Evidentiranost cest v zemljiškem katastru

Korošec, M., Vugrin, M.: Evidentity of roads in the land cadaster

Evidentiranost cest v zemljiškem katastru

mag. Marina Korošec, univ.dipl.inž.geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana

Marijana Vugrin, univ. dipl. inž. geod. Digi data d.o.o., Ljubljana

Povzetek

Geodetska uprava R Slovenije je v letih 2005 in 2006 nastavila pregledni sloj evidentira-nosti kategoriziranih državnih in lokalnih cest. V referatu je predstavljen postopek izdelave pre-glednega sloja in rezultati nastavitve. Ker je osnovna enota obdelave ob�ina, je podan tudi pri-mer ob�ine Šentilj.

Abstract

Slovenian surveying administration placed a clear layer of evidentity of cathegorized state and local roads in 2005 and 2006. The method of elaborating a clear layer and the results of the settings are presented in the report. Because the base of the cultivation is a community, an example of the Šentilj community is also given. �

��

Korošec, M., Vugrin, M.: Evidentiranost cest v zemljiškem katastru

8. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 25.-27. oktobra 2006 2

1 Uvod

Ceste se morajo v skladu z veljavno za-konodajo evidentirati v zemljiškem katastru kot zemljiš�a, na katerih so zgrajene in v zbir-nem katastru gospodarske javne infrastrukture kot gradbeno inženirski objekt, ki sestavlja gospodarsko javno infrastrukturo.

V okviru referata so predstavljene aktiv-nosti, ki so potekale v letih 2005 in 2006 v okviru Geodetske uprave R Slovenije in pro-blemi pri izvajanju teh aktivnosti.

2 Evidentiranost cest v zemljiškem katastru Geodetska uprava R Slovenije v evidenci

zemljiškega katastra vodi le del državnih in lokalnih cest, ki so evidentirane in vzdrževane v skladu z Zakonom o evidentiranju nepre-mi�nin, državne meje in prostorskih enot - ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002 – SPZ) oziroma v skladu z zakonski-mi in podzakonskimi predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo zgoraj navedenega zakona.

Namen projekta, ki se je za�el v avgustu 2005, je bila izdelava metodologije za ugotav-ljanje deleža urejenih cest v zemljiškem ka-

tastru. V letu 2005 je bilo izvedeno ugotavlja-nje urejenosti za polovico obmo�ja Slovenije. V letu 2006 se projekt nadaljuje za preostali del obmo�ja in bo zaklju�en do julija 2006.

2.1 Osnova za izvedbo analize urejenosti cest

Kot osnova je bil uporabljen pregledni sloj cest, kjer je definiran potek ceste z linijo in pripadnostjo posamezni kategoriji ceste.

Ceste smo lokacijsko omejili glede na ob�ino tako, da enota prikazovanja urejenosti ceste pomeni urejenost le-te znotraj posamez-ne kategorije cest v ob�ini.

Osnova za izvedbo analize so bili nasled-nji uradni podatki iz državnih evidenc:

� podatki o parcelah in lastnikih iz zem-ljiškega katastra,

� digitalni katastrski na�rti, � DOF, � pregledni sloj kategoriziranih cest in � vpogled v ažurne podatke Geodetske

uprave preko PREG MODULOV.

Na sliki so prikazani vhodni podatki na primeru obmo�ja ob�ine Šentilj kot pregledni sloj cest, prikazan po kategorijah, izrisan na digitalnem katastrskem na�rtu.

Slika 1: Prikaz preglednega sloja cest na obmo�ju ob�ine Šentilj. Kot ozadje je podan sloj parcel iz

digitalnih katastrskih na�rtov



2.2 Potek dela Pripravili smo sloj digitalnega zemljiške-

ga katastra za celotno obmo�je posamezne ob�ine. Na podlagi podatkov zemljiškega ka-

tastra smo identificirali vse parcele, ki imajo v zemljiškem katastru vpisano vrsto rabe CESTA ali POT.

Slika 2:Prikaz parcel vrste rabe cesta ali pot na obmo�ju ob�ini Šentilj

Postopek smo nadaljevali tako, da smo

pregledali lastništvo za vse parcele vrste rabe CESTA ali POT v zemljiškem katastru. Ugo-tovili smo množico razli�nih variant lastništ-va, ki pa smo jih na osnovi metodologije združili v tri kategorije lastništva :

� urejeno lastništvo, � družbena lastnina in � neurejeno lastništvo.

2.2.1 Urejeno lastništvo Izhajali smo iz dejstva, da morajo biti

glede na dolo�ila Zakona o graditvi objektov – uradno pre�iš�eno besedilo (ZGO1-UPB-1), Zakona o javnih cestah (ZJC) in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) vse javne ceste evi-dentirane kot grajeno javno dobro, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti. Na osnovi tega smo evidentirali kot urejena lastništva na vseh

tistih parcelah, kjer je kot lastnik vpisana OB�INA ali DRŽAVA.

Zaradi zgodovine evidentiranja javnega dobra v zemljiški knjigi in posledi�no tudi v zemljiškem katastru, smo kot urejeno lastništ-vo prepoznali tudi primere, ko je kot lastnik parcele v zemljiškem katastru vpisano JAV-NO DOBRO.

2.2.2 Družbena lastnina – delno urejeno lastništvo

Zakon o lastninjenju nepremi�nin v druž-beni lasti (ZLNDL) dolo�a, da nepremi�nine, na katerih ima pravico uporabe Republika Slovenija, postanejo lastnina Republike Slo-venije. Nepremi�nine, na katerih ima pravico uporabe ob�ina ali mesto, postanejo lastnina preoblikovane ob�ine ali mesta. Termin druž-bena lastnina torej zakonsko ni ve� v veljavi,



ga pa še vedno najdemo zapisanega kot imet-nika nosilca lastninske pravice v zemljiški knjigi. Iz takega zapisa je mogo�e sklepati, da gre za nepremi�nino v državni ali ob�inski lasti, poprava vpisa pa še ni bila opravlje-na.To je bil povod, da smo poleg urejenega in neurejenega lastništva uvedli tudi ta status.

2.2.3 Neurejeno lastništvo Kot parcele z neurejenim lastništvom

smo obravnavali vse tiste parcele, kjer je kot

lastnik zemljiš�a v zemljiškem katastru nave-dena katerakoli PRAVNA ali FIZI�NA OSEBA. Ker so javne ceste obravnavane kot grajeno javno dobro, morajo kot take obvezno biti v lasti države ali lokalne skupnosti. Ostale tipe lastništva torej obravnavamo kot neureje-ne.

Razli�ne vrste vpisov v zemljiškem ka-tastru smo uvrstili v predlagane tri kategorije na osnovi spodnje sheme:

Slika 3.: Prikaz pretvorbe lastniškega stanja po podatkih zemljiškega katastra v statuse urejenosti

lastništva: urejeno, družbena lastnina in neurejeno

Na osnovi uvrstitve lastništva v eno od treh kategorij, smo pobarvali parcele zemljiš-kega katastra, ki imajo vrsto rabe CESTA ali POT:

� z rumeno barvo v primeru urejenega lastništva,

� z zeleno barvo v primeru družbene last-nine in

� z roza barvo v primeru neurejenega lastništva.



Slika 4: Prikaz parcel vrste rabe cesta ali pot po urejenosti lastništva na obmo�ju ob�ine Šentilj

2.3 Primerjava preglednega sloja cest in zemljiškega katastra

Na podlagi podatkov o kategoriziranih cestah iz preglednega sloja cest s pomo�jo sloja parcel vrste rabe cesta ali pot iz zemljiš-kega katastra ter uporabo digitalnega ortofota (DOF5) obravnavanega obmo�ja smo dolo�ili štirinajst razli�nih kategorij urejenosti cest. S tem smo pridobili nabor kategorij, ki jih je

mogo�e poljubno združevati za potrebe razli�nih analiz lastniške ali položajne ureje-nosti cest. Zaradi kompleksnosti obravnavane problematike, dela ni bilo mogo�e avtomatizi-rati, saj bi to zagotovo pomenilo, da bi bili podatki nepravilni. Zato so bila GIS orodja in vse podlage zgolj pomagalo pri delu strokov-njaka, ki je s pomo�jo vseh razpoložljivih po-datkov in lastno interpretacijo dolo�il razli�ne kategorije urejenosti cest na posameznem de-lu osi ceste.



Slika 5:Osnova za interpretacijo na delu obmo�ja ob�ine

Opis atributov urejenosti cest Urejeno po vrsti rabe in lastniško, lokacija v DKN odgovarja Urejeno po vrsti rabe in lastniško, lokacija v DKN ne odgovarja Urejeno po vrsti rabe in je družbena lastnina, lokacija v DKN odgovarja Urejeno po vrsti rabe in je družbena lastnina, lokacija v DKN ne odgovarja Urejeno po vrsti rabe in lastniško ni urejeno, lokacija v DKN odgovarja Urejeno po vrsti rabe in lastniško ni urejeno, lokacija v DKN ne odgovarja Ne odgovarja glede na širino cestiš�a, lokacija v DKN odgovarja Ni urejeno Urejeno po vrsti rabe in lastniško, lokacija v DKN odgovarja glede na DOF, pregledni sloj cest ne odgovarja Urejeno po vrsti rabe in lastniško ni urejeno , lokacija v DKN odgovarja glede na DOF, pregledni sloj cest ne odgovarja Most Cesta na meji ko Urejeno po vrsti rabe in lastniško, lokacija v DKN ne odgovarja glede na DOF, pregledni sloj cest ne odgovarja Urejeno po vrsti rabe, lastniško ni urejeno , lokacija v DKN ne odgovarja glede na DOF, pregledni sloj cest ne odgovarja

Tabela 1:Prikaz opisov atributov urejenosti cest

2.4 Prikaz urejenosti cest

V juniju 2006 je bil opravljen zajem za celotno Slovenijo. Zaradi bolj nazornega pri-kaza lastniške urejenosti cest smo se odlo�ili, da v analizi zgornje atribute urejenosti cest združimo tako, da boste dobili bolj splošen pregled nad (lastniškim) stanjem cest v Slove-

niji. Tako smo se odlo�ili, da zgornje katego-rije grupiramo v lastniško urejene ceste, last-niško neurejene ceste, neurejene ceste, pogoj-no urejene ceste in ceste, ki imajo nepravilno lokacijo preglednega sloja cest.

Lastniško urejene so tiste ceste, kjer je cesta vrisana v digitalne zemljiškokatastrske



na�rte in je po podatkih zemljiškega katastra v lasti države, ob�ine ali pa je javno dobro. Lastniško neurejene so tiste ceste, kjer so par-cele, po katerih poteka cesta v lasti pravnih ali fizi�nih oseb ali drugih oseb javnega prava (ne ob�ine ali države), v zemljiškem katastru je že vpisana raba cesta ali pot. Kot neurejene pa smo obravnavali vse tiste ceste, za katere nimamo podatkov v zemljiškem katastru. Po-

gojno urejene so tiste ceste, kjer je potreben podrobnejši vpogled v arhivske podatke zem-ljiškega katastra (v že izvedene postopke v preteklosti) za plan nadalnjih aktivnosti na teh cestah. Poleg tega ceste, ki imajo nepravilno lokacijo preglednega sloja cest so tiste, kjer pregledni sloj cest ne odgovarja dejanskemu poteku ceste.

STATUS UREJENOSTI AC % DC % LC % JP % PO PARCELNEM STANJU Urejene 385 42 2569 43 3654 28 2973 21 Lastniško neurejene 91 10 895 15 1037 8 850 6 Družbena lastnina 129 14 1070 18 1288 9 896 6 Neurejene 281 31 371 7 2352 18 4357 30 Pogojno urejeno (evidentirana odstopanja) 26 3 1034 17 4898 37 5289 37 PO POTEKU PREGLEDNEGA SLOJA Pravilen potek preglednega sloja 910 100 5897 99 9126 69 9164 64 Nepravilen potek preglednega sloja 1 0 47 1 4103 31 5201 36

Tabela 2:Prikaz rezultatov projekta

2.5 Prikaz urejenosti cest na

obmo�ju ob�ine Šentilj Za primer prikaza rezultatov projekta

smo izbrali ob�ino Šentilj. Ceste smo sicer obravnavali lo�eno po posameznih kategori-jah, vendar smo za potrebe analize lastniške urejenosti cest v ob�ini Šentilj razdelili na av-toceste, državne ceste (sem spadajo hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda, ter turisti�ne ceste) ter ob�inske ceste, ki smo jih lo�ili na lokalne

ceste (sem spadajo lokalne ceste, glavne mestne ceste, zbirne mestne ali krajevne ceste ter mestne ali krajevne ceste) ter javne poti .

Prikaz urejenosti cest na obmo�ju ob�ine Šentilj podaja splošen pregled nad lastniškim stanjem cest, ki bi lahko služil kot osnovni dokument za aktivnosti v prihodnjih letih. Predstavljena analiza vsekakor ni zadostna za izdelavo plana aktivnosti, je pa dovolj dobra za pridobitev ob�utka o stanju urejenosti te infrastrukture v ob�ini in za za�etek nadalnjih korakov.



Slika 6: Prikaz urejenosti cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

2.5.1 Stanje na nivoju avtocest na obmo�ju ob�ine

��

��

Slika 7:.Urejenost avtocest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Na nivoju avtocest na obmo�ju ob�ine Šentilj je potrebno preveriti lastniško stanje v zemljiški knjigi za ca. 889 m cest. V kolikor je to identi�no s podatki zemljiškega katastra,

je potrebno preveriti ali je bil odkup cest že izveden. �e je že bil, je potrebno izvesti vpis v zemljiško knjigo, �e pa odkup še ni bil izve-den, je potrebno izvesti odkup.



��

��

Slika 8:.Urejenost preglednega sloja avtocest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Za ca.4025 m avtocest je potrebno popraviti podatke v preglednem sloju cest.

2.5.2 Stanje na nivoju državnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

��

��

��

��

��

Slika 9:.Urejenost državnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Na nivoju državnih cest na obmo�ju ob-

�ine Šentilj je potrebno preveriti lastniško sta-nje v zemljiški knjigi za ca. 7659 m cest. V kolikor je to identi�no s podatki zemljiškega katastra, je potrebno preveriti ali je bil odkup cest že izveden. �e je že bil, je potrebno iz-vesti vpis v zemljiško knjigo, �e pa odkup še ni bil izveden, je potrebno izvesti odkup.

Ca. 35023 m državnih cest je v celoti ne-urejenih. Potrebno je izvesti geodetske pos-

topke za vris cest v zemljiški kataster in kas-neje še lastniško urediti le-te.

Ca. 74924 m državnih cest je pogojno urejenih, kar pomeni, da je potreben po-drobnejši vpogled v arhivske podatke zem-ljiškega katastra (v že izvedene postopke v preteklosti) za plan nadaljnjih aktivnosti na teh cestah.

Ca. 55 m državnih cest je še vedno opredeljenih kot družbena lastnina.



��

��

Slika 10:.Urejenost preglednega sloja državnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Za ca. 79979 m državnih cest je potrebno

popraviti podatke v preglednem sloju cest.

2.5.3 Stanje na nivoju lokalnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Na nivoju lokalnih cest na obmo�ju ob�i-ne Šentilj je potrebno preveriti lastniško sta-nje v zemljiški knjigi za ca. 5999 m cest. V kolikor je to identi�no s podatki zemljiškega katastra, je potrebno preveriti ali je bil odkup cest že izveden. �e je že bil, je potrebno iz-

vesti vpis v zemljiško knjigo, �e pa odkup še ni bil izveden, je potrebno izvesti odkup.

Ca. 870 m lokalnih cest je v celoti neure-jenih. Potrebno je izvesti geodetske postopke za vris cest v zemljiški kataster in kasneje še lastniško urediti le-te.

Ca. 24226 m lokalnih cest je pogojno urejenih, kar pomeni, da je potreben podrob-nejši vpogled v arhivske podatke zemljiškega katastra (v že izvedene postopke v preteklosti) za plan nadaljnjih aktivnosti na teh cestah.

Ca. 217 m lokalnih cest je še vedno opre-deljenih kot družbena lastnina.

��

��

��

��

��

Slika 11:.Urejenost lokalnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

Za ca. 19170 m lokalnih cest je potrebno popraviti podatke v preglednem sloju cest.



��

��

Slika 12:.Urejenost preglednega sloja lokalnih cest na obmo�ju ob�ine Šentilj

2.5.4 Stanje na nivoju javnih poti na obmo�ju ob�ine Šentilj

��

��

��

��

��

Slika 13:.Urejenost javnih poti na obmo�ju ob�ine Šentilj

Na nivoju javnih poti na obmo�ju ob�ine Šentilj je potrebno preveriti lastniško stanje v zemljiški knjigi za ca. 7234 m cest. V kolikor je to identi�no s podatki zemljiškega katastra, je potrebno preveriti ali je bil odkup cest že izveden. �e je že bil, je potrebno izvesti vpis v zemljiško knjigo, �e pa odkup še ni bil izve-den, je potrebno izvesti odkup.

Ca. 24 m lokalnih cest je v celoti neure-jenih. Potrebno je izvesti geodetske postopke

za vris cest v zemljiški kataster in kasneje še lastniško urediti le-te.

Ca 281 m lokalnih cest je pogojno urejenih, kar pomeni, da je potreben podrobnejši vpogled v arhivske podatke zemljiškega katastra (v že izvedene postopke v preteklosti) za plan nadaljnjih aktivnosti na teh cestah.

Ca. 2314 m lokalnih cest je še vedno opredeljenih kot družbena lastnina.



��

��

Slika 14:.Urejenost preglednega sloja javnih poti na obmo�ju ob�ine Šentilj

Za ca. 181 m javnih poti je potrebno popraviti podatke v preglednem sloju cest.

3 Zaklju�ek Cilj predstavljenih aktivnosti s strani

Geodetske uprave R Slovenije so urejene jav-ne evidence, ki vsebujejo ažurne podatke. Sa-mo take javne evidence namre� pogojujejo uspešno upravljanje in gospodarjenje s pros-torom.

Rezultati projekta Evidentiranosti cest v zemljiškem katastru nazorno prikažejo katere ceste znotraj ob�ine so urejene in kje nastopa-jo problemi ter kakšni so le-ti. Projekt je torej dobra osnova tako za upravljavce državnega premoženja kot za ob�ine, da dobijo vpogled v urejenost cest s katerimi upravljajo in da lahko za�nejo s postopki.

Viri in literatura

�EH, Simona, DIVJAK, Luka, GRILC,Matjaž, MEDVEŠ�EK, Jaka, VUGRIN, Marijana:

Postopek za izdelavo ugotovitvene odlo�be za pridobitev statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena, Digi data d.o.o., GZ Celje d.o.o., Igea d.o.o., LUZ d.d., Ljubljana, 2005.

VUGRIN, Marijana et al.: Metodologija za vzpostavitev preglednega sloja evidentiranosti cest v zemljiškem katastru z vklu�itvijo testa, Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2005.

PUHAR, Martin et al.:. Vzpostavitev preglednega sloja evidentiranosti cest v zemljiškem katastru, Geodetska uprava Republike Slove-nije, Ljubljana, 2005.

PUHAR, Martin et al.:. Vzpostavitev preglednega sloja evidentiranosti cest v zemljiškem katastru – kon�no poro�ilo, Geodetska uprava Repub-like Slovenije, Ljubljana, 2006.

Zakon o graditvi objektov. Uradni list Republike Slovenije , št.110/02.

Zakon o urejanju prostora. Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02.

Zakon o lastninjenju nepremi�nin v družbeni lasti . Uradni list Republike Slovenije, št. 44/97.

Documents

Evidentiranost cest v zemljiškem katastru