Evangelij Po Marku

121

EVANGELIJ PO MARKUI. PRIPRAVA NA JEZUSOVO JAVNO DELOVANJE

Oznanjevanje Janeza Krstnika (Mt 3,1-12; Lk 3,3-18)

1 1Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina; 2kakor je zapi-sano pri preroku Izaiju:

Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot. 3 Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!

4Zgodilo se je, da je Janez krščeval v puščavi in oznanjal krst spre-obrnjenja v odpuščanje grehov. 5K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe.

6Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli svojih ledij. Jedel je kobilice in divji med. 7Oznanjal je in govoril: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. 8Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«

Jezusov krst (Mt 3,13-17; Lk 3,21-22)9Tiste dni se je zgodilo, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Ja-nez ga je krstil v Jordanu. 10Takoj ko je stopil iz vode, je zagledal ne-

11 evangelija: transkripcija grške besede, ki po-meni »veselo novico«; to je prihod Božjega kra-ljestva (1,14-15; Mt 4,23) v osebi Kristusa (1,1), ki bo nadomestilo Satanovo kraljestvo (Mt 4,17+), vzrok vsega zla, ki se zgrinja nad svet. Po Kristu-su bodo njegovi učenci oznanili evangelij vsemu svetu (13,10; 14,9). Vera v evangelij zahteva spre-obrnjenje (1,15) in odpoved (8,35; 10,29). To ve-selo oznanilo, najprej oznanjano, nato polagoma zapisano, se je ustalilo v naših štirih kanoničnih evangelijih; prim. Uvod. – Kot strokovni izraz v Mr in Mt, ki ga vselej transkribiramo z »evange-lijem«, ni nikoli uporabljen pri Lk, ki ima rajši iz-peljani glagol, prevzet iz Iz 61,1+ (prim. Lk 4,17-19; 1,19+) in ki se bolje prevaja z »oznaniti veselo novico«. – Kristusa: transkripcija grške besede, ki pomeni »Maziljenec«. Uporablja se predvsem za tistega, ki je prejel kraljevo maziljenje (Ps 2,2; Mr 1,9+). Oba naziva, »Kristus« in »Mesija«, sta ena-kovredna (Jn 1,41). – Božjega Sina manjka v ne-katerih rkp. 4 krst: ta beseda, ki je v NZ rabljena za Janezov in krščanski krst, je sorodna izrazom, ki pomenijo kopeli in umivanja, kakršne je po-znalo judovstvo za očiščevanje obredne nečisto-

sti (Jdt 12,7; Sir 34,25; Mr 7,4; Heb 6,2; 9,10). V kumranski skupnosti so bile vsakodnevne ko-peli, pridržane članom z zaobljubo, izraz njiho-vega teženja k čistosti in pričakovanja korenitega prihodnjega očiščenja (Pravilo skupnosti 2,25–3,12). Vendar je Janezov krst drugačen: Janez ga podeljuje vsem, a samo enkrat, kot zadnjo pri-pravo na sodbo, na krst ob koncu časov. Izraža njegov bistveni pogoj, spreobrnjenje (prim. Mt 3,2+), njegov cilj pa je odpuščanje grehov kot dar Božjega kraljestva, ki se oznanja. 6 Janez ... oko-li ledij razl.: »Janez je bil oblečen v kameljo ko-žo.« 9-11 Ko Jezus prejme Duha, je »maziljen« (1,1+) kot kralj nad novim Božjim ljudstvom(1 Sam 16,13; Sod 3,10). To mu pove nebeški glas, ko navaja Ps 2,7 (prim. Lk 3,22), dopolnjen z Iz 42,1: Jezus je tudi »Služabnik«, ki bo narode učil pravico. Ko Mr opisuje prizor, se navdihu-je pri Iz 63,11.19: Jezus je predstavljen kot no-vi Mojzes (prim. 2 Mz 2,1sl.; 4 Mz 11,17). V Mt 3,17 nebeški glas nagovarja množico in ne več Jezusa. Po Jn 1,34-35 je Krstnik tisti, ki vidi Duha, kako se spušča nad Jezusa, in ki razglasi množici njegovo resnično osebnost. 10 nebesa, ki se od-pirajo db. nebesa, ki se trgajo.

12

2 Mz 23,20Mal 3,1Mt 11,10 Lk 7,27

3Iz 40,3Mt 3,3 Lk 3,4 Jn 1,23

4Prg 28,13=Lk 3,3;18,13-14Apd 13,24

53 Mz 5,5-6;26,40

62 Kr 1,8

7Jn 1,27Apd 13,25

8Jn 1,26.33Apd 1,5;11,16

9Mt 2,23 Lk 2,51

10Iz 11,2;63,11.19Jn 1,32-34

EVANGELIJ PO MARKU 1,10

sveto pismo.indb 121sveto pismo.indb 121 31.1.2011 10:24:1531.1.2011 10:24:15

122

besa, ki se odpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. 11In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Skušanje v puščavi (Mt 4,1-11; Lk 4,1-13)12Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. 13V puščavi je bil štirideset dni in Satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.

II. JEZUSOVO DELOVANJE V GALILEJI

Jezus predstavi svoje oznanilo (Mt 4,12-17; Lk 4,14-15)14Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij 15in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je pri-bližalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

Jezus pokliče prve štiri učence (Mt 4,18-22; Lk 5,1-11)16Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Si-monovega brata, ki sta metala mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. 17Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« 18Takoj sta pustila mreže in šla za njim.

19Ko je šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. 20Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Jezus v Kafarnáumu uči in ozdravi obsedenega (Lk 4,31-37)21Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. 22Str-

12-13 Mr izpušča ali ne pozna podrobnosti treh skušnjav, ki jih Mt in Lk dolgujeta nekemu dru-gemu viru. Omemba divjih živali kliče v spomin mesijanski ideal – napovedan po prerokih – vr-nitve v rajski mir (prim. Iz 11,6-9+), povezane s témo umika v puščavo (prim. Oz 2,16+). Strežba angelov izraža Božje varstvo (prim. Ps 91,11-13), besedilo, ki ga prav ob tej priložnosti uporablja Mt 4,6vzp. 13 Satan gl. op. k Mt 4,1. 15 Čas se je dopolnil: govoriti o dopolnitvi predpostavlja, da neka nepretrganost povezuje obdobja Božjega načrta (1 Kr 8,24; Mdr 8,8; Apd 1,7+ itd.) in da ga ljudje poznajo. Ko se začenja zadnje izmed teh obdobij (Rim 3,26+; Heb 1,2+ itd.), so se časi »do-polnili« (Gal 4,4+; prim. 1 Kor 10,11): ne le Sveto pismo (Mt 1,22+) in postava (Mt 5,17+), temveč vsa ojkonomija stare zaveze, ki jo je Bog vodil k polnosti (Mt 9,17; 26,28+; Rim 10,4; 2 Kor 3,14-15; Heb 10,1.14 itd.). Na koncu tega zadnjega zgodovinskega obdobja (1 Kor 10,11; 1 Tim 4,1; 1 Pt 1,5.20; 1 Jn 2,18), ki je »konec časov« (Heb 9,26), bo iznenada prišel neki drug konec, konec »časa« (Mt 13,40.49; 24,3; 28,20), se pravi dan(1 Kor 1,8+; prim. Am 5,18+) Kristusovega prihoda

(1 Kor 15,23+), njegovega razodetja (1 Kor 1,7+) in sodbe (Rim 2,6+; prim. Ps 9,5+). – verujte evan-geliju ali verujte z evangelijem. 16-20 Ta pripo-ved se literarno navdihuje pri 1 Kr 19,19-21: Elija pokliče Elizeja. Jezus je predstavljen kot novi Eli-ja (prim. Lk 7,15, ki navaja 1 Kr 17,23). – Začetkeevangelija vidi Mr tudi v Jezusovem klicu štirim učencem, ki bodo pripadali zboru dvanajsterih (3,13-19) in bodo, ko jih bo Jezus poslal (6,7-13), njegovi apostoli. 17 Hodita za menoj db. Pridita za menoj. Tisti, ki jih Jezus kliče, da hodijo za njim (1,20; 2,14vzp.; Mt 19,21vzp. 27-28; Lk 9,57-62; prim. že 5 Mz 13,3.5; 1 Kr 14,8; 19,20 itd.), morajo, če hočejo deliti njegovo usodo, vse zapu-stiti (10,21.28vzp.), biti pripravljeni na trpljenje in križ (Mt 10,38vzp.; 16,24vzp.; prim. Jn 12,24-26). Sorodne misli se bodo za učence, ki Jezusa ne bodo poznali na zemlji, izrazile s pomočjo občestva (Flp 3,10; 1 Jn 1,3+ itd.) ali s posnema-njem (2 Tes 3,7+). 21-28 Zaradi Duha, ki ga je prejel ob krstu, Jezus začenja svoje poslanstvo, kakor mu ga je predpisal nebeški glas (1,9+). Uči kot Služabnik iz Iz 42,1-4; ko izganja nečiste du-hove, Satanove podanike, pokaže, da le-tega oro-

11Mr 9,7Ps 2,7

Iz 42,1Mt 3,17;

12,18Lk 3,22

12Mr 1,12-13

13Mr 4,15Job 1,6+Zah 3,1Jn 13,27

Rim 16,202 Tes 2,9.18

14Mt 4,12.23

Rim 1,1;15,16

Dan 7,2215

Mt 3,2;8,10+

Apd 20,21Gal 4,4Ef 1,10

1 Tim 2,6Tit 1,3

17Mt 13,47-50

18Mt 19,27

19Mr 1,29;

3,17;10,35

21Mr 1,39 Mt 4,23;

10,1 22

Mr 6,2Mt 7,28sl.;

11,18



123

meli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki.

23In takoj je bil v njihovi shodnici človek z nečistim duhom in je zavpil in rekel: 24»Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pogubit? Poznam te, kdo si: Sveti, od Boga.« 25Jezus pa mu je zapretil in rekel: »Umolkni in pojdi iz njega!« 26Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. 27Vsi so se tako začudili, da so raz-pravljali med seboj in govorili: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« 28In glas o njem se je takoj razširil povsod, po vsej okolici Galileje.

Jezus ozdravi Simonovo taščo (Mt 8,14-15; Lk 4,38-39)29Ko so prišli iz shodnice, so z Jakobom in Janezom takoj šli v Simo-novo in Andrejevo hišo. 30Simonova tašča pa je ležala, ker je bila vro-čična, in takoj so mu povedali o njej. 31Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.

Številna ozdravljenja (Mt 8,16; Lk 4,40-41)32Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bol-nike in obsedene. 33Vse mesto se je zbralo pred vrati. 34In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov; ni pa pustil govoriti hudim duhovom, ker so ga poznali.

Jezus skrivaj zapusti Kafarnáum in potuje po Galileji (Lk 4,42-44)35Navsezgodaj, ko je bilo še zelo temno, je vstal, šel ven in se odpra-vil na samoten kraj in tam molil. 36Simon in tisti, ki so bili z njim, so mu sledili. 37Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« 38Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti

pa njegove kraljevske oblasti (prim. Lk 10,18-19; Jn 12,32+; Raz 12,9-11). 23 z nečistim duhom: judovstvo (prim. Zah 13,2) je tako imenovalo zle duhove, tuje in celo sovražne verski čistosti in morali, ki jo zahteva služba Bogu (gl. še 3,11.30; Mt 10,1; 12,43; Lk 4,33.36 itd.). 24 Kaj imamo s teboj db. Kaj je nam in tebi (prim. Jn 2,4+). – Si nas prišel pogubit: te besede povzemajo bese-de vdove iz Sarepte, naslovljene na Elija (1 Kr 17,18); Mr Jezusa znova primerja temu preroku (1,16+). – Sveti: »Sveti« pomeni »posvečen, lo-čen«. Nečisti duh prepozna v Jezusu preroka, ki ga je Bog posvetil glede na njegovo poslanstvo (Jer 1,5; Jn 6,69+; 10,35-36), po zaslugi Duha, ki ga je prejel (Iz 61,1sl.; prim. Lk 1,35; Apd 2,27; 3,14; 4,27.30; Raz 3,7). 27 Nov nauk z oblastjo: Jezusov nauk in čudeži, ki jih dela, izzivajo za-čudenje in primorajo gledalce, da se vprašajo: »Kdo je ta Jezus iz Nazareta?« To je vprašanje, ki se vrača skozi ves prvi del evangelija (1,34; 2,12; 3,12; 4,41; 5,42; 6,2-3.14-16; 7,37; prim. 1,25.34; 3,11) in na katero Peter končno odgo-vori: Kristus (Mesija) je (8,29+). 29 Ko so pri-

šli razl.: »Ko je prišel.« 34 ni pa pustil govoriti: hudim duhovom (1,25.34; 3,12) pa tudi čudežno ozdravljenim (1,44; 5,43; 7,36; 8,26) in celo apo-stolom (8,30; 9,9) Jezus naloži glede svoje mesi-janske istovetnosti zapoved molka, ki bo odvzeta šele po njegovi smrti (9,9; Mt 10,27+). Ker si je ljudstvo tedaj napravilo iz Mesija nacionalistič-no in vojaško predstavo, zelo različno od tiste, ki jo je hotel utelesiti Jezus, je moral biti zelo pre-viden, vsaj na izraelskih tleh (prim. 5,19), da bi se izognil neprijetnim zaničevanjem svojega poslanstva (prim. Jn 6,15; Mt 13,13+). Ta zapo-ved »mesijanske skrivnosti« ni umetna teza, ki bi jo pozneje iznašel Marko, kakor so domne-vali nekateri; ustreza zgodovinski Jezusovi drži, čeprav je Marko iz nje napravil témo, ki jo rad poudarja. Razen Mt 9,30 imata Mt in Lk to zapo-ved samo vzporedno z Mr; pogosto jo tudi opu-ščata. 38 prišel db. izšel: odšel iz Kafarnáuma(v. 35), takšen je prvi pomen. Vendar bi drug glo-blji pomen mogel imeti pred očmi Jezusov bo-žanski izvor (Jn 8,42; 13,3; 16,27sl.30; prim. Lk 4,43).

24Mr 10,47; 14,67; 16,6 Mt 2,23+;8,29+Lk 1,35;4,34; 24,19 Jn 6,69Apd 3,14+;24,5

25Mr 1,34+;7,36;9,9-25Lk 4,39.41

27Mr 4,41;10,24.32; 16,5-6 Mt 8,29+

29Mr 1,21.23;13,3Mt 8,14-15 Lk 4,38-39

31Mr 5,41Jn 4,52Apd 28,8

32Mt 4,24;8,16-17

34Mr 3,12Mt 4,23

36Mr 1,35-38Mt 14,23vzp.;26,36vzp.Lk 3,21+;4,42-43; 5,16

38Lk 4,43Jn 18,37



124

za to sem prišel.« 39In prihajal je v njihove shodnice po vsej Galileji, oznanjal in izganjal hude duhove.

Ozdravljenje gobavca (Mt 8,2-4; Lk 5,12-16)40K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil in rekel: »Če hočeš, me moreš očistiti.« 41Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« 42In takoj je gobavost izginila in bil je očiščen. 43In takoj ga je odpravil, mu zabičal 44in rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« 45Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta razglašati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več odkrito iti v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih; in od vseh strani so prihajali k njemu.

Ozdravljenje hromega (Mt 9,1-8; Lk 5,17-26)

2 1Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. 2Veliko se jih je zbralo, tako da še pred vrati ni bilo več

prostora, in jim je govoril besedo. 3Tedaj so prišli in k njemu prine-sli hromega, ki so ga štirje nosili. 4Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. 5Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!« 6Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljeva-li: 7»Kaj ta tako govori? Preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen enega, Boga?« 8Jezus je v svojem duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj to premišljujete v svojih srcih? 9Kaj je lažje: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi‹? 10Da pa boste vedeli, da ima Sin člove-kov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu: 11»Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!« 12Ta je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in sla-vili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«

40 gobavec: gobavci so bili obredno nečisti (3 Mz 13) in izključeni iz družbe. Če je kdo ozdravel, je bil sprejet v versko občestvo samo, če je ozdra-vitev uradno potrdil duhovnik, ki je služboval v templju (prim. v. 44). 41 Zasmilil se mu je razl.: »jezno«. Težko je razložiti, zakaj se Jezus razjezi ali zakaj gobavca jezno pošlje ven (v. 43); ti prvi-ni sta morda sledova starejšega stanja izročila. –Ozdravljenje gobavosti je veljalo za dejanje, ki ga je mogoče primerjati z obujanjem mrtvih in so ga pripisovali samo Bogu. Kot znamenje, da je Božje kraljestvo blizu, spremlja obujanje mrtvih in sodi med dobrine mesijanskih časov (Mt 10,8; 11,5+vzp.). 45 kaj se je zgodilo db. besedo. – Jezus dodano.

21 Tu se začenja vrsta Jezusovih sporov z naspro-

tniki, ki jih Mr postavlja v Kafarnáum (2,1–3,6). Pozornost velja Jezusovim besedam, ki jasno iz-ražajo pomen njegovega poslanstva (2,10.17.19.28; 3,4). 5 vero: vera se tu kaže v koraku, ki ga bolnik in nosači napravijo proti Jezusu. V pripo-vedih o čudežih Jezus včasih zahteva vero, pre-den posreduje (5,36; 9,23), ali pa bolnikovo oz-dravljenje pozneje poveže z njegovo vero (5,34; 10,52). – odpuščeni so ti grehi: ker je greh žali-tev Boga, pripada Bogu tudi odpuščanje grehov (Iz 1,18+). Po načinu govorjenja, ki je običajen v semitskem svetu, pasivna oblika (t. i. teološki trpnik), ki jo uporabi Jezus v vrstici 5, nakazuje, da je Bog tisti, ki odpušča grehe mrtvoudnemu; Jezus samo izrazi to Božje odpuščanje. Judje mu očitajo, da se hoče enačiti z Bogom, kakor pou-darja Mt 9,8 (prim. Jn 20,23; Mt 16,19; 18,18). Ista obtožba Judov v Jn 10,31-36.

39Mr 1,23;

3,1 Mt 4,23;

9,35 40

Mr 10,173 Mz 13,45

Mt 8,2 Lk 5,12

41Mr 5,30+;

8,2;9,22

Lk 7,13;10,33;15,20

43Mt 9,30

44Mr 1,34+

3 Mz 14,1-32Lk 17,14

21

Mr 1,292

Mr 1,45; 2,13; 3,20

3Mt 4,24;

9,2Lk 5,18

4Mt 4,24Lk 5,19

5Mr 5,34.36Mt 8,10+;

9,2Lk 7,48

7Ps 103.3Iz 43,25Mt 9,331 Jn 1,9

8Mt 12,25

9Mt 4,24

10Mt 8,20

12Mt 9,8.33;

5,16Rim 15,6.91 Kor 6,20

1 Pt 2,12Raz 15,4



125

Jezus pokliče Levija (Mt 9,9; Lk 5,27-28)13Spet je odšel k morju. Vsa množica je prihajala k njemu in jih je učil. 14Ko je šel mimo, je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mi-tnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« In vstal je ter šel za njim.

Obed z grešniki (Mt 9,10-13; Lk 5,29-32)15In ko je bil pri mizi v njegovi hiši, je veliko cestninarjev in grešni-kov sedelo z Jezusom in z njegovimi učenci; bilo jih je namreč ve-liko in so hodili za njim. 16Ko so pismouki med farizeji videli, da jé z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?« 17Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potre-bujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Vprašanje glede posta (Mt 9,14-17; Lk 5,33-39)18Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu rečejo: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« 19Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo po-stiti. 20Prišli pa bodo dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili. 21Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko, sicer novi našiv stari obleki kaj odtrga in nastane huj-ša raztrganina. 22In nihče ne daje novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene in se uniči vino in mehovi, ampak novo vino v nove mehove.«

Učenci v soboto smukajo klasje (Mt 12,1-8; Lk 6,1-5)23Zgodilo se je, ko je neko soboto šel skozi žitna polja, da so njego-vi učenci med potjo začeli smukati klasje. 24Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« 25Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je bil v pomanjkanju in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? 26Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, ki jih smejo je-sti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?«

13 k morju: Galilejsko morje ali Tiberijsko jezero.14 pri mitnici: tu so »cestninarji« pobirali davke na trgovsko blago, ki je romalo v mesto ali iz njega.15-17 Ker so cestninarji večkrat zlorabljali svo-jo službo in krivično bogateli (prim. Lk 3,12-13; 19,8), so veljali za grešnike, ki se niso držali po-stave (prim. Mt 11,19vzp itd.). Jezusovo ravnanje je bilo jasno vodilo prvim občestvom, ki so za isto mizo, ne brez napetosti, zbirala kristjane iz judovstva in iz poganstva (prim. Gal 2,12-15).23 smukati klasje: pri Mr prekršek učencev ni, kakor pri Mt in Lk, v smukanju klasja, da bi po-tešili svojo lakoto, ampak ker ga smukajo, da bi si utrli pot. S tem da Mr predstavi stvari tako, ho-

če napraviti prekršek bolj razumljiv za bralce, ki se malo spoznajo na judovske predpise: kakor je bilo malo razvidno, da bi odtrgati nekaj klasja pomenilo »žeti«, tako je bilo jasno, da se ne sme pustošiti polje, zato da bi ga prečkali. Ta nova predstavitev se slabo ujema s preostalo pripo-vedjo, ki jo je Mr pustil takšno, kot je bila. 26 po-svečene db. položene. – Abjatárja: véliki duhovnik iz 1 Sam 21,2-7 je bil v resnici Ahimélek. Njegov sin Abjatár je tukaj imenovan bodisi zato, ker je bil slavnejši kakor véliki duhovnik iz Davidovega časa (2 Sam 20,25), bodisi ker Mr sledi naspro-tnemu izročilu, ki je Abjatárja imelo za Ahiméle-kovega očeta (2 Sam 8,17 hebr.)

13Mr 1,22.45;2,13-14;3,7-8;6,2

14Mt 8,22;9,9-13 Lk 5,27-32

15-16Mt 11,19Lk 7,34

16Mt 9,11Lk 5,30 Apd 23,9

17Mr 10,45Mt 9,12-13 Lk 5,31-32

18Mt 6,16;11,2Lk 5,33-38

19Mt 23,15

20Mt 9,15 Lk 17,22; 24,51

23Mr 2,23-28 5 Mz 23,26Mt 12,1-8 Lk 6,1-5

242 Mz 34,21Mt 12,2

251 Sam 21,2-7

262 Mz 25,23+.303 Mz 24,91 Sam 21,2-72 Sam 8,171 Krn 24,6



126

27Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. 28Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.«

Ozdravljenje moža s suho roko (Mt 12,9-14; Lk 6,6-11)

3 1In spet je šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel posušeno roko. 2Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili.

3Tedaj je rekel možu, ki je imel suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« 4Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali pokončati?« Ti pa so molčali. 5Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovega srca rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. 6In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga pogubili.

Množica gre za Jezusom (Mt 12,15-16)7Jezus se je s svojimi učenci umaknil k morju in velika množica iz Galileje je šla za njim. 8K njemu je prišla tudi velika množica iz Jude-je, Jeruzalema, Idumeje, dežele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna, ker so slišali, kako velike reči je delal. 9Tedaj je rekel svojim učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi priti-skala nanj. 10Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zade-le nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. 11Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili in govorili: »Ti si Božji Sin!« 12Vendar jim je odločno zapovedoval, naj ga ne razglašajo.

Jezus postavi dvanajstere (Mt 10,1-4; Lk 6,12-16)13Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu. 14Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat 15ter bi imeli oblast izganjati hude duhove. 16Postavil je dvanajstere: Simona, ki mu je dal ime Pe-ter, 17Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je dal ime Boanergés, to je Sinova groma, 18Andreja, Filipa, Bartolo-meja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kana-neja 19in Juda Iškarijota, ki ga je izdal.

27 To vrstico, ki manjka v Mt in Lk, je Mr mo-ral dodati v času, ko je novi duh krščanstva do-končno relativiral sobotno obveznost (prim. Lk 5,39+).

33 stopi dodano. 4 Jezusovo stališče do sobote kaže, da jo hoče postaviti v službo dobrega in življenja (prim. Jn 5,17-18). 6 herodovci: v he-rodovcih je bolj kot funkcionarje v pravem po-menu treba gledati politične Jude, vnete za hišo Heroda Antípa, tetrarha Galileje (prim. Lk 3,1+), in vplivne pri njem (prim. Mt 22,16+). 7-12 Mr tu kaže, kako je Jezus pritegoval množice; ko sli-ka živo nasprotje sovražnosti do Jezusa (2,1–3,6;

3,20-30), nakazuje, da se ves Izrael zgrinja okrog Božjega Sina (v. 11), in pripravlja izbor dvanaj-sterih (v. 13-20). 14 dvanajst: novih voditeljev izvoljenega ljudstva mora biti po številu dvanajst kakor nekoč Izraelovih rodov. To število bo zno-va vzpostavljeno po odhodu Juda (Apd 1,26), da bo večno ohranjeno v nebesih (Mt 19,28vzp.; Raz 21,12-14+). 18 Kananeja: iz aramejske besede, ki pomeni gorečnost in se je rabila za zelote ali gorečnike (prim. Lk 6,15 in Mt 10,4), člane po-litično-verske stranke, ki je hotela (tudi s silo) judovskemu narodu spet priboriti neodvisnost.19 Mr ne pozna govora, ki ga navajata Mt 5–7 in Lk 6,20-49 in izhaja iz posebnega vira.

31-6

Lk 14,1-61

Mr 1,21.39 2

Mt 12,10Lk 6,7;11,54;14,1;20,20

4Lk 14,4

5Ef 4,18

6Mr 12,13 Mt 22,16;

27,17

¦Mt 4,25;12,15-16

¦Lk 6,17-19 9

Mr 4,1 Lk 5,1-3 Jn 6,22

10Mr

5,29.30+.34;6,56; 8,22

11Mt 4,3+;

8,29+¦Lk 4,41

12Mr 1,34+

Mt 8,4;10,14; 12,16

13=Mr 6,7Mt 5,1;

10,1Lk 6,12;

9,1 14

Mt 19,2815

=Mr 6,716

Mt 16,18+Jn 1,42

Apd 1,13 17

Mt 4,21Lk 9,54+

19Mt 26,25



127

Jezusovi sorodniki so v skrbeh zanj20Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še kruha niso mogli pojesti. 21Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo od-vedli, kajti govorili so, da ni priseben.

Obtožbe pismoukov (Mt 12,24-32; Lk 11,15-23) 22Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Beelzebúla ima in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.« 23Tedaj jih je po-klical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more Satan izganjati Satana? 24Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kralje-stvo ne more obstati. 25Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati. 26Če se torej Satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.

28Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29Kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, vekomaj ne bo dobil odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.« 30To je povedal, ker so govorili: »Nečistega duha ima.«

Jezusovi pravi sorodniki (Mt 12,46-50; Lk 8,19-21)31Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. 32Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo.« 33Od-govoril jim je in rekel: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?«

34In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! 35Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.«

Prilika o sejalcu (Mt 13,1-9; Lk 8,4-8)

4 1Spet je začel učiti ob morju. Pri njem se je zbrala zelo velika mno-žica, tako da je stopil v čoln in je v njem sedèl na morju, medtem

ko je bila vsa množica na kopnem pri morju. 2Veliko jih je učil v pri-likah in jim v svojem nauku govoril: 3»Poslušajte! Glejte, sejalec je šel sejat. 4In ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice

22 Beelzebúla gl. op. k Mt 12,24. 28-30 Pripi-sovati zlemu duhu, kar je delo Svetega Duha, se pravi zavračati luč Božje milosti in odpušča-nje, ki izvira iz nje. Taka drža že po svoji nara-vi izključuje iz zveličanja. Vendar milost lahko spremeni to držo in tedaj je vrnitev v zveličanje mogoča (prim. op. k 1,23). 29 ga bo greh večno bremenil db. bo kriv večnega greha. 31 bratje gl. op. k Mt 12,46. – in tvoje sestre manjka v nekate-rih rokopisih.

41-34 Ta niz prilik, ki jih Mr daje kot značilen primer Jezusovega nauka, osvetljuje razliko med učenjem, ki je namenjeno množici, in razlago, ki jo je prihranil za učence (v. 10-25.33-34). Z be-sedo prilika Mr pojasnjuje, zakaj Jezusovo ozna-njevanje (in zatem oznanilo Cerkve) pri mnogih ni imelo uspeha. Prilike postanejo razumljive šele, ko spoznamo, da je v Jezusu posegla med ljudi moč samega Boga, ki vzpostavlja svoje kra-ljevanje. 1 v njem dodano. 4 semena dodano.

20Mr 1,45; 2,2;3,7;6,31;7,17; 9,28

21Mr 3,31Jn 7,5;10,20Apd 26,24

22Mr 12,102 Kr 1,2Mt 9,34;10,25;11,18;15,1Jn 10,20

23Mr 1,13

26Mt 4,10

27Mr 6,17Iz 49,24-25 Raz 20,2

28Mr 2,7;3,28-30Iz 53,12Mt 12,31.32 Lk 12,10 1 Tim 1,13

29Lk 12,10Heb 6,4-61 Jn 5,16

30Mr 3,22

31Mr 6,3Jn 2,12Apd 1,14

32Mt 13,55-56

34Mt 12,49

35Mt 6,10Ef 6,6Heb 10,7.9.361 Jn 2,17

41

2,132

3,23Mt 13,3



128

in ga pozobale. 5Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Takoj je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. 7Spet dru-go je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo, da ni obrodilo sadu. 8Druga pa so padla na dobro zemljo in dala sad; zrastla so in se namnožila: eno je obrodilo trideseterno, drugo šestdeseterno in spet drugo stoterno.« 9In rekel je: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

Zakaj govori Jezus v prilikah (Mt 13,10-15; Lk 8,9-10)10Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili okrog njega, skupaj z dva-najsterimi vprašali o prilikah. 11In govoril jim je: »Vam je dana skriv-nost Božjega kraljestva; tistim pa, ki so zunaj, se vse daje v prilikah,

12 da gledajo, gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo, pa ne razumejo, da se ne bi spreobrnili in jim ne bi bilo odpuščeno.«

Razlaga prilike o sejalcu (Mt 13,18-23; Lk 8,11-15)13In rekel jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike? 14Sejalec seje besedo. 15Tisti ob poti, kjer se seje beseda, so takšni: ko jo slišijo, pride takoj Satan in vzame vanje vsejano be-sedo. 16In tisti, posejani na kamnita tla, so takšni: ko besedo slišijo, jo takoj z veseljem sprejmejo, 17a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se ta-koj spotaknejo. 18Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, 19toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in želje po drugih stvareh se prikradejo vanje in zadušijo besedo, tako da ostane brez sadu. 20V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eden trideseternega, drug šestdeseterne-ga in spet drug stoternega.«

Kako sprejemati in predajati Jezusov nauk (Lk 8,16-18)21In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na svetilnik? 22Nič namreč ni skrito, razen zato, da bi se razodelo, in nič ni postalo zakri-

8 zrastla so razl. (Vg): »dajala sad, ki je rastel in se razvijal«. 12 da: ta veznik (ki se mu Mt izo-gne) izraža »svetopisemsko namernost«: ne gre za to, da bi Jezus hotel zakriti svoje oznanilo in ti-stim, ki so zunaj, onemogočiti spreobrnjenje, am-pak za napovedanost njegovega neuspeha v Sve-tem pismu – »da bi se izpolnilo Sveto pismo, ki pravi ...«. 13 To témo o apostolih, ki ne razume-jo Jezusovih besed ali dejanj, je posebej podčrtal Mr (6,52; 7,18; 8,17-18.21.33; 9,10.32; 10,38). Ra-zen nekaj vzporednic (Mt 15,16; 16,9.23; 20,22;

Lk 9,45) in Lk 18,34; 24,25.45 sta jo Mt in Lk naj-pogosteje opustila ali celo popravila: prim. Mt 14,33 z Mr 6,51-51 in Mt 13,51 (prim. Jn 14,26+).21-25 Mr, in za njim Lk, je tukaj zbral štiri majhne prilike tipa mašál, ki so dovzetne za raz-lične razlage glede na sobesedila, v katerih jih uporabljamo. V sedanjem sobesedilu lahko vse razumemo kot Jezusov nauk, luč, ki jo moramo napraviti sijočo in za katero so prejemniki v ne-kem smislu odgovorni. 21 prinesejo svetilko db. prihaja svetilka.

7Jer 4,3-4

9Mr 4,23

Mt 11,15 Raz

2,7.11.17.29 10

Mr 10,10;13,3

Mt 10,2;13,36

11Mr 3,23;

4,2 Dan

2,19.22.27-30Rim 16,25+

1 Kor 5,12 Kol 4,3.5

1 Tes 4,12 1 Tim 3,7

12Iz 6,9-10+;

43,8 Jer 5,21

Ezk 12,2 Mt 13,14

Lk 8,10 Jn 12,40

Apd 28,26-27Rim 11,8

15Mt 4,10 1 Pt 5,8

Raz 20,2-3.7-10

17Mr 14,27

18Jer 4,3-4

19Prg 23,4

Mt 13,22; 19,23

Rim 12,2 Ef 2,2;

6,12 1 Tim 6,9-

10.17 20

Jn 1,12-13;15,2

Rim 7,4Jak 1,211 Pt 1,23

21Mt 5,15Lk 8,16;=11,33

22Mt 10,26¦Lk 8,17;

=12,2



129

to, razen zato, da bi prišlo na dan. 23Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«

24In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslušate! S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. 25Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«

Prilika o rastočem žitu 26In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. 27Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne vé, kako. 28Zemlja sama od sebe rodi sad: najprej bilko, nato klas in nato polno zrnje v klasu. 29Ko pa sad dozori, takoj zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«

Prilika o gorčičnem zrnu (Mt 13,31-32; Lk 13,18-19)30In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno pri-liko naj ga predstavimo? 31Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. 32Ko pa je vseja-no, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.«

Zakaj v prilikah (Mt 13,34-35)33V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo mogli po-slušati. 34Brez prilike jim ni govoril; a svojim učencem je na samem vse razlagal.

Jezus pomiri vihar (Mt 8,18.23-27; Lk 8,22-25)35Tisti dan, ko se je zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« 36Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so bili z njim. 37Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. 38On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se utaplja-mo?« 39In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Utihni! Môlči!« In veter se je polegel in nastala je velika tišina.

40Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?« 41Prevzel jih je velik strah in so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«

Obsedenec v Géraški deželi (Mt 8,28-34; Lk 8,26-39)

5 1Prispeli so na drugo stran morja v Géraško deželo. 2Ko je stopil iz čolna, mu je takoj prišel od grobov sèm naproti človek z nečistim

29 Božje kraljestvo nosi v sebi počelo razvoja, skri-to moč, ki ga bo pripeljala do popolne dovršitve.38 da se utapljamo db. da smo izgubljeni. 40 Ka-ko, da še nimate vere: pri Mr gre za vero v Jezusa in Božjo moč, ki deluje v njem.

51 Géraško deželo razl.: »Gadársko, Gérgeško«. Mesto Gérasa, današnji Djeraš, leži več kot 50 km od Tiberijskega jezera, zaradi česar je nemo-goč dogodek s svinjami. Možno je, da Mr združi dva različna dogodka. Po prvem naj bi Jezus iz-

23Mr 4,9Mt 11,15; 13,9.43 Lk 8,8; 14,35 Raz 3,6.13.22; 13,9

24¦Mt 7,2¦Lk 6,28;¦8,18a;19,26

25Mt 13,12;¦25,29¦Lk 8,18b;=19,26

26Jak 5,7

29Jl 4,13Raz 14,15-16

32Ezk 17,23 ;31,6Ps 104,12 Dan 4,9.12.18Mt 13,32+

34Mt 13,34Lk 24,27 Jn 10,6;16,25

35Mt 8,18

36Mr 3,9;4,1;5,2.21

38Lk 10,40

39Mr 1,25Ps 65,7; 89,9; 107,29 Mt 8,26 Lk 8,24

40Mr 9,19Mt 8,10+

41Mr 1,27Ps 89,10;107,23-32Lk 9,34

52

Mr 1,23;3,9; 4,1.36; 5,21 Iz 65,4Lk 8,2



130

duhom. 3Prebival je v grobovih in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo. 4Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti. 5Vse dneve in noči je prebil v grobovih in gorah ter kričal in se tolkel s ka-mni. 6Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal 7in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!« 8Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« 9Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« Odgovoril mu je: »Legija mi je ime, ker nas je veliko.« 10In zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele. 11Pasla pa se je tam pod goro velika čreda svinj. 12Duhovi so Jezusa prosili in rekli: »Pošlji nas v svinje, da gremo vanje!« 13Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli iz njega in šli v svinje. Čreda, okrog dva tisoč, je planila po pobočju v morje in v morju utonila. 14Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. 15In prišli so k Jezusu in zagledali obsedenca, ki je imel prej legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti; in prevzel jih je strah. 16Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem in o svinjah. 17In začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.

18Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim. 19Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi na svoj dom k svojim in jim sporoči, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« 20In odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

Ozdravljenje krvotočne žene in obuditev Jaírove hčere (Mt 9,18-26; Lk 8,40-56)21Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je ob morju. 22Tedaj je prišel eden od pred-stojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njego-vim nogam 23in ga zelo prosil, rekoč: »Moja hčerka je v zadnjih zdih-ljajih. Pridi in položi roke nanjo, da bo rešena in bo živela!« 24In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

25Bila je neka žena, ki je že dvanajst let krvavela. 26Veliko je pretrpe-la od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni ničpomagalo, ampak se ji je še poslabšalo. 27Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove oble-ke. 28Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« 29In vir krvi ji je takoj usahnil in v telesu je začutila, da je

vršil samo eksorcizem v Géraški deželi (v. 1-8 in 18-20). Po drugem (prim. Mt 8,28-34) pa Jezus pošlje nečiste duhove v svinje, ki zdrvijo v morje.8 Jezus dodano. 12 Duhovi dodano. 14 Ljudje dodano. 20 Deseteromestju: skupina mest vzho-dno od Jordana, ki so od Pompeja naprej uživala

določeno politično neodvisnost. Prebivalci v njih so bili po večini pogani. 21-43 Mr rad vstavlja eno pripoved v drugo (prim. 3,20-35; 5,21-43; 6,7-33; 11,11-21; 14,1-11). V teh dveh poudarja vero (v. 34-36) in zdravje (v. 23.28), ki ga prinese Jezusov telesni dotik (v. 23.27-30.41).

7Mt 4,3;

8,29 Lk 8,28

Apd 16,17 Heb 7,1

9Mr 5,15

Mt 26,53Lk 8,2;11,26

15Mr 5,9.16.18

Lk 8,27.35 16

Mr 5,15 17

Mt 8,34 Apd 16,39

18Lk 8,38

19Mr 1,34+;

8,26Ps 66,16Lk 8,39

20Mt 4,25+

21Mr 2,13;

4,1.36Mt 9,1

Lk 8,40 22

Mr 5,35-36.38

Mt 9,18 Lk 8,49;

13,14 Apd 13,15;

18,8.17 23

Mr 6,5;7,32; 8,23; 16,18

Lk 4,40; 13,13

Apd 6,6; 9,17; 28,8

25-26Tob 2,10

253 Mz 15,25

27-28Mr 6,56

3 Mz 15,27Apd 5,15

29Apd 19,12



131

ozdravljena nadloge. 30Jezus je v sebi takoj zaznal, da je šla moč iz njega. Obrnil se je v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje oble-ke?« 31Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica priti-ska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodi-lo, je vsa v strahu in trepetu pristopila, padla predenj in mu poveda-la vso resnico. 34On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

35Ko je še govoril, so prišli od hiše predstojnika shodnice in re-kli: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« 36Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37In nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Ja-kobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38Ko so prišli do predstojnikove hiše, je videl razburjenje in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. 39Vstopil je in jim rekel: »Kaj se vznemirjate in jokate? Otrok ni umrl, ampak spi.« 40In posmehovali so se mu. On pa je vse odpravil in vzel s se-boj otrokovega očeta in mater ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bil otrok. 41Prijel je otroka za roko in rekel: »Talíta kum«, kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« 42Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. In takoj so se zelo začudili in bili vsi iz sebe. 43On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve; in velel je, naj ji dajo jesti.

Jezus obišče Nazaret (Mt 13,53-58; Lk 4,16-30)

6 1Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Za njim so hodili njego-vi učenci. 2Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki

so ga poslušali, so strmeli in govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah! 3Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. 4Je-zus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« 5In ni mogel tam storiti nobenega čudeža, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. 6In ču-dil se je njihovi neveri.

30 šla moč iz njega: ta moč je pojmovana kot fizični iztok, ki izvršuje ozdravljenja (prim. Lk 6,19) s pomočjo stika (prim. 1,41; 3,10; 6,56; 8,22). 33 v strahu in trepetu: poleg svojega po-nižujočega značaja je ta bolezen spravljala ženo v nečistost po postavi (3 Mz 15,25). 37 Petru, Ja-kobu in Janezu: isti, ki bodo izbrane priče Jezu-sove spremenitve (9,2) in smrtnega boja (14,33; prim. 1,29; 13,3). 39 V svetopisemski govorici je smrt večkrat označena s prispodobo spanja (Mt 27,52; 1 Kor 11,30; 15,6; 1 Tes 4,13-15). 41 Talíta kum: ti besedi sta iz aramejščine, jezika, ki ga je govoril Jezus.

61-6 Kakor vzporedni dogodek iz Lk 4,16sl. je bi-la tudi ta pripoved deležna preoblikovanja: spr-va naklonjeni poslušalci postanejo nenadoma sovražni. Gl. op. k Lk 4,16+. 3 tesar: in ne »te-sarjev sin« (Mt 13,55); Markovo izražanje je bolj obzirno do Jezusovega deviškega rojstva. – Jozéja razl.: »Jozeta« ali »Jožefa«. – sestre: edina omemba Jezusovih sester, sorodnic; v nekaterih rokopisih še v 3,32. – spotikali so se nad njim: ker mislijo, da ga poznajo, in ostajajo brez vere (v. 6), posta-ne Jezus zanje skala pohujšanja (prim. Mt 5,29; 26,31).

34Mr 10,521 Sam 1,172 Sam 15,9Mt 8,10+Lk 7,50Jak 2,16

35Jn 11,21.32

37Mr 9,2;14,33Mt 8,10+;17,1

39Apd 20,101 Kor 11,30;15,6

41Mr 9,27Lk 7,14Apd 9,40

43Mr 1,34+;7,36;9,9Mt 8,4Lk 9,21

61

Mt 13,54.57 Lk 4,16.23

2Mr 10,1Mt 4,23;7,28 Lk 6,6Jn 7,15

3Mt 11,6; 12,46+;13,55-56 Jn 6,42

4Mr 6,1Mt 13,57Jn 4,44

5Mr 5,23; 7,32Lk 4,401 Tim 4,14+

6Mr 1,39;7,32;10,1Mt 8,10+;9,35Lk 13,22 1 Tim 4,14+



132

Jezus pošlje dvanajstere (Mt 10,1.9-14; Lk 9,1-6) In hodil je po vaseh v okolici in učil. 7Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi 8in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9ampak naj obujejo sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10In govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, tam ostanite, dokler ne odidete od tam. 11Če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog, njim v pričevanje.« 12In šli so ter oznanjali, naj se spreobr-nejo. 13Izgnali so tudi veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.

Herod in Jezus (Mt 14,1-2; Lk 9,7-9)14Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Ne-kateri so govorili: »Janez Krstnik je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« 15Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi so govorili, da je prerok, kakor kdo izmed prerokov. 16Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, ta je vstal.«

Obglavljenje Janeza Krstnika (Mt 14,3-12; Lk 3,19-20) 17Herod sam je namreč poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18Ja-nez je namreč govoril Herodu: »Ni ti dovoljeno imeti bratove žene!« 19Herodiada pa ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20Herod se je namreč bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal.

21Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22Vsto-pila je hči same Herodiade in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč. Kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23Celo prisegel ji je: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24Šla je ven in dejala svoji materi: »Kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Glavo Janeza Krstni-ka.« 25In takoj je pohitela h kralju, ga prosila in rekla: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege in gostov ni hotel odreči. 27In kralj je takoj poslal rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal de-

8 palice: po Mt in Lk niti palice. Pri Mr sandali in palica kličeta v spomin besedilo 2 Mz 12,11.14 Jezus dodano. – Nekateri so govorili razl.: »On je govoril.« 17-29 To je edina pripoved v Mr, ki ni posvečena Jezusu, a ni tuja namenu knji-ge: z Janezom se je uresničila vrnitev Elija kot Mesijevega glasnika in njegova usoda nakazuje

Jezusovo usodo (prim. 9,11-13). 20 bil v veliki zadregi razl. (Vg): »je naredil marsikaj«. Drug prevod (manj verjeten) celega stavka: »... ga je ščitil; poslušal ga je, mu zastavljal vsakovrstna vprašanja in ga rad poslušal.« 21 priložnost db. ugoden dan.

7Mr 3,14sl.Mt 10,1.5

Lk 9,1; 10,1

8Lk 10,4.10

10Lk 10,7

11Mt 10,14

Apd 13,51 12

Mt 10,14.18; 11,1

Lk 9,6 13

Mt 14,14Jak 5,14s

14-15Mr 8,28

Mt 16,14+;21,11

Lk 9,19 14

Mt 14,2; 16,14

15Mr 8,28

Mal 3,23Mt 16,14+

17Mt 14,3

Lk 3,19-20 18

3 Mz 18,16;20,21

Mt 14,419

Mt 14,3 20

Mt 21,26 21

Est 1,3Dan 5,1

Lk 3,122

Mt 14,324

Est 5,3+;7,2



133

klici, deklica pa jo je dala svoji materi. 29Ko so to slišali njegovi učen-ci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.

Prva pomnožitev kruha (Mt 14,13-21; Lk 9,10-17; Jn 6,1-13)30Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in kar so učili. 31In rekel je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Veliko ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32In odšli so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. 35In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. 36Odpústi jih, da odidejo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj jesti.« 37Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo kupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, 41je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi jim postregli. Tudi obe ribi je razdelil med vse. 42In vsi so jedli in se nasitili. 43Nato so pobrali koščke, dvanajst polnih košar in tudi ne-kaj od rib. 44Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.

Jezus hodi po vodi (Mt 14,22-33; Jn 6,16-21)45In takoj je primoral svoje učence, da so stopili v čoln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuščal množico. 46In ko jih je odslovil, je šel na goro molit. 47Ko se je zveče-rilo, je bil čoln sredi morja, on pa sam na kopnem. 48Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo njih. 49Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in so zavpili. 50Vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa je ta-koj začel govoriti z njimi in jim rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 51Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe. 52Niso še namreč doumeli dogodka s hlebi, temveč je bilo nji-hovo srce zakrknjeno.

34 Jezusovo usmiljenje (prim. 8,2) izvira iz dej-stva, da je ljudstvo prepuščeno samo sebi: sve-topisemska prispodoba črede brez pastirja bi-ča nemarnost odgovornih voditeljev (prim. Mt 9,36+). Jezus ravna kot mesijanski pastir (Ezk 34,23; 37,24), po vzoru Mojzesa (4 Mz 27,15-17; Ps 77,21) ali Davida (Ps 78,70-72) oziroma sa-mega Boga, pastirja svojega ljudstva v puščavi (Ps 78,52-53; 23,1; 74,1; 80,2; Ezk 34,15). 40 po

sto in po petdeset: urejenost množice (nasprotjev. 34) spominja na organiziranost Izraelcev v pu-ščavi (2 Mz 18,21.25; 4 Mz 31,14; 5 Mz 1,15), v kateri so videli idealno urejenost Božjega ljud-stva (1 Mkb 3,55 in v kumranskih spisih: Pravi-lo skupnosti 2,20-21; Damaščanski dokument A 13,1; Vojni zvitek 4,1-5.16-17). 45 na drugo stran je morda dodatek po Mt 14,22. 52 dogodka do-dano.

29Mt 27,59-60

31Mr 2,2;3,20

37Mt 18,28Lk 7,41Jn 6,7

41Mt 14,19Lk 9,16;22,19;24,30

42Iz 25,6-8;55,1-2Mt 8,11

43Mr 8,19Mt 14,20

44Mt 14,21

45Mr 6,32; 8,22Mt 11,21

46Mt 14,23Apd 18,18.21 2 Kor 2,13

48Mr 13,352 Mz 33,19.22;34,6Ps 77,20Job 9,8

502 Mz 3,145 Mz 32,39Iz 41,4;43,10Mt 9,2; 14,27 Jn 8,24.28.58

51Mr 4,39;6,32 Mt 14,32

52Mr 3,5;4,13+;8,17Mt 16,9



134

Jezus ozdravlja v Genezareški deželi (Mt 14,34-36)53Ko so se prepeljali čez do kopnega, so prišli v Genezaret in tam pri-stali. 54Ko so stopili iz čolna, so ga takoj prepoznali. 55Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na nosilih prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. 56Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, so na trge polagali bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.

Izročila farizejev (Mt 15,1-9)

7 1Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri izmed pismoukov, ki so prišli iz Jeruzalema, 2in videli so, da nekateri izmed njegovih

učencev jedo kruh z omadeževanimi, to je neumitimi rokami. 3Fa-rizeji in vsi Judje namreč ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok, ker se držijo izročila starih. 4Tudi ničesar s trga ne jedo, če tega ne operejo. In še veliko drugega je, česar se držijo po izročilu: umivanja kozarcev, vrčev in bakrenih loncev. 5Farizeji in pismouki so ga torej vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z omadeževanimi rokami?« 6On pa jim je rekel: »Dobro je prerokoval Izaija o vas, hinavcih, kakor je zapisano:

To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. 7 Toda zaman mi izkazujejo čaščenje, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.

8Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« 9In go-voril jim je: »Lepo zametavate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila! 10Mojzes je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor pre-klinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 11Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: S čimer bi ti lahko koristil, razglašam za korbán,‹ to se pravi dar, 12mu ne dovolite več, da bi kaj storil za očeta ali mater. 13S svojim izročilom, ki ga izročate, razveljavljate Božjo be-sedo. In še veliko podobnega delate.«

Nauk o čistem in nečistem (Mt 15,10-20)14In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in razumite! 15Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pri-de vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« [16]

56 roba: ta podrobnost kaže, da se je Jezus zvesto držal postave (prim. 4 Mz 15,38-39; 5 Mz 22,12; Mt 9,20+).

77,1–8,10 Klic k zveličanju poganov (prim. Uvod).3 skrbno: negotov prevod. Db. s pestjo, s prgiščem ali do zapestja. 4 umijejo razl.: »okopljejo«. Drug prevod: »Ne jedo tega, kar prihaja s trga, preden ga ne poškropijo.« 5 po izročilu starih: izročilo

starih obsega tiste predpise in prakso, ki so jih rabini dodali Mojzesovi postavi, češ da jih ohra-njajo ustno vse od velikega zakonodajalca dalje.6-23 Novo razumevanje Božje volje (v. 6-13) in čistosti (v. 14-23), ki preraste judovska izročila, omogoča edinost Judov in poganov v Cerkvi.11 korbán: aramejska beseda, ki pomeni dar, še posebno darovanje Bogu (prim. Mt 15,6+).16 Nekateri rokopisi dodajajo vrstico: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«

53Jn 6,24-25

56Mr 3,10;5,27-28Mt 9,20 Lk 6,19;

8,44

72

Mr 7,5 Mt 15,2

Lk 11,38Apd 10,14.28;

11,8 Rim 14,14 Heb 10,29 Raz 21,27

3Mr 7,5.8-9.13

Gal 1,14 4

Mt 23,25 Lk 11,39

5Mr 7,2

Lk 11,386-7

Iz 29,13 7

Kol 2,228

Gal 1,14 10

2 Mz 20,12;21,17

3 Mz 20,95 Mz 5,16Prg 28,24

Mt 15,411

3 Mz 1,2 Mt 27,6

14Mr 4,9



135

17Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tej priliki. 18Rekel jim je: »Tako? Tudi vi ste tako nerazumni? Mar ne do-umete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, 19ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec in gre v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste. 20In govoril je: »Kar pride iz človeka, to človeka omadežuje. 21Od znotraj namreč, iz človekovega srca, priha-jajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, 22prešuštva, pohle-pi, hudobije, zvijača, razuzdanost, zavist, bogokletje, napuh, nespa-met. 23Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

III. JEZUSOVO DELOVANJE ZUNAJ GALILEJE

Jezus ozdravi hčer Sirofeničanke (Mt 15,21-28)24Vstal je od tam in odšel v tirsko pokrajino. Stopil je v neko hišo in je želel, da tega nihče ne bi izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. 25Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je pri-šla ter mu padla pred noge. 26Žena pa je bila Grkinja, po rodu Sirofe-ničanka. Prosila ga je, naj izžene hudega duha iz njene hčere. 27Rekel ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« 28Ona pa je odgovorila in mu rekla: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrók.« 29Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, hudi duh je šel iz tvoje hčere.« 30Odšla je na svoj dom in našla deklico, ki je ležala v postelji; hudi duh je odšel iz nje.

Jezus ozdravi gluhonemega 31Potem je spet odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Gali-lejskemu morju, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32Tedaj so mu privedli gluhega, ki je težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33Vzel ga je na sámo, stran od množice, mu položil prste v uše-sa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34Ozrl se je proti nebu, za-vzdihnil in mu rekel: »Efatá!«, to je: »Odpri se!« 35In takoj so se mu od-prla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne pravijo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali. 37Na vso moč so strmeli in govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

17 priliki ali izreku v smislu hebrejskega mašála, ki je lahko samo jedrnat in skrivnosten izrek.19 S tem je razglasil vse jedi za čiste db. (s tem je) očistil vse jedi; del nejasnega in različno raz-laganega stavka (morda glose). 24-30 Ta dogo-dek je vzporeden ozdravitvi stotnikovega sina (Mt 8,5sl. in Lk 7,1sl.): Jezus opravi ozdravitev v korist poganu ali poganki; vendar ozdravi na razdaljo, z močjo besede, ker Judu ni bilo dovo-ljeno vstopiti v poganovo hišo. 24 tirsko: doda-

tek: »in sidónsko« (prim. Mt 15,21). 26 Grkinja: ne po rasi, ker je bila Sirofeničanka, temveč po kulturi, se pravi poganka (prim. Jn 7,35; Apd 16,1). 27 kruha otrokom db. kruha otrok tj. kru-ha, ki je namenjen otrokom. 36 Jezus dodano. – oznanjali: mesijanska skrivnost se bo mora-la razkriti (4,21-22). Da je skrita le začasno, se pokaže zlasti ob čudežih; njihovo razglašanje je uvod v oznanjevanje evangelija.

17Mr 4,10;10,10

18Mr 4,13+

19Lk 11,41Apd 10,9-16;11,9 Rim 14,1-12Kol 2,16-17.21-22Tit 1,15

20-23Kol 2,16.21-22

20Mt 15,18

21Rim 1,29+

22Mt 6,23; 20,15

24Mr 1,29;2,15;7,31;9,33;10,10Mt 11,21

26Mt 8,29+

31Mr 5,20;7,24Mt 4,18.25;11,21

32Mr 5,23;6,5

33Mr 8,23Mt 8,3+1 Tim 4,14+

34Mr 6,41;8,12 Mt 14,19

35Mt 8,3+

36Mr 1,34+;5,20.43Mt 8,4; 9,30-31

37Mr 9,251 Mz Mt



136

Druga pomnožitev kruha (Mt 15,32-39)

8 1Tiste dni, ko je bila tam spet velika množica in niso imeli kaj jesti, je poklical učence in jim rekel: 2»Smili se mi množica, ker že tri

dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3Če jih bom lačne odpustil domov, bodo na poti omagali, kajti nekateri izmed njih so prišli od daleč.«

4Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kru-hom nasititi tukaj v tem samotnem kraju?« 5Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Ti so rekli: »Sedem.« 6Tedaj je naročil množici, naj sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal svojim učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. 7Ime-li so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in rekel, naj razdelijo tudi te. 8Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali koščke, ki so ostali: sedem ko-šev; 9ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je; 10sam pa je s svojimi učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

Farizeji zahtevajo znamenje (Mt 16,1-4)11Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; od njega so zah-tevali znamenje z neba, da bi ga skušali. 12On pa je v svojem duhu globoko zavzdihnil in rekel: »Kaj zahteva ta rod znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« 13In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran.

Kvas farizejev in Herodov kvas (Mt 16,5-12)14Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. 15Jezus jih je opominjal in rekel: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodo-vega kvasa.« 16Oni pa so se med seboj pogovarjali, da nimajo kruha. 17Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne doumete in ne razumete? Ali imate srce zakrknjeno? 18Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, 19ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar košč-kov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20»In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgo-vorili so mu: »Sedem.« 21In rekel jim je: »Mar še vedno ne razumete?«

81-10 Medtem ko se prva pomnožitev kruha (Mr 6,31-44) zgodi v korist Judov, pa druga zadeva pogane (Mt 14,13+). Zgodi se v Deseteromes-tju (7,32). Sedem košar spominja na narode v Kánaanu (Apd 13,19) in na sedmerico diakonov iz Apd 6,5. Ljudje, ki so prišli »od daleč«, so poga-ni (Apd 2,39; 22,21; Ef 2,13.17; prim. Joz 9,9). Ni-so več vezani na drobtinice, ki padejo z mize si-nov kraljestva (7,27-28). 10 v dalmanútske kra-je: ime neznanega kraja, kakor »v magadánske kraje« iz Mt 15,39; ali morda transkripcija slabo identificiranega aramejskega izraza. 12 zname-nje: zavrnitev vsakega znamenja v Mr se pogo-sto razume kot prvotnejša od obljube »Jonovega

znamenja« v Mt in Lk. Vendar bi bilo možno, da je Mr opustil svetopisemsko omembo, ki njego-vim bralcem ne bi dosti pomenila, in da je Jezus dejansko obljubil to znamenje, ker hoče nazna-niti zmagoslavje dokončnega odrešenja, kakor je Mt razločno povedal (prim. Mt 12,39+). 15 Kvas so imeli za vir nečistosti in pokvarjenosti (1 Kor 5,6-8; Gal 5,9) in rabinom je bil simbol človeko-vih slabih nagnjenj. V Markovi miselni zvezi se zdi, da pomeni slabo odzivnost farizejev, pa tudi Heroda na Jezusov nauk. 21 To je vabilo učen-cem, da presežejo svoje materialne skrbi in raz-mišljajo o Jezusovem poslanstvu, osvetljenem z njegovimi čudeži.

81-2

Mr 6,30-442

2 Mz 15,22Mt 9,36

3Heb 12,3

4Mr 8,16-172 Mz 15,22

Jn 6,266

Jn 6,107

Mt 14,19 8

Mr 8,20Ps 78,29

Mt 14,20;15,37

10Mt 15,39

115 Mz 18,20-

22Iz 7,10-14Mt 12,38;

16,1Lk 11,16

1 Kor 1,2212

Mr 7,34 Mt 12,39 Lk 11,29Heb 3,10

15Mt 14,1;

16,6; 22,16

Lk 12,1 1 Kor 5,6-8

17Mr 4,13+;

6,52Jer 5,21

Ezk 12,218

Mr 4,12Jer 5,21

Ezk 12,219

Mr 6,43-44 Mt 14,20

20Mr 8,6-9

21Mr 4,13+;

6,52



137

Jezus ozdravi slepega v Betsajdi22Prispeli so v Betsajdo. Privedli so mu slepega in ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23Prijel je slepega za roko in ga peljal ven iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« 24Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor bi drevesa videl ho-diti okrog.« 25Nato mu je ponovno položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26In poslal ga je domov in rekel: »V vas pa nikar ne hôdi!«

Petrova izpoved (Mt 16,13-20; Lk 9,18-21)27Jezus je s svojimi učenci šel v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje učence spraševal in jim rekel: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« 28Odgo-vorili so mu in rekli: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden iz-med prerokov.« 29In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril in mu rekel: »Ti si Kristus.« 30Zapretil jim je, naj nikomur ne govorijo o njem.

Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje (Mt 16,21-23; Lk 9,22)31In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko pretrpeti, biti zavr-žen od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati. 32O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel pretiti. 33On pa se je obrnil, pogledal po svojih učencih in zapretil Petru in rekel: »Postavi se zadaj, za mano, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«

Pogoji hoje za Jezusom (Mt 16,24-28; Lk 9,23-27)34In poklical je množico skupaj s svojimi učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 35Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. 36Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? 37Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? 38Kdor se sramuje mene in mojih besed pred tem prešuštnim in grešnim ro-

22-26 Ta dogodek pripravlja Petrovo izpoved vere (8,27sl.). Ozdravljenje je počasno in se godi v dveh stopnjah, da ponazori težavo, ki jo imajo ljudje, da »uvidijo«, kdo je v resnici Jezus iz Na-zareta (Jn 9,39-41). 24 ozrl kvišku ali tudi začel videti. 27-30 Skozi ves prvi del evangelija se za-stavlja vprašanje: kdo je Jezus iz Nazareta? (1,27+). Zaradi njegovega nauka in čudežnih del, ki jih opravlja, ljudje slutijo njegovo skrivnostno osebnost (v. 28), toda samo Peter dá pravi odgovor(v. 29): »Ti si Kristus/Mesija«, se pravi mesijanski kralj. Ker je med učenci vladalo nerazumevanje (4,13+), ki ga je poudaril Jezus sam (8,17-21), je Peter mogel izpovedati to samo v moči Božjega razodetja (Mt 16,17). Kljub temu Jezus učencem

prepove govoriti o njem, dokler se ne bo v polno-sti razodela narava njegove mesijanske skrivnosti oziroma njegovega božjega sinovstva (prim. 9,9).31-33 Jezus odslej govori predvsem o tem, ka-ko mora izpolniti svoje poslanstvo (9,30-32; 10,32-34). Ta pouk, namenjen učencem, ta del knjige (do 10,45) povezuje v enoto. Zaznamu-je drugo stopnjo Jezusovega razodevanja, ki je zdaj odkrito (v. 32), ne več v prilikah in zname-njih. 32 O teh stvareh db. To besedo. – pretiti tj. braniti. 33 Nerazumevanje učencev ne zadeva več resnične Jezusove osebnosti (4,13+), ampak skrivnosti njegove smrti. Predstava Kristusa-Kra-lja, ki mora umreti, jih pohujšuje, ker ne vedo, kaj je vstajenje (9,10.32).

22Mr 3,10;5,30+;6,45;10,46-52Mt 11,21

23Mr 7,33Mt 8,3+Jn 9,61 Tim 4,14+

25Mr 7,33Mt 8,3+

26Mr 1,34+

27Mt 16,13

28Mr 6,14-151 Tim 4,14

29Mr 1,1;14,61Jn 6,68-69

30Mr 1,34+Mt 8,4; 16,20Lk 9,21

31Mr 10,32-34Mt 16,21;21,42Lk 17,25

32Mr 9,9-10.31-32;10,32-34Jn 10,14.24; 16,25.29; 18,20

33Mr 4,13+Rim 8,5

34Mt 10,38 Lk 14,27

35Mt 10,39 Lk 17,33 Jn 12,25

38Mr 13,26Mt 8,20;10,33;16,27Lk 9,26 Rim 1,162 Tim 2,12Heb 11,16



138

dom, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prišel v slavi svojega Očeta.«

9 1In govoril jim je: »Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj sto-ječih ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kralje-

stva, da je prišlo z močjo.«

Jezusova spremenitev (Mt 17,1-8; Lk 9,28-36)2Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. 3Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarja-la sta se z Jezusom. 5Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti prevzel jih je velik strah. 7Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8Brž so se ozrli naokrog, pa niso videli nikogar več, razen Jezusa samega z njimi.

Vprašanje o Eliju (Mt 17,9-13)9In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripove-dujejo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10To besedo so ohranili zase in med seboj razpravljali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11Vprašali so ga in rekli: »Kaj govorijo pismouki, da mora najprej priti Elija?« 12Rekel jim je: »Elija res pride prej in bo vse pre-novil; a kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in bo zaničevan? 13A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je zapisano o njem.«

Jezus ozdravi obsedenega božjastnega dečka (Mt 17,14-21; Lk 9,37-42)14Ko so prišli k učencem, so zagledali okrog njih veliko množico in pismouke, ki so razpravljali z njimi. 15Takoj ko so ga opazili, je vsa množica ostrmela, mu tekla naproti in ga pozdravljala. 16Vprašal jih

92-8 Ta dogodek sklepa prvi del evangelija in se veže na prizor Kristusovega krsta (1,9-11+): isti nebeški glas se je dal slišati, namigujoč na Ps 2,7 in na Iz 42,1, vendar se je pri krstu obračal na Kristusa samega, tu pa se obrača na tri navzoče učence, kot da hoče potrditi Petrovo izpoved vere. V prizoru pri krstu se je Jezus javljal kot novi Moj-zes; prav tako tukaj, kar poudarja nebeški glas, ko pravi: »njega poslušajte« (5 Mz 18,15). »Visoka gora«, na kateri se Kristus »spremeni« (v. 2), spo-minja na Sinaj, kjer se je Mojzes srečal z Bogom in prišel z njega z obrazom, razsvetljenim z Bož-jo slavo (2 Mz 34,29-30). Oblak, ki obda učence s svojo senco, spominja na besedilo 2 Mz 40,38.

Razumemo torej, zakaj se po spremenitvi Jezus posveti oblikovanju svojih učencev (9,30-31) in jim dá nekaj načel krščanske etike (9,35–10,45)11 Elija: da mora prej priti Elija, so govorili, sklicevaje se na Mal 3,23. Na to namiguje več rabinskih spisov. Kumranska skupnost je priča-kovala prihod »preroka in Aronovega in Izraelo-vega maziljenca« (Pravilo skupnosti 9,11). 12 da bo veliko pretrpel: trpljenje Božjega služabnika opisuje Iz 52,14; 53,3-12. 13 kakor je zapisano o njem: SZ nikjer ne govori o tem, da bi Elija mo-ral trpeti; morda to mesto povezuje spomin na Elijeve življenjske preizkušnje z eshatološkim li-kom »oživljenega« preroka. 14 so zagledali razl.: »je zagledal«.

91

Mr 13,26.30Mt 16,28

Lk 9,27Rim 1,4

2Mr 1,29;

5,37+Lk 8,51

3Mr 16,5Mt 28,3 Raz 3,4

5Mr 10,51;

11,21;14,44-45Mt 17,4;

23,7 Lk 9,33

6Mr 14,40

7Mr 1,11

3 Mz 16,25 Mz 18,15

Mt 3,17;4,3+;17,5

Lk 3,22Apd 3,222 Pt 1,17

9Mr 1,34+;

5,43; 7,36; 8,30

Mt 8,4Lk 9,36

10Mr 4,13+

11-12Mal 3,23-24

11Mt 11,14

12Mr 8,31;

9,31 Ps 22,1-18

Iz 53,3Mal 3,23-24

Mt 16,21; 26,24

131 Kr 19,2.10

Mt 11,1415

Mr 16,5-6



139

je: »Kaj razpravljate z njimi?« 17Nekdo iz množice mu je odgovo-ril: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina, ki ima nemega duha. 18Kjer koli ga zagrabi, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Rekel sem tvojim učencem, naj ga izženejo, pa niso mo-gli.« 19Odgovoril jim je in rekel: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!« 20In pripeljali so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, ga je takoj stresel, da je padel na tla, se valjal in penil. 21In vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu to dogaja?« Rekel je: »Od otroštva. 22Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, nam pomagaj in se nas usmili.« 23Jezus mu je dejal: »Če moreš! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.« 24Dečkov oče je takoj zavpil in rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« 25Ko je Jezus videl, da množica narašča, je zapretil ne-čistemu duhu in mu rekel: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi več vanj!« 26Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je postal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« 27Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in ta je vstal. 28Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem spraševali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 29Rekel jim je: »Tega rodu ni mogoče iz-gnati z ničimer, razen z molitvijo.«

Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje (Mt 17,22-23; Lk 9,43-45)30Ko so odšli od tam, so hodili skozi Galilejo, vendar ni hotel, da bi kdo to izvedel. 31Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin člo-vekov bo izročen ljudem v roke in ga bodo umorili, ko pa bo umor-jen, bo po treh dneh vstal.« 32Oni pa niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati.

Kdo je največji (Mt 18,1-5; Lk 9,46-48)33Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se pogovarjali po poti?« 34Oni pa so molčali, kajti po poti so razpravljali med seboj, kdo je največji. 35Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« 36In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje, ga objel in jim rekel: 37»Kdor sprejme enega takšnih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč ti-stega, ki me je poslal.«

V Jezusovem imenu (Lk 9,49-50)38Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« 39Je-zus pa je rekel: »Ne branite mu! Nikogar namreč ni, ki bi storil čudež

26 Duh dodano. – dečka dodano. 29 z molitvijo razl.: »z molitvijo in postom«. 31 bo izročen db.

se izroča. 34 največji db. večji: primerniška obli-ka pridevnika ima tukaj pomen presežnika.

17Mt 8,29+

18Mt 8,29+

23Mr 5,36;11,23-24Mt 17,20Lk 17,6Jn 11,40

24Mt 8,10+Lk 17,5

25Mr 1,25;7,37;9,15Lk 4,39

26Mr 1,26

27Mr 1,31;5,41;8,23Mt 8,15+

28Mr 2,1; 7,17

30Mr 1,34+Jn 7,1

31Mr 1,34+;8,31+; 9,12Mt 16,21; 20,18-19

32Mr 4,13+Lk 2,50; 9,45; 18,34 Jn 12,16

33Mr 7,24+

34Mr 9,50Mt 18,4 Lk 22,24

35Mr 10,43.44Mt 20,26;23,11Lk 22,26

37Mt 10,40+Lk 10,16Jn 13,20

384 Mz 11,28

39Apd 3,16+1 Kor 12,3



140

v mojem imenu in bi mogel takoj nato grdo govoriti o meni. 40Kdor ni proti nam, je za nas.

Dobrota do Jezusovih učencev (Mt 10,42)41Kdor vam dá piti kozarec vode zaradi tega, ker ste Kristusovi – re-snično, povem vam –, ne bo izgubil svojega plačila.«

Pohujšanje (Mt 18,6-9; Lk 17,1-2)42»Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugas-ljivi ogenj. [44] 45Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel. [46] 47Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel, 48kjer njihov črv ne umre in ogenj ne ugasne. 49Vsakdo bo namreč z ognjem osoljen. 50Sol je dobra. Če pa sol po-stane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«

O ločitvi (Mt 19,1-9)

10 1Vstal je od tam in šel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrinjale k njemu množice in spet jih je

učil kakor po navadi. 2Pristopili so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« 3Odgovoril jim je in rekel: »Kaj vam je naročil Mojzes?« 4Ti so rekli: »Mojzes je dovolil na-pisati ločitveni list in jo odsloviti.« 5Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, 6na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. 7Zaradi tega bo mož zapustil svojega očeta in mater in se pridružil svoji ženi 8in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. 9Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!«

10V hiši so ga učenci spet spraševali o tem. 11In govoril jim je: »Kdor odslovi svojo ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; 12in če ona odslovi svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

41 ker ste Kristusovi tj. zaradi Božjega ali Kristu-sovega imena. 42 vame v nekaterih rokopisih manjka. – mlinski kamen tj. kamen, ki so ga vr-teli osli, ko so mleli žito. 44 in 46 (Vg): Ti vrstici, ki sta zgolj ponovitvi vrstice 48, najboljši roko-pisi izpuščajo. 49 Ogenj, ki soli, pomeni bodisi kazen, ki kaznuje grešnike in jih hkrati ohranja, bodisi še prej ogenj, ki očiščuje vernike (preiz-kušnja, Božja sodba), da jih napravi za žrtve, pri-jetne Bogu (prim. 3 Mz 2,13), na kar namiguje

dodatek: »in vsaka žrtev bo osoljena s soljo«. Zdi se, da je vrstica 50 (prim. Mt 5,13) prišla sèm za-radi same besede »sol«.

107 Dodatek: »in se pridružil svoji ženi« (prim. 1 Mz2,24 in Mt 19,5). 12 in če ona odslovi svojega mo-ža: ta stavek odseva rimsko pravo, kajti judovsko pravo je pravico ločitve podeljevalo samo možu in ne ženi.

40Mt 12,30vzp.

Lk 11,23 41

Mt 10,421 Kor 3,23+

42Mt 5,29;

18,6 Lk 17,2

1 Kor 8,12 43

Mt 3,12;5,22.30;¦18,8-9;

25,41 48

Iz 66,24+Mt 3,12;

25,41 49

¦3 Mz 2,1350

Mr 9,34¦Mt 5,13

¦Lk 14,34Rim 12,18

Kol 4,6

102

Mt 16,11 Kor 7,11

45 Mz 24,1.3

Mt 5,31 5

Mr 3,5Mt 19,8

6Mr 13,19;1 Mz 1,27;

5,22 Pt 3,4

71 Mz 1,27;

2,241 Kor 6,16

Ef 5,3110

Mr 7,24+11

¦Mt 5,32¦Lk 16,18

1 Kor 7,10-13



141

Jezus in otroci (Mt 19,13-15; Lk 18,15-17)13Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odga-njali. 14Ko je Jezus to videl, se je vznejevoljil in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnim pripada Božje kraljestvo. 15Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj.« 16In objemal jih je, polagal na-nje roke in jih tako blagoslavljal.

Bogataš (Mt 19,16-22; Lk 18,18-23)17Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na ko-lena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen več-nega življenja?« 18Jezus pa mu je rekel: »Kaj govoriš, da sem dober? Nihče ni dober, razen enega, Boga! 19Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!«

20Ta mu je rekel: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval od svoje mlado-sti.« 21Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 22On pa je potrt zaradi te besede žalo-sten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Nevarnost bogastva (Mt 19,23-26; Lk 18,24-27)23Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!« 24Učenci so se čudili njegovim besedam. Jezus pa je znova spregovoril in jim rekel: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! 25Laže gre kamela sko-zi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 26Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more zveličati?« 27Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

Nagrada za odpoved (Mt 19,27-30; Lk 18,28-30)28Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za te-boj.« 29Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive 30in ne bi zdaj, v tem času, sredi prega-njanj, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večnega življenja. 31Toda mnogi prvi bodo zad-nji in zadnji prvi.«

14 Otrok je simbol poslušnosti in dovzetnosti. Če veselo oznanilo sprejmemo s takšnim razpolože-njem (v. 15), ne da bi postavljali pogoje, smo že v Božjem kraljestvu. 19 Ne goljufaj je dodatek k de-kalogu (prim. 2 Mz 20,1-17), ki ga Mt in Lk nimata.24 so se čudili: bogastvo in blaginja sta veljala za

znamenje Božjega blagoslova (prim. Uvod v mo-drostne knjige). 29 in zaradi evangelija omenja samo Mr (prim. 8,35). 30 sredi preganjanj db. skupaj s preganjanji: še ena Markova posebnost: hoditi za Jezusom pomeni biti nenehno izposta-vljen preganjanju, kakor je bil tudi Gospod.

14Mt 5,3Lk 9,47

15Mt 18,3;19,14Lk 18,171 Kor 14,201 Pt 2,2

16Mr 9,36

17Mr 1,40Mt 25,34Lk 10,25;18,18Apd 20,32Ef 1,181 Pt 1,4

18Ps 34,9

19Mr 7,102 Mz 20,12-165 Mz 5,16-20;24,14Sir 4,1

20Mt 19,20

215 Mz 24,14Mt 6,20

23Mr 4,19

24Mr 1,27

25Mt 19,24

27Mr 14,361 Mz 18,14Job 42,2Zah 8,6-7Mt 19,26

28Mt 4,20-22

29Mt 6,33

30Mr 1,1+;8,35Mt 12,32

31Mt 19,30;20,16Lk 13,30



142

Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje (Mt 20,17-19; Lk 18,31-33)32Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. Čudili so se, tisti pa, ki so hodili za njim, so se bali. Spet je vzel dvanajstere posebej in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim: 33»Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismou-kom. Obsodili ga bodo na smrt in ga izročili poganom. 34In zasme-hovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili; in po treh dneh bo vstal.«

Prošnja Zebedejevih sinov (Mt 20,20-23)35Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, hočeva, da nama storiš, kar te bova prosila.« 36Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« 37Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« 38Je-zus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« 39Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; 40sedežev na moji desnici ali na moji levici pa ne dodeljujem jaz, ampak so za tiste, ki jim je pripravljeno.«

Voditelji morajo služiti (Mt 20,24-28; Lk 22,24-27)41Ko je drugih deset to slišalo, so se vznejevoljili nad Jakobom in Ja-nezom. 42Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi veli-kaši izvajajo nad njimi oblast. 43Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, 44in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. 45Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Jezus ozdravi slepega iz Jerihe (Mt 20,29-34; Lk 18,35-43) 46Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico od-hajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. 47In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 48Mnogi so mu pretili, naj umolkne, on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 49Jezus je obstal in re-kel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Bodi pogumen,

37 v tvoji slavi: ko boš zmagal kot mesijanski kralj.38 Kelih … s krstom: kakor kelih, ki ga je treba spiti (prim. 14,36), tako je tudi krst, ki ga je tre-ba prejeti, podoba bližnjega Jezusovega trpljenja: po osnovnem pomenu grškega izraza »krstiti« bo Jezus »potopljen« v brezno trpljenja. 40 sedežev db. sedeti. – ki jim je pripravljeno: teološki trpnik, ki izraža Božje delovanje, kakor izrecno pove Mt

20,23. 42 narodov ali poganov. – izvajajo nad njimi oblast ali zlorabljajo svojo oblast nad nji-mi. 43 naj ne bo tako db. ni tako. 45 mnoge: ta izraz ima tu širok pomen: Jezus bo umrl za množico in namesto množice ljudi, kot to napo-veduje Izaijev Služabnik, ki služi vsemu ljudstvu (prim. Iz 53,11-12; Mr 14,24).

32Mr 1,27

33Mr 8,31+;

9,12 Mt 8,20+

35Mt 4,21Lk 9,54

34Mr 9,31;

14,65Mt 16,21;

26,67;27,30

36Mr 10,51

37Mt 19,28 Lk 22,30

38Mr 4,13+

Ps 75,9Iz 51,17-22

Ezk 23,31-34Mt 20,22 Lk 12,50

39Apd 12,2

Raz 1,9 42

Lk 22,2543

Mr 9,35Mt 20,26;

23,11Lk 22,26

1 Kor 9,1945

Mr 14,24Iz 53,11-12

Mt 8,20;20,28

1 Tim 2,5-646

Lk 18,35; 19,1



143

vstani, kliče te!« 50In odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in prišel k Jezusu. 51Jezus mu je odgovoril in rekel: »Kaj hočeš, da ti storim?« Sle-pi mu je rekel: »Rabuní, da bi spregledal!« 52Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

IV. JEZUSOVO DELOVANJE V JERUZALEMU

Mesijanski vstop v Jeruzalem (Mt 21,1-11; Lk 19,28-40; Jn 12,12-19)

11 1Ko so prišli v bližino Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih učencev 2in jima rekel:

»Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Od-vežita ga in pripeljita. 3In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹, recita: ›Gospod ga potrebuje‹ in ga bo takoj poslal nazaj sèm.« 4Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga odvezova-la. 5Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima govorili: »Kaj delata, da odvezujeta oslička?« 6Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili. 7Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj. 8In veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. 9Tisti, ki so šli pred njim, in tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:

»Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! 10 Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo našega

očeta Davida! Hozána na višavah!«

11In prišel je v Jeruzalem v tempelj; ko si je vse naokrog ogledal, je – ker je bila že večerna ura – z dvanajsterimi odšel v Betanijo.

Nerodovitna smokva (Mt 21,18-19) 12Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen. 13Od daleč je zagledal

51 Rabuní: v aramejščini: »moj učitelj« ali »uči-telj« (prim. Jn 20,16); Mt in Lk v vzporednih pri-povedih prevajata kot »Gospod«.

112 oslička ali žrebe (gr. pôlos): namig na Zahari-jevo prerokbo (Zah 9,9). 3 Gospod: to je edino mesto v Mr in Mt, kjer je za Jezusa rabljen izraz Gospod (s členom). Tako so prvi kristjani ime-novali vstalega Kristusa (SZ uporablja ta izraz izključno za Boga in za Mesija-Kralja). 11 ko si je vse naokrog ogledal: ta podrobnost že nakazu-je izgon prodajalcev iz templja (v. 15-19). Tu je mišljen ves sveti kraj z dvori(šči) in stebrišči, ne le osrednja stavba, v katero so imeli dostop samo duhovniki (prim. 14,58; 15,29.38). 12-14 Sinop-

tični evangeliji predstavljajo tu različen vrstni red, ki ga je treba razložiti z literarnim razvo-jem izročila. Po eni strani prihod v Jeruzalem in izgon prodajalcev iz templja, ki ju Mt in Lk po-stavljata na isti dan, Mr razdeli na dva dneva in ju loči med seboj z dogodkom prekletega smo-kvinega drevesa. Po drugi strani pa Mr posušeno smokvo (in tudi njeno prekletstvo, pri Mt) vstavi med izgon prodajalcev iz templja in razpravo o Jezusovi oblasti, dva odlomka, ki sta si prvotno morala neposredno slediti (prim. Jn 2,14-22). Ta razhajanja se razložijo, če je bil dogodek s smo-kvo pozneje vstavljen v prvotno zasnovo (naj opozorimo, da pri Lk manjka), in sicer v dveh delih: najprej prekletstvo, nato posušitev, poznej-ši dodatek, ki je hotel iz tako uresničenega pre-

51Mr 10,36Mt 23,7Jn 20,16

52Mr 5,34Mt 8,10+;9,22Lk 7,50;17,19Apd 3,16

111

Mr 13,3;14,26Zah 14,4Mt 21,1.17 Lk 21,37Jn 8,1Apd 1,12

2Zah 9,9

9Ps 118,25-26Mt 21,15;23,39

102 Sam 7,16Job 16,19Ps 148,1Mt 21,9Lk 1,32-33

11Mt 21,12.17

13Jer 8,13Mih 7,1Lk 13,6



144

smokvino drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj na-šel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kakor listje; ni bil namreč čas za smokve. 14Tedaj se je oglasil in mu rekel: »Naj na veke od tebe nihče več ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.

Jezus izžene prodajalce iz templja (Mt 21,12-13.17; Lk 19,45-48; Jn 2,14-16)15Prišli so v Jeruzalem. Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 16in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. 17Učil je in jim rekel: »Ali ni zapisano:

Moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vse narode,

vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« 18To so slišali véliki duhovniki in pismouki in iskali, kako bi ga

pokončali. Bali so se ga namreč, ker je vse ljudstvo strmelo nad nje-govim naukom. 19Ko se je zvečerilo, so odhajali iz mesta.

Posušena smokva. Vera in molitev (Mt 21,20-22)20Ko so zjutraj šli mimo tiste smokve, so videli, da se je posušila do korenin. 21Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.« 22In Jezus jim je odgovoril in rekel: »Imejte vero v Boga! 23Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. 25In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.« [26]

Judje se sprašujejo, od kod Jezusova oblast (Mt 21,23-27; Lk 20,1-8)27In spet so prišli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so pri-šli k njemu véliki duhovniki, pismouki in starešine 28in so mu rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« 29Je-zus pa jim je dejal: »Vprašal vas bom samo nekaj. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo to delam. 30Janezov krst – ali je bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« 31In med seboj so razprav-ljali in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes‹, bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ 32Toda če rečemo: ›Od ljudi‹?« – Bali so se množice, kajti vsi so o Janezu mislili, da je bil res prerok. 33Odgovorili so Jezusu in re-

kletstva potegniti nauk o učinkovitosti molitve, opravljene z vero. Samo pri Mr je ta nauk poleg tega potegnil po besedni asociaciji za sabo še lo-gion (izrek) o odpuščanju dolgov, ki ga Mt upo-rablja pri očenašu (Mt 6,14). 17 Moja hiša … vse narode: Mr edini od sinoptikov navaja, in nedvo-

mno načrtno, zadnje besede Izaijevega besedila, ki napovedujejo vesoljno razširitev mesijanske-ga bogoslužja. 22 vero v Boga db. vero Boga ali Božjo vero. 26 Dodatek: »Če pa vi ne odpustite, vam tudi vaš nebeški Oče ne bo odpustil vaših grehov.« (prim. Mt 6,15).

14Mr 11,20

15Mr 11,27

Jn 2,14-1517

Iz 56,7Jer 7,11

Mt 21,13Lk 19,46

Jn 2,1618

Mr 1,22;6,2;

12,12Mt 7,28;

21,46 Lk 20,19

Jn 7,1 19

Mr 11,11Mt 21,17 Lk 21,37

20Mr 11,14

21Mt 23,7

22Mt 17,20;

21,21Jn 14,1

23Mr 9,23

Mt 8,10+;17,20

1 Kor 13,2 24

Jer 29,12Mt 7,7;

18,19Jn 11,22

25Mt 5,23-24;

6,5.14-15;18,35

Ef 4,32Kol 3,13

27Mr 8,31

Mt 27,41Apd 4,5

28Jn 2,18

30Mt 16,14+

31Mt 21,32

Lk 7,30



145

kli: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakš-no oblastjo to delam.«

Prilika o vinogradu in viničarjih (Mt 21,33-46; Lk 20,9-19)

12 1Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vino-grad, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal

ga je v najem viničarjem in odpotoval. 2Ob svojem času je poslal k vi-ničarjem služabnika, da bi dobil od njih nekaj od sadov iz vinograda. 3Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. 4Spet je poslal k njim drugega služabnika. Tudi tega so tepli po glavi in ga zasramo-vali. 5Poslal je še enega in tega so ubili. In še mnogo drugih: ene so pretepli, druge ubili. 6Še enega je imel – ljubljenega sina. Zadnjega je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ 7Tisti viničarji pa so rekli med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in de-diščina bo naša!‹ 8Zgrabili so ga, ga ubili in ga vrgli iz vinograda. 9Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. 10Ali niste brali tega Pisma:

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal vogelni kamen. 11 Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.«

12In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so namreč, da je to priliko povedal zanje. Pustili so ga in odšli.

Dolžni davek cesarju (Mt 22,15-22; Lk 20,20-26)13Poslali so k njemu nekatere izmed farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnico-ljuben in se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš Božjo pot. Ali se sme dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?« 15On pa je poznal njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me skušate? Prinesite mi denarij, da ga vidim!« 16Prinesli so ga. In rekel jim je: »Čigava sta ta podoba in napis?« Rekli so mu: »Cesarjeva.« 17Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili.

121 vinograd … stolp: v Iz 5,2 vinograd pomeni Izraela, ki je obtožen, da ne prinaša sadov pra-vičnosti in svetosti, ki jih je Bog pričakoval. Tu pa obtožba meri na viničarje, ki po Mr pomenijo vélike duhovnike, pismouke in starešine (v. 12; prim. 11,27; 14,43.53). 6 ljubljenega: ta pridevek (prim. Lk 20,13) kliče v spomin, kako glas z neba predstavi Jezusa ob krstu in spremenitvi (prim. Mt 3,17vzp.; 17,5vzp.) in nakazuje mesijanski

pomen prilike. Hkrati spominja ta naziv tudi na Abrahamovo daritev ljubljenega sina »edinca«(1 Mz 22,2sl.). 10 vogelni kamen db. glava voga-la. 13-34 Te vrstice (prim. Mt 22,15-40; Lk 20,20-40; 10,25-28) prikazujejo vrsto ostrih razprav, iz katerih bo Jezus izšel kot zmagovalec, nasprotni-ki pa mu bodo prenehali nastavljati past. 14 ose-bo db. obličje ljudi tj. le na zunanjost; semitizem.17 Dajte db. Vrnite.

121

Mr 3,23;4,2 Iz 5,1+

61 Mz 22,22 Pt 1,17

7Heb 1,2

10-11Ps 118,22-23

10Apd 4,111 Pt 2,7

12Mr 11,18 Mt 14,5;22,22

13Mr 3,6+Mt 22,16 Lk 11,54

14Mt 22,16Lk 1,76Apd 16,17Heb 3,10Raz 15,3

17Mt 22,21 Rim 13,7



146

Vstajenje od mrtvih (Mt 22,23-33; Lk 20,27-40)18K njemu so prišli saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, ter so ga vpra-šali in rekli: 19»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat in pusti ženo, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to ženo in obudi potomstvo svojemu bratu. 20Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel ženo, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22Vseh sedem ni zapustilo potomstva. Nazadnje za vsemi je umrla tudi žena. 23Ob vstajenju, ko bodo vstali – žena katerega izmed njih bo? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.«

24Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči? 25Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26O mrtvih pa, da bodo vstali – mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako mu je Bog rekel: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. 27Ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«

Največja zapoved (Mt 22,34-40; Lk 10,25-28)28Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: »Katera zapoved je prva med vsemi?« 29Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 30Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svoje-ga srca, iz vse svoje duše, z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo moč-jo. 31Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.« 32In pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Po resnici si povedal: On je edini in ni drugega, razen njega, 33in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umom in z vso močjo in ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« 34Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni upal še kaj vprašati.

Kristus, Davidov sin in njegov Gospod (Mt 22,41-46; Lk 20,41-44)35Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki

23 ko bodo vstali: te besede manjkajo v številnihrokopisih. 26 o grmu: tam, kjer je govor o do-godku z gorečim grmom (prim. 2 Mz 3,6). Jezus navaja odlomek iz Peteroknjižja; samo to so na-mreč saduceji priznavali za svete knjige. S tem poudari, da Božji zvestobi do njegovih izvoljenih smrt ne more do živega. 29 edini Gospod: eno-boštvo je enako neizprosno v NZ kakor v judov-stvu. Tukaj, v Jezusovih ustih, se naslanja na Še-má’, »Poslušaj« (5 Mz 6,4-5+). Pavel bo spodbujal pogane, naj »se spreobrnejo« k edinemu živemu Bogu (Apd 14,15+; 1 Tes 1,9+; prim. 1 Kor 8,4-6;1 Tim 2,5). V njegovih očeh vse delo Kristusa Je-zusa izhaja iz Boga in se vanj steka, kajti obrnil ga je v svojo lastno slavo (Rim 8,28-30; 16,27; 1 Kor 1,30; 15,28.57; Ef 1,3-12; 3,11; Flp 2,11; 4,19-

20; 1 Tim 2,3-5; 6,15-16; prim. Heb 1,1-13; 13,20-21 itd.). Janezov evangelij izraža stvar drugače: Jezus izhaja iz Očeta (3,17+.31; 6,46 itd.) in gre k Očetu (7,33; 13,3; 14,6+). 32-34 To nepričako-vano dopolnilo, v katerem se pismouk čuti vese-lega, da je preprosto ponovil Jezusove besede, je dodatek, vzet iz izročila, vzporednega vrsticam 28-31, katerega literarna oblika spominja bolj na Lk 10,25-28. 35-37 Jezus tu pokaže, da me-sijansko dostojanstvo ni isto kot Davidovo sinov-stvo, ampak višje od njega. Vemo, da NZ uči, da je Jezus hkrati Davidov sin in Gospod (prim. Rim 1,3). Prim. Mt 22,46+. 32 On je edini db. Edini/Eden je; značilno judovska strahospoštljiva opu-stitev Božjega imena.

18Ezk 40,46Apd 23,8

1 Kor 15,1219

1 Mz 38,85 Mz 25,5+

24Jn 20,9

262 Mz 3,6Lk 20,37 Rim 11,2

27Mt 22,32 Lk 20,38

28Mt 22,34 Lk 20,39

295 Mz 4,35;

6,4-530

5 Mz 6,4-5 Joz

22,5(LXX)31

3 Mz 19,18 Mt 19,19Rim 13,9Gal 5,14

Jak 2,832

5 Mz 4,35;6,4

Iz 45,21Lk 20,39Rim 3,301 Kor 8,6Jak 2,19

333 Mz 19,18

1 Sam 15,22Ps 40,7-9

Oz 6,6Am 5,21+

34¦Mt 22,46¦Lk 20,40



147

govorijo, da je Kristus Davidov sin? 36Sam David je rekel v Svetem Duhu:

Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹

37David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.

Jezus obtožuje pismouke (Mt 23,6-7; Lk 20,45-47; 11,43)38In govoril jim je v svojem nauku: »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo okrog v dolgih oblačilih, imajo radi pozdrave na trgih, 39prve sedeže v shodnicah in prva mesta na gostijah, 40ki vdovam požirajo hiše in se delajo, da na dolgo molijo; te bo zadela hujša obsodba.«

Vdovin dar (Lk 21,1-4)41Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar v zakladnico. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. 43Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdo-va je vrgla več kakor vsi, ki so metali v zakladnico. 44Vsi so namreč vrgli iz svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za življenje.«

Jezus napove razdejanje templja (Mt 24,1-2; Lk 21,5-6)

13 1Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Učitelj, poglej, kakšni kamni in kakšne stavbe!« 2Je-

zus mu je dejal: »Te velike stavbe gledaš? Tu ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil razdejan.«

3Ko je sedèl na Oljski gori nasproti templju, so ga Peter, Jakob, Ja-nez in Andrej na samem vprašali: 4»Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje, ko naj bi se vse to dopolnilo.«

Začetek gorja (Mt 24,4-14; Lk 21,8-19)5Jezus pa jim je začel govoriti: »Glejte, da vas kdo ne zavede! 6Veli-ko jih bo prišlo z mojim imenom. Govorili bodo: ›Jaz sem‹ in bodo mnoge zavedli. 7Ko boste slišali za vojne in govorice o vojnah, se ne

41 zakladnici: dvorana zakladnice v ograjenem tempeljskem prostoru je torej imela zunanji na-biralnik za darove. 44 vse, kar je imela za življe-nje db. vse svoje življenje/preživetje (gr. bíos).

131-23 V primerjavi z govorom Mateja, ki per-spektivi razrušenja Jeruzalema in templja do-daja perspektivo konca sveta (prim. Mt 24,1+),

je Markov govor bolj ohranil prvotno usmeritev, ki zadeva samo razdejanje Jeruzalema. Številni kritiki mislijo, da v tem lahko prepoznamo ma-lo judovsko apokalipso, ki jo navdihuje Daniel(v. 7-8.14-20.24-27) in jo dopolnjujejo Jezusove besede (v. 5-6.9-13.21-23.28-37). Nič v teh bese-dah niti v mali judovski apokalipsi, ki je v ozad-ju, ne napoveduje kaj drugega kot bližnjo mesi-jansko stisko in pričakovano rešitev izvoljenega

36Mr 10,1Ps 110,1Mt 9,27+;26,55Jn 7,42

37Mr 6,20Lk 19,48;21,38Jn 12,9

40Lk 20,47

412 Kr 12,9Jn 8,20

44Lk 8,43; 15,12.30; 21,4 2 Kor 8,12

132

Lk 19,44 3

Mr 1,29;5,37+Mt 17,1;21,1

42 Kr 20,8

6Jer 14,14Jn 5,43;8,24

7Dan 2,28Ag 2,6sl.



148

vznemirjajte! To se mora zgoditi, vendar to še ni konec. 8Vzdignil se bo namreč narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Potresi bodo na mnogih krajih, lakota bo. To je začetek porodnih bolečin.

9Vi pa pazíte nase. Izročali vas bodo sodiščem in vas pretepali po shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo postavljali zaradi mene, da boste pričevali pred njimi. 10Najprej pa mora biti evangelij oznanjen vsem narodom.

11Ko vas bodo vlačili, da vas izročijo, ne skrbite vnaprej, kaj boste govorili, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste na-mreč govorili vi, temveč Sveti Duh. 12Izdajal bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih pošiljali v smrt. 13Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do kon-ca, ta bo zveličan.«

Velika stiska nad Jeruzalemom (Mt 24,15-25; Lk 21,20-24)14»Ko pa boste videli gnusobo opustošenja postavljeno, kjer ne sme biti – kdor bere, naj razume –, takrat naj tisti, ki so v Judeji, bežijo v hribe. 15Kdor je na strehi, naj ne hodi dol in naj ne stopa v svojo hišo, da bi kaj vzel iz nje, 16in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da bi vzel svoj plašč. 17Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 18Molíte, da se to ne zgodi pozimi. 19Tiste dni bo namreč stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo več. 20In ko Gospod ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešenega nič živega; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni. 21Če vam tedaj kdo poreče: ›Glej, tukaj je Kristus!‹ ali: ›Glej, tam je!‹, ne verjemite! 22Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali znamenja in čudeže, da bi zapeljali izvoljene, če bo to mogoče. 23Vi pa pazíte; vse sem vam vnaprej povedal.«

Veličasten prihod Sina človekovega (Mt 24,29-31; Lk 21,25-27)24»Toda v tistih dneh, po tisti stiski

bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. 25 Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale.

26Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko

ljudstva, ki se je dejansko zgodila s Kristusovim vstajenjem, z njegovim prihodom v Cerkev in z razrušenjem Jeruzalema. 9 sodiščem db. sine-drijem. – pričevali pred njimi db. njim v pričeva-nje. 20 nič živega db. nobeno meso. 22 kristusi ali mesije. 24-27 Kozmični čudeži v tradicional-ni govorici prerokov (gl. reference na robu tukaj in pri Mt 24,29-31) pomagajo opisati mogočne Božje posege v zgodovini, tukaj mesijansko sti-sko, ki ji bo sledilo dokončno zmagoslavje ljud-

stva svetih in njihovega voditelja Sina človekove-ga. Nič ne narekuje, da jih povezujemo s koncem sveta, kakor delajo pogosto zaradi konteksta, ki jim ga je dal Mt (prim. Mt 24,1+). 26 S prav tem odlomkom iz Daniela bo Jezus odgovoril na vprašanje svojih sodnikov (Mr 14,62). V SZ oblak razodeva Božjo navzočnost (2 Mz 34,5;3 Mz 16,2; 4 Mz 11,25), Sin človekov pa je nebe-ško bitje (prim. Mt 8,20+ in op.).

85 Mz 2,282 Krn 15,6

Iz 19,2;26,17

Jer 4,319-13

¦Mt 10,17-2210

Mt 24,14;28,19

Rim 11,2511

Mt 10,1912

Mih 7,6Mt 10,35-36

13Mt 5,11;

10,22Lk 6,22

Jn 15,21; 16,2

1 Pt 4,1414

1 Mkb 1,54Dan 9,27;

11,31;12,11

Mt 24,1515

Lk 17,31 17

Lk 23,2919

Mr 10,65 Mz 12,1Dan 12,1Mt 24,21

22Mr 7,15

5 Mz 13,2-4Mt 24,24

Jn 4,48 2 Tes 2,9-10

Raz 13,13-1424-25

Iz 13,10 ; 34,4

Ezk 32,7Jl 2,10.31;

3,15Raz 6,12-14;

8,1226

Mr 8,385 Mz 7,13-14Dan 7,13-14

Mt 8,20+;16,27

Raz 1,7



149

moč jo in slavo. 27In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.«

Prilika o smokvi (Mt 24,32-36; Lk 21,29-33)28»Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. 29Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. 30Resnično, povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. 31Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo pre-šle.« 32»Za tisti dan ali uro pa ne vé nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.

Poziv k čuječnosti (Mt 24,42; 25,13-15; Lk 19,12-13)33Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj je ta čas! 34Tako bo kakor s člove-kom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj čuje. 35Čujte torej, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, 36da vas, če pride nenado-ma, ne najde spečih. 37Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!«

IV. JEZUSOVO TRPLJENJE, SMRT IN VSTAJENJE

Zarota proti Jezusu (Mt 26,2-5; Lk 22,1-2)

14 1Bilo je dva dni pred veliko nočjo in praznikom nekvašenega kruha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvi-

jačo prijeli in umorili. 2Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«

30 Ta izjava se ne nanaša nujno na določen zgo-dovinski dogodek, npr. razrušenje templja. Več judovskih rodov je tedaj živelo v pričakovanju bližnjega konca sveta. Jezus je govoril v skladu s tem pričakovanjem (prim. Mr 9,1) in se izra-žal v miselnih kategorijah preroškega in apoka-liptičnega gledanja na svet, ki ni poznalo jasnih razlik med stopnjami zgodovinskega dogajanja.32 Sin: samostojno obliko Sin, ki se nanaša na Jezusa v razmerju do Očeta, najdemo pri si-noptikih samo v tej zvezi (pri Mt še v 11,27 = Lk 10,22). Povežemo jo lahko z Jezusovim ime-novanjem Boga z imenom Aba (Mr 14,36) in z razlikovanjem med služabniki in sinom v priliki o ubijalskih viničarjih (Mr 12,6-7vzp.). Trditev o mejah Jezusovega védenja o tedaj tako pomemb-ni zadevi je težko pripisati krščanskemu obče-stvu, ki naj bi hotelo popraviti izjavo v vrstici 32. Že za apokaliptično judovstvo edino Bog določa čas konca. V tej točki, pa tudi v drugih, Jezus ja-sno potrjuje pravice, ki gredo samo Bogu (prim. Mr 10,18.27.40; Apd 1,7). 35 zvečer, opolnoči, ob

petelinjem petju ali ob zori: te štiri nočne straže so razdeljevale noč, vsaka je trajala tri ure.

141 veliko nočjo ali pasho. Čeprav sta bila pasha in praznik nekvašenega kruha (opresnikov) različ-nega izvora, sta bila tako tesno povezana, da so ju dejansko istili (prim. 5 Mz 16,1-8). Po jeruzalem-ski navadi so v templju darovali jagnjeta popol-dne 14. dne prvega meseca (nisána), zadnji dan pred polno luno, ki nastopi po spomladanskem enakonočju. Jagnjeta so zaužili zvečer, po druži-nah ali v skupinah po deset ali dvajset oseb (2 Mz 12,1-14). Zvečer 14. dne (po naše že pred veče-rom, ker se je dan tedaj začenjal s sončnim zaho-dom) so morali ves kvas odstraniti iz hiš in kva-šenega kruha niso smeli jesti sedem dni (2 Mz 12,15-20). Izraelci so tedaj slavili osvoboditev iz Egipta in podoživljali velika Božja dela v upanju na mesijansko odrešenje. To je bil največji pra-znik v letu. Tako kot binkoštni in šotorski praznik je v Jeruzalem privabljal številne romarje.

275 Mz 30,3-4Neh 1,9Ezk 37,9Zah 2,10-17

28Mt 21,19

29Jak 5,9Raz 3,20

31Mt 5,18Lk 16,17

32Mt 24,36Apd 1,71 Tes 5,1-2

33-34Mt 24,42;25,13-15Ef 6,18 Kol 4,2 ¦Lk 12,38-40;19,12-13

35Mr 6,48;13,37 ;14,25.30Mt 14,25 ;24,42 Lk 12,38.40

36Rim 13,11

37Mr 13,35Mt 24,42

141

2 Mz 12,1-275 Mz 16,1-8Mt 14,12;26,17+Lk 22,1-2 Jn 11,55; 13,1



150

Maziljenje v Betaniji (Mt 26,6-13; Jn 12,1-8)3Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je pri-šla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú je bila ta potrata dra-gocenega olja? 5Saj bi se lahko to olje prodalo za več kot tristo dena-rijev in dalo ubogim!« In jezili so se nanjo. 6Jezus pa je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. 8Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je mazilila telo za pogreb. 9Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu bo oznanjen evangelij, se bo pripovedovalo tudi to, kar je ona storila, njej v spo-min.«

Judova izdaja (Mt 26,14-16; Lk 22,3-6)10Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim du-hovnikom, da bi jim ga izdal. 11Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej, kako bi jim ga ob pri-ložnosti izdal.

Priprava velikonočne večerje (Mt 26,17-19; Lk 22,7-13)12Prvi dan nekvašenega kruha, ko so klali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?« 13In poslal je dva izmed svojih učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim 14in tam, kjer bo vstopil, recita hišne-mu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je prostor zame, kjer bi jedel veli-konočno jagnje s svojimi učenci?‹ 15In pokazal vama bo v nadstropju veliko sobo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.« 16Učen-ca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikonočno večerjo.

Napoved Judove izdaje (Mt 26,20-25; Lk 22,14.21-23; Jn 13,21-30)17Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18In ko so bili pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« 19Užalostili so se in mu začeli drug za drugim govoriti: »Saj nisem jaz?« 20On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanaj-

3 pristne narde: Mr, tako kot Jn 12,3, natančno določi kakovost dišave: iz narde, izvleček di-šavne rastline iz Indije, in samo on omenja, da žena stre posodico, da razlije obilneje in hitreje, kretnja ganljive razsipnosti. 5 tristo denarijev: toliko je v tristo dneh zaslužil delavec na polju.6 Dobro delo gl. op. k Mt 26,10. 12-16 Po Mt je Jezus razkril svojo odločitev Jeruzalemčanu, h kateremu se je povabil; po Mr pa bo neko zna-menje vodilo oba odbrana učenca v dvorano, ki

jo bosta našla povsem pripravljeno. Čeprav sta znamenje in priprava utegnila biti domenjena vnaprej, njuna literarna predstavitev, ki se navdi-huje pri 1 Sam 10,2-5, daje prizoru sij nadnarav-nega poznanja prihodnosti. Omenimo tudi, da je struktura epizode zelo podobna pripravi na me-sijanski prihod v Jeruzalem (Mr 11,1-6). 12 veli-konočno jagnje db. pasho. 14 prostor ali prenoči-šče, prostor za počitek.

3Mt 21,17;

26,6 Lk 7,37Jn 12,3

75 Mz 15,11

Mt 26,11 Jn 12,8

8Jn 19,40

9Mt 24,14;

26,13 Kol 1,5-6.23

10Mr 14,10-11

Mt 26,2.47Jn 6,71

12Mr 14,12 Mz 12

5 Mz 16,5 Mt 26,17

Lk 22,7 1 Kor 5,7

13¦1 Sam 10,2-5

14Lk 22,11

18Ps 41,10



151

sterih, tisti, ki z menoj pomaka v skledo. 21Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega. Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi bil rodil.«

Postavitev evharistije (Mt 26,26-29; Lk 22,15-20; 1 Kor 11,23-25)22Medtem ko so jedli, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. 24In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. 25Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.«

Napoved Petrove zatajitve (Mt 26,30-35; Lk 22.31-34.57-62; Jn 13,36-38) 26In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori. 27Jezus jim je re-kel: »Vsi se boste pohujšali, kajti zapisano je:

Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.

28Toda ko bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« 29Peter pa mu je dejal: »Tudi če se bodo vsi pohujšali, jaz se ne bom.« 30Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« 31On pa je še bolj vneto govoril: »Tudi če bi moral umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Prav tako so govorili tudi vsi drugi.

Na vrtu Getsemani (Mt 26,36-46; Lk 22,40-46)32Prišli so na kraj z imenom Getsemani in rekel je svojim učencem: »Sédite tukaj, medtem ko bom molil!« 33S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Zgrozil se je in začel trepetati. 34Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte!« 35In šel je malo dalje, padel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36Govoril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Vzemi ta kelih od mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« 37In prišel je in jih našel, da spijo. Pe-tru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? 38Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.«

21 kakor je o njem pisano: v SZ ni nobenega od-lomka, ki bi neposredno govoril o izdajstvu Sina človekovega. Mogoče je mišljen Ps 41 (prim. Lk 22,22: kakor je določeno), ki ga Jn 13,18 navezu-je na Judovo izdajstvo. 26 hvalnico: mišljeni so Ps 115–118, ki so jih zapeli v zahvalo na koncu obeda. Ti psalmi so bili drugi del haléla, skupi-ne psalmov, ki se začenjajo z vzklikom Aleluja = Hvalite Gospoda! 35 ura: ura trpljenja. Is-ti pomen ima kelih v vrstici 36 (prim. Jn 12,27; 13,1; 17,1). To je ura uresničitve Božjega načrta.36 Aba: aramejsko ime, ki na Jezusovih ustni-cah izraža Sinovo domačnost z Očetom (prim. Mt 11,25-26vzp.; Jn 3,35; 5,19-20; 8,28-29 itd.).

Tako bo postavljeno v usta kristjanov (Rim 8,15; Gal 4,6), ki jih Duh (Rim 5,5+) napravlja za Bož-je otroke (Mt 6,9; 17,25+; Lk 11,2 itd.). 38 meso: nasprotja duh-meso tu ne gre razumeti v Pavlo-vem (zlasti naravni človek v nasprotju z Božjim duhom) ali grškem pomenu (telo v nasprotju do duha), temveč v pomenu, kakor ga razumejo ne-kateri tedanji judovski spisi: Bog je dal človeku duha, ki je naravnan k dobremu, vendar je člo-vek hkrati v celoti meso, kolikor je pod oblastjo greha. Človek ni razdeljen v dva dela, od katerih je eden dober in drugi slab, ampak je v svoji ce-lotnosti razpet med dve sili.

22Mr 10,16 Mt 14,19

231 Kor 10,16

242 Mz 24,8 Jer 31,31-34 Zah 9,11Heb 9,20

25Iz 25,6Mt 8,11+Lk 13,29

26Mr 11,1Mt 21,1;26,30 Lk 22,39

27Mr 6,34Zah 13,7Mt 5,29;26,56

28Mt 28,16

30Mr 14,68.72Mt 26,34 Jn 13,38

31Jn 11,16

32Jn 18,1

33Mr 5,37+;9,2Mt 17,1

34Jon 4,9(LXX)Ps 42,6.12;43,5Mt 26,38 Jn 12,27

35Mr 14,41Mt 26,45Jn 12,27;13,1;17,1

36Mt 26,39 Jn 5,30;6,38Rim 8,15Gal 4,6

38Mt 6,13;26,41Rim 7,5+



152

39Spet je odšel in molil z istimi besedami. 40Spet se je vrnil in jih na-šel, da spijo. Njihove oči so bile preutrujene in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Dovolj je! Ura je prišla. Glejte, Sin človekov bo izročen v roke grešni-kov. 42Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec se je približal.«

Jezusa primejo (Mt 26,47-56; Lk 22,47-53; Jn 18,2-11)43In takoj, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica ljudi z meči in koli, od vélikih duhovnikov, pismou-kov in starešin. 44Njegov izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Ko-gar bom poljubil, tisti je. Zgrabite ga in ga varno odpeljite.« 45Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Rabi!« in ga poljubil. 46Oni pa so iztegnili roke po njem in ga zgrabili. 47Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.

48Jezus je spregovoril in jim rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49Dan na dan sem učil pri vas v tem-plju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.« 50In vsi so ga zapustili in zbežali. 51Za njim pa je šel neki mladenič, ogrnjen zgolj s platnom. Zgrabili so ga, 52on pa je platno pustil in gol pobegnil.

Jezus pred vélikim zborom (Mt 26,57-68; Lk 22,54.63-71)53Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. In zbrali so se vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. 54Peter pa je šel od daleč za njim noter na dvorišče vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki in se grel pri ognju. 55Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso našli. 56Veliko jih je namreč zoper njega po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57Nekaj pa jih je nastopilo in takole lažnivo pričalo zo-per njega in govorilo: 58»Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹« 59A tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo.

60Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo, vprašal Jezusa in rekel: »Nič ne odgovoriš na to, kar tile pričajo zoper tebe?« 61On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal in mu rekel: »Si ti Kristus, Sin Slavljenega?« 62Jezus pa mu je rekel: »Jaz sem.

52 gol pobegnil: podrobnost, ki je lastna Mr. Ve-liko razlagalcev je v tem mladeniču videlo evan-gelista samega. Spet drugi menijo, da gre za književno, simbolično podobo zvestega učenca, ki skuša iti za Učiteljem tudi v času težke pre-izkušnje, ali pa za namig na Am 2,16, ki opisuje beg junakov ob eshatološki bitki. 60 Nič … zo-per tebe: kakor v Mt 26,62, prevajajo tudi: »Nič ne odgovoriš na to, kar ti ljudje pričajo zoper tebe?«

61 Sin Slavljenega: določilo, ki nadomešča ime Jahve, ki so se ga Judje ogibali izgovarjati. Prav tako »Moč« v vrstici 62. 62 Jaz sem: ta izjava je ista kot starozavezno razodetje Boga (2 Mz 3,14). Po Mr Jezus prizna, da je Mesija in Božji Sin, ka-kor to napove že začetek knjige (1,1). Po Mt 26,64 in Lk 22,67 pa se Jezus izrazi zadržano in prepu-sti sogovornikom, da sami poiščejo odgovor.

40Mr 9,6

Lk 9,3241

Mr 14,35 Jn 2,4;

7,30;13,1;17,1

42Jn 14,31

43Mt 10,4

45Mr 9,5

Mt 23,7 Lk 15,20

47Jn 7,30.44;

18,10.2649

Mr 12,35 Lk 19,47;

21,37 50

Mr 14,27Zah 13,7Jn 16,32

52Am 2,16

54Mr 14,67-68

Mt 26,3 ¦Jn 18,15-

16.18 55

Mt 5,22 58

Mr 15,29Mt 26,61

Jn 2,19Apd 6,142 Kor 5,1

61Iz 50,6-8;

53,7Mt 14,33Rim 1,25

1 Pt 1,362

Mr 13,26+Ps 100,1

Dan 7,13 Mt 8,20+



153

In videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Moči in priti z oblaki neba.«

63Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Kaj po-trebujemo še prič? 64Slišali ste bogokletje. Kaj se vam zdi?« In ti so ga vsi obsodili, da zasluži smrt.

65Nekateri so začeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga tolči s pestmi in govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga pričakali z udarci.

Peter zataji Jezusa (Mt 26,69-75; Lk 22,55-62; Jn 18,15-18.25-27)66Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélike-ga duhovnika. 67Ko je zagledala Petra, da se greje, se je ozrla vanj in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.« 68On pa je tajil in je rekel: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel. 69Ko ga je dekla zagledala, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« 70On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« 71On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne po-znam tega človeka, o katerem govorite.« 72In takoj je petelin drugič za-pel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« In planil je v jok.

Jezus pred Pilatom (Mt 27,1-2.11-26; Lk 22,66; 23,1-5.13-25;Jn 18,28–19,1.4-16)

15 1Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Jezusa so zvezali, ga odpeljali

in izročili Pilatu. 2Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« On pa mu je odgovoril in rekel: »Ti praviš.« 3Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. 4Pilat pa ga je znova vprašal in rekel: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« 5Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

6Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, za katere-ga so prosili. 7Bil pa je nekdo z imenom Baraba; bil je zaprt z upor-niki, ki so ob uporu zagrešili umor. 8Množica je tedaj prišla in začela

65 »pljuvati v obraz« D (codex Bezae), Vetus La-tina (a f), cezarejsko besedilo, Pešita; »pljuvati vanj in mu zakrivati obličje z zagrinjalom« veči-na rkp., z uskladitvijo z Lk 22,64. – Dodatek: »kdo te je udaril?« rkp. drugotne vrednosti, uskladitev z Mt 26,68 in Lk 22,64. Prizor osvetljuje zasra-movanje preroka, ki ga napoveduje Iz 50,6. Pravi prerok uresničuje svoje poslanstvo ob zagrize-nem nasprotovanju lastnega ljudstva. 68 odšel ven … petelin je zapel: to prvo petelinje petje, ki ne pretrese Petra, in lažni izhod, ki ga spremlja, sta čudna in dajeta slutiti prvotno pripoved, ki je obsegala samo zatajitev, s petelinjim petjem in izhodom. Njeno povezovanje z dvema vzpore-

dnima pripovedma, ki prihajata iz drugih izro-čil, je pripeljalo do tradicionalnega števila treh zatajitev (14,30vzp.72vzp., prim. Jn 13,38; 21,15-17). Kombiniranje besedil, opazno pri Mr, je bilo omiljeno pri Mt in Lk, ki sta izpustila prvo pete-linje petje ter ublažila (ali izločila, Lk) prvi lažni izhod; ta ostaja domneven zaradi ločitve, pri Jn, prve zatajitve (18,17) od dveh nadaljnjih (18,25-27). 72 planil je v jok ali zlomil se je ter jokal ali brž je šel ven in jokal.

152 Ti praviš gl. op. k Mt 27,11. 8 prišla ali prišla gor: ta omemba predpostavlja, da je bil pretorij

631 Mz 37,304 Mz 14,6Est 4,1Mt 26,65 Apd 14,14

643 Mz 24,16 Mt 9,3Jn 19,7

65Mr 10,34;15,19Iz 50,6Est 7,8Mt 26,67-68;27,30Lk 22,64

66Mr 14,54

67Mr 1,24 Mt 2,23+Apd 4,13

68Mt 2,23+

70Mr 14,68 Mt 26,73 Lk 22,59

71Apd 23,12.14.21

72 Mr 14,30.68

151

Mt 5,22;26,57+;27,1 Lk 22,66

2Mt 2,2;21,5

5Iz 53,7Mt 27,12 Lk 23,9Jn 19,9Apd 8,32

7Lk 23,19-25



154

prositi za tisto, kar jim je vselej storil. 9Pilat jim je odgovoril in rekel: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« 10Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. 11Véliki duhovniki pa so na-hujskali množico, naj jim raje izpusti Baraba. 12Pilat jim je znova od-govoril in rekel: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?« 13In oni so spet zavpili: »Križaj ga!« 14Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« 15Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.

Kronanje s trnjem (Mt 27,27-31; Jn 19,1-3)16Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je pretorija, in sklicali vso četo. 17Ogrnili so ga v škrlat, spletli trnovo krono in mu jo nadeli. 18Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« 19Tepli so ga po glavi s trsom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu prikla-njali do tal. 20Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila.

Križev pot (Mt 27,32-33; Lk 23,26; Jn 19,17)In peljali so ga ven, da bi ga križali. 21Prisilili so nekega mimoidoče-ga, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki je priha-jal s polja, da je nesel njegov križ. 22Pripeljali so ga na kraj Golgoto, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje.

Križanje (Mt 27,34-38; Lk 23,33-34; Jn 19,18-24)23Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. 24In križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel. 25Bilà je tretja ura, ko so ga križali. 26Napis o njegovi kriv-di se je glasil: »Judovski kralj.« 27In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici. [28]

Jezusa na križu zasmehujejo in sramotijo (Mt 27,39-44; Lk 23,35-37)29Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavo in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh zgradiš, 30reši

na dvignjenem kraju, kar se bolje ujema z za-hodnim gričem, kjer je bila stara palača Heroda Vélikega. 9 Pri Mr pride množica pred pretorij, da bi prosila za pomilostitev nekega zaporni-ka, ne da bi pomislila na Jezusov primer. Pilat je tisti, ki izkoristi to prošnjo in predlaga pomi-lostitev Jezusa, da bi se tako izvlekel iz zadrege; toda njegovo namero izigrajo véliki duhovniki, ki se rajši potegnejo za Baraba. Mt 27,17 je iz-gubil te odtenke in pripisal Pilatu nerodnost, da je sam predlagal izbiro med Barabom in Je-zusom. 12 hočete ... ki ga imenujete: te besede manjkajo v številnih rokopisih; prevod razli-čice bi se glasil: »Kaj naj torej storim z judov-skim kraljem?« 13 Križaj ga: križanje, smrtna

kazen, ki so jo začeli izvajati Perzijci in prevzeli Kartažani, je pri Rimljanih postala najkrutejše in najsramotnejše kaznovanje roparjev, moril-cev, izdajalcev in upornikov. Rimskim državlja-nom je bilo prizaneseno z njo. 15 bičati: po rimskem običaju so pred križanjem obsojence bičali (prim. Mt 27,26). 21 Aleksandrovega in Rufovega očeta: Aleksander in Ruf sta bila ne-dvomno znana rimski skupnosti, kjer je Marko pisal svoj evangelij (prim. Rim 16,13). 25 tretja ura: ob devetih dopoldne, ali širše: čas med de-veto uro in opoldnevom. 26 se je glasil db. je bil napisan. 28 Dodatek: »Tako se je izpolnilo Sveto pismo, ki pravi: ›In bil je prištet med prestopnike‹ (Iz 53,12).« Prim. Lk 22,37.

11Apd 3,14

15Mt 27,26 Apd 5,40

16Mt 26,3;

27,27 Apd 10,1

18Mt 2,2

19Mih 4,14

21Mr 15,21 Mt 27,32 Lk 23,26

Rim 16,13 22

Lk 23,33 Jn 19,17

Heb 13,1223

Ps 69,22Prg 31,6sl.

Mt 27,34 24

Ps 22,19 Jn 19,24

25Mr 15,33 Mt 27,45

26Mt 27,37

27Mr 10,37;

14,48Iz 53,12

Lk 22,3728

Mt 27,39-44Lk 23,35-37

29Mr 14,58Job 16,4Ps 22,8; 109,25

Žal 2,15Mt 27,39

Jn 2,19 Apd 6,14



155

samega sebe in stopi s križa.« 31Podobno so ga med seboj zasmeho-vali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, samega sebe pa ne more rešiti. 32Kristus, Izraelov kralj, naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila skupaj z njim križana, sta ga sramotila.

Jezusova smrt (Mt 27,45-54; Lk 23,44-47; Jn 19,28-30)33Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej zemlji do devete ure. 34Ob deveti uri je Jezus zaklical z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?«, kar v prevodu pomeni: ›Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?‹ 35Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« 36Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trs, mu dajal piti in govoril: »Pustite, poglejmo, ali bo pri-šel Elija, da ga sname.« 37Jezus pa je zaklical z močnim glasom in iz-dihnil. 38In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. 39Ko je stotnik, ki mu je stal nasproti, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«

Pobožne žene na Kalvariji (Mt 27,55-56; Lk 23,49; Jn 19,25)40Bilo pa je tudi nekaj žená, ki so gledale od daleč; med njimi tudi Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, in Salóma, 41ki so hodile za njim, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in še veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem.

Jezusov pogreb (Mt 27,57-61; Lk 23,50-56; Jn 19,38-42)42Ko se je že zvečerilo in ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto, 43je Jožef iz Arimateje, ugleden član vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. 44Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je k sebi sto-tnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je umrl. 45Ko je od stotnika to izvedel, je truplo podaril Jožefu. 46In kupil je platno, Jezusa snel, zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil kamen k vhodu v grob. 47Marija Magdalena in Marija Jozéjeva pa sta opazovali, kam je bil položen.

34 Eloí, Eloí: aramejska oblika, Elahí, transkri-birana Eloí, morda pod vplivom hebrejskega Elohím. Oblika Elí, ki jo navaja Mt, je hebrejska; je oblika izvirnega besedila psalma in bolje raz-laga besedno igro vojakov. – Opozoriti velja, kako skrajno trezen je evangelij vpričo Jezusove smrti: križali so ga (v. 25), Jezus je zaklical (v. 34) in izdihnil (v. 37). 38 Gl. op. k Mt 27,51. 39 Božji Sin: Lk polaga v stotnikova usta besede: »Zares, ta človek je bil pravičen« (23,47). V Mr 15,39 je torej videl namig na besedilo Mdr 2,18: »Če je pravični res Božji sin, se bo Bog zanj zavzel in ga rešil iz roke nasprotnikov.« To je zakrita napoved vstajenja, ki bo potrjena z odkritjem praznega

groba (16,1-8). Stotnikova izpoved vere vključu-je, kar je razglasil nebeški glas ob Kristusovem krstu (1,11+; prim. 1,1+). 40 Salóma: verjetno ista, ki jo Mt 27,56 imenuje mater Zebedejevih sinov. 43 vélikega zbora tj. sinedrija. Rimljani se niso menili za pokop obsojencev. Judovska posta-va pa je, nasprotno, velevala, da je mrtvega kaz-njenca treba pokopati pred sončnim zahodom (5 Mz 21,22-23). Tudi Apd 13,29 Jezusov pokop pripisujejo Judom. Markovo poročilo daje slutiti, da se je mudilo, ker sta se bližala noč in začetek sobote (v. 42). 44 ali je že dolgo, odkar je umrl razl.: »ali je že umrl«.

32Lk 23,39-43Jn 6,30

34Mr 15,25Ps 22,2Mt 27,45-46Lk 23,44

35Mr 9,11-13Mt 11,14

36Ps 69,22Mt 27,34Lk 23,36

37Mt 27,50 Lk 23,46 Jn 19,30

39Mr 15,45 Mt 4,3+;27,54 Lk 23,47Jn 1,49Apd 9,20

40Mr 6,3;15,40-41; 16,1 Mt 27,55-56Jn 19,25

41Mt 27,55Lk 23,49

42Mt 27,62+

45Mr 15,39

46Apd 13,29

47Mr 15,40;16,1Mt 27,56



156

Prazen grob. Angelovo oznanilo (Mt 28,1-8; Lk 24,1-10; Jn 20,1-10)

16 1Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija Jakobova in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. 2Prvi dan tedna so šle

h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. 3Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v

grob?« 4Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; bil je na-mreč zelo velik. 5Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zgrozile. 6On pa jim je rekel: »Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj. Glejte, kraj, kamor so ga položili. 7Toda pojdite in po-vejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹« 8Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.

Prikazovanja vstalega Jezusa 9Ko je Jezus vstal, zgodaj prvi dan tedna, se je najprej prikazal Mari-ji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem hudih duhov. 10Ta je šla in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. 11Ko so ti slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli.

12Nato se je v drugi podobi prikazal dvema izmed njih med potjo,

161 Ko je minila sobota tj. po sončnem zahodu. – šle mazilit: ta cilj poti žená pri Mr, ki mu sledi Lk, je manj verjeten kakor pobožen »obisk«, ki ga nakazujeta Mt 28,1 in Jn 20,1. Karkoli je že bilo s stražo ob grobu, ki jo omenja samo Mt, bi bilo malo naravno odpirati grob, potem ko je bil Jezus pokopan že dan in pol, in načrt mazilje-nja njegovega telesa se slabo ujema s tem, kar Jn 19,39sl. pove o skrbnosti Jožefa iz Arimateje in Nikodema. Vendar Mt 26,12vzp. in Jn 12,7 po svoje pričata, da je način Jezusovega pokopa zelo zaposloval prvo skupnost in so ga razlagali na različne načine. 2 ko je sonce vzšlo razl.: »ko je sonce vzhajalo«. 8 nikomur niso nič povedale: po Mt 28,8; Lk 24,10.22sl.; Jn 20,18 so vendarle govorile. Če si ne predstavljamo, da je Marko sam to povedal v nadaljevanju svojega evange-lija, ki naj bi bil za nas izgubljen (prim. nasled-njo op.), moramo domnevati, da se je odločil molčati o tem dejstvu in ne dodati pripovedi o prikazanjih, za katero je sklenil, da je ne bo pri-ključil svojemu evangeliju. 9-20 Ta daljši »Mar-kov konec« je sestavni del navdihnjenega Svetega pisma; velja za kanoničnega. To ne pomeni nuj-no, da ga je spisal Marko. Dejansko je njegova pripadnost redakciji drugega evangelija postav-ljena pod vprašaj. – Težave izhajajo najprej iz rokopisnega izročila. Več rokopisov, med njimi Vatikanski in Sinajski, izpušča sedanji konec. Namesto običajnega konca neki rokopis ponuja krajši konec, ki nadaljuje vrstico 8: »Vse, kar je bilo naročeno, so na kratko sporočile tistim, ki so bili okrog Petra. Nato je tudi Jezus sam poslal

po njih od vzhoda do zahoda sveto in neminlji-vo oznanilo o večnem odrešenju.« Štirje rokopisi, nadalje, imajo dva konca, kratkega in dolgega. Končno, eden izmed rokopisov, ki podajajo dolgi konec, vstavi med vrsticama 14 in 15 naslednji kos: »Ti so se zagovarjali: ›Ta vek/svet nepostav-nosti in nevere je pod oblastjo Satana, ki ne do-voli, da bi to, kar je pod jarmom nečistih duhov, dojelo Božjo resnico in oblast; zato že razodeni svojo pravičnost.‹ Tako so rekli Kristusu, Kristus pa jim je odgovoril: ›Število let Satanove oblasti se je izteklo, toda bližajo se druge grozote. Jaz pa sem bil izročen smrti za tiste, ki so grešili, da bi se spreobrnili k resnici in ne bi več grešili, da bi bili deležni slave pravičnosti, duhovne in nemin-ljive slave, ki je v nebesih.‹« Patristično izročilo prav tako pričuje za neko nihanje. – Dodajmo, da je med vrsticama 8 in 9 v pripovedi prekinitev kontinuitete. Sicer pa je težko priznati, da se je drugi evangelij v svoji prvi redakciji nenadoma ustavil v vrstici 8. Od tod domneva, da je prvotni konec izginil iz nam neznanega vzroka. Sedanji konec je bil sestavljen, da se je zapolnila vrzel. Predstavlja se kot povzetek prikazovanj vsta-lega Kristusa, njegova redakcija pa je občutno različna od običajnega Markovega načina, ki je konkreten in slikovit. Vendar sta sedanji konec že v 2. stoletju poznala Tacijan in sveti Irenej in je bil sestavni del velikanske večine grških in drugih rokopisov. Če ne moremo dokazati, da je bil njegov avtor Marko, vendarle, kot tudi Swe-te, pomeni »pristno relikvijo prvega krščanskega rodu«. 9 Jezus dodano.

161

Mr 15,47 Lk 23,56;

24,10 Jn 19,40

3Mr 15,46;

16,4 Mt 27,60

Jn 11,38-395

Mr 9,3.15Jn 20,11-12

Apd 1,10Raz 7,9.13

6Mr 1,24;

9,15Joz 1,9

Iz 41,10Mt 2,23+;

28,6 Lk 24,6

Apd 3,15Raz 1,17

7Mr 14,28Mt 26,32;

28,10+8

Mr 9,61 Kor 2,3

9Mt 27,56

Lk 8,2Jn 20,11-18

10Lk 24,9-11

Jn 20,18 11

Mr 16,13-141 Mz 45,26Mt 8,10+;

28,17Lk 24,11.41

Jn 20,25 12

Mr 16,14¦Lk 24,13-35

Jn 21.14



157

ko sta šla na deželo. 13Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli.

14Pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli vstalega. 15Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! 16Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo obsojen. 17Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremlja-la ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali hude duhove, govori-li nove jezike, 18z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpi-li, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo oz-draveli.«

19Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. 20Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

16 Prvi kristjani so bili prepričani, da se bo zve-ličal samo tisti, ki bo veroval in bo krščen; kdor pa ne bo veroval, bo obsojen. Pomembno je, da pri obsodbi krst sploh ni omenjen, kar pomeni, da se je mogoče zveličati tudi brez njega, samo če ima človek vero. To pa ne pomeni, da krst za zveličanje ni potreben, ampak da se človek, ki veruje, pa se ni mogel dati krstiti, lahko zveliča, kajti samo za vero je izrecno rečeno, da brez nje

ni mogoče biti Bogu všeč (Heb 11,6). 18 dvigali kače … strupenega izpili: čeprav se je napoved o prijemanju kač uresničila na apostolu Pavlu, ko je na Malti kuril dračje (Apd 28,3sl.), jo je treba razumeti v smislu Izaijeve prerokbe (11,8) in Je-zusovega zagotovila (Lk 10,19), da kristjanu, ki bo ves zakoreninjen v evangeljski resnici, nobe-na »strupena« reč ne bo škodila.

14Mr 16,11-12.13Mt 28,17¦Lk 24,36-49¦Jn 20,19-23

15Mr 13,10¦Mt 28,18-20Kol 1,23

17Mt 10,1vzp.Apd 1,8+

18Lk 9,51; 10,19Apd 28,3-61 Tim 4,14+

19Lk 22,69;¦24,50-53 Jn 6,62; 20,17 ¦Apd 1,3-14; 2,33+;7,55



Documents

Evangelij Po Marku