Ob Evropskem dnevu jezikov jeDrutvo za evropsko zavest (DEZ)Maribor skupaj z Esperantskimdrutvom Maribor 30. septembra vprostorih MÈ Center predstavilospletni portal lingvo.info.Portal ustvarja ekipa devetih part­nerjev iz sedmih evropskih drav,DEZ je eden izmed partnerjev vprojektu, ki ga usklajuje Evropskaesperantska unija (EEU) ob finan­ciranju EU.Na portalu lahko dobite vse po­membneje informacije o jezikih vdvajsetih evropskih jezikih, medkaterimi sta tudi slovenèina inesperanto.

Zam­dan13. december 2014

Letonji osrednji dogodek obobletnici rojstva L. L. Zamenhofabomo imeli v soboto 13. 12. 2014od 13. ure naprej v novih(obnovljenih) prostorih Mestneèetrti Center Maribor na Meljskicesti 37!Podrobnosti so objavljene na

spletni strani drutva:www.esperanto­maribor.si

E S P E R OGlasilo esperantskega društva Maribor

November 2014

www.esperanto­maribor.si

60 let resolucije UNESCOMontevideo, Urugvaj, 10.12.1954

ISSN 2463­8323

E S P E R ONovember 2014

2

Evropski dan jezikov

Okaze de Eŭropa lingvo tago EuropaEsperanto Unio lanĉis la portalon

lingvo.info

La granda projekto kunordigata de EEU Lingvo.info estasen fina fazo de ellaboro kaj okaze de Eŭropa Lingva Tagooni lanĉis la portalon (kvankam ne ankoraŭ finpreta).Tiukaze okazis pluraj aranĝoj dediĉitaj al tiu lanĉo kajaperis pluraj informoj pri ĝi en diversaj nacilingvaj medioj.En Maribor, unu el la partneroj de la projekto: Asocio porEŭropa Konscio organizis publikan prezenton deLingvo.info kune kun Esperanto Societo.Pri la portalo kaj projekto parolis Zlatko Tiljar kajdemonstris la eblojn kiujn la portalo ofertas en la reto la30­an de septembro. www.lingvo.info

Ob Evropskem dnevu jezikov je Evropskaesperantska unija predstavila portal

lingvo.info

Evropska esperantska unija (EEU) je ob Evropskemdnevu jezikov predstavila obseen projekt, ki gakoordinira spletni portal Lingvo.info. Ob tem je bilo vrazliènih jezikovnih okoljih organizirano veè dogodkovkakor tudi objav v razliènih medijih.

Drutvo za evropsko zavest, ki je eden od partnerjev vprojektu, je 30. septembra v Mariboru skupaj zEsperantskim drutvom Maribor organiziralo javnopredstavitev portala. Slednjega je predstavil in oprojektu spregovoril Zlatko Tiljar in pokazal monosti,ki jih lingvo.info ponuja.

Spremna beseda

Nova tevilka je pred vami. V to tevilko smo uvrstili nekaj aktualnih kakor tudi splonih prispevkov. Poudarek smotokrat dali predstavitvi spletnega portala lingvo.info, ki smo ga ob Evropskem dnevu jezikov skupaj z Drutvomza evropsko zavest predstavili obèanom Maribora. Dogodke, ki se nanaajo na dejavnost drutva sprotiobjavljamo na naih spletnih straneh.Na koncu glasila je kot po navadi dvojezièen tekst, tokrat panskega pisatelja Miguela Gutierreza Aduriza.Bodite pozorni: elektronska verzija (pdf) glasila ima eno prednost pred tiskano verzijo ­ opremljena je spovezavami na splet. Treba je samo dovoliti, da se spletna stran odpre.

Zlatko Tiljar predstavlja portal lingvo.info

E S P E R ONovember 2014

3

Èas je za jezike!Evropska unija se moèno zavzema za ohranjanjejezikovne raznolikosti in edinstvenosti jezikov. To jesenbo objavljeno novo orodje za doseganje tega cilja spletna platform lingvo.info, ki bo dosegljiva kar v 20evropskih jezikih. Spletna platforma bo postala inovativnain zabavna stièna toèka vseh, ki jih zanimajo jeziki, hkratipa bo pomembno sredstvo za irjenje informacij oveèjeziènosti in jezikovni raznolikosti na spletu. Ciljspletne strani je po eni strani informiranje javnosti onajrazliènejih temah povezanih z jeziki, po drugi stranipa motiviranje za uèenje novih jezikov.

Moto Evropske unije je Zdrueni v razliènosti in nikjerni ta razliènost bolj oèitna kot v tevilnih jezikih, ki jih vEvropi govorimo. Vendar nas veèina ne pozna niti vsehjezikov, ki jih govorijo nai sosedi, kaj ele, da bi poznalijezike, ki jih govorijo ljudje na drugi strani kontinenta. Inkako nam gre ko pride do vpraanj kot so: Zakaj je vnemkem jeziku toliko dolgih besed? ali Zakaj italijanskepesmi tako lepo zvenijo?

Odgovor na prvo vpraanje se glasi sestavljanje besed,ki omogoèa tvorbo besed kot je slavna Donau­dampfschiffahrtselektrizitätenhauptbetriebswerk­bauunterbeamtengesellschaft. Odgovor na drugovpraanje je laje izgovoriti najverjetneje preprosto zato,ker je v italijanskem jeziku toliko samoglasnikov.

Evropska jezikovna dedièina je prava zakladnica, saj vneposredni bliini obstajajo najrazlièneji lingvistiènifenomeni. Kot primer naj navedem slovaki jezik, ki imaformalno tri, praktièno pa pozna kar tiri slovniène spole,medtem ko sosednja madarèina spolov sploh ne pozna!Prav to raznolikost smo eleli predstaviti na nai spletnistrani in jo narediti razumljivo kar najiremu kroguuporabnikov. pravi Maja Tiljar, koordinatorica projektalingvo.info, ki bo zagnal svojo brezplaèno spletnoplatformo e to jesen. S projektom bi radi prispevali kohranitvi evropske jezikovne raznolikosti, Evropejcem, eposebej mladini, pa pokazali, da jeziki niso zgolj orodjeza doseganje nekega osebnega cilja, kar nedvomno prav

tako so, temveè da so tudi zanimivi in zabavni ter da jelahko uèenje jezikov samo po sebi cilj.

V projektu lingvo.info so se zdruili lingvisti iz vseh koncevEvrope, da bi razvili inovativno in zabavno spletno orodjeza spoznavanje jezikov. Spletni portal bo v zaèetni fazidosegljiv v 20 jezikih, vendar naèrtujejo e naknadnododajanje novih jezikov. Uporabniki bodo lahko brskalipo Lingvopediji, kjer bodo nali opise evropskih jezikovali pa bodo v Babilonu spoznavali osnove lingvistike.Lingvopolis bo vseboval povezave na bolj poglobljeneopise jezikov in na spletne strani, ki ponujajo uèenjejezikov. Mlade uporabnike bo e posebej pritegnilajezikovna igra Lingvomania, ki je bila zasnovana tako, daspodbuja odkrivanje jezikovne raznolikosti in budizanimanje za nadaljnje raziskovanje sveta jezikov.

Raziskuj v lastnem jezikuEden izmed pomembnejih aspektov portala lingvo.infoje po mnenju projektnih partnerjev ta, da je portaldosegljiv v mnogih evropskih jezikih, vkljuèno z manjimijeziki, v katerih je na spletu na razpolago manj informacij.

Nae izkunje kaejo, da je v naem jeziku na spletuteko najti zanesljive informacije o jezikih EU. Podobnovelja tudi za druge manje evropske jezike. Lingvo.infobo pomagal nekoliko zapreti to informacijsko vrzel. praviNadezda Petrauskiene, vodja Ruskega kulturnega centra,projektnega partnerja iz Litve.

O projektu:Cilj projekta lingvo.info je irjenje informacij o jezikih inpromocija veèjeziènosti na spletu. Konèni izdelek projektabo veèjezièna spletna stran, ki bo na spletu dosegljivakonec leta 2014. Lingvo.info je financiran s straniEvropske komisije in zdruuje 9 partnerjev iz sedmihevropskih drav. Vsi partnerji imajo tevilne izkunje napodroèju lingvistike in prihajajo iz Nemèije, Belgije,Slovake, Poljske, Danske, Slovenije in Litve.

Drutvo za evropsko zavest Maribor

E S P E R ONovember 2014

4

Dokumentarni film Univerzalni jezik

La Universala Lingvo estas nova dokumenta filmo deOskar­premia nomumito Sam Green. La 30­minuta filmokaj spuras la historion de Esperanto kaj estas portreto dela hodiaua Esperanto­movado. En ci tiu pioniradokumenta filmo pri la lingvo, Green kunplektas intervjuojnkaj portretojn: kiujn li filmis ce pluraj lastatempajUniversalaj Kongresoj kun trezoro da neniam viditajarhivaj bildoj pri Zamenhof kaj la frua Esperanto­movado.

La filmo ankau inkluzivas intervjuojn kun HumphreyTonkin, Arika Okrent kaj multaj aliaj. Mi spektis LaUniversalan Lingvon kun granda plezuro kaj esperas, kegi sukcesas kiel gi meritas. diris Renato Corsetti, ex­prezidanto de la Universala Esperanto­Asocio (Italio).Kelkaj homoj en Kopenhago sin esprimis, ke oni devintusfari pli propagandecan filmon. Ili ne komprenas, ke

objektiva filmo estas pli forta.

Univerzalni jezik je nov dokumentarec nominiranca zaOskarja Sama Greena. 30­minutni film raziskujezgodovino esperanta in je slika dananjega espe­rantskega gibanja. V tem pionirskem dokumentarcu ojeziku, Green niza intervjuje in portrete, ki jih je posnel na

veè nedavnih svetovnih kongresih z zakladom e nikolividenih arhivskih posnetkov Zamenhofa in zgodnjegaesperantskega gibanja.

Film vkljuèuje tudi intervjuje s Humphreyem Tonkinom,Ariko Okrent in mnogi drugi. Renato Corsetti, nekdanjipredsednik Univerzalne esperantske organizacije (UEA),pravi "Gledal sem film Univerzalni jezik z velikimveseljem in upam, da mu uspe, kot si zaslui. Nekateriljudje v Kopenhagnu so izjavili, da bi bilo treba posnetibolj propagandni film. Ne razumejo, da je objektiven filmmoèneji."

Film z naslovom Universala lingvo ni tako slab, kakor jeproblematièen njegov naslov. Avtor oèitno ne poznazgodovine filozofskih prizadevanj za sestavouniverzalnega jezika, kakor to poznamo e pri Platonu,predvsem pa pri Descartesu in Leibnizu. Univerzalnosttu ne pomeni splone razirjenosti po svetu, kakor tovelja za Zamenhofov esperanto, ampak iskanjemonosti, da bi jezik sam kot struktura in univerzalnosemantièno polje lahko izrazil celoto bivajoèega in biltako odslikava vsega, kar obstaja. To pa nikakor ni istaideja, kakor iskanje monosti za vsem dostopnomednarodno sporazumevanje na osnovi zahtevejezikovne praviènosti, kakor imamo to pri Zamenhofu.O tem je pisal tudi italijanski pisatelj in jezikoslovecUmberto Eco v svojem delu La ricerca della linguaperfetta nella cultura europea (1993), izdano tudi vesperantu: La serĉado de la perfekta lingvo en la eŭropakulturo (1996) in v slovenèini: Iskanje popolnega jezikav evropski kulturi (2003), kjer je avtor naklonjeno obdelaltudi esperanto, èeprav z zastarelimi podatki in z nekajza tako znamenitega avtorja zaèudljive povrnosti.

Vinko Olak

E S P E R ONovember 2014

5

Novi uèbenik esperantaeleznièarsko esperantsko drutvo je izdalo novi uèbenik esperanta

­ za eleznièarje in druge.

Zakaj se uèiti esperanta ­in zakaj pri eleznièarjih?

Knjige imajo res svoje usode, kakor pravi latinski rekHabent sua fata libelli izpod peresa rimskega gramatikaTerencija. Ko sta mi esperantska somiljenika gospodKarl Kovaè in gospod Jovan Mirkoviè pred leti ob kavipripovedovala, da naèrtujeta ponatis nekoè medslovenskimi esperantisti tako priljubljenega uèbenikasrbskega avtorja mag. Gvozdena Srediæa, sem, bodiodkrito povedano, zmajeval z glavo. Ne, ker bi imel ouèbeniku samem slabo mnenje, prav nasprotno, paè pa,ker se mi je zdelo, da v èasu, ko evropske drave razenpametneje vice, vedske, Norveke in mogoèe ekatere, naravnost tekmujejo, katera bo ukinila veè elezni­kih prog in vsem gospodarskim in okoljskim, da nereèem humanistiènim tudijam in spoznanjem navkljub,najveèje breme prometa preloila na najbolj sporno in ekratkoroèno, kaj ele daljno roèno kodljivo podroèjecestnega in letalskega prometa, mogoèe ni najboljsmiselno v remizo starih lokomotiv in odsluenih vagonovodstaviti e jezik, za katerega neinformirana javnost vsebolj meni, da je bil nekoè, ko so bili ti ljudje e mladi, res

e kar prisoten v èasopisih in na radiu, da pa danes onjem ni niè veè sliati, èeprav, tako reèejo, ideja sama posebi sploh ni tako slaba.Ko pa sem zaèel spremljati trmasto vztrajnost inodloèenost obeh slovenskih esperantistov ­ in kolikodobrih reèi je v svetu nastalo zaradi prav take trme inkoliko jih je propadlo, ker so dobri argumenti sicerobstajali, prav te trme pa ni bilo ­ sem zaèel premiljati,ali se nemara v svoji presoji vendarle ne motim.Ko pa me je urednik priprav za ponatis gospod Karl Kovaèzaprosil, da bi prevzel nalogo recenzenta v smislujezikovnega pregleda tako slovenskega, kakor tudiesperantskega besedila, pa tudi pregleda reèi, ki jih je vpovsem novih politiènih, gospodarskih, tehniènih inkulturnih okolièinah treba posodobiti oz. jih zamenjati zustreznejimi, sem se v stvar globlje zamislil in vprimerjanju presenetljivih analogij med eleznico inmednarodnim jezikom nael neverjetne in globokosegajoèe vzporednice, ki, tako se mi zdi, tudi ta ponatisstarega dobrega uèbenika za eleznièarje, ne le opravi­èuje, temveè ga naravnost priporoèa.eleznica temelji na skrbno premiljenem prostorskem,èasovnem, disciplinskem, moralnem in nazadnje tudi

Platnice esperantskega uèbenika

E S P E R ONovember 2014

6

ceremonialnem redu, ki v prometni reim na eleznihtraènicah vnaa neko stalnost, rednost, zanesljivost in nenazadnje slovesnost in usodnost, kar ima za posledico,da so eleznike postaje, kakor tudi potniki vagonihvalena prizorièa svetovne literature, èesar o drugihprometnih sredstvih in sistemih v tej globini ni mogoèetrditi. Ana Karenina ruskega literarnega velikana Tolstojase ne vre pod avtobus, ampak pod vlak!Esperanto temelji na skrbno premiljenem slovniènem,leksikalnem, fonetiènem, pravopisnem in posebnemmoralnem redu, ki v mednarodno pogovorno in pisnokomunikacijo vnaa na pravni in moralni ravnienakopravnost in enako spotovanje vseh narodov,njihovih kultur in jezikov, na ravni jezikovne izraznostidotlej e ne sliano in brano jasnost in preciznost vizraanju, na ravni ekonomije in racionalnosti papreprosto in vsakemu, tudi neolanemu èloveku dostopnoelegantno reitev svetovnega in lokalnega jezikovnegavpraanja z najnijim vlokom na strokovni in najveèjimizkoristkom na pridobitni strani.Elektrificirana eleznica je s svojo pogonsko tehniko in ssvojo ekonomiènostjo prevoza za èloveku ugodno okoljedaleè najbolj prijazna prometna reitev, ki se je je kdajdomislil èlovekov inventivni duh. Esperanto je s svojologièno in zato lahko priuèljivo zgradbo za èlovekovosporazumevanje daleè najbolj dognana in dokazanouèinkovita reitev, ki se pred svojim zgodovinskimprednikom, srednjeveko latinèino, ki je bila pra­esperanto tistega èasa, odlikuje po tem, da je zlahkadostopen slehernemu prisebnemu èloveku in ne samonajvije izobraeni eliti, kakor je to bilo z latinèino.Bistvena prednost vonje oseb z eleznico je monost innaravnost vabljivost za medsebojne stike in pogovorepotujoèih, èesar pri drugih oblikah prometa ni mogoèezaznati. Na vlaku je mogoèe brati, se uèiti, opravljati raznadela; v vagonih in kupejih se rojevajo znanstva,prijateljstva, ljubezni, a tu se odloèajo tudi dramatièneusode. Resnièno potovati je pravzaprav mogoèe samo skonjsko vprego ali z eleznico. Vse drugo je kveèjemuznosno naglo premikanje s kraja na kraj, a nikakor neresnièno potovanje. In bistvena prednost mednarodnegajezika esperanta je v tem, da ta jezik nima nacionalnega,politiènega, svetovnonazorskega ali religijskegagospodarja, kakor ga imajo nacionalni jeziki, ampak jeenako blizu ali enako daleè vsem. Naj govori èlovek kaktuj jezik e tako podkovano z dobrim poukom, to nikoli nemore doseèi sproèenosti in naravnosti, s katero sepogovarjajo med seboj uporabniki mednarodnega jezika.Slovenec je v angleèini, ruèini, francoèini itd. lahko ledobro pripravljen gost, a vedno le gost, nikoli neenakopraven stanovalec in domaèin.V esperantu so vsi obenem gostje in gostitelji, vsi tujci indomaèini hkrati. Zato je resnièna mednarodnost mogoèasamo v tem jeziku, z rabo velikih svetovnih jezikov jo jemogoèe le zasilno simulirati. 0 tem se lahko preprièa vsakobiskovalec tim. mednarodnih forumov, kjer resniènodiskutirajo samo tisti, ki govorijo angleèino od otrokihlet, drugi pa kveèjemu berejo s papirja ali pa se izraajozelo okorno in nikakor ne enakovredno tistim, ki jim jeangleki jezik materinèina. Kakne posledice ima to pravv politiènih pogovorih in njihovih rezultatih, lahko zalostjo spremljamo vsak dan na televizijskih ekranih inna èasopisnih straneh.

Ni dvoma, jezik svetovnega turizma je hudopoenostavljena angleèina, ki bi ji v resnici morali reèipidgin. Jezik resniènega svetovnega popotnitva, kjerpopotnik ne preteèe nekaj izbranih znamenitosti znervoznim fotografiranjem prizorov, ki jih doma nikoli nebo utegnil gledati, ampak stopi kot gost v dom svojegajezikovnega somiljenika, kakor se esperantisti med sebojnaslavljamo, pa je Zamenhofov esperanto. In èe se turistnajraje vozi v letalu, avtobusu ali osebnem avtomobilu,pa se resnièni popotnik najraje pelje, èe po kopnem, zeleznico, èe prek morja, s potniko ladjo ­ in tudi ladjeso vedno navdihovale velike literarne in v naem èasutudi filmske umetnine. Sam sem pred leti prevedel odlièenivljenjepis Gandhija izpod peresa esperantskega klasikaEdmonda Privata, ki se je z Gandhijem na francoski obalivkrcal na ladjo in se potem nekaj mesecev z njim vozil vIndijo, ga tako dodobra spoznal, se z njim ure in urepogovarjal in iz tega napisal eno najboljih, èeprav netako obsenih Gandhijevih biografij.Ja, menim, da je prav imenitna zamisel, ponatisniti tadobri stari uèbenik Gvozdena Srediæa ­ eno sreènejihstvari, porojenih v okolièinah in duhu nekdanje velikedrave Jugoslavije.

V Celovcu, decembra 2013Vinko Olak

Ob izdaji uèbenika esperanta zaeleznièarje

Zgodba je preprosta.Z uèbenikom Gvozdena Srediæa v prevodu Mire Lipièarsem se seznanil pred dvema letoma. Zaradi enostavnega,priljudnega podajanja snovi in zanimivih ilustracij me jetakoj navduil. S predsednikom drutva Mirkovièem svase dogovorila, da ga prepiem ob hkratni nujniposodobitvi vsebine. Pri tem sem videl dvojno korist,uèbenik bomo potrebovali in hkrati sem obnavljal znanjeesperanta. Prepisal sem ga v prvi polovici lanskega leta.O monem recenzentu in natisku smo se dogovorili naobènem zboru drutva v juniju. S timskim delom ekipesmo prièeli konec leta, ko je g. Vinko Olak, kot recenzent,nael svoj dragoceni èas za nao stvar. Njemu inoblikovalki knjige Andrei gre zahvala za strokovnost inpotrpeljivost, saj so nama z urednikom manjkale izkunjeza zaloniko delo. Sr problema lei v podrobnostih indoslednosti odpravljanja pomanjkljivosti.Posebna zgodba je bilo nastajanje slovarja, ki ga jeMirkoviè moèno raziril s strokovnimi eleznikimi izraziin zato v tim vkljuèil strokovnjaka s tega podroèja. Zaradidrugih obveznosti nas je sredi nastajanja slovarja VinkoOlak moral zapustiti in ko smo e skoraj omagali, namje s trdim delom celega tima vendarle uspelo pripeljatizgodbo do konca tako, da smo bili z izdelkom vsizadovoljni. Posebna zahvala gre sponzorjem, ki so naspri izidu knjige primerno podprli. Prvi odzivi bralcev sospodbudni in upajmo, da se bo vsaj nekaj ljudi nauèiloesperanta iz tega uèbenika. To bo pomenilo, da nae deloni bilo zaman.

Karlo Kovaè.

E S P E R ONovember 2014

7

Ali je esperanto lahek in preprost?O dilemi ali je esperanto jezik, ki se ga lahko zlahka (na)uèimo objavljamo razmiljanje Jouko

Lindstedta (pogledati je treba spodnjo povezavo) s spletne strani Libera folio,Zlatka Tiljarja in Vinka Olaka, ki se med drugim nanaa tudi na objavo:http://www.liberafolio.org/2014/cu­esperanto­estas­simpla­kaj­facila

La afero estas kompleksa kiel ĉio homa.Ĉiun lingvon eblas dividi je lingvaj niveloj. Ekz. bazalingvo (iu limigita lingvo sufiĉa por turisma uzo aŭ lingvointer malgrandaj infanoj kelkjaraj. Tiu estas kutime iunivelo de proksimume 1000 morfemoj kaj la plej oftajgramatikaĵoj.Tiun eblas lerni relative rapide sed tre diverse de lingvoal lingvo. En tiu nivelo Esperanto postulas esence malplida laborforto kaj lerntempo ol iu ajn eŭropa nacia lingvo.Flua lingvo. Ni diru ke tio estas nivelo kiun devas konimezlernejano kun 3­4.000 aktive uzataj vortoj kaj 10.000pasive kaj preskaŭ la tura gramatikio kun multa aktivapraktiko. Tiu lingvaĵo signifas ke homo devas povi skribikaj legi librojn beletrajn kaj paroli pri ĉiu temo averaĝniveleSupera lingvaĵo estas tiu kiun devas koni fakuloj pri lingvoj(verkistoj, tradukistoj, sciencistoj kaj profesoroj kiuj devaskapabli prelegi en lingvo riĉa kaj forte ekspresiva perfektalingvo.Ĉiu posta nivelo estas multoble pli malfacila ol la antaŭanivelo kaj tio validas same por Esperanto, sed la diferenco

inter necesa peno (lernotempo) por akiri la sekvajnnivelojn ĉiam pli mlagrandas inter la nacia lingvo kajEsperanto.Se la diferenco por la unua nivelo inter Esperanto kaj lakroata estas dudekobla, en la dua nivelo ĝi estas dekobla,en la tria nur trikvarobla kaj en la fina perfekta nivelo neekzistas la diferenco, ĉar neniu regas perfekte iun ajnlingvon. Ne nur tial ke ĉiuj el ni faras erarojn eĉ en lagepatra lingvo (ankaŭ lernita en lernejoj kaj la konodependas de tio kiom diligenta vi estis en la lernejo), sedankaŭ tial ke neniu lingvo estas finita, ĉiuj daŭre evoluas,kaj oni ne povas koni ĉion.Tiusence eblas aserti ke la bazan nivelon de Esperanto,ekz. tiun kiun konstatis mia esploro pri morfemfrekvencode parolata Esperanto el kiu evidentiĝis ke iom malpli ol500 morfemoj kovras 95% de la parolata korpuso, eblasvere lerni multoble pli rapide ol aliajn lingvojn kaj do keEsperanto por atingi la plej necesan komunikkapablonestas facila lingvo.

E S P E R ONovember 2014

8

Kial tio eblas? Ĉar lingvoj kiel socia fenomeno daŭreevoluas depende de la socio kiu ilin uzas. Se iu socio(tribo aŭ popolo) longe ekzistas, ĝi mem kompllekseevoluis kaj havas multe pli kompleksajn bezojn ol en fruafazo de sia ekzisto. La diferencon faras ankaŭ lagrandeco de grupo. Ju pli granda, des pli da bezonoj ĝihavas. Usona angla posedas jam proksime al miliono davortoj ĉar ĝi evoluigis amasegon da komunikbezonoj enĉiu­specaj industzrioj kaj sciencoj, dum malgrandajnacietoj ne povas havi ĉion tion pro ekonomiaj kialoj.Slovenoj ne produktas elementojn por komputiloj kaj nehavas la proprajn vortojn por multegaj detaloj kiujnbezonas la produktantoj.Sekve ĉiu lingvo estas sufiĉe bona por la socio kiu ĝinuzas kaj mem evoluas.Ĉiu lingvo en sia historia komenco estas sistemo dereguloj gramatikaj per kiuj oni reguligas la semantikajnrilatojn inter vortoj en frazoj. Tiuj reguloj estas komencesenesceptaj kaj tion pruvas komenca lingvo de etinfanojkiuj kreas mem sian lingvon uzante regulojn sen esceptoj.Ankaŭ en ĉiu lingvo oni trovos partojn tre regulajn kiujevidente ie konserviĝis sufiĉe bone, ie ne. Mi ĉiam citasekzemplon de la slovena, kiu havas preskaŭ la samanregulecon rilate la korelativan tabelon kiel Esperanto. Dotiusence ĝi konservis la simplan prasistemon, kvankamen aliaj aferoj ĝi tre komplikiĝis.Kial en la postaj fazoj lingvaj reguloj komplikiĝas, nomedaŭre eniras la lingvojn esceptoj de la reguloj? Pro simplakaŭzo. Daŭre eniras lingvojn novaj vortoj kaj ĉiam pli oftenovaj fortoj kolizias kun reguloj rilate sian distingecon.Ekz. ni diru hipoteze ke en komenco de la kroata neekzistis la vorto "kostim" (kostumo), sed ekzistis la vorto

"kost" (osto). Laŭ la reguloj oni deklinacias tiun vorton kaj"kostima" estas "per ostoj". Sed kiam eniris la lingvon lavorto "kostim" (oni ĝin pruntis el alia lingvo), la vorto"kostima" signifas "de kostumo". Jen kolizio de distingo.Du vortoj uzantaj la saman deklinacion subite ne pludistingiĝas forme kaj tio malbone influas al la baza lingvafunkcio: kompreno. La lingvo povas: toleri tion kaj devigila parolanton serĉi komprenon el la kuntekso aŭenkonduki gramatikan escepton kaj ŝanĝi la finaĵon degenitivo por la nova vorto.Ju pli longe evoluas iu lingvo, des pli da distingaj kolizojekestas kaj des pli da esceptoj de reguloj en gramatiko.La samo okazas ankaŭ en Esperanto. Pro tio eniras lalingvon ĉiam pli da neologismoj por ne paroli prigeografinomaj sufiksoj kaj regulesceptoj: Burundo,Brazilo, Kroatio, Slovenio, Italujo, Francujo, Afganistano,Turkmenistano...Se Esperanto iĝus ekz. lingvo de organoj de EU en ĝindevus eniri amaso da novaj terminoj bezonataj enadministracio, juro, armeo, ktp kiuj kolizius kun la nunekzistantaj vortoj. Por ne ŝanĝi gramatikajn regulojn oniklopodos ŝanĝi la vortojn sed fojfoje enkonduos ankaŭgramatikajn esceptojn... ĝi iĝos ĉiam pli malfacila en siandua kaj tria niveloj.Konklude: Reklamante la simplecon kaj facilecon de E,ni pravas nur kondiĉe: Ĝi estas evidenta kaj senduba enla plej baza nivelo, sed por povi esti verkisto aŭuniversitata profesoro kapabla prelegi pri fakaj demandojkaj esprimi sin adekvate bone kiel en la nacia lingvo onidevas longatempe lerni kaj studi kaj uzi ĝin, simile multekiel aliajn lingvojn.

Zlatko Tiljar

Tako finski avtor Jouko Lindstedt, kakor tudi ZlatkoTiljar imata prav glede relativnosti teavnosti ali lahkostiuèenja kakega jezika. Oba pa sta ujetnika evolu­cionizma, ki ima konsekvence tudi za razumevanjejezika, zato vsem oèitnim dejstvom navkljub ièetaevolucionistiène pojave v jeziku. V resnici pa nai jezikine postajajo vedno bolj komplicirani in natanènorazlikujoèi, paè pa ravno narobe, vedno boljpoenostavljeni. Lep primer za to je prav angleèina, ki jerazen sakega rodilnika izgubila vseh 7 nekdanjihsklonov, èe govorim samo o samostalniku. Najbolj»razvit« slovanski jezik je tako bolgarèina/ma­kedonèina, ki je prav tako izgubila deklinacijska obrazilain sklanja podobno kakor sodobni romanski jeziki inangleèina, medtem ko slovenèina s svojo dvojino, torejfinejim razlikovanjem, in s svojimi kompliciranimisklanjatvami in spregatvami, ki tujcu trgajo ivce, velja zaznaèilno arhaièni jezik med slovanskimi. Tudi e hitraprimerjava tega, kaj je nastalo v starih, bogatorazèlenjenih jezikih, in kaj danes, takoj pove, da nimamoopraviti z jezikovnim progresom, ampak z jezikovnoregresijo. Jezik se ni zaèel z opièjimi kriki, kakor menijoevolucionisti, ampak se bi kmalu tam konèal, èe bièloveka prihodnost e imela na voljo toliko èasa. Ruskinobelovec Solenicin je v amerikem ekzilu, ko ga je

tovari Brenjev izgnal iz SZ (kar je bil e hud napredek,saj bi ga Stalin dal preprosto umoriti), prouèeval usodoruskega jezika v èasu komunizma. Samo v teh 70 letih jeta jezik izgubil priblino polovico svojega slovarja,predvsem pa eleganco svoje stilistike, ki je tako znaèilnaza veliki ruski roman 19. stoletja. Tudi s slovenèino niveliko drugaèe, le da tega ne raziskujejo.Oba pa spregledata nekaj bistvenega. Jezik je lahek aliteek za uèenje predvsem glede na tip èlovekoveinteligence. Ena funkcija, namreè vija, je namenjenalogiènemu miljenju. Druga, nija, je namenjenaspominjanju in hitremu iskanju po plasteh spomina.Angleèina temelji na dobrem spominu, saj z logiko tu nepride daleè, ko je vse bolj ali manj stvar tradicije, ne paslovniène logike.Prav nasprotno pa je Zamenhof svoj jezik postavil nalogiko in tako moèno razbremenil spomin, kar imajoesperantisti preuranjeno za veliko olajavo pri uèenju.Pozabijo namreè na preprosto dejstvo, da ima veèina ljudirelativno dober spomin, zato se tudi snailka, èe pride vdrugo dravo, to sem sam doivljal v Avstriji, presenetljivohitro in dobro nauèi novega jezika, èeprav pride brezvsake olske podlage.

E S P E R ONovember 2014

9

Zelo malo pa je ljudi, ki bi res znali logièno misliti, sicerevolucionizem, ki nima za svoje trditve niti enegadokaza, ne bi bil tako iroko sprejet, kakor je bila nekoèenako iroko sprejeta napaèna Ptolomejeva doktrina, into za veè kakor 1000 let. Za veèino ljudi je torej jezik, kitemelji na spominu, laji (kakor angleèina) od jezika, kitemelji na logiki (kakor latinèina, grèina ali esperanto).Povpreèen èlovek se laje nauèi sto izjem in nepravilnihoblik, kakor pa dveh ali treh logiènih pravil in njihoveuporabe. Preden èlovek izreèe angleki stavek, moraseèi po spominu in za veèino to ni hud problem. Predenèlovek izreèe esperantski stavek, mora seèi po logiki, tapa je za veliko veèino huda teava ali sploh nemogoèa.Kako sicer razloiti dejstvo, da mnogi prekaljeniesperantisti z zahoda e vedno ne znajo uporabljatiakuzativa, Slovani pa imamo veène teave s preprostimèlenom »la«...Vsaj zame je sklep nedvomen: esperanto vsaj ni laji oddrugih jezikov, èeprav si je v njem treba zapomniti velikomanj reèi, mogoèe pa je celo teji. Zato bi se tudi priesperantski propagandi ne bi bilo pametno sklicevati nanjegovo domnevno lahkoto uèenje. Prviè, ker to ni res,drugiè pa, ker mu to nikakor ne dviguje ugleda. Èe ljudjeverjamejo, da je esperanto otroèje lahek, kakor smonavajeni zavajati ljudi, potem bodo na ta jezik tudi gledalikot na nekaj otroèjega, ne pa odraslega in zahtevnega.Kdo pa se e hoèe uèiti nekaknega otroèjega poljezika?Tu pa dodajam prevod iz grakega biltena Voko el Stirio,t. 334, okt. 2014, ki bi ga bilo mogoèe dobro objaviti, sajljudje kar naprej spraujejo, koliko ljudi govori na jezik.

Vinko Olak

Facebook in tevilo govorcev esperantaNa informativni strani facebooka o esperantu je mogoèenajti informacijo, da govori esperanto 350.000uporabnikov facebooka. Kaj to tevilo pomeni? Totevilo pove, da je teh 350.000 oseb bodisi v svojinastavitvi jezika izbralo esperanto, ali pa so v svojemprofilu navedli, da ta jezik govorijo. Tako prvièrazpolagamo z neko zanesljivo statistièno vrednostjo,koliko ljudi govori esperanto. V tej vrednosti pa sevedaniso zajeti vsi tisti, ki v svojem profilu niso navedlinobenega podatka o jeziku, in teh ni malo. ker pa samomajhen del ljudi nasploh in tako tudi esperantistov splohuporablja facebook (kaka osmina), je tako treba totevilo pomnoiti z osem, da bi tako prili do skupnegatevila ljudi, ki govorijo esperanto po vsem svetu.Ocenjevano tevilo dveh milijonov esperantskogovoreèih tako prviè dobiva statistièno potrditev in je takorealistièno.Èe izhajamo iz tega, da od teh dveh milijonovesperantsko govoreèih le kakih 10.000 oseb imaesperanto za svojo materinèino in si ob tem ogledamostatistiko jezikov glede na tevilo govorcev tujih jezikov,potem se znajde esperanto dejansko takoj poportugalèini in pred japonèino na 11. mestu med vsemijeziki na svetu. In èe sestavimo listo po rangih na podlagikriterija »nauèeno kot tuj jezik in z obvladanjem na ravnimaterinèine«, tedaj lahko potolaeni izhajamo iz tega,da je glede tega esperanto na prvem mestu, saj imamocelo pri jeziku, ki ga daleè najveè pouèujejo, angleèini,komaj kaj ljudi, ki bi ta jezik kot tuj jezik tako dobroobvladali, kakor lastno materinèino.

La ĉina signo biáng (speco de pastaĵo) estas eble la plej komplika skribosigno plu uzata.Kitajski znak biáng (vrsta testenin) je morda najbolj zapletena pismenka ki je v rabi.

(Iz teksta Ĉu Esperanto estas simpla kaj facila? s spletne strani Libera Folio, kjer je napisan prispevek.)

E S P E R ONovember 2014

10

WikiTransIzumitelj programa za samodejno prevajanje v esperanto ­ profesor Eckhardt Bick iz juno Danskeuniverze je v Hrvaki zvezi za esperanto v Zagrebu predstavil svoj stroj in opisal njegovo delovanje,kako je z njim kvalitetno in v kratkem èasu prevedel vse prispevke Wikipedie iz anglekega jezika vesperanto. Tako je esperanto postal jezik z najveè wikipedijevskimi prispevki (trenutno 4,412.172).

Eckhardt Bick v Nemèiji rojen (16.7.1958) esperantist.tudiral je medicino v Bonnu. Sedaj je zaposlen kotraziskovalec v raèunalniki lingvistiki. Bil je aktiven vmladinskem esperantskem gibanju v Bonnu ter v Nemkiesperantski mladini. Po poroki z Danko z druino ivi naDanskem.Na obisku v Zagrebu je ob predstavitvi svojega projektana katerem dela od leta 2010 izjavil, da je na Wikipedii vesperantu, zahvaljujoè njegovemu prevajalskemu stroju,napisano veè prispevkov kot v anglekem jeziku.To je utemeljil s podatkom, da se na Wikipedii (Vikipedio)sedaj nahaja okoli 4,350.000 prevedenih prispevkov vesperanto poleg priblino 200.000 izvirno napisanih vesperantu. Tako lahko reèemo, da esperanto ni jezik zgoljza uporabo v prostem èasu, temveè je tudi jezik zakomunikacijo na razliènih podroèjih ivljenja in znanosti.S projektom eli pribliati informacije na Wikipediji ljudem,ki ne znaju dobro angleko. Program najde prispevke kijih Wikipedija ne more, je med drugim omenil Dr. Bick.Pri prevajanju je precej natanèen, manji del se popravlja.Tako olajuje delo tudi prevajalcem.Esperantist in zalonik Damir Mikulièiæ je potrdil, da jerezultat strojnega prevajana res zelo visoke kakovosti.Le redko je mono zaslediti, kot je dejal, kaken"simpatièen nesmisel", kar za dobrega urednika niproblem.Projekt strojnega prevajanja ima tudi nezanemarljivokomercialno komponento: prevajalci bi potrebovali za

prevajanje v esperanto treh milijard besed, kolikor jih imaangleka Wikipedia, priblino est milijonov delovnih ur.Ocenjujejo da bi stroki znaali 700 milijonov evrov.

E S P E R ONovember 2014

11

Sreèanje esperantskih piscev in prevajalcev

Renkontiĝo de esperantlingvaj verkistojkaj tradukistoj en Zagorje

La 12an foje okazis en Hraæina, Zagorje en la bienoNjegu la 12a Renkontiĝo de verkistoj kaj tradukistoj, la3­taga literatura aranĝo dum kiu verkistoj kaj tradukistojrenkontas sian publikon. La aranĝon finance subtenasMinisterio pri kulturo. Dum la unua tago la verkistojdiskutas inter si kaj la lastan KEL organizas por iliekskursojn. La ĉi­jara ekskurso gvidis al Varaždin kajhelpis ĝin organizi Stanko Rukelj.

La publika tago okazis la13­an de septembro enHrašćina, eta vilaĝo norde de kroatia ĉefurbo Zagrebo kienalveturis la gastantaj verkistoj kaj la publiko. La programonorganizis Kroata Esperanto­Ligo kaj Esperanto­SocietoTrixini. La ĉi­jara renkontiĝo estis la plej granda laŭ lanombro de partoprenantoj: alvenis okdeko da homoj elPollando, Hispanio, Slovenio, Serbio, Litovio kaj Kroatio.La ĉefgasto estis unu el la kvar bardoj de la ibera skolo:Miguel Gutiérrez Adúriz (artista nomo: Liven Dek). Liparolis pri sia verkaro, pri la ibera sloko kaj aparte pri liajlastaj verkoj. Tio estis la unua renkontiĝo kun verkisto eltiu regiono kaj ĉiuj tre ĝuis ĝin. Pri lia verkaro parolisZlatoje Martinov kiu atente, fakliterature pristudis laverkaron de Liven Dek. Krome prezentiĝis interesaprojekto entreprenita de Grafokom el ur evac: eldonode la manuskriptoj de Tibor Sekelj sub la nomo DePatagonio al Alasko..Necesis unue elekti la tekstojn, kiujestis verkitaj en la serba, kaj tiam esperantigi ilin, kion farisdudeko da tradukistoj, fine ĉion unuecigi, redakti kaj eldoni.Pri tiu eldona projekto rakontis Zdravko Sele.

Elizabeta Sekelj rakontis pri la hinduniaj jaroj de TiborSekelj el kiuj li tiris inspiron por la verko Padma, la etadancistino. Al tiu libro de Sekelj estis atribuita la premioInfanlibro de la jaro en Bonaero, la urbo en kiu la aŭtoropasigis grandan parton de sia vivo.

Poste prezentiĝis la pola tradukisto Tomasz Chmielik kiulastateme multe okupighas pri albana literaturo kaj sub liastimulo kaj helpo de albanaj esperantistoj aperis plurajlibroj de albanaj autoroj. Krome li okupiĝas pri studo de latuta flanclingva verkaro de Edmond Privat, kio estasenorma laboro kaj ege grava kiu klarigas multegajnaspektojn de la vivo de tiu esperanta pioniro. Chmielikprezentis ankaŭ parton el sia granda laboro pri la judakulturo per prezento de unika libro kun kompktdisko Lahejmon havis mi de Mordeĥaj Gebirtig.Judita Rey Hudeèek prezentis novan porinfanan libretonel Kroatio Heliko Slavek en la kampoj de sunfloroj kiesautorino Sonja Zubović ĉeestis kaj mem iom parolis pri lalibro.Enkonduke en la aranĝon okazis plaĉa koncerto kunpartopreno de perkutistino Kaja Farszky kaj operkantistoNeven Mrzleèki.La publiko havis okazon aŭdi multajn literaturajnfragmentojn kiujn prezentis Djivo Pulitika.Ne estu pretervidita ankau bonega regalado kiun laorganizantoj preparis kaj kies plenumantino kiel kutimeestis Jadranka Farszky.Flegi originalan Esperanto­literaturon estas grava taskode esperantistoj sed ne multaj Esperanto­movadoj tionseriozo prizorgas. Tial dankon al KEL kaj Spomenka kiuj

Zadnih 12 let se vsako leto v majhnem naselju Hraæina v hrvakem Zagorju pod okriljemHrvake esperantske lige in gostiteljice Spomenke timec odvijajo mednarodna sreèanja

esperantskih piscev in prevajalcev.

Prvi z leve panski gost Miguel Gutiérrez Adúriz,prva z desne gostiteljica Spomenka timec

La bieno Njegu

E S P E R ONovember 2014

12

jam longatempe zorgas pri tio kaj pene serĉas (kaj trovas)financojn por tio.

Zlatko Tiljar

Sreèanje esperantskih pisateljevin prevajalcev v Zagorju

V Hraæini na posestvu Njegu v Hrvakem Zagorju se jeodvijalo 12. sreèanje pisateljev ter prevajalcev, tridnevniliterarni dogodek ob katerem se pisatelji in prevajalcisreèajo z obèinstvom. Dogodek je bil finanèno podprt sstrani Hrvakega Ministerstva za kulturo. Prvi dan je bilnamenjen medsebojni diskusiji med samimi pisatelji inprevajalci. Hrvako esperantsko zdruenje (KroataEsperanta Ligo) je med drugim za udeleence organiziraloizlet v Varadin, ki ga je vodil Stanko Rukelj.Javnosti je bil posveèen naslednji dan, 13. september, vHraæini, majhnem naselju severno od hrvakegaglavnega mesta Zagreba, kamor so prispeli gostujoèipisatelji in obèinstvo. Program sta organizirali Hrvakoesperantsko zdruenje (KEL) in lokalno esperantskodrutvo Trixini. Gede na tevilo udeleencev je letonjesreèanje do sedaj bilo najveèje. Prilo je dobrih osemdesetudeleencev iz Poljske, panije, Slovenije, Srbije, Litve inHrvake.Najpomembneji gost je bil eden izmed tirih èlanovIberske ole: Miguel Gutiérrez Adúriz (umetniko ime:Liven Dek). Govoril je o svojem obsenem delu, o Iberskioli, zlasti pa o svojih zadnjih delih. To je bilo prvo sreèanjes pisateljem iz te regije in vsem je bilo v veliko veselje.Njegovo obseno delo je pozorno in strokovno pretudiralter ga opisal Zlatoje Martinov. Predstavil je tudi zanimivprojekt, ki se ga je lotila tiskarna Grafokom iz Djurdjevca:izdaja rokopisov Tiborja Sekelja pod imenom OdPatagonije do Aljaske. Najprej je bilo potrebno zbratitekste napisane v srbskem jeziku in jih prevesti vesperanto. Tega dela se je lotilo dvajset prevajalcev. Nakoncu je bilo potrebno vse skupaj poenotiti urediti in izdati.Ta zaloniki projekt je opisal Zdravko Sele.Elizabeta Sekelj, vdova Tibora Sekelja, je pripovedovalao Sekeljevih hindujskih letih v katerih je dobil navdih zazgodbo Padma, majhna plesalka. Za to knjigo je v Buenos

Airesu, v mestu, kjer je preivel velik del svojega ivljenja,prejel nagrado za otroko knjigo leta.Za tem je nastopil poljski prevajalec Tomasz Chmielik, kise v zadnjem èasu veliko ukvarja z albansko literaturo. Znjegovo vzpodbudo in pomoèjo je bilo v esperantoprevedenih veè knjig albanskih avtorjev. Poleg tega seukvarja tudi s tudijem celotnega opusa frankofonskegapisatelja Edmonda Privata (17 August 1889 ­ August 28,1962), kar je ogromno in pomembno delo ker pojasnjujeveliko vidikov ivljenja tega vicarskega pionirjaesperanta. Chmielik je predstavil tudi del svojegaobsenega dela o judovski kulturi s predstavitvijoedinstvene knjige s kompaktnim diskomDom je imel meneMardoheja Gebirtiga.Judita Rey Hudeèek je predstavila esperantsko izdajootroke knjiice Pol Slavek v polju sonènic, katereavtorica Sonja Zuboviæ je prisostvovala in tudi samaspregovorila o knjiici.

Sledil je prijeten koncert marimbistke Kaje Farszky inopernega pevca Nevena Mrzleèkeg.Poslualci so imeli prilonost posluati veliko literarnihodlomkov v esperantu, ki jih je predstavil Djivo Pulitika.Skrb za izvirno esperantsko literaturo je pomembnanaloga esperantistov, vendar se to premalo izvaja. Zatogre zahvala Hrvakemu esperantskemu zdruenju kakortudi gostiteljici Spomenki timec, ki e dolgo skrbita zaredna sreèanja in marljivo ièeta (ter najdeta) sredstva zatake namene.

Zlatko Tiljar

Miguel Gutiérrez Adúriz je posnel nekaj fragmentov ssreèanja. Posnetek (ob odprti povezavi jih lahko na desnistrani najdete e veè) je na tej povezavi:http://www.youtube.com/watch?v=kv6t42K9v60&feature=youtu.be

Posestvo Njegu

E S P E R ONovember 2014

13

60 let resolucije UNESCO

Letos mineva 60 let od sprejetja zanameniteresolucije UNESCO, ki se nanaa naesperanto.

Izjava generalne konference UNESCO,Montevideo, 1954

Resolucija sprejeta 10. decembra 1954 naosemnajstem plenarnem zasedanju.Generalna skupèina, ki je razpravljala o poroèiluGeneralnega direktorja o mednarodni peticiji v pridesperantu, jeseznanjena z rezultati dose­enimi s pomoèjo esperanta napodroèju mednarodnih intelek­tualnih odnosov in zblievanjuljudstev sveta;priznava, da so ti rezultati vskladu s cilji in ideali organi­zacije UNESCO;ugotavlja, da je veè drav èlanicizrazilo svojo pripravljenostuvesti ali raziriti pouèevanjeesperanta v svojih olah alivisokoolskih izobraevalnih in­stitucijah in prosi te drave èlani­ce, da obveèajo generalnegadirektorja o rezultatih, doseenihna tem podroèju;pooblaèa generalnega direk­torja, da zasleduje nadaljnjirazvoj uporabe esperanta v zna­nosti, izobraevanju in kulturi, inda v tem smislu sodeluje s Sve­tovnim esperantskimzdruenjem v zadevah, kizadevajo obe organizaciji.

Vsi pomembni doseki esperantskega gibanja, ki sosledili Montevideu, so posledica tega mejnika. Esperant­sko gibanje se lahko zahvali izjemni osebnosti z veè­stranskim talentom, Ivu Lapenni, da je tako èudovitouspel. Bil je najbolj zgovoren in karizmatièen govornikesperantskega gibanja. Od 1955 do 1974 je bil IvoLapnna generalni sekretar UEA in 10 let njegov predsed­nik. Do zadnjega diha je Ivo Lapenna svoje delo posvetilmednarodnemu jeziku esperantu, enako dinamièno inzavzeto kot vedno v duhu dr. L.L. Zamenhofa.

Ivo Lapenna je bil Hrvaki, v Splitu rojen svetovno znaniznanstvenik, profesormednarodnega prava naUniverzi v Zagrebu. Stro­kovnjak na Mirovni konfe­renci v Parizu, 1946. Vletih 1947­1948 je bilodvetnik­svetovalec v pri­meru Albanije proti Zdru­enemu kraljestvu predMeddravnim sodièem vHaagu. Profesor primer­jalnega sovjetskega invzhodno­evropskega pra­va na svetovno znani inprestini The LondonSchool of Economics andPolitical Science, University of London. Vabljen je bil kot

gostujoèi profesor na tevilnihuniverzah in pravno­znanstvenihinstitucijah v vseh delih sveta,vkljuèno s Harvardom in Yaleom.Velik pisatelj v veè jezikih. Ugledniviolonèelist. Eden izmed najveèjihhumanistov sveta. Znan kot arhi­tekt in graditelj sodobnegaesperantskega gibanja. Skoraj 60let je bil najpomembneji in najboljzasluen pospeevalec medna­rodnega jezika in njegove kulturepo dr. L. L. Zamenhofu. Od 1952do1975 je bil pobudnik in sousta­novitelj Centra za raziskave indokumentacijo (CED), s èastnimmandatom direktorja. Od 1952 do1954 je vodil kampanjo v zvezi speticijo UN/UNESCO, ki je bilaokronana s sodelovanjem medUEA in UNESCO ter z znamenitoresolucijo UNESCO 10. decem­bra 1954 v Montevideu. Posledicatega dogodka je na tisoèe èlankovobjavljenih v svetovnem tisku.

Z zasedanja skupèine UNESCO, Montevideo, 1954

Faksimile revije Esperanto iz leta 1955

Montevideo, Urugvaj, 10.12.1954

Ivo Lapenna

E S P E R ONovember 2014

14

V septembru nas je zobiskom poèastil pisateljMiguel GUTIÉRREZADÚRIZ, znan pod veèpsevdonimi: Liven Dek,Svena Dun, MariaZocato Ten in e mnogidrugi. Rojen je bil leta1950 v Kantabriji. Nje­gov opus obsega po­ezijo, novele, uèbenike,ukvarja se tudi sprevajanjem, v naèrtuima izdati pansko­esperantski slovar. Pes­nike oblike, ki jih zasle­dimo so soneti (Al vironomata Suzana) inveèinoma kratke pes­mice, kot haikuji. V novelah veèinoma obravnavaznanstveno fantastiko (Sferoj) ali pa pie o vsako­dnevnih stvareh (Ne ekzistas verdaj steloj), kjer so tudimikro novele, ki lahko obsegajo samo en stavek.

Veliko pie o odnosih med ljudmi, vendar jih postavi vprihodnji èas, saj je to bolj veè mladim. V svojih delihuporablja pregovore, ki jih naèeloma v esperantu ni,vendar on izbira takne, da jih lahko razumemo tudi tisti,ki panskih pregovorov ne poznamo (Peĉa tago).

Vrsto let je bil urednik biltena panske esperantskefederacije. Je prejemnik veè nagrad na literarnihnateèajih (Belartaj konkursoj), ki jih organizira Svetovno

esperantsko zdruenje.

V svojem nastopu se jerazgovoril tudi o pokrajini, vkateri se je rodil ­ Kantabriji.

To je slikovita pokrajina naseveru panije, po nje­govih besedah idealna zaprebivanje, mirna in z maloprebivalcev. Na tem ob­moèju je veliko jam z najboljznano na svetu ­ Altamiro.Pokrajina ima tudi nekajskupnega s Slovenijo, sajse lahko v enem dnevukopate v morju in smuèatev gorah.

Prebivalci se ukvarjajopredvsem z ivinorejo. Panike imajo podobnorazdeljene s kamni kot na krasu. Prav tako imajomedvede, med temi so tudi slovenski.

Miguel Gutiérrez Adúriz je zelo prijeten za pogovor, tako,da èe se boste kadar koli podali v panijo, ga le poklièitein se dogovorite za kakno kavico.

Karmen Lenik

Miguel GUTIÉRREZ ADÚRIZ ­ Liven Dek

Miguel GUTIÉRREZ ADÚRIZ

Karmen Lenik bere prevod Miguelove èrtice

Miguel Gutiérrez Adúriz predstavlja svoje delo

E S P E R ONovember 2014

15

Liven DEK (María Zocato Díez, Svena Dun in mnogi drugi psevdonimi) je psevdonimMiguela GUTIÉRREZa ADÚRIZa, rojenega 1950 v Kantabriji. Je panski esperantskipisatelj, prevajalec, zalonik, èlan esperantske literarne ole Ibera scuolo (Iberskaola). Bil je zunanji èlan Akademio de Esperanto (Akademije esperanta) do januarja2013.Gutiérrez je inenir kemije. Esperanta se je uèil kot 19­letnik. Izdal je znanstveno­fantastièno serijo Sferoj (Sfere), Orbito nula (Nièelna orbita) in Future (V prihodnosti)ter razlièna dela drugih avtorjev o in v esperantu. Do leta 2005 je bil urednik Boletín,biltena panskega zdruenja. Sodeloval je in e sodeluje v mnogih revijah, npr. vMonato in Literatura Foiro. Na literarnih nateèajih je dobil veè nagrad. Pie uèbenikeza pansko govoreèe, napisal je slovarja esperantsko­panski ter pansko­esperantski.

Kien vi iras, maljunulo?Kien portas vin tiuj lacaj piedoj?La pezo de via kaduka korpo, kaj de la ĉifonoj kiuj ĝinkovras, iĝis troa por tiu paro da feblaj kruroj. Vere, tiuj dutremantaj fadenoj el mola kamo kaj fragilaj ostoj, kiesmalforteco trenas vin, jam preskaŭ ne povas elteni pli.De antaŭ kelkaj tagoj viaj piedoj ne plu paŝas, sedrampas, inter la jenfina vico de konstruajoj el cemento,štalo kaj kristalo, de ĉi mirinda urbo, kiun vi trovas diablakaj el kiu eskapi ajnas utopio.Nu, sidiĝu, sidiĝu maljunulo. Jes, tiel... tre bone! Ripozu,klinu la kapon apoge al la muro, sed... stulta oldulo, nerigardu supren, ne perdu tiel vian tempon, viaj klopodojabsurdas. Vi bone scias, ke estas tute neeble vidi laĉielon. Vi ĝin ne trovos. Tiuj monstraj konstruajoj altastiel, ke oni neniam atingas vidi ilian supron, eĉ kiam, postalarmo ĉe kriza situacio, oni funkciigas plenpotence lakolosajn ventolatorojn, kiuj reduktas la gradon de poluode la atmosfero ĝis denove elteneblaj niveloj despirebleco.Jes ja, mi scias, ke por vi estis mirinda tiu neforgeseblatago, kiam hazarde vi povis ekstaze kontempli pecetonde ĉielo. Vi ja memoras bone, tre bone, ĉu ne? Okazisantaŭ tri jaroj, kiam, koincide kun nekutime malalta indicode poluo, specifa robotbrigado malkonstruis la enormanmuzeon de historio por munti sur ties tereno pliajn blokojnde loĝdomoj. La tuta laboro daŭris apenaŭ kelkajn horojn,sed dum parto de tiu tempo, ĝi aperis antau viaj mirajokuloj. Jes, tio estis la ĉielo, kvankam temis nur pri etapeco, nigra kaj profunda peceto da ĉielo, en kiu malfortescintilis aro da lumaj punktetoj.Malgraŭ ĉio, tiu truo, momente malfermita, ŝajnis al vigranda fenestro rigardanta al nesondebla infinito, aletemo... kaj sento apenaŭ konceptebla invadis vin tute,plene, kiel iu nedifinita kaj nehaltigebla tajdo.Kaj denove, plian fojon, vi rememoris, kvankam tiammulte pli intense ol iam ajn antaŭe, la historiojn, kiujn avoMarteno sopire rakontis al vi pri ĉieloj kaj maroj, prikampoj kaj arbaroj, pri riveroj kaj sovaĝbestoj, pri... Kajvi komprenis, ke tiumomente noktas, kaj ke tiuj briletantajpunktetoj estas steloj, foraj mondoj. Kaj kiam la febrelaborantaj robotoj fine topis la lastan eron de tiu magiatruo kaj, do, ne plu eblis vidi ion supre, mi scias, keunuafoje en via vivo vi trovis la urbon abomeninda,naŭza, obsede karcera, kaj vi sentis vin senesperekatenita kaj senpova.

Kam gre, starec?Kam te neseta ti utrujeni nogi?Tea tvojega onemoglega telesa in krp, ki ga pokrivajo,postaja odveè paru betenih nog. Resnièno, ti dve tresoèinitki iz mehkih sklepov in lomljivih kosti, katerih oslabelostpovzroèa, da te e skoraj ne morejo veè prenaati. enekaj dni tvoje noge ne hodijo veè, ampak se plazijo medneskonènimi vrstami konstrukcij iz betona, jekla in stekla,tega sijajnega mesta, ki ga ima za hudièevega in izkaterega je pobeg utopija.

No, sedi, sedi starec. Da, tja ... zelo dobro! Poèivaj,nasloni glavo na steno, toda ... neumni starec, ne glejgor, ne izgubi toliko tvojega èasa, tvoj trud je zaman. Zelodobro ve, da ni mogoèe videti neba. Ne bo ga nael.Te poastne konstrukcije so tako visoke, da nihèe ne vidivrha, celo po alarmu pri krizni situaciji samo moènodelujejo velikanski ventilatorji, ki zmanjajo ravenonesnaenja ozraèja do ponovne znosne ravni za dihanje.

Da, vem, da je bil zate èudovit ta nepozaben dan, ko sipo nakljuèju lahko zanosno obèudoval koèek neba.Spominja se dobro, zelo dobro, ali ne ? Zgodilo se jepred tremi leti, ob nenavadno nizki stopnjionesnaevanja, ko je posebna brigada robotov poruilaogromen zgodovinski muzej, da bi na tem zemljièuzgradili veliko stanovanjskih blokov. Celotno delo jetrajalo samo nekaj ur, toda v delu tega èasa, se je pojavilopred tvojimi zaèudenimi oèmi. Da, to je bilo nebo, èepravsamo teman majhen koèek, èrn in globok koèek neba,na katerem je rahlo migotala mnoica svetlih toèk.

Kljub temu se ti je zdela, ta na kratko odprta luknja, kotveliko okno s pogledom iz majhnosti na neraziskanoneskonènost in ta obèutek te je v celoti in povsempreplavil, kot neka nedoloèena in neustavljiva plima.

In ponovno, kot e veèkrat, si se spomnil, èeprav mnogobolj intenzivno kot kdajkoli prej, zgodbe, ki ti jo je dedekMartin hrepeneèe povedal o nebu in morju, o poljih ingozdovih, o rekah in zvereh, o .. In ti si razumel, da se jev tistem trenutku znoèilo in da so te utripajoèe pikezvezde, oddaljeni svetovi. In ko so mrzlièno delajoèiroboti konèno zaprli zadnji del te magiène luknje in torejni bilo mogoèe veè videti, kaj je zgoraj, vem, da si prvièv svojem ivljenju ugotovil, da je mesto ogabna, gnusnakletka za muèenje, in se poèutil brezupno zaprt innemoèen.

E S P E R ONovember 2014

16

Certe, post la fino de tiu vido, estis malfacile al vi akceptila ĉirkaŭan realon. Kaj mi komprenas, ke de tiam viaununura deziro estas vidi denove la ĉielon. Avo Martenopravi. Liaj historioj ne estis frukto de la kaduka mensode deliranta maljunulo. La ĉielo ekzistas kaj la urbo estasvere finohava. Ekster ĝi, vi pensis, devas do ekzisti aliamondo, malsimila, sovaĝa kaj mirinda, kie kreskas arbojkaj bestoj, kaj riveroj fluas libere sub pura kaj infinita ĉielo.Sed jen, malgraŭ via strategio, tri jarojn irante rekteantaŭen sur la sama strato. vi ne povis ankoraŭ forlasi ĉiteruran urbon, ajne senfinan, angoran kiel tombo...

Mi jam rimarkis, maljunulo, ke lastatempe viaj antaŭekutimaj eniroj en la grandajn kelojn, por avide serĉimanĝorestaĵojn en la rubujoj, fariĝis tagon post tago, iompost iom, pli kaj pli maloftaj.

Nu, kion vi faras nun? Kial vi stariĝas? Vi devus ankorauripozi. Vi, vi... Jes mi supozas, ke vi antausentas ion. Ĉune? Mi konjektas, ke tiel estas, ke io, ene de vi, diktasvin avanci plu, kaj vi ne havas multe da tempo. Sedatentu, vi eniros malpermesitan zonon. Rigardu tiujnavertilojn. Haltu, ne estu tiel obstina. Vi ne rajtas restiĉi­aree. Estas danĝere, estas...

Viaj okuloj malfermiĝas anksiaj. Finfine vi malkovris ĝin,maljunulo. Ankaŭ mividasĝin. Spite ĉion vi atingis viancelon. Jes, tie antaŭe la urbo finiĝas. Sed atentu, estuprudenta, iru retro. Ĉi loko estas malpermesita,malpermesita, ĉu vi komprenas?

Mi scias, ke viaj laĉaj piedoj revas flugi antaŭen, sed nerapidu tro. Via koro malfortas kaj ĝi certe ne eltenus. Jes,jes, ankaŭ mi vidas tie, antaŭe, tiel proksime, pecon devirga tero, sen konstruajoj; kaj iom pli for, maron, aŭ ĉueble temas nur pri lago, kaj la ĉielon, kaj...

Seveda, po koncu tega pogleda, ti je bilo teko sprejetiresniènost okolice. In razumem, da je od takrat tvojaedina elja, spet videti nebo. Dedek Martin je imel prav.Njegove zgodbe niso bile sad propadajoèega uma starcav deliriju. Nebo je in mesto ima meje. Misli, da mora zatoizven mesta obstajati drug svet, drugaèen, divji in èudovit,kjer rastejo drevesa in ivali, in reke teèejo pod èistim inneskonènim nebom. Ampak tudi po treh letih hojenaravnost po isti ulici e nisi mogel zapustiti tegagroznega mesta, na videz neskonènega, straljivega kotgrob.Sem e opazil, starec, da v zadnjem èasu tvoji pogostiprihodi v velike kleti, kjer pohlepno ièe ostanke hranev posodah, postajajo iz dneva v dan, malo po malo, vsebolj in bolj redki.

No, kaj bo storil? Zakaj vstaja? e vedno bi moralpoèivati. Ti, ti ... Da, mislim, da ne sluti nièesar. Ali ne?Predvidevam, da je tako, da ti nekaj v tebi narekujenapredovati, ker nima veè veliko èasa. Toda bodipreviden, priel bo v prepovedano obmoèje. Poglej taopozorila. Ustavi se, ne bodi tako trmast. Ne sme bititukaj. Nevarno je, je ...Tvoje oèi se odpirajo. Konèno si odkril, starec. Tudi jazga vidim. Kljub vsemu si dosegel svoj cilj. Da, tam spredajse konèa mesto. Toda pazi, bodi previden, vrni se. Takraj je prepovedan. Prepovedan, razume?

Vem, da tvoje utrujene noge elijo poleteti naprej, vendarne hiti preveè. Tvoje srce je slabotno in gotovo ne bozdralo, Da, da, tudi jaz vidim tisto, spredaj, tako blizu,kos devikega zemljièa brez stavb; in malo boljoddaljeno morje, ali pa gre le za jezero, in nebo, in ...

E S P E R ONovember 2014

17

Sed haltu tuj, ne avancu pli. Tiu luma ĉielo, tiu malheleverda maro, tiu aperta kampo sur kiu vi kredas perceptistarantan arbon, similan al tiuj, pri kiuj parolis al vi viaavo, sed kiujn vi neniam vidiš, tiu... Hej, rigardu, ĉu vi nevidas la grandajn ildojn, kiuj avertas nepre ne preterpasitiun limon. Haltu! Haltu...!!!

Ho, ve... stulta oldulo, la sekursistemo ekfunkciisautomate, fulme, kun la drasta efikeco de senanimamaŝino. Kaj tiu blindiga sparko malebligis por ĉiam vianaliron al la tiomfoje revata libero. Ĝi mortigis vin, kaj vi ection ne konsciis, ĉar dum la morto ekposedis vin, vi,maljunulo, blinda al ĉio cetera, nur kapablis vidi tiunluman ĉielon, tiun ondantan maron, kaj tiun kampon enkiu, kvazaŭ defie, ŝajnas stari arbo. Kaj ĉio ĉi ŝajnis al vimiraklo. Kaj mi ne povis, nek volis, diri al vi, ke la kupolokovranta la urbon signifas vivon, ne eblas ĝin trapasi, kajeĉ se oni povus eviti ĉiujn sekursistemojn, la mortoekstere estus des pli kruela, ĉar la ĉielo, la maro, lakampo kaj la arbo, kiujn vi vidis, ne plu samas tiujn, prikiuj al vi parolis avo Marteno. De antaŭ longe laradiumaktiveco regas la surfacon de nia planedo. Ne pluestas vivo ekstere. Ĉio estas morta, inkluzive la senvivantrunkon, kiun vi prenis por arbo. Ĉio estas morta. Kaj laparadizo al kiu vi kredis kuri, en la lasta momento de viavivo, ne ekzistas; ĉar la ununura ekzistanta paradizotroviĝas ĉi tie, sub la kupolo, ĉe la ŝirmo de ĉi monstraurbo.

Toda ustavi se tukaj, ne hodi naprej. To svetlo nebo, totemno zeleno morje, to odprto polje, na katerem èutistojeèe drevo, podobno tistim, o katerih ti je govorildedek, toda e nikoli ga nisi videl ... Hej, glej, ali ne vidivelike table, ki ti prepoveduje prestopiti mejo. Stoj!Stoj ... !!!O, joj ... neumni starec, varnostni sistem delujeavtomatsko, bliskovito, z grobo uèinkovitostjobrezdunega stroja. Ta zaslepljujoèa iskra ti za vednoonemogoèa dostop do tolikokrat sanjane svobode. Ubilote je in se ne zaveda, ker te je ujela smrt, ti starec, slepza vse drugo. Sedaj lahko vidi svetlo nebo, valovitomorje in polje, v katerem, se zdi, da kljubovalno stojidrevo. Vse to se ti zdi èude. In niti ne morem niti noèemti povedati, da kupola, ki pokriva mesto pomeni ivljenje,ne jo prestopiti, in tudi èe bi se lahko izognili vsemvarnostnim sistemom, bi bila smrt zunaj e bolj kruta, Kernebo, morje, polje in drevo niso isti kot tisti, od katerih tije pripovedoval ded Martin. e dolgo èasa radioaktivnostobvladuje povrino naega planeta. ivljenja zunaj ni veè.Vse je mrtvo, tudi deblo, ki si ga imel za drevo. Vse jemrtvo. Raj. v katerega verjame v zadnjem trenutkusvojega ivljenja, ne obstaja; ker edini obstojeèi raj jetukaj, pod kupolo, pod èitom tega poastnega mesta.

Prevedel: Milan Jarnoviè

E S P E R ONovember 2014

18

Espero izdaja | Eldonas Esperantsko drutvo Maribor | Esperanto­societo Maribor, Pod vinogradi 4, 2351 KamnicaG: 041 27 57 31, E: info@esperanto­maribor.si,W: http://esperanto­maribor.si

Uredil | Redaktis: Mario Vetrih, lektoriral | kontrollegis: Zlatko Tiljar.Matièna tevilka: 5007992000, TRR: IBAN SI56 0451 5000 0790 670 (Nova KBM d.d.), Davèna tevilka: 35897163