JSKD Murska Sobota

Projekt: HARMONIJE

Množična delavnost ljubiteljskih društev bo predstavljena v partnerskih mestih. Nastopile bodo izbrane skupine, ki sodijo med najpomembnejše v lokalnem okolju in gojijo različne umetnostne ali etnološke zvrsti. V gosteh bodo tudi društva slovenskih manjšin iz sosednjih držav Avstrije, Italije in Madžarske ter Hrvaške. Področje ljubiteljske dejavnosti je v Sloveniji v evropskem kontekstu svojstven fenomen, vreden širše pozornosti. Vrstili se bodo nastopi vokalnih in instrumentalnih skupin, folklornih društev, plesnih, gledaliških in literarnih skupin ter likovnih ustvarjalcev. Dogodki bodo namenjeni predstavitvi dosežkov in spodbujanju združevanj v ljubiteljske ustvarjalne kroge.

Lokalni izvajalec: TV AS

Projekt: KULTURA NA DLANI

EPK 2012 spremlja oddaja Kultura na dlani, ki oriše dogajanje na območju EPK 2012 preko lokalnih TV postaj in multimedijskega portala Maribor 2012. Poleg tega projekt vključuje nov, svež kader ter skrbi za izobraževanje na področju TV produkcije in novinarstva.

Projekt poteka že v letu 2011.

POGLED NAZAJ

V letu 2010 je bilo na poziv MO Maribor odobrenih šest programov. Od tega je bilo pet programov izvedenih.

Izvedeni projekti v letu 2010:

Producent

Program / projekt

Zavod Flota

Front@ Festival sodobnega plesa

Galerija Murska Sobota

Evropski trienale male plastike

Klub PAC

Festival PAC-ov glasbeni maj

Glasbena šola M. Sobota

Mörski festival kitare

Založba Franc-Franc

Literarni festival Dialekta

MO M. Sobota

Slovenska Open[footnoteRef:1] [1: Neizvedeni projekt]

V letu 2011 so si sofinanciranje po dnevu odprtih vrat v Mariboru zagotovili:

Producent

Program / projekt

MO Murska Sobota

Soboški dnevi

Založba Franc Franc

Dialekta

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

Soboško poletje

Klub PAC

PAC-ov glasbeni maj

Društvo Argo

Murske balade in romance

Pomurski muzej M. Sobota

Tü-mo slovanska poselitev Prekmurja

Zavod Flota

Front@

Pomurski muzej M. Sobota

Odkrito/zakrito

Koprodukcija - predvideno financiranje po letih:

MURSKA SOBOTA

PREDLAGATELJ

IME PROJEKTA

2010

2011

2012[footnoteRef:2] [2: Koprodukcijske tripartitne pogodbe bodo predvidoma podpisane do konca leta 2011]

KLJUČI MESTA

MO Murska Sobota

SOBOŠKI DNEVI

 

29.200,00

81.600,00

Založba Franc Franc

DIALEKTA

10.000,00

10.000,00

20.000,00

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

SOBOŠKO POLETJE

 

18.000,00

60.000,00

Klub PAC

PAC-OV GLASBENI MAJ

6.000,00

12.000,00

24.000,00

Zavod Drmr

PREJK12

 

 

40.000,00

Društvo Argo

MURSKE BALADE IN ROMANCE

 

18.000,00

35.000,00

Zavod Sončnica

DIGITALNA KLASIKA

 

 

11.000,00

Založba Franc Franc

OKO BESEDE

 

 

10.000,00

Založba Franc Franc

SPREHAJALIŠČA

 

 

20.000,00

Pomurski muzej M. Sobota

TÜ-MO SLOVANSKA POSELITEV PREKMURJA

 

20.000,00

 

DLUPP

DLUPP RAZSTAVNI PROGRAM

 

 

50.000,00

Glasbena šola Murska Sobota[footnoteRef:3] [3: Program je bil predviden za izvedbo tudi v letu 2011 in 2012 in je imel odobrena finančna sredstva za obe leti, vendar je Glasbena šola Murska Sobota s programom septembra 2011 izstopila iz programa EPK 2012. Glasbena šola Murska Sobota vsekakor ni edini projekt oz. program, ki je izstopil iz EPK 2012. Vzroki izstopov so v večini primerov finančna negotovost in nižanje proračunskih sredstev projektov.]

MÖRSKI FESTIVAL KITARE

5.000,00

 

 

TERMINAL 12

Zavod FLOTA

FRONT@

10.000,00

30.000,00

60.000,00

Galerija Murska Sobota

ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT,

OD STRANI DO PROSTORA

 

 

45.000,00

Pomurski muzej M. Sobota

ODKRITO/ZAKRITO

 

30.000,00

65.000,00

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

MOJE MESTO

 

 

15.000,00

Javni zavod za kulturo, turizem in šport

NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI

 

 

20.000,00

Zavod Sončnica

OSAMOSVOJITVENA VOJNA ZA POMURJE

 

 

3.233,70

Umetniško društvo Bronos

SLEDI PANONSKIH MUZ

 

 

35.000,00

Pomurski muzej M. Sobota

MURA ODPRTO

 

 

3.000,00

Galerija Murska Sobota

EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE

10.000,00

 

 

Skupaj

41.000,00

167.200,00

597.833,70

o.p. v letu 2010 so bili projekti sofinancirani s strani Ministrstva za kulturo preko MO Maribor, v letih 2011 in 2012 koprodukcijske projekte sofinancirata Maribor 2012 in MO M. Sobota vsaka v polovici odobrenega zneska.

Sofinanciranje delovanja ter mrežnih in skupnih projektov

2011

2012

SKUPAJ

Skupni in mrežni projekti (MOMS)

22.580,25

71.617,71

94.197,96

Stroški delovanja zavoda (MOMS)

26.565,00

84.256,13

110.821,13