F A C O M kompjutere proizvodi Fujitsu,tvrtka koja največu pažnju posvečuje sistemima.

LSIs rebrimaza hladenje

Prije svega kompjuter je sistem, t j . sredstvo za obradu podataka koji usebi sadrži hardvvare, softvvare i aplikacionu tehnologiju. Naravno raznetvrtke bave se prodajom kompjutera. Ipak, malo je tvrtki koje moguponuditi potpuni izbor sredstava za automatsku obradu podataka —konstruirani tako, da osim optimalnih performanci, imaju mogučnostugradnje u veče sisteme.

FUJITSU je jedna od tvrtki koja to može ponuditi. Kao vodečiproizvodač kompjuterskih sistema u Japanu, FUJITSU proizvodi širokiasortiman proizvoda od minikompjutera s jednim LSI čipom do u svijetunajmočnijih LSI sistema, kao i široki izbor periferne i terminalne opreme.

FACOM kompjuteri obavljaju važne aktivnosti u poslovnim i državno-administrativnim organizacijama u mnogim zemljama širom svijeta. UJapanu, drugom po redu največem tržištu kompjutera u svijetu, instaliranoje najvise FACOM sistema u usporedbi s drugim modelima ostalihproizvodaca. Ovi močni, pouzdani FACOM kompjuteri sposobni su zaobavljanje svih mogučih poslova. Oni upravljaju satelitima u svemiru, dajuprikaz atmosferških prilika real-time grafikonima u^boji, obavljajubankovno poslovanje pomoču on-line sistema za višeod7.000 filijala iekspozitura i jos mnogo, mnogo toga.

FACOM kompjuteri su potpuno integrirani sistemi gdje sekombinacijom visoko-kvalitetne tehnologije, močnog softvvarea i večprovjerenih aplikacionih programa postize efikasnost i pouzdanost kojimanema premca.

xZa dalje informacije obratite se na:Zavod za primjenu elektroničkih računalai ekoribmski ihženjering41000 ZAGREB Savska c. 56 Telefon: 518-706, 510-760 Telex: 21689 YU ZPR FJ

FUJITSUFujitsu Limited-Tokyo. Japan

INFORMATIGA

Č asopis izdaja Slovensko društvo INFORMATIKA,61000 Ljubljana, Jamova 39, Jugoslavija

UREDNIŠKI ODBOR:

Člani: T. Aleksič, Beograd, D. Bitrakov, Skopje', P. Dra-gojlovič, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Ma-ribor, A. Mandžič, Sarajevo, S. Mihalic, Varaždin,S. Turk, Zagreb.

Glavni in odgovorni urednik: A .P . Železnikar

TEHNIČNI ODBOR:Uredniki področij:

V. Batagelj - programiranjeI . Bratko - umetna inteligencaD. Čečez-Kecmanovič - informacijski sistemiM . Exel - operacijski sistemiA . Jerman-Blažič - novice založništvaB. Jerman-Blažič-Džonova - literatura in srečanjaL. Lenart - procesna informatikaD. Novak - mikro računalnikiN. Papič - študentska vprašanjaL. Pipan - terminologijaB. Popovič - novice in zanimivostiV. Rajkovič - vzgoja in izobraževanjeM. Špegel, M. Vukobratovič - robotikaP. Tancig - računalništvo v humanističnih in družbe-

nih vedahS. Turk - materialna oprema

Tehnični urednik : R. Murn

ZALOŽNIŠKI SVET

T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje,Ljubljana

A . Jerman-Blažič, Slovensko društvo INFORMATIKA ,Ljubljana

B. Klemenčič, ISKRA, Elektxomehanika, KranjS. Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri

Univerzi v Ljubljani, LjubljanaJ . Virant, Fakulteta za elektrotehniko, Univerža v

Ljubljani, Ljubljana /

Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Institut "Jožef .Stefan", Jamova 39, telefon (061) 263 261, telegram:JOSTIN, telex: 31 269 YU JOSTIN.

Letna naročnina za delovne organizacije je 300,00 din,za posameznika 100,00 din, prodaja posamezne številke50,00 din.Žiro račun š t . : 50101-678-51841Stališče uredništva se lahko razlikuje od mnenja avtorjev.

Pri financiranju revije sodeluje tudi Raziskovalna skup-nost Slovenije.

Na podlagi tnnenja Republiškega sekretariata za prosvetoin kulturo š t . 4210-7/78 z dne 19.1.1978, je časopisINFORMATICA strokovni časopis, ki je oproščen temelj-nega davka od prometa proizvodov.

Tisk: Tiskarna KRESIJA , Ljubljana

Grafična oprema: Rasto Kirn

časopis za tehnologijo računalništva inprobleme informatikečasopis za računarsku tehnologiju i pro-bleme informatikespisanie za tehnologija na smetanjeto i

problemi od oblasta na informatikata

YU ISSN 0350-5596

Letnik 2 , 1378 - številka 4

A . Mihev

A. UratnikM. RogačA.P. Železnikar

T. Banovec

A . P . Železnikar

G. Smiljanic

D. Novak

V. Batagelj

J . BenkovičA . KornhauserM '. Vrtačnik

M. KovačevicA . HadžiD. Novak

S. Divjak

A. HadžiM. KovačevicR. Čop

V S E B I N A

5 Ob otvoritvi Iskrine tovarneračunalnikov v kranju

7 Mikroračunalnik Iskradata1680, moduli in sistemi

9 Nekatere predpostavke za pri-pravo predloga modernizacijeIndok sistema za <ielegatskisistem v SR Sloveniji

13 Vhodno/izhodni kanali mikroračunalnika

26 Specifičnosti upotrebe mikro-računala za pračenje i upravlja-nje procesa

31 Uporaba taktnega generatorjaMC 6875 v sistemih z dinamič-nim pomnilnikom in DMA pre-nosom

34 Razmnožujoči se program vPascalu

35 Naše baze kemijske dokumenta-cije

44 Vodjenje sistema sa diskretnimdogadjajima upotrebom mikroprocesora

48 Prečna programska oprema zaprogramiranje mikro račnnal-nikov

53 Predelovanje mikroračunalniške-ga softwafa

61 Literatura in srečanja

68 Novice in zanimivosti

INFORMATICAJournal of Computing and Informatics

Published by INFORMATIKA, Slovene Society for Infor-matics, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Yugoslavia

EDITORIAL BOARD:

T. Aleksič, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojlovič, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat,Maribor, A. Mandžič, Sarajevo, S. Mihalič,Varaždin, S. Turk, Zagreb.

EDITOR-IN-CHIEF :

A. P. Železnikar

Volume 2 , 1978 - no. 4

TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS :V. Batagelj - ProgrammingI. Bratko - Artificial IntelligenceD. Čečez-Kecmanovič - Information SystemsM. Exel - Operating SystemsA. Jerman-Blažič - Publishers NewsB. Jerman-Blažič-Džonova - Literature and MeetingsL. Lenart - Process InformaticsD. Novak - MicrocomputersN. Papic - Student MattersL. Pipan - TerminologyB. Popovič - NewsV. Rajkovič - EducationM. Spegel, M . Vukobratovič - RoboticsP. Tancig - Computing in Humanities and Social

SciencesS. Turk - Hardware

EXECUTIVE EDITOR :

R. Murn

PUBLISHING COUNCIL

T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno plani-ranje, Ljubljana

A. Jerman-Blažič, Slovensko društvo Informatika,Ljubljana

B. Klemenčič, ISKRA Elektromehanika, KranjS. Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri

Univerzi v LjubljaniJ . Virant, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v

Ljubljani

Headquarters : 61000 Ljubljana, Institut "Jožef Stefan",Jamova 39, Phone: (061) 26326l,Cable: JOSTIN Ljublja-na, Telex:31 269 YU JOSTIN

Annual subscription rate for abroad is US 3> 18 forcompanies, and US % 6 for individuals .

Opinions expressed in the contributions are not necessa-• rily shared by the Editorial Board.

Printed by: Tiskarna Kresija, Ljubljana

DESIGN: Basto Kirn

A . Mihev

A . UratnikM. RogačA .P . Železnikar

T. Banovec

C O N T E N T S

5 Opening of Iskra ComputerFactory

7 Microcomputer Iskradata 1680,Modules and Systems

9 Some Premises for Preparationof the Proposal for the Moderni-zation of Indok System (in theFunction of the Delegation Sys-tem in SR Slovenia)

A .P . Zeleznikar

G. Smiljanic

D. Novak

V. Batagelj

J . BenkovičA . KornhauserM. Vrtačnik

M. KovačevičA . HadžiD. Novak

S. Divjak

A . HadžiM. KovačevicR. Čop

13

26

31

34

35

44

48

53

61

68

Input/Output Channels of a MicroC omputerProcess Supervision and ControlUsing Microprocessors

The Usage of MC 6875 Clock Ge-nerator in Systems with DynamicMemory and DMA Transfer

Self-Reproducing Program inPascal

Chemical Data Base in Slovenia

Microprocessor Control forDiscrete Sequence Systems

Cross Software Support for Pro-gramming Microprocessors

Adaptation and Modification ofMicrocomputer Software

Literature and Meetings

News

navodilo za pripnavočlanka

Avtorje.prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratekpovzetek članka ter navedejo približen obseg članka(število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato poslaloavtorjem ustrezno število formularjev z navodilom.

Članek tipkajte na priložene dvokolonske formularje. Čepotrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papiristih dimenzij. Pri tem pa se morate držati predpisanegaformata, vendar pa ga ne vrišite na papir.

Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju.Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljenza tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur.

Uporabljajte kvaliteten plsalni s troj . Če le tekst dopuščauporabljajte enojnl presledek. Črni trak je obvezen.

Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami.Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnimpresledkom i n brez zamikanja prve vrstice novega odsta-vka.

Prva stran članka :a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite na-

slov članka z velikimi črkami;b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev,

ime podjetja, mesto,'državo;c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek

članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzeteknaj ne bo daljši od 10 vrst . ;

d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslo-vanskih jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetektudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleškinaslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bodaljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napiši-te povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov;

e) izpustite 2 cm In pričnite v levo kolono pisati žlanek.

Druga in naslednje strani članka:Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst drugeirrnaslednjih strani v zgornjem levem kotu,

Naslovl poglavlj:naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek.

Če.' nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem jihčitljivo vpišite s Srnim črnilom ali svinčnikom. Neuporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani zna-ki ne bodo preslikall.

Ilustracije morajo blti ostre, jasne in črno bele. Če jihvključite y tekst, se morajo skladati s predpisanim for-matom. Lahko pa jih vstavite tudl na konec članka, ven-

. dar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega forinata. Vse ilustracije morate ( nalepiti)vstaviti sami na ustrezno mesto.

Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko

folljo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odsta-vke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir inga pazljivo nalepite na mesto napake.

V zgornjem desnem kotu lzven modro označenega robaoštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih jemogoče zbrisati.

Časopis INFORMATICAUredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana

Narožam se na Sasopis INFORMATICA. Predplažllo bomIzvršil po prejemu vaše položnice.

Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 300,00dln, za posameznika 100,00 din.

Časopis mi pošiljajte na naslov ["] stanovanja Qdelovne organizaclje.

Priimek

Ime

Naslov stanovanja

Ulica

Poštna številka Kraj ,

Naslov delovne organizaclje

Delovna organlzacija •

Ulica

Poštna številka Kraj

Datum Podpis:

instnuctions for preparat-ion of a manuscript

Authors are invited to send in the address and shortsummary of their articles and indicate the opproximatesize of their contributions ( in terms of A 4 paper ) .Subsequently they will receive the outor's kits.

Type your manuscript on the enclosed two-column-formatmanuscript paper. If you require additional manuscriptpaper you can use similar-size white paper and keep theproposed format but in that case please do not draw theformat limits on the paper.

Be accurate in your typing and through in your proof read-ing. This manuscript will be photographically reduced forreproduction without any proof reading or corrections be-fore printing.

Časopis INFORMATICAUredništvo, Instltut Jožef Stefan, Jamova 39, Ljubljana

Please enter my subscription to INFORMATICA andsend me the bill.

Annual subscription price: companies 300,00 din (forabroad US $ 18), individuals 100,00 din (for abroadUS % 6)

Send journal to myQ] home address Qcompany's address.

Surname

Name

Home address

Street

Postal code City

Company address

C ompany t

Street

Postal code City

Signaturc

Use a good typewriter. If the text allows it, use singlespacing. Use a black ribbon only.

Keep your copy within the blue margin lines on the paper,typing to the lines, but not beyond them. Double spacebetween paragraphs.

First page manuscript:a) Give title of the paper in the upper box on the first

page. Use block letters.b) Under the title give author's names, company name,

city and state - all centered.c) As it is marked, begin the abstract of the paper. Type

over both the columns. The abstract should be writtenin the language of the paper and should not excesed10 lines.

d) If the paper is not in English, drop 2 cm after havingwritten the abstract in the language of the paper andwrite the abstract in English as well. In front of theabstract put the English title of the paper. Use blockletters for the title. The lenght of the abstract shouldnot be greater than 10 lines.

e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the leftcolumn.

Second and succeeding pages of the manuscript:As it is marked on the papei; begin the text of the secondand succeeding pages in the left upper corner.

Format of the subject headings:Headings are separated from text by double spacing.

If some characters are not available on your typwriterwrite them legibly in black ink or with a pencll. Do notuse blue ink, because it shows poorly.

Illustrations must be black and whtte, sharp and clear.If you incorporate your illustrations into the text keepthe proposed format. lllustration can also be placed atthe end of all text material provided, however, thatthey are kept within the margin lines o( the full sizetwo-column format. All iUustrations must be placed

into appropriate positons in the text by the author.

Typing errors may be corrected by using white correctlonpaint or by retyping the word, sentence or paragraph ona piece of Spaque , white paper and pasting it nearly overerrors

Use pencil to number each page on the upper-right-handcorner of the manuscript, outside the blue margin linesso that the numbers may be erased.

Informatica št.4 letnik 1978

ob otvoritviiskrine tovanneračunalnikovv kranju

a.mihev

UDK 681.3 Iakra-Industrija za telekomunlkaclje, alektroniko in elektromehaniko, Kranj

Spoštovane tovarižice in tovariSi,

v imenu naše delovrie organizacije, ISKREElektromehanike vaa prisrčno pozdravljeun.Želim se vam zahvaliti, ker ste se odzvalinašemu vabilu in e svojo navzo?ino8tjo posvetilipozornost temu dogodku. Danes odpirano tovarnoposlovnih računalnikov, ki je prva tpvarna tevrste v Jugoalaviji. Nimam namena govoriti opomenu, ki ga ima računalniStvp za razvojeodobne družbe in Se zlasti za razvoj napredneeocialistične družbe, kot jo gradipo pri nas,pač pa mi dovolite, da epregovorim nekaj besedo tem, kako sfflo v ISKRI rezumeli obvezo do tedružbe in kako smo se lotili naloge.

Kot sopodpisniki družbenega dogovora o srednje-ročnem planu razvoja republike Slovenije smopoleg ostalifa prevzeli tudi obvezo, da bomoorganizirali proizvodnjo* poslovnih ražunalniš-kih sistemov. V okviru tako eprejetih obvez emoizdelali jasen koncept in opredelili cilje.Naš koncept in naš cilj Je postati reBničniproizvajalec računalniŠkih sistemov. To pa Jeseveda mnogo voč, kot eamo montaža ra^unalni-kov in izdelava tako imenovanih oplikacijskihprogramov.

V okviru koncepta, ki sno ga začrtali, se bomousposobili za razvoj in izdelavo kompletnesistemake progranske opreme, v sodelovanju zuporabniki in drugimi ustanovami pa bomo razvi-jali aplikaoijske programe. Na področju strojneračunalniške opreme ali tako imenovanega hard-ware-a želimo osvojiti proizvodnjo vseh tietihdolov oprerae, katerih proizvodnja bo ekonomBkoupravižena in emiselna. Tako se bomo na,1prejlptili osvajanja proizvodnje centralne procesneenote, ki po našem ninenju skupaj s pripadajoSoaistemsko programsko opremo predstavlja srceračunalnika. Nato se bomo lotili, morda tudi

v sodelovanju z drugimi proizvajalci v Jugoslavi-Ji, osvajanja različnih perifernih vhodno-izhod-nib enpt. V zvezi z našim konceptom osvajanjara?.unalniške proizvodn-)e, pa velja oraeniti tudinapore, ki Jih ISKRA vlaga vizgradnjo lnstneinfrastrukture, to je v razvoj baznih tebnologij,ki bodo predatavljalo pomembno tehnoloSko osnovože v nekaterib obetoječih, zlasti pa v vaehbodpčih napravah profesionalne elektronike. Vmislih imam novo tovarrio mikroelektronike, klsmo jo danes odprli v Ljubljani, pa tudi novebazne tehriologije, kpt so optoelektronika, pro-izvodnja visoko zahtevnih veŽslojnih tiskanihvezij itd. Vse to 80 tehnologije,ki so izrednopomembne za samostojni lastni razvoj računal-ništva in s katerimi bomo moSrio zmanjšali odvis-noat domače raSunalniSke proizvodnje od uvoza.

Tovarišioe in tovariši,če torej tako po.imujemo proizvpdnjo računalnikovin nadaljnji razvoj tega programa, potem jeeeveda Jasno, da gre za ižredno kompleksnenalpge, ki obsegajo Biroko ppdroč,je aktivnostiod baznib tehnologij dp proiavodnje fizičneraSunalniške opreme, od naSrtovanJa računal-niških sistemov, do izredno razvejanegapodro^Ja aplikacij. Jasno je, da vseh teh nalogne. more obvladati ena eama tovarna. Zato BIBO sev ISKRI odloSili, da na tem programu angažiramoppleg tovarne ra?.unalnikov tudi Se vratp drugihnašib proizvodnih prganizacij. .Tovarna računal-nikov bo tako prevr.ela sano en del naloge, pačeravDO najpomembnejei. Ukvarjola se bo pred-vaem a finalizacljo proizvodnje z integracijo .računalniške opreme, z načrtovanjen novihsistetnov in izdelavo sistemske programske opremein seveda z vsera tistim, kar je povezano zuporabnikom tp pa je ppleg montaže, vzdrževanjain Berviniranja računalnikov, predvsem pomočupprabnikom pri organizaciji infomiacijskegasistema, pri izdelavi aplikacijskib prpgramov

in Solanju kadrov. V skladu s tako definirano

dejavnostjo bo sano del sodelavcev nove tovarne

računalnikov zaposlenih v metični tovarni v

Kranju, veliko Jih bo delalo v Ljubljani, oata-

li pa po vseh večjih mestih v Jugoslaviji.

Tako postavljen koncept in dogovorjena delitev

dela znotraj ISKRE nam $e seveda omop;očila, da

se tega programa kar najbolj racionalno lotimo,

da izkoristimo vse obstoječe proizvodno-tehno-

lofike kapacitete, kadre in akumulirano znanje.

Naj omenim, da v tovarni telekorounikacij že pet

let proizvajamo procesne računalnike visokih

zmoglJivosti, ki jih uporabljamo za krmiljenjo

elektronskih telefonskih central. Froizvodna

tebnologija za te računalnike Je povaem enaka

tehnologiji za proizvodnjo poalovnih računalni-

kov. Tako torej znanje in bogate izkuiinje, ki

emo si Jih pridobili s proizvodnjo teh računal-

nikov, sedaj neposredno izkoriSčamo in prenašamo

na proizvodnjo poslovnib računalnikov. Zato tudi

ni sluftaj, da emo program poslovnih računalni-

kov locirali prav v tej tovarni.

Tovarišlce in tovariši,

večkrat smo že izrazili željo, da na področju

računalništva sodelujemo tudi z organizacijami

in uetanovami izven Iskre, ki so za takšno

eodelovanje pripravljene in ueposobljene. V zvezi

s tem labko z zadovoljstvom ugotovim, da smo do-

slej vzpostavili zelo uspešno sodelovanje z Inšti-

tutom Jožef £tefan v Ljubljanl, kakor tudi z

obema slovenskima univerzama. To sodelovanje Je

rodilo že prve rezultate. Skupno smo namrefi raz-

vili prvi tnikroračunalnik v Jugoslaviji, po po-

datkih angleške strokovne revije Computer Scien-

ce, pa je to bkrati tudi edini raikroračunalnik,

ki j* bil doalej razvit v socialiBtiSnih državah.

To Je računalnik ISKRA DATA 1680, ki smo ga prav-

kar pričeli proizvajati in ai boste to proizvod-

njo danea tudi ogledali. Kenim, da smo na ta

dosežek labko resnično ponoani, in da moramo

iskreno čestitati veem strokovnjakom, ki so sode-

lovali pri njegovi realizaciji.

Na oanovi vsega, kar sem povedal o našem koncep-

tu in o tem kako emo. se lotili te zabtevne naloge,

boste tudi laže razumeli, da danes otvar^amo

novo tovarrio, tovarrio racunalnikov, in da pri tem

ne borao odprli vret nobene nove tovarniške hale.

To seveda ne pomeni,.da za program ra5unalništva,

ne bomo potrebovali več prostora, dodatne tehno-

loške opreme in tudi ve& ljudi. To pomeni samo,

da smo že v okviru obstoječih možnosti in znanja

sposobni proizvajati tudi poalovne računalnike.

Zavedamo se, da bomo morali proi&vodnjo

raSunalnikov naglo povečevati, kajti to od

nas zahteva in pričakuje naše gospodaretvo,

celotna naša družba. Zato smo pripravili ob-

širen inveaticijoki program, ki predvideva

za potrebe računalništva pa tudi drugih,

pradnjo novib objektov nabavo sodobne tehno-

ložke opreme pa tudi intenzivno šolanje

kadrov.

Tovarišice in tovariši,

dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vaem

tistim sodelavcem v Iskri in izven nje, seveda

pa najprej tovarišem iz nove tovarne raSunal-

nikov, ki so kakorkoli prispevali k temu, da

je z današnjim dnem stekla v Iskri redna pro-

izvodnda poslovnib računalnikov. Želim jim

veliko uspehov pri nadaljnjem delu, želim,

da bi cilje, o katerih sem govoril čimprej

v oeloti dosegli in tako izpolnili obvezo,

ki Jo Je Iskra prevzela do naše družbe.

Informatica št.4 letnik 1978

mikro računalnikiskradata 168omoduli in sistemi

a.uratnikm.roaač

a.p.žeteznikar

UDK 681.3 - 181.4

Iskra TOZD Hačunalnlki, Kranj

Institut "Jožef Stefan", Ljubljana

članek kratko opieuje mikroračunalniSki eietem, ki je bil raavit v raavojnih laboratori-jihlakra, TOZD RaSunalniki.

MICROCOMPUTER ISKRADATA 1680, MODULES AND SYSTEMS. Thie artiole deale vith a ehort overuiev ofmiorooomputer gyatem deeigned in lakva Laboratoriea, Computep Diviaion.

1. U V O D

B o g a t a i z b i r a m | k r o p r o c e s o r s k I h v e z l j vz a d n j I h l e t l h o m o g o č a p o p o l n o m a n o v e p r l s t o p en a p o d r o E J u m a l l h r a č u n a 1 n I š k I h s i s t e m o v .M l k r o r a č u n a i n l k l s o p o s t a l l v s a k d a n j o s t ,r a z m e r e n a t r ž l š č u s e u m l r j a j o , c e n e 5 e v e d n op a d a j o , s t l h l j s k a p r o l z v o d n j a m I k r o p r o c e s o r s k i hv e z l j t l p a LSI se s t a b l i i z l r a , I z k r i s t a 1 I z I r a 1 Ip a s o s e tudl g l a v n l n o s l l c l p r o t z v o d n j eI n t e g r l r a n l h v e z l j , t a k o da s o se z m a n j š a l em o ž n o s t l za n a p a f n o I z b l r o d o b a v i t e l j afn I k r o p r o c e s o r s k I h » e s t a v n l h d e l o v . M e d t e m s eJe tu d l p o k a z a l o , da j e s m l s e l n o In t r ž n op r I p o r o č I J I v o g r a d l t l m a j h n e r a č u n a l n l š k es l s t e m e z d o l o č e n l m l ml k r o p r o c e s o r s k I tnld r u ž l n a m l t e r d a s o m l k r o p r o c e s o r J I Cudlu č l n k o v l t o n e d o m e s t l l o za d o s e d a n j o t . l .o ž l £ e n o l o g l k o .

P o j a v m l k r o p r o c e s o r j e v j e v m n o g l h o z l r l hs p r e m e n l l p o s t o p e k r a z v o j a r n a j h n l hr a č u n a l n l š k l h s i s t e m o v , k! so u p o r a b n l t a k o z ap r o c e s n e , p o s l o v n e , I a b o r a t o r I J s k e in c e l oz n a n s t v e n e n a m e n e . S e v e d a p a je r a z u m l j i v o , d abo u p o r a b n o s t m l k r o r a č u n a 1 n I š k e g a s l s t e m a n ao m e n j e n l h p o d r o č j l h o d v l s n a In tudl o m e j e n a zz m o g I j I v o s t j o I z b r a n e m l k r o p r o c e s o r s k et e h n o l o g l j e . Z a h t e v a p o m o d u l a r n o s t i s i s t e m at a k o n e I z h a j a le !z o r g a n I z a c I j s k I h , t e h n l č n l hIn u p o r a b n l S k i h v l d l k o v , m a r v e č J e u t e m e l j e n ap r e d v s e m tudi v h l t r e m t e h n o I o S k e m r a z v o j u nap o d r o č j u ' s l s t e m s k i h k o n c e p t o v Inm l k r o e I e k t r o n s k I h s e s t a v n l h d e l o v . Tl p o g o j iIn n a r a š č a n j e d o m a J l h p o t r e b s o n a r e k o v a i l , dase J e I s k r a , T O Z O R a č u n a l n i k l o d l o č l i a zar a z v o j l a s t n e g a , m o d u i a r n e g ami k r o r a S u n a 1 n I S k e g a s l s t e n i a , kl j e d o b l l i m e

I S K R A D A T A 1 6 8 0 ( k r a t k o 10 1 6 8 0 )

2 . M A T E R I A L N A O P R E M A S I S T E M A ID 1 6 8 0

S l s t e m ID 1 6 8 0 t e m e l j i n aml k r o p r o c e s o r s k I d r u z t n i 6 8 0 0 . S i s t e m Imam o d u l a r n o z g r a d b o in m a t e r l a l n l m o d u l j ez a o k r o z e n n a p l o š č i t l s k a n e g a v e z j a , ki Imad v o j n l e v r o p s k l f o r m a t . S k u p n o s l s t e m s k ov o d l l o , n a k a t e r e g a s o s p e l j a n ! s i g n a l !

m o d u l o v , o m o g o E a u p o r a b n i k u p a tu d l .p r o l z v a j a I c u , d a r a z š l r j a s v o j s l s t e mm a t e r l a l n o in p r o g r a m s k o d o p o l j u b n e s m l s c i n ok o n f 1 g u r a c I j e . K e r m o d u l l n l m a j o f l z l č n l hn a s l o v o , l a h k o z a v z a m e j o p o i j u b n o n a s l o v n o 'p o l j e v n a s l o v n e m p r o s t o r u . V s a k m o d u l I m at e d a j s v o j e r o l a t l v n o n a s l o v n o p o l j e , kl j e vd a n e m p r l m e r u a b s o l u t n o n a s t a v l j l v o s s t l k a l lo z l r o m a p o v e z a v a m i .

V s t a v l t e v m o d u l a v s l s t e m s k o v o d i l o n ap o l j u b n e m m e s t u o m o g o č a u p o r a b n l k u , d a p o s v o j lp r e s o j l In p o s v o j l h p o t r e b a h I z b l r a m o d u l e Ink o n f l g u r l r a s l s t c m . T a k o j e m o g o č e s e s t a v l t lk o n f I g u r a c I j e tudi z a p o s e b n e u p o r a b n l ž k ez a h t e v e , k o r a z v o j s p e c i a l n e g a ' s I s t e m a n e blbll u p r a v l E e n z a r a d i m a j h n e g a p o v p r a S e v a n J a .M o d u l a r n a z a s n o v a s l s t e m a I S K R A D A T A 1 6 8 0 j eu n l v e r z a i n a In o m o g o č a tudl p r o l z v a j a i c u , d a »t v o j l m l o b s t o j e č l m l t e r n o v l m l , d o d a t n l m lm o d u l l s e s t a v l j a n o v e u p o r a b n l S k e s l s t e m e t e rse h l t r o p r l l a g a j a t r ž l š j u o z l r o m a tudl v s e mu s t r e z n i m z a h t e v a m p o s l o v n e I n f o r m a t 1 k e .

3. P R O G R A H S K A 0 P R E M A S I S T E M A ID 1 6 8 0

P r o g r a m s k a o p r e m a m l k r o r a č u n a l n l k o vp r e d s t a v l j a n a j p o m e m b n e j 5 I d e l o p t l m a l n e g a Ink o m p l e k s n e g a d e l o v a n j a s l s t e m a . S l s t e m 1D 1 6 8 0r a z p o l a g a g l e d e n a raz l l £ ' n e r a č u n a l n l š k ek o n f I g u r a c l j e z r a z ) l £ n l m l p a k e t i s l s t e m s k e Inu p o r a b n l S k e p r o g r a m s k e o p r e m e .

R e z l d e n £ n l p r o g r a m l s e n a h a j a j o v s l s t e n uz a p l s a n l v p o m n l l n l k i h t i p a R O H . V t e hp r l m e r l h g r e z a c e n e n e k o n f I g u r a c l J e , ki n au p o r a b l j a j o p e r l f e r n l h p o n m l l n l h n a p r a v , k o t s og l b k l d l s k i In m a g n e t n e k a s e t e .

R e z l d e n č n ! p r o g r a m i ' s l s t e m a 10 1 6 8 0o b s e g a j o m o n l t o r s k e p r o g r a r n e , l i n l j s k lu r e j e v a l n l k , z b l r n l k , p r e v a j a l n l k za 8 A S I C lnv r s t o d r u g l h p r o g r a m o v . K o m u n I c I r a n j e s'p e r l f e r n i m l n a p r a v a m l , k o t s o t e l e p r l n t e r j l ,v l d e o p r I k a z o v a i n I k l , p r l n t e r j l In o s t a l ap e r i f e r l j a , j e s t a n d a r i z I r a n o in u č l n k o v l t o .

I 0 0 S ( I s k r i n d i s k o v n l o p e r a c l j s k l s l s t e m )o m o g o č a u p o r a b o e n o c z g i b k i m i d i s k i .

R a z l d e n č n l deI p r o g r a m s k e o p r e m e v s e b u j ev h o d n e / I z h o d n e p o d p r o g r a m e In k o n t r o l n t p r o g r a m( O E B U G G E R ) . Z a g o n s k l p r o g r a m ( b o o t s t r a pl o a d e r all n a v e z o v a t n i n a l a g a l n l k ) naložl vp o m n l l n l k tlpa R A H Izvaj a l n l p r o g r a m s k i s e g m e n tz d l s k e t e , P r o g r a m e , kot »o u r e j e v a l n l kt e k s t a , m l k r o z b l r n l k , p r e v a j a l n l k za B A S I C ,s l s t e m s k t p o d p r o g r a m l In u p o r a b n l š k l p r o g r a m lp o k l l č e m o y I z v a j a n j e Iz d i s k o v n e e n o t e z Imenld a t o t e k .

<(. U P O R A B A S I S T E M A 10 1680

S l s t e m 10 1680 z a d o v o l j u j e t e h n o l o š k o navlsoki ravnl v r s t o p r o c e s n l h In p o s l o v n l hz a h t e v . V p r o c e s n l h a p l l k a c l j a h je o m o g o i e n au p o r a b a š l r o k e g a s p e k t r a m a t e r l a l n l h m o d u l o v Ink o n f I g u r I r a n j e po željl ne p r e d s t a v l j a n o b e n l htežav ter zadostl tudI n a j z a h t e v n e j š e p o t r e b eu p o r a b n l k a , O o d a t n o je m o g o č e h i t r o razvitltudl m a n j k a j o č e v m e s n i k e na p o s o b n l hu n l v e r z a l n i h p i o š E a h . P r o g r a m , ki je p r e d v i d e nza v o d e n j e p r o c e s a , p r e d s t a v l j a n a J z a h t e v n e j š Idet k o n k r e t n e n e l o g e in ga lahko r a z v j j a m o naposobnl k o n f I g u r a c l J I s l s t e m a ID 1680 ter ga pot e s t l r a n j u p r e n e s e m o v p r o c e s n o k o n f I g u r a c 1 J o .U p o r a b n l š k e p r o c e s n e p r o g r a m e lahko r a z v l j a m otudl na v e č j l h r a £ u n a ) n i k l h (mlnl r a č u n a 1 n I k i h )s p o m o č j o p r e č n o p r o g r a m s k e o p r e m e (prečnlz b l r n i k l , s I m u 1 a t o r j I ) . Za r a z v o j n e p o t r e b enudl Iskra p o s e b n o 1 a b o r a t o r I J s k ok o n f I guraci J o , ki o m o g o č a u č l n k o v l t r a z v o j tudl.n a j b o l j z a h t e v n e p r o g r a m s k e o p r e m e ( z a h t e v erea I nsga č a s a ) .

L a b o r a t o r l j s k a k o n f I g u r a c I J a s l s t e m a 101680 v s e b u j e tudl p e r l f e r n e n a p r a v e , kot sov l d e o p r 1 k a z o v a l n I k , glbkl dlsk In t l s k a l n l k ,kl o m o g o č l j o u E i n k o v l t ln d o b r o d o k u m e n t l r a nr a z v o j p r o c e s n e p r o g r a m s k e o p r e m e . P o s e b n lt e s t i r n l p r o g r a m ( D E B U G ) o m o g o H a t e s t l r a n j ep r o c e s n l h p r o g r a m o v med n j l h o v l m I z v a j a n j e m .U p o r a b n l S k e p r o g r a m e je m o g o č e t r d n o z a p l s a t i vp o m n l l n l S k a v e z j a tlpa EPR0M s p o m o č j o

p r o g r a m a t o r j a , n a k a rprocesno konfIguracIJo.

ta v e z j a v s t a v l m o

D a n e s »e E e d a l j e bolj p o j a v l j a tudlp o t r o b a po m a n j š l h p o s l o v n l h s i s t e m l h zao b d e i a v o p o d a t k o v o z l r o m a p r l p r a v o p o d a t k o v zave č j e r a č u n a l n l š k e s i s t e m e . C e n e n o s t m o j h n l hp o s l o v n l h s l s t e m o v z m i k r o p r o c e s o r j l Inn j l h o v e v e l l k e m o ž n o s t l o b d e i a v e p o d a t k o v ,m o i n o s t l p o v e z a v e z v e l l k l m l r a č u n a l n l k l(Inte I IgenčnI t e r m i n a l l ) o m o g o č a j o o r g a n l z a c l j omajlinega, u S l n k t v l t e g a In p o v e z a n e g a p o s l o v n e g as l s t e m a z u p o r a b o m o d u l o v s l s t e m a I S K R A D A T A1 6 8 0 . I s k r l n s l s t e m z a d o v o l j u j e v s e p r a k t l č n ezaliteve m a j h n l h p o s t o v n l h k o n f l g u r a c l j o z l r o m as l s t e m o v . A p a r a t u r n a o p r e m a s l s t e m a lahkov s e b u j e 5tlrl v l d e o p r I k a z o v a I n I k o , d v a d oštlrl g l b k e d l s k e , t l s k a l n l k In m o d e m s k ev m e s n l k e . Poslovnt p r o g r a m s k l p a k a t z a j e m av n a S a n J e p o d a t k o v (data e n t r y ) p r e k o f o r m a t n ok o m p a t I b I I nega d l s k a (IBM f o r m a t ) ,p r o c e s l r a n j e t e k s t o v (word p r o c e s s l n g ) ,m a t e r l a l n o k n j I g o v o d s t v o In p o d o b n e p o s l o v n eo b d c 1 a v e .

P o l e g a p a r a t u r n e In p r o g r a m s k e o p r e m es l s t e m a ID 1 6 8 0 , kl jo Iskra d o b a v l j a zad l n a r j e , nudl Iskra k u p c e m tudi v z d r ž c v a n j as l s t e m o v , S o i a n j e k u p c e v in u p o r a b n l k o v , p o m o čk u p c c m prl up o r a b l In prl s n o v a n j u l a s t n op r o g r a m s k e o p r e m e .

5. D O K U H E N T A C I J A 0 P R O G R A H S K I H INM A T E R I A L N I H M O O U L I H S I S T E H A ID 1 6 8 0

V tej števll k l č a s o p l s a Inforroatlcao b j a v l j a I s k r a , T 0 Z 0 R a i u n a l n l k l o s n o v n od o k u m e n t a c l J o o p r o g r a m s k l h In m a t e r l a l n l hm o d u l l h s l s t e m a I S K R A D A T A 1 6 8 0 . Tad o k u m e n t a c i j a d a j e p r e g l e d o t r e n u t n e ma s o r t l m a n u In ne z a j e m a v s e h p r o d u k t o v » I t t e m a10 1 6 8 0 .

Informatica št.4 letnik 1978

nekatere predpostavkeza pripnavo predlogamodernizacije indoksistema za delegatskisistem v sr sloveniji

t.banovec

UDK 681.3 : 002 (497.12) Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje

Članek povzema predloge iz raziskave na temo INDOK sistem za delegatski sistem v SR Sloveniji. Predlog je, da biobstoječe telefonske priključke povezali preko omrežja z bankami podatkov in dokumentov. Stroški za to ne bi biliveliki ob veliki uporabi. Sistem bi omogočal selektivno izbiranje sporočil v vorbalni obliki in v obliki podatkov. Predlogje, da v SR Sloveniji s tem začnemo eksperimentirati. Povezava na TV sprejemnik.

SOME PREMISES FOR PREPARATION OF THE PROPOSAL FOR THE MODERNIZATION OF INDOK SYSTEM (IN THEFUNCTION OF TIIE DELEGATION SYSTEM IN SR SLOVENIA) - The article summarizes tho suggestions from the re-search, denling with tlie theme: INDOK systom for the delegation system in SR Slovenia. The proposal is, that theexisting telephone jmiclions would be connected with dntn and documents bank. The expenc2s would not be high if thesystem would enable the precise selection of the mossagcs in their verbal and data form. The suggestion is, that westart experimenting with it in Slovenia.

Žnano je, da sama modernizacija, za katero šelelščemo obliko in vsebino, ni smiselna. Tako lah-ko s primerno tehnologijo predvsera opremimo nekdelujoč ali zamišljen sistem, četudi bi lahkoza nekatere tehnologije priredili tudi delujočeslsterne. Predlagane predpostavke so zato osnovana katero bonio naslonili razmišljanja o bodočimodernizaciji (avtomatizaciji) INDOK sistema1'za delegatski sistem.

1.1. Motiviranje uporabnika za določene informa-cije in temeljnih nosilcev odločanja ln pla-niranja bi lahko izvajali s terciarnimi do-kumenti ali povzetki. To motiviranje bl vnajvefiji meri prevzele organizaclje zdru-ženega dela s področja komunikacij (sredst-va javnega obveščanja); radio, televlzljain časopisi. Dokazano je, da audiovizuelnimedlji v veliki meri samo vzbudljo potrebopo informaciji in če je pravilno vzbuienasprejemnik išče dodatno informacijo.2'

1.2. Poleg raotlviranja in napovedovanja lraajo me-diji še druge funkcije (komentar ji, raz-prave, zabava, kultura in podobno). Takopoleg motlvacije že ti mediji lahko v večjimeri ponujajo tudl taka sporočila, ki vse-bujejo toliko inforraacij , da se osnovnapovprečna potreba poteši ali pa še razvijenaprej. Oblčajno je tu že potrebno dopolni-lo s pomočjo časopisa all revije. V izjem-nih primerlh lahko Sasopisi in tisk (perio-dični) ponudi integralne dokumente, lahkopa tudi izvlečke,kar je odvisno od naravesporočila in pomembnosti (resolucija, jav-ne razprave in podobno.

1.3. Občasna pa tudl redna glasila (javni mediji)OZD in KS (občin) v določeni meri, vendardokaj omejeno lahko integrirajo vse trifunkclje: raotiviranje, seznanjanje z okvir-no vsebino ln seznanjanje z integralnim gra-divom. Verjetno je pri večini gradiv postop-no možno pripraviti terciarno in sekundarnogradivo (izvlečke). Zaradi kadrovskih težav

in tudi nespecializlranosti sprejemnikov (de-lavci in občani) je terciarni dokument zara-di svoje normirane in skrčene vseblne največ-krat neprlmeren za*motiviranje (od tod zah-teva po povzetklh ali sekundarnih dokumentih.3'

1.4. Spoštovati je potrebno osnovna pravila infor-macijsklh sistemov,4) saj je INDOK sistem zadelegate samo eden od lnformacijskih podsis-temov. Med najpomembnejša načela na tera pod-ročju bi bllo potrebno uvrstiti načelo en-kratnega zajemanja in celovitosti obravnava-nja. Tudl tehnologija lahko podplra s pravl-11 opremeljene sisteme informacij, če tegane bi spoštovali, bi lahko prišli v take si-tuacije, ko nam zaradi nepravilnega razvojatudi tehnologija lahko slabo služi. Mednajpo-membnejšimidoločili je zgraditev sistema ta-ko, da bomo vse zveze. s pomembnimi sosedi vinformacljskem krogu^) pravilno postavili.

1.5. Predpostavljamo lahko, da samo za potrebeINDOKA za delegatski sistem ne bo možno raz-vijati posebne nove tehnologije, marveč bopotrebno uporablti večnamensko opremo in iz-kušnje iz drugih bolj standardnih komunlka-cijskih sistemih. To še posebej, ker naj blkot uporabnik sporočil sodeloval teoretičnovsak občan in delavec; ne samo delegati. Toje glede na sporočilno vrednost v komunika-cijskem sistemu tako zahtevna naloga, kl jobomo reševall v glavnem na področju motivi-ranja za vzgojo sprejemnika in niotiviranjeza odločanje in s tem za motlvlranje za sp-rejemanje potrebnih informaclj.6) Oprema vtakem primeru mora bitl tako standardna^ kotsam način sporočanja.

1.6. Oprema, ki bi jo namenjali za modernizacijoINDOK slstema mora, bitl večnamenska. Težkolahko predpostavljaroo, da bo oprema, ki boslužlla bodočlm masovnim potrebam po komuni-ciranju (tudi aktivnem), služila samo infor-mativni funkcijl. Če drugega ne, to ne bo

10

mogoče že zaradi njene cene, kl bi jo samoinformativna potreba ne opravičevala. Takobo potrebno kombinirati nekatere klasičnefunkcije^kot so zabava, izobraževanje, komu-niciranje neposredno in podobno. Tudi v sve-tu teko podobna razmlSljanja.?)

1.7. Tudi tehniko, ki bo predmet proučevanja inrazvoja moramo razvrstitl v nekatere specl-flfine kategorije, zlasti glede na njen na-men in na ceno. Bistveno pa je, da bomo mo-rall začeti misliti o decentralizaoiji obde-lav in tudi decentralizaciji skladišč podat-kov in dokumentov (distribuirane baze podat-kov in distribuirana programska oprema).Decentralizacija nekaterih opravll8) in pos-tavitev razvojnih 2arišč bo omogočila tudiizgradnjo različnih funkclj ln njihovo pos-topno integracijo ter zlasti preizkuševanjena realnih modelih; vendar ne s tako ceno,ki bi jo morali prenesti na celem modelu,kotje na primer SR Slovenija.^)

1.6. Normalno se je nasloniti na vse, kar lahkopri tem ponudimo doma in z domačo proizvod-njo naprav in sistemov. Pri tem imamo v mis-lih predvsem tiste tehnologije in naprave,kl bi jih uporabljall najbolj množični upo-rabniki v idealnem tehnološko podprtem komu-nikacijskem sistemu, torej končna enota ko-municiranja. Orugi deli specifične opreme,kot so na primer procesni računalniki alicentralni - veliki računalnikl, boifto pravgotovo zaradi svoje izjemne pozicije §e na-prej predmet uvoza.

Veliko izhodišč bi lahko še navedli, vendarje ta prispevek omejen. Mislimo, da bo zara-di razvoja pri nas; (tako družbenega kot teh-nološkega} veliko predpostavk treba po-stopoma menjati. Vseh tudi nismo navedli,vendar tudi še navedene omogočajo lzgraditevnekaterih strategij za modernizacijo slstemakomunikacij pri nas; seveda- po načelu pos-topnosti in upoštevanja vefinamenskosti opre-

2. TEHNOLOŠKI NAPREDEK NA PODROČJO KOMUNICIRANJAIN OBRAVNAVANJA INFORMACIJ

2.1. Uvod

Napredek na področju sistema komunikacij inzajemanja podatkov v svetu je izreden, S temproblemom se srečujemo tudl na pravnem pod-ročju in drugje, saj še ene tehnologije nismo popolnoma osvojill, pa jo že zamenjujedruga. Podatkov in sporočil ne pošiljamo več6amo po žicah, sedaj jih v glavnem tudi 2ebrezžično, ne samo preko mreže oddajnikov:nazemlji tudi preko komunikacijskih satelitov.Signali niso več samo analogni, marveč jihkomprimlrajo in pretvarjajo v zgoščene "iz-strelke", kl jih kasneje spet pretvorljo vanalogne in zvočne. Razvitost telefonije vsvetu je postala krlterij za razvitost in na-raSčanje družbenega proizvoda. Telefonljl obeSajo nove funkcije: prenos TV programa, pre-nos sporočll, komuniciranje z računalniki ježe običajno itd. Sposobnosti omrežij za ko-munikacije se slcer postopno večajo, večase tudi kompleksnost problematike. Uvajanjecencnih tranzistorsklh sklopov orr.ogoča šeneslutene n\ožnosti.lO)Prenos informaoij lah-ko podkrepimo z dokumentiranimi prenosi: ne8amo pisno, marveč teleprinter, telekopirnik,izplsovanje ali izkazovanje sporočila prekoračunalniškega omrežja in podobno.

Mogoče najbolj celovit pristop k spremljavitega področja je podan v študlji, kl jo jenaročil UNESCO, B.R.WEBSTER "Access: Tehno-

logy and access to commucations media .Štu-dija sloni na raziskavah.ki so sezačele v le-tu 1974, objavljena je v letu 1975 .11) Dodat-ke smo iskall v nekaterlh drugih publikaol-jah ter zlasti v novicah, ki so na tem pod-rocju večinoma pomembnejše kot celoviti iz-delkl.12)

Seveda smo morali te "čudovite" tehnoloSkemožnostl v določeni merizreduciratl na tis-te, ki smo jih določili in omejili v prvempoglavju. Torej lahko spremljamo vse, in ce-10 razumemo vse tehnologlje, vendar smo vaituaciji, ki pozna nekatere bistvene ome-jitve. Največja je prav gotovo v slabo razvlti telefoniji v SR Sloveniji In Jugosla-viji. Nikakor ne moremo zapustiti zadnjihmest v relativnih pokazateljih med država-mi. Tak razvoj v vellki merl onemogoča tudlrazmišljanja, po katerih naj bi razvill teh-nološko podporo množičnemu koiminlciranju,to-rej tudi INDOK sistemu za delegatsko odloča-nje. 13)

Razvoje tehnologij v svetu tudi ne kaže ne-posredno prenašati v naše razmere, imamo ve-like razlike, zlasti v družbeni ureditvl, vjezikovnem smislu in podobnem.14) Takoje delo in Studij na področju razvoja inf.medijev in komunlkacijskih sistemov nujnotreba nadaljevati in soočati z našitni prili-kami. Predpostavljamo, da bo ta akcija stek-la ob pripravl dolgoročnin planov v SR Slo-veniji in Jugoslaviji v lctu 1979.

2.2. Osnovni kriteriji za tehnološko podporo v ma-sovnem komunikacijskem sistemu. Informiranadružba mora tudi v tehničnem komunikacijskemsmislu uvesti ustrezno organizacijo. Potre-bujemo cenene in množične,neke vrste ljudskenaprave (ljudski terminal).Novosti na tempodročju ne moremo uvajatl, ne da bi oceni-11 sedanje možnosti. Prl tem je treba lzha-jati lz sledečih predpostavk:i5)

2.2.1. Oniverzalnost oziroma večnamenska raba ob-stoječih naprav.

2.2.2. Optlmalna lzraba^, tako, da se naprave lah-ko razddle med več uporabnlkov.

2.2.3. Dostop vsem brez večjih restrikcij (ne sa-mo za nekatere skupine ali grupacije).

2.2.4. Nacionalno In multinacionalno uporabo, dabl sedanje multllateralne povezave v reduizrabili.

Možnoatl

Telefonsko omrežje bi lahko opreraill s tipal-kaml. V omrežju bl bile možne povezave z ob-stoječimi bankami podatkov ter pridobivanjeinformacij na sledeče načine:

- akustično (radio, zvočnik, kaseta),- vlzuelno (video terminal, TV sprejemnik),- d9kumentirana oblika (koplja prldobljena

na ustrezni napravi - pisalnl stroj, ter-minal, telekopirnlk, teleke itd.) .

To je seveda želja za prihodnost. Veliko teh-noloških zadev je treba rešiti. Veliko kompo-nent je še potrebno razrešitl. Poleg analog-nega sistema je potrebno razrešitl še digi-talne oblike. Nujno je omogočiti izgradnjotakih omrežij, ki delajo digitalno.16)

11

3. MOŽNA STRATEGIJA RAZVOJA NA PODROČJU OPREMLJA-NJA INDOK SISTEMA ZA DELEGATE S SODOBNIMI KO-MUNIKACIJSKIMI SREDSTVI

Glede na to, da stno lahko opozorili na nekate-re možnosti doma, lahko trdimo, da smo večinopredpogojev v SR Sloveniji sicer izpolnili,žal pa preveč načelno. Vsaj v Jugoslaviji pasmo sposobni izvesti skoraj vse. Tako imamov SFR Jugoslaviji:

- sposobne proizvajalce sodobne telefonske op-reme,

- sposobne proizvajalce TV sprejemnikov,- sposobne proizvajalce AOP opreme, med kateri-

mi je po podatkih GZ Jugoslavije vsaj 5 takih,ki bl lahko izdelali celo srednje računalnike,miniračunalnike pa so ze izdelovali in sklopetudi,17)

- koncepte kako graditi nekatere velike podat-kovne sisteme in AOP centre, ki bi lahko vaktivnem sistemu podprle tudi TV sprejemnikpovezan z večnamensko telefonsko žico,

- vtečeno proizvodnjo telekopirnikov (Iskra) ."'

Imamo torej skoraj vse, da bi lahko -postopnourcdlli eksperimentalni sistem, ki bo omogočalaktivno sodelovanje uporabnika (ne samo delega-ta) informacij lz različnih virov. Med bistve-nimi novostml je predvsem:

a) Postavitev naprave, ki bi preko telefona o-mogočila prenos slike (teksta na običajenTV sprejemnik (TV + telefon),

b) omogočlli selektivno pošiljanje sporočilrazličnim sprejemnikom - uporabnikom (torejnaročilo vtipkano - pokličemo prek telefo-na ustrezen center),

c) v daljnl perspektivi bl lahko omogofiili tu-di proizvodnjo "trde kopije" pri uporabniku,kar pa bl lahko v prehodni dobi omogočilipo pošti naslednji dan (če je tako velikapotreba) .

Tak sistem omogoča komunlciranje v avtomatizi-ranem smislu. Predpostavljamo, da bomo lahko

1 vsaki družini omogočili (kar je že mogoče) na-kup TV sprejemriika z ustreznim adapterjem za te-lefonsko povezavo in preko nje s splošnim omrež-jem za komuniciranje.Prav tako bi morali pospešiti izgradnjo telefo-nije, da bi lahko vsak od uporabnikov na svojoželjo dobil svpj telefonski prlključek.

To je težja naloga, tu smo v največjem zaostan-ku.19)

Dobro bi bilo, če bi lahko tak sistem pripravi-li najprej za INDOK centre, v družbenopolitičnihskupnostlh, kjer bli jih preizkuSali in cmogočalitestiranje; sledili bi z opremljanjem INDOK cen-trov v TOZD in OZD ter drugih organizacijah zdru-ženega dela. Že y začetku bi lahko opremlli tudinekatere posameznlke.

Po nekaterih ocenah bi bile dodatne inveaticijebrez možnosti pridobivanja odtisa ca 3.000 (tri-tisofi dinarjev) kalkulacija za ZRN. To zahtevaseveda.veliko serljo proizvodov.

Tudi INDOK centri bi lahko ze v začetku shajaliz drugačno tehniko in ceno. Kolikor bi bilomožno, bi se lahko opremili z drugačno "močnej-šo" tehniko (videoterminal, kl bi omogočal ko-munikacije z AOP centrom po načelu paketnih ob-delav) .

Če bl šli pri obdelavah še dlje, bi lahko neka-teri regionalni ali področni INDOK centri "poga-njali"skupaj z drugimi centri tudi svoje raču-nalniške sisteme in svojo bazo "dokumentov" se-veda avtomatlzirano v kontekstu AOP. Tak aktiv-ni terminal bi lahko posredno pomagal tudt dru-gim manj avtomatiziranlm centrom. Seveda lahkoinformacijski centri uvedejo Se tehnike kot so:

teleprinterji, telekopirniki in podobno. Vendarje avtomatizaclja sprejemanja sporočil na ak-tiven20' način možna šele tedaj, ko bomo dele-gata ali še podrobneje delavca in občana objek-tivno postavili v položaj, da lahko izbira res-nlčne sprotne,njemu potrebne infbrmacije. Znanoje, da posebej takih inforraacij ne bo mogel zbi-ratl kolektivno glede na različnost interesov.21'Samo del strateško naravnanih in splošnih sporo-511 lahko dobiva uporabnik - samoupravljalec v"paketnih" oblikah (generalno, kjer mora še iz-birati); informacije poglablja lahko samo indi-vidualno (pretežno).

Ali bo tehnlčno dorasel taki nalogl? Verjetno bouporabnik prej sposoben kot pa nosilcl ln orga-nizatorji že imenovanega lnformacijskega kroga.Pred njimi so velike naloge, koordinacljskega,vsebinskega ln drugačnega značaja. Ne nazadnje:"lažje se je priključiti kot uporabnik TV pro-grama, kot pripraviti program". Verjetnost, dabo kdo sposoben uporabljati tak sistem (TV+te-lefon) v dveh urah šolanja ali na osnovi pisme-nih navodil je 2e dokazana, da bo vse, kar bouporabnik potreboval in iskal resnično na voljo.

22)Na koncu še cena. E.Kardelj, pred njim pa šedrugi, so vseskozi ugotavljali in dokazovali,daso informacije lahko sicer brezplafine, nikakorpa niso zastonj. Družbo informacijski sistemiveliko stanejo, vendar se zaradi odprtosti sis-teroa, sporočila ne prodajajo po ustrezni ceni.23)Tak sistem, ki ga ponujamo, bo prav tako stal.Predpostavljamo, da bo potrebno nekaj plačati.Bistvo pri tem bo še naprej: najem žice oziromatelefonska pristojbina, zlasti če bi šli izvenomrežne skupine. Vendar se to lahko uredi gledena različne možnosti tarlfe.

SKLEP

Proučevali smo še druge možnosti avtomatlzacijein modernizacije, vendar sb uvodna razmižljanjaknalu (kriteriji,predpostavke) izključila vrstonaprav za uporabp v gospodinjstvu ali pri posa-mezniku. Očitno je, da moramo že obstoječe teh-nične večnamenske naprave v gospodinjstvih z do-dajanjem elementov opremiti za novo dodatno in-formacijsko funkcijo. Naprav specializiranih zata namen ne kaže nakupovati in proizvajati. Takoje za posameznika zanimivo od mikrofllma na prl-mer samo čitalnik (pa še ta je drag), nezanimlvapa sta telekoplrnik, teleprinter in podobno.

Pričakujemo, da bomo lahko v tej ali drugačniekipi začeli z delom na povezavi (TV + telefona),seveda z drugimi centri in avtomatizacljo evidencINDOK-ov in podobnem. To zahteva poseben projekt-ni pristop, svoj raziskovalni projekt in preiz-kusni poligon.

OPOMBE:T)INDOK sistemi so razviti tudi za druge potre-

be. Znanost in raziskovalno delo temeljitapredvsem na dobri dokumentalistlki ali INDOKdejavnosti. Ker pa so predmeti obravnavanjarazlični, je običaj, da se razni INDOK sistemispecializirajo. INDOK sistem za delegatski sl-stem ima tako v ospredju sistem informacij inpodatkov oziroma sporočil, ki jih sprejemmov delegatskem sistemu; okolje ali okolica te-ga sistema pa lahko pokriva specializiranINDOK za neko znanstveno področje. Podobno jetemu znanstvenemu področju okolica (interesna)INDOK za delegatskl sistem. V našem nadaljnjemtekstu bomo pod INDOK razumeli INDOK za dele-gatski sistem.

)*••12

2'v SRS je motiviranje za nakupovanje časopisovza dodatno informacljo zlasti s pomočjo inglede na vlogo radia lzredrio, (priiner: sodelo-vanje med radiom in Delom) . • <••

t3*Na kratko povzemamo, ka j je roižljeno s prirnar-niml gradivi, sekundarnimi,dokumenti (ali pov-zetki) In terciarnimi doki^inenti (anotacije,iz-vlečki, abstrakti) ; prlmarha ;qradiva so inte-gralni teksti, ki se v delegatskem sistemusprejemajo kot celovita giradiva (npr. zakoni),kjersta redukcija oziroma povzetek potrebna,vendar na osnovi njiju ne odlofiarno; sekundar-na gradlva (povzetkl), so noviteta v INUOK sl-stemu za delegatski slstem.' Po obsegu in vse-bini so se vedno med primarnlm gradivom in do-kumentaHstično kartlco. Po obsegu ena do dve. .irani A4 formata. Podrobno j$ opredeljen pov-ZKtek v poslovniku Skupščine SR Slovenlje. Ter-clarnl dokument (izvleček) je dokumentalistič-no normativno pripravljen izvleček (anotacija,abstrakt ipd.), kar sodobna dokumentalističnaznanost pripravlja za referalne.Sasoplse allpodobno AOP obliko.

Ta razlaga je samo za ta članek. Skušamo datlmesto povzetkom, ki so v svetovni "informatič-ni" literaturi največkrat različno pojmovani.

Nekatera pravila IS smo že prldobili iz svetov-niVi literatur. V Sloveniji so komentlrana inotjavljena večkrat; glej: "Zasnove prostorskihdokumentacijsklh siste ov v SR Sloveniji, zele-na serija Zavoda za regionalno prostorsko pla-niranje št. 27"

11)

5)

S>

Infomacijski krog so udeleženci, ki za svojeln druge,potrebe po nekih dogovorjenih pravilihmed seboj izmenjujejo gradiva (reclmo povzetkeiz svojih gradiv ali lz podrofilj) , ki jih posa-mezni udeleženci v informacijskem krogu "pokri-vajo". Udeleženci v družbenem dogovoru o usta-novltvi republiškega INDOK centra tvorljo taklnformacijski krog.

Sporočilo - obvestilo vsebuje določeno količinoinformaclje in določeno količino nepotrebne op-rerne (ali redundantnega) sporočila. To pomeni,da je sporočilo v kontaktu s sprejemnikom raz-padlo v dva delaa) informacijo, ki je sprejemniku nova inb) redundartni del sporočila, kar jo sprejemnl-

ku že znana informacija in že v njegovi za-logi znanja. •.

Možno kombinaoijo TV sprejemnlkov in telefonov.v selektivnem sntlslu.

Dlatribuirano procesiranje. Krepitve AOP - fl-lozofija bodočnosti. Možnosti in razvoj na pod-ročju AOP glede na razdeljen način obdelav po-datkov, razdeljenih skladišž podatkov so vednovečje. To seveda zahteva neko novo filozofijoin red pri vseh udeležencih v že omenjenem inf.krogu. Podobno so elementi distribuiranega pro-cesiranja in razdeljene baze~podatK_. , l i c o e,u

v dokument "Razvoj informacijskega sistena Slo-venije. v

"'Neicateri eksperimenti na tem področju (Kanada,?DA, ZRN ln drugje) kažejo, da se za posebne•merese organizirajo določeni krogi uporabni-kov, ki na svoje stroške all drugače začenjajo••i>(watl zaprte TV sisteme, povezovanja z ban-1 •vrt podatkov in podobno. Na takih mikro siste-m.lh lahko naberemo največ izkušenj, saj gre zanrpolnoma nove pristope, ki so lzredno zahtev-'U in drag.l ter glede motiva še dokaj nerazis-'• • < i .

12)

Kopijo te publikacije imatno v dokumentacijlZavoda SR Slovenlj.e za družbeno planiranje -57 strani; angleški jezik.

Zlasti pomembna so področja In inovaoije. Med-narodno komunikacijsko omrežje; računalniki po-šiljajo tudl sporočila, televizor kot sprejem-nik podatkov iz AOP centra, komunlkacije s po-močjo vesoljskih platform, razvoj računalništ-va - projekcija naslonjena na Diebildovo §tu-dijo, razvoj računalniške tehnologije, distri-bulrano procesiranje, pridobivanje ključnih be-sed s pomočjo računalnika, cena IS, banka po-datkov.

Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slove-nije za obdobje 1976-80 predvideva Izredno hi-ter razvoj telefonije v SRS, vendar je zaosta-janje zelo očltno (glej analize izvajanja druž-benega plana za leto 1976, 1977. Zavod SR Slo-venije za družbeno planiranje; objavljeno tudiv skupščinskem Poročevalcu.

1 4 ) V zveznem INDOK centru (SIV) so ugotovili, dametoda KVIC (glej dokumentacijo) kot sistem zaiskanje deskriptorjev oz. ključnih besed nepride v poštev zaradl sklanjatve, ki je oblčaj-na pri samostalnikih v slovanskih jezikih, po-leg druglh omejitev.

13)

15)

16)

17)

18

Nekatere predpostavke smiselno ponavljamo izl.poglavja.

Uspehi v ZDA in Kanadl so 2e veliki ln možnostugotavljanja napak (10 x manj jih je).Vendarso še težave. Telefonska linija je vseeno za-sedena, četudi sporočilo še čakamo. To bo verjetno premaaano z uvcdbo sisteraa "Packet Swlt-ching"(kontejnerji v železnici).Taka možnostni običajna samo v telefonskem ali drugačnemožičenem omrežju. To lahko uredimo tudi brez-žlčno s pomočjo satelitov (komunikacijskih).

V.Zgaga v članku "TV terminal za mikroračunalo"Informatica St. 4 leto 1977, stran 32 do 36oplsuje, kako so TV sprejemnike opremill z ma-lim mikroračunalnlkom, kl je sicer za nekaterezadeve nesamostojen, lahko pa prek telefonske-ga omrežja prikaže podatke iz banke podatkov,all celo več (optično). Podobno glej v prilo-gi"TV kot sprejemnlk" kako se lzrabljo rezerv-ne črte prl oblčajnem TV sprejemnlku.

Telekopirnikiprenašajo sliko po princlpu otipa-vanja; na določeno razdaljo; vsak dokument A4na zahtevo lahko pošlje nek center v ustrezennajbližji center INDOK za potrebe naročnika.(To seveda nl individualnemu ^porabniku name-njena naprava.

19)

20)

21)

22)

j sklop, ki vsebuje funkcije do?0.000 transistorjev stane manj kot 20 dolarjev.

Statlstični koledar za leto 1978, stran 84, vSloveniji je bilo 217.000 telefonskih apara-tov.

Aktiven odnos do informiranja ima uporabnlktakrat, ko izbira, oziroma ko smo mu omogočiliizbiro med dokumenti, sporočili ln viri. Avto-matiziran in moderniziran sistem bi lahko omo-gočil, da se informacije "pobira" iz različnlhvirov, jih kontrolira ln drugače uporablja.

Različnost interesov se kaže tudi v novi orga-nizaciji delegatskega sistema, kjer so na pri-poročllo RK SZDL, kjer je le mogoče,uvedli po-sebne delegacije za SIS.

E.Kardelj, iz stenograma razprav o sistemu in-rormiranja, Brioni, april 1978, seja Sveta SFRJza družbeno ureditev.

Ustrezna cena za Statistični letopis SRS bibila enormna. Plačujemo sair.o del tiskarsklhstroškov kot zaščitno ceno.

13 Informatica št.4 letnik 1978

vhodno / izhodnikanali mikroračunalnika

a.p.železnikan

UDK 681.5 - 181.4 :681.327-2

Odsek zn računalništvo in Informatiko,Institut "Jožef Stefan" Ljubljana

Članek obravnava problematlko vhodnlh/izhodnih kanalov rnikro raSunalnika, tako danajprej definira pojem kanala in uvede kot prlmer poriferno integrirano vezje UART. Na-to prikaže koncept univerzalne kanalske vhodna/izhodne rutine. ki j« sestavnl del ope-racijakega eiatema in jo ta elstem uporablja v vaeh svojih tockah, kjer se pojavi zah-tsva za vhod/izhod. TeJ eubrutinl se prirejajo različni kanali, npr. konzolni, objekt-ni, izvirnl in poaebni kanall, kanalom pa se lahko prirejajo razliSni uporabnlški pro-gramski vmesnlkl. Ta spremenljivost so doeeže z vpeljavo poeebnega, kompleksnega para-metra. Članek opisuje vezje z dvema UARTjema in CTCJem, ki ee lahko uporablja v poveza-vi s navadnim (poš-tnim) teleprinterjem, linljo (telefonako, teleprinterako all brezžiS-no) in kaeetno napravo. Za te primere eo prikazani programski vmesnikl, ko Iroamo priteleprinterju še kodno konverzijo (ASCII-Baudot ln obratno). Vezje in vmesnikl eo bilipreizkušeni v povezavi a sistemsko plošSo SDB-80 (prooesor Z-80, Mostek).

Input/Output Uhannela of a Micro Computer. This article deale with problems of in-put/output channels of a micro computer defining the notion of a channel and lntrodu-oing UART as a general peripheral integrated circuit for micro computera. A concept ofuniveraal channeled 1/0 subroutine is presented being called from operating system whe-revor a demand for 1/0 occure. Thla subroutine can uae several channela, e.g. console,object, aource or a apeolal channelj to each channel a program driver can be atributed.This variability is achieved by meana of a particular, oomplex parameter. The artioledescribea a circuit uaing two UART's and a CTC for connection of a Baudot teleprinter,line and a cassette drive to mioro computer. Por theee ezamples program drivers arewrittenf and by code oonveraion in a driver the Jdaudot teleprinter can be used for 1/0at a given operating syetera (receiving and tranamitting ASCII characters). Drivera andthe doveloped oircuit are an extension of the Moatek's SDB-80 (Z-80 proceseor).

l.PvodVhodni/izhodni kanal (kratko V/I kanal)

raSunalnika je pojera, ki ga bomo opieali ter'e primeri pokazali v tem olanku. V našem pri-meru gre za pojera kanala, kot ga vidi opazo-valee s strani centralne procesorake enote(CPE) oziroma CPE sama.

CPE komuniclra a perlferijo z uporaboprogramov, ki jih iraenujemo programaki vma8-nlki (kratko vmesnlki, anglesko 'drivera')ter preko ustrezno raaterlalizlranih delov ra-Soaalnika, npr. preko perifarnih integriranihvezij (UART, USART, SIO, PIO* PDC itn.). YSlanku borao opisali, kako Je mogoSe ob izpol-njenih materlalnih pogojlh uresni5itl kanal zuetrezno naslovno prealikavo, tj. s programom,katerega zaSetna lokacija ae nahaja v doloSe-nem trenutku na določenl, kanalni lokaoiji.

V/I kanal je spreraenljivka, ki ima v raz-ličnih trenutkih lahko razliSne vrednoati.Pre-proata reallzaoija kanala je tako flkana, sta-lna pomnllniška lokacija, katare vaebina jeapremenljiva ter je predatavljena vaakokrat zlaSetkom nekega programakega vmesnika. Sevedaa samim kanalnim naalovom kanal še ni v celotiureanlSen; kanalni naalov jo le arguinent poae-bne, dovolj univerzalne V/I aubrutine, ki lmalahko ša druge parametrej z dodatnimi parame-tri doasžemo, da ena sama V/I rutina uporab-lja veS kanalov. Takšen konoept omogoSa, dapri obstojeSem operacijakem eiatemu uporabimo

dodatno perlferijo brez poseganja • eam

operaoijaki 8iatem oziroma brez spremin^anjajedra operacijskega siatema.

V naših primerih bomo obravnavali primerperifernega intogriranega vezja tipa UART(npr. S 1883 ali podobno vezje). UART je unl-•erzalno vezje glede na mikroraSunalnisko na-alovno, podatkovno in krmilno Todllo: vai nje-govi zadovni izhodi (podatkovni, statusni)premorejo tri 8tan3a (atanji 0 in 1 ter etanj«viaoke impendance), njegovo krmiljenje je eno-liSno Sitalno/pisalno ln selektivno. Shema ve-zja UART je siatemati5no prikazana na allkl 1{ta ahema kaže možnoat uporabe vezja v poljub-ni mikroraSunalniški konfiguraciji neglede natip mikro procesorja.

2. Po.iem vhodneRa/izhodnega kanala

Kanaleki vhodni/izhodni koncept omogoSazgradltev univerzalne, tj. apremenljlve V/Irutine oziroma flekaibilno uporabo raznovret-no računalniške perlferije pri Sitanju in iz-pisovanju znakov (v povezavi z raSunalnikon).Za boljle razumevanje problematiko ai najprejizčrpno opredelimo pojem kanala in tudi pot,po kateri prldemo do tega pojma.

Imenujmo vhodno/izhodno subrutino kar pe-riferna rutina. Ta rutina naj bo zaenkrat Srnaskrinja, ki ima tele Ia8tnostl:

l^ Podatak, ki ga rutina sprejme iz peri-ferije (vhod) ali odda • periferijo (izhod),naj bo vselej • regiatru D (data), izjemomapa tudi v akrunulatorju A.

1 4

DATA 5TATUS

WHITE DATA-

WRITE CONTROL-

READ DATA -

READ STATUS -

BSSET-

•23,TJ>S-

CSU/\RT(S4883)

M r

SWE-

rcpRCP

rso-\o rv oo tr* S 5: £* vo m o» N co

~ • ** *O (O Q) (O N)

DATA BUi ORHALF OFADDfiESSBUS AT 1/0MAPPED 1/0

ctockCLOCK

1

<=j^- SefflAL DATA mrvi - ,-=2— SEaiALDATA OUTPUT- '

DATA IN CONTROL

IJiATA BUS

Slika 1. Integrirano veaje tipa UART (n.pr. S 1883), narisano v obliki (ustrezno pove-Eano), kl j« primerna za uporabo v raikro raŠu-nalnikih (podatkovno, naslovno ln krmilno vo-dilo).

2 Podatek, ki ga rutina sprejme iz peri-farije ali odda v periferijo, labko ima polju-bno kodiremo aerijsko, paralelno ali mešanoobllko (format).

3^ Rutina lma lastnost, da aprejme oziro-ma odda podatek skladno s trenutno doloSenoekvivalenSno tabelo znakov med raSunalnikomln periferijo.

4^ Rutina }e neodviona od zahtev hitro-sti prenosa podatkov na raSunalnlški in peri-ferni stranl ter ima vgrajene mehanizme za ne-moten in usklajen pretok podatkov med raSunal-nikom in periferijo.

2^ Perlferna rutina ima lastnoat takoj-Snjega izstopa iz te rutine, 8e doloSsni po-goji nlao lzpolnjeni.

6^ Pred uporabo perlferae rutlne mora bl-ti opravljena lniclallzaoija t.i. perifernih•lomentov (integrlranih vezij) in same peri-ferne naprave z ro5no manlpulacijo (npr. vkl-JuSitev) ali s poeebnim programom.

Da bi v okviru neke fiksne periferne ru-tine, kl ja npr. realizirana e kodom v pomnil-niku tipa ROM, labko dosegli spremenljive la-atnosti iz took 1 do 6, moramo vpeljati pojemkanala.

Kanal je simboliziran z natanko doloSenopomnHniSko lokacijo, ki Ji lahko apremlnjamo•aebino ln zadošSa naalednjim pogojem:

1 Kanal Je naalov za shranitev naalova.V oeeraEitnem raikro raSunalniku Je kanal ee-stavljen lz dveh zlogov v šeatnajstbitnem patudi iz ve5 zlogov.

2 Veebina kanala Je naelov aubrutine,ki Jo imenujemo periferni vnesnlk (angleškoperipheral driver). Periferni vmeanik je pro-gram, ki omogoSa doloSeno podatkovno preellka-•o med raSunalnikom ln periferijo.

2_ Perifema rutlna vzame iz kanala na-BIOT perifernega vmesnika oziroma skoSi • iz-vajanjo vmesnika. Ker jo vaabina kanala spro-menljiva, je z uporabo perlferne rutine omo-goSena uporaba razliSnih perifernih naprav.Kratko reSemo, da je kanal 8premenljiv.

4_ Perlferna rutlna lahko uporabljav«5kanalov, to je ve8 fiksiranih naalovov, na ka-terih so shranjeni naalovi medaebojno razliž-nih ali enakih periferaih vineanikov. T tempriraeru je uporaba poaameznih kanalov parame-trl5na, tj. odviana od vrednoeti dodatnih pa-rametrov (lahko tudi enega samega zloga z raz-ličnimi vrednoetmi bitov, ki ponazarja^o posa-nezne parametre). Vrednost parametra lahko do-Io5a kanalski nlvo in ta je npr. konzolni, ob-jektni, izvlrni ali posebni nivo. Tako govori-mo kratko o konzolnih, objektnih, izvlrnlh inpoaebnih kanalib. Ena sama rutina realizlratako razliSne vhodne/izhodne koncepte.

5 Primer poaebnega kanala Je npr. t.l.pomnilniški kanal, ko ae del pomnilnika tipaRAM uporablja kot periferijaj namoato togakanala lahko imamo pomnilniškl programaki vme-enik za V/I rutino, ko se podatki nameato vperiferijo prenašajo • RAM. Tak primer upora-be vmeanika oziroma kanala ae pojavi pri raz-voju programake opreme, ko aodelujeta ureje-valnik (editor) ln prevajalnik (kompilator,zblrnik).

Koncept kanala, ki emo ga opiaali, omogo-ca, da plše uporabnik avoje perifeme vmesniketer vatavl^a njlhove naslove v razpoložljivokanale; a tem mu je omogoSena raba obato^eŠematerialne in programske opreme ter širjanjein dopolnjevanje danega 8iatema z dodajanjamnove materialne in prograraaka opreme.

h Kanalaka vhodna/izhodna rutina Bparametri

Namen univerzalne kanalake rutlne Je meddruglm tudi ta, da se omogoSi dostop v opera-cijBkl sistem računalnika preko poljubne peri-ferije oziroma da je mo5 za alatemake vhodne/izhodne funkcije uporabiti poljubno novo peri-

15

ferijo. Raznovrstnost periferije Je namreS la-hko bietvena zahteva, tako v ceni naprave, hi-troati prenoaa znakOT ter v formatu znakov.

Oglejmo ai kot primer lestvico vhodnih inizhodnih naprav na aliki 2. Prl uporabi kana-la in perlfemih vme8nikov za naprave na elikl2 lahko poljubno od navedenih naprav priklju-Simo na danl sietem, 5e ima ta za funkcijovhod/izhod predvideno unlverzalno perifernorutino. Tako Je mogo5e namesto normalne perl-ferne naprave za ASCII.znake uporabiti tuditipkalo (telegrafaki kontakt) ln zvačnik (zvo-Sni impulzi), ko računalnik preko ustreznegaperifernega vmeenika eprejema in oddaja Morso-jeve znake. S podobnim nepehoni lahko uporabi-mo tudl navadni teleprinter (poštni, z Baudo-tovim kodom) ln ta prlmer si bomo kasneje tudlpodrobneje ogledali. Primer z Moreejevlmi zna-ki bo opiaan kdaj kasneje.

vhod

tipkalo

tastatura

tastatura

paralelničitalnik

Sitalniktraku

Sitalnikiz RAM

Sitalnikiz RAM

izhod

zvoSnik

"aerijaki tiakalnik

•ideo prikazovalnik

paralelni tiekalnik

luknialnik/pioalnlk

plsalnlk r RAM

plsalnik na disk

opomba

nizka cena

nizka hitroat

konzolna upo-raba

srednja hi-trost

papirni, ma-gnetni trak,kartice

virtualna p«-riferija, vl-soka hitroat

perlferna hi-trost

Slika 2. TipiSne vhodne/izhodne "napra-ve" in njihove značilnosti

Vzemimo vhodno/izhodno (Sitalno/piaalno)periferno rutlno, ki ima na ra5unalnlskl atra-ni ASCII znake in rabi za sprejem (v ra5unal-nik) in oddajo (iz raSunalnika) enega eamegaznaka. Kadar imarao zaporedj.e znakov oziromatekat, ae ta rutina pokliče pri aprejeniu alloddaji vaakega znaka teksta. Znak oziroma po-datek naj bo v reglatru D (data). Ta rutinanaj ima se parameter E (register), kateregablti sodolocajo delovanje perlferne rutine.Register E (parameter) Je krmilni register lniroamo

7 6 5 4 3i 2 1 0

Tu pomenii

Bit 7, tj. E7 • .1, predstavlja V/I na5in"takojšnje vrnitve." Za takojšnjo vrnitev paimamo tale pomen: 5e je V/I naprava priprav-ljena (za Sltanje ali izpis), opravi (izvedi)vhod/izhod. Ko Je V/I funkcija izvedena in po-datek zbran (podatek zbiramo npr. pri aerij-akem prenoau po bltih), anullraj E7 t torej po-stavi_E7 • 0; alcer pa ostane vrednost E7 ne-spremeniJena ln iz rutine izstopimo takoj brezizvedbe V/I funkcije.

E •= 0 ob vstopu v rutino ima za poeledi-co čakanje dotlej, ko bo podatek zbran. V temprimeru Cakamo v čakalni zanki perifernegavmeanika, dokler se ne more izvršiti V/I funk-cija, potem to funkcijo izvedemo in izstoplmoiz perifernega vmesnika.

Podniz bitov E2, El, E0 doloSa relativnlnaalov kanalov. Imarao osem razliSnih kanalov,kl ao relativno doloSeni takole:

Y0 1 CHANNELED 1/0 SUBROUTINEADDR OBJECT ST #

00000001

00030005000600080009

OOOCOOODOOOF001000120013

00150016001700180019

OOtAOOIB

>0QOO>0l)80

7BCB87

18037BCBC7E5211A00'

E5E60787C60 06F2680

7E23666FE9

ElC9

000200030004000500060007000800090010001100120013001400150016001700180019002000210 0 2200230 0 24002500260 0 270 0 280 0 2900300031003200330034

NAME Y01

GLOBAL REAOGLOBAL WRITE

REAOl LD AJERES 0>A

;JR VR-S

VRITEl LD A;ESET 0«A

VRl PUSH HLLD HL-RETURN

lPUSH HLANO 0 7HADD A/AADD AJTABLSBLD L,ALD H/TABMSB

;LD A,(HL)INC HLLD H,CHL>LP L,AJP (HL)

;RETURNiPOP HL

RET

TABLSB EQU 0TABMSB EttU S0H

END

;PRENESI <E) V AKU;AMULIRAJ BITO

(ČITALNI VMESNIK);SKOČI NA OZNAČITEV WR/POSTAVI BIT0; (PISALNI VMESNIK)iREŠl (HL);NASTAVI POVRATEK IZ

VMESNIKA; V SKLADU;ODRE£I GORNJZH S BITOVJPOMMOZl Z 2JPRIŽTEJ SPODNJO OSNOVO; IN VSTAVI VSOTO V LJNASTAVI HL MA.GORNJO

OSNOVO;PRENESI V HL NASLOV; VMESNIKA,KI JE SHRA-; NJEtJ V CEL1CI> NA KA-; TERO KAŽE HL;SKO£I v IZVAJAJJJE VI-IE-

SIJ IKA;NASTAVI <HD ZAS.VRED.

Sllka 3. Unlverzalnavhodna/izhodna subrutina,ki oraogoSa uporabo uporab-niških programskih vmeeni-kov. Skok v vnie8nik ae o-pravi z ukazom OP (HL), koamo predhodno izraŠunalivrednost Hl v odvisnoati odparametra E(zadnji trijebiti) ln zaSetka tabele ka-nalnlh naalovov

TABMSB« TABLSBPovratek iz vmeanika v toaubrutino je zagotovljen sukazom RET uporabniškegavmesnika, ko ae vrnemo •toSko RETURH aubrutine natej aliki.

16

E2 El E0

0 0 00 0 1

0 1 00 1 1

1 0 01 0 1

1 1 01 1 1

kanal

vhodni konzolni vmesnik (VKV)lzhodni konzolni vmesnik (IKV)

vhodni objektni vmeenik (VOV)izhodni objektni vmesnik (IOV)

vhodnl l z v i r n i vmesnik (TTV)izhodni i z v i r n i vmesnik (ITV)

vhodni rezervni vmesnik (VRV)izhodni rezervni vmeanlk (IRV)

7 pomnilniku tlpa RAM imamo s tem doloSenih 8dvozloŽnih lokacij (16 zlogov) za shranitevnaalovov trenutno aktivnih perifernih vmeeni-kov.

E3 = 1 pomeni, da je potrebno perifernonapravo inicializirati (to ae praviloma opravieamo ob prvem vstopu v vmeenik)j ta bit eezbriše ob izstopu iz perifernega vmesnika.

Preostali bitl (E6, E5, E4) ao rezervira-ni za dodatne uporabniške funkcije.

NaplSimo skladno s prejšnjimi odstavkifoilji) vhodno/izhodno periferno subrutino.Pri tem uporabimo zbirni jezik proceaorjaZ-80, kot kaže slika 3. Tu seetavljata TABMSB inTABHB naslov začetka naslovne tabele perifernihvmesnikov (glej prejšnjo tabelo).

Prednoati tako zgrajene V/I rutine so o-Sitne, saj je lahko ta vgrajena v operaeijskiaistem ali monltor in omogoča naknadno vstavl-tev najrazličnejših, tudi zelo komploksnihvmesnikov za novo, dodatno, tudi virtualno pe-riferijo. Tako je mo5 npr. dano mikroračunal-niSko konfiguracijo z danim, fiksnim monitor-jem v najkrajšem Sasu uspoaobiti za delovanjez navadnim (poštnim) teleprinterjem, kaaetnonapravo itn.,ko se uporabljajo standardne si-etemske funkcije v povezavi z nalagalnikom,zbirnikom in urejevalnikom. Še ve6: dolo5enefunkcije sistemske programake opreme je mo5 vobllki perifernih vmesnikov dopolnitl. Tako

Slika 4. Povezave mikro raSunalnika s pro-gramakimi in fiziSnimi kanali. Programskl kanalJe vselej sestavljen lz univerzalno V/I rutine,ki Jl Je v danem trenutku prlrejen ustrezni u-porabniški vmesnikj ta doloSa materialnl oziro-ma fizlSni kanal s periferno napravo, ko se ak-tivira doloSeno porlferno vezje, na katero jepovezana periferija.

Je npr. v povezavl z urejovalnikom mogoSe na-plaati vmeanike, kl seatavljajo akupaj z ure-Jevalnikom nov alatem, ki ga imenujemo proce-sor teksta (angleško "word proceesor" ali"text proceasor"). Če dodamo k obstoJeSl kon-figuraclji še krmiljeni piaalni stroj, smo do-bili u5inkovit sistem za produciranje tek8tovin dokumentacije. TakSen eistem pa bo oplaanv enem od naslednjih člankov avtorja.

4. Kategorizacl.ia ln parametrizacl.1a

vhodnlh/izhodnlh kanalovPojem vhodnega/izhodnega kanala Je bil

okvirno pojaanjen. Ta pojem Je zado8ten pred-vsera za programerja, ki mu je računalnik ševedno skrinja z bistvenimi neznankaml. Inže-nlrju je potrebno pojem kanala predoSlti na-tanoneje in z vrsto podrobnosti, ki omogo5ajorealizacijo. Dani mikroraSunalniški aistemmoramo veckrat tudi materialno razslritl, kozahtevamo, da ee dodajo novi fiziSni (materi-alnl)vhodni/izhodni kanali.

V razpravi o vhodnih/izhodnih kanalih mi-kro računalnika ločimo več materialnoprogram-skih kategorlj kanalov:

1° Programaki kanali 80 določenl s pom-niškimT naalovl. tako kot je bilo opisano. Taakupina (razred) kanalov je kategoriziranapredv8em funkcionalno glede na namen ln vrstoV/I tekata. Imamo doloceno hlerarhijo kanalov,npr. konzolnl, objektni in izvirni kanal (tj.poimenovanje glede na konzolo, s katero ra5u-nalnik upravljamo; glede na objektni tekst aliraSunalniški kod, ki ima npr. hekaadeoimalnoobliko ln nekaj rezerviranih znakov, izjemomapa tudi druge ASCII znake; glede na izvirnitekst kot je zbirniSki ali v vlsokem program-skera jeziku ali odprti tekst pri procesiranjutekata).

2_ Fizični kanali so doloSeni s prlaotno-otjo uatreenih perifernih vezi;) v raSunalnišklkonfiKuraciji. Fizi5ni kanal je materlalnlvmesnik med vodilom računalnika in perifernimlsponkami, na katere se priključujejo perifemenaprave. Tipična perlferna lntegrlrana vezjav materialnih vmeanlkih so npr. UART, USART,ACIA, SIO, PIO, PIA, CRTC, DMAC, FDC, KBDCitn. Fizicni kanali ee lahko ektivirajo z upo-rabo program8klh kanalov iz prejšnjega odstav-ka, če eo na njlhovih sponkah priključene pe-riforne naprave (npr. teleprinter, linija,gibki diak, rele, kaaetna naprava, zvočnik,mikrifin, atikalo itn.).

VHODNIKANAL t

T|

IZHODNIKANAL :

IIHOONIKANAU :

rPR06RM1SKI «ANAL l VM£SHIWM : "I

PR06RAMSKIVHODNIKANAL

ri (PR06AAM)

VHOONI VtiESNIKPMEJENKANAUJ

n(PROGRAM)

IŽANAL

_ J

KANAL S PO<IF£RIJ0~

MAffftlALNIVMESNIK ZAFIZIČNI

PERIFERNA VH0DM_. NAPHMA

SiR

nim

ii

W0G«AMSK/ILH0\MIKANAL

2^CP«06ftAM)

IZHOONI vniSNIK

KANALOj ^ ^ p o e f t A M )

1 1

1 1

nAURIALNIVMESNIK ZAFUIČNI KANAL

51 (VE Ll£)

PBRIFERNA, KH0D«Aj i NAPRAVA

•"1

JKANAL I MATEfllALNI iPARAnCTRlČNI) KSNALI

IZHODNtKANAl

IZHODNI VHESNIKPRlHUENKANALU

^ (PR06RAH)

I

I I

MATSklALNIVM£SNIAC 5PARHtiCTflOtt

^ (V£ZJ£)

UHODNE

17

3° Na doloSen programski kanal Je lahkoveaanlli ve5 fiziSnih kanalov. Vrednoat parame-tra programskega kanala doloSa izbiro enegasamega fizičnega kanala; priredltev posamezne-ga flzičnega kanala programskemu kanalu Je tuprogramska.

Povezava programskega kanala s fizlSnimkanalom je programakomaterialna. V doloSenihtrenutkih . je vzpostavljena programlrana fizi-<5na zveza za prenos podatkov preko vezij invodov med centralno procesno enoto in perlfer-nim vezjem. Program realizira na ta način potpovezave in postopek za prenos podatkov. Sli-ka 4 kaže raoine povezave programskih in fizi-5nlh (materialnlh) kanalov v širšem pomenuter strukturo kanalov.

5. Prlmer perifernefta vezja z UARTjema

ln čaaovnlkom CTC

Na sliki 1 amo vezje UART predatavili vobliki, ki je primerna za vkljucitev v roikro-raSunalniško konfiguracijo. V tej obliki stabili dve vezji UART vključeni v periferno ve-zje, ki Je za si8tem 8 procesorjem Z-80 pri-kazano na slikah 5 in 6. Vezje na slikl 6 jedel veSjega vezja, ki vključuje še vezje naeliki 5 iz članka [1] .

Slika 5 opisuje dodatno vezje, ki je ae-etavljeno iz dveh vezij UART, vezja CTC indrugih komponent tipa MSI. Vezje UARTl je na-menjeno linijskl uporabi teleprinterja z Bau-dotovim ali ASCII kodom, )e v celotl progra-mlrljivo (podatki DBl -t DB8, kontrolna bese-da NSB * NDBl) in Sitljivo (podatki RDl t

Slika 5. BloSni opis vezja za povezavo speriferijO} to vezje Je sestavljeno iz dveh e-lementov tipa UART, programirljivega taktnikaza nastavljanje hitrosti aerijaklh kanalov(skozi UARTja), izbirnega in prekinitvenegapodvezja ter iz optoJSlenov in linijskega clena;ti Sleni lzollrajo računalnik elektrostatičnood periferije.

RD8, statuana beaeda TBMT * RPE) ter ima lo-5ena vhoda TCP in RCP za oddajni ln aprejemnitakt; ta dva takta ata programirljiva prekokanalnih izhodov vezja CTC. UARTl Je tako pre-dvideno za aprejem in oddajo aignalov z razli-5no hitroatjo in forraatom (45,45 do 9600 Baud,5 do 8-bitni kod, 1, 1.5 all 2 uatavitvenabita). Vezje UARTl iraa dva izhodna kanala (obaBta izolacijeka, eden opti&io drugi preko im-pulznega transformatorja z ločenima navitje-ma), tako da je oraogo5en pogon zunanjega tele-printerja in direktna vkljucitev na linijo(tokovna zanka za 60 mA). Podrobnosti vezja sorazvidne iz alike 6.

Za vezje UART2 na aliki 5 velja podobno,le da sta oddajni in sprejemni takt združena,aerijski vhod in izhod ata tipa TTL in takoprilagojena vhodu in izhodu v kaaetno napravo.Vkljucevanje in izkljuSevanje motorja kasetne-ga pogona se programsko opravl preko izhodaCRST, vkljuSevanje in izključevanje Sitalnikapapirnega traku v zvezi z delovanjem vezjaUARTl pa preko izhoda BRST. Podatki ae prena-5ajo iz te plošče na glavno prooeaorsko plo-ščo 3 8ignalom DIN.

~Vezj'e GTC na aliki 5 ozlroma alikl 6 JemogoSe uporabiti tudi v priraerih programov,ki povzročajo prekinitve (z ustrezno dodatnopovezavo).

Slika 6 kaže vezje z vsemi podrobnostmi.Impulzi iz kanalov 0,1,2 vezja CTC se Sasovnooblikujejo z mono8tabilnimi multivibratorji(D314, 318, 322). Preostali kanal 3 vezja CTCje moc uporabiti za dodatne naloge, vključnoza proženje prekinitev.

Na aponke PS2 -f PS7 lahko pripeljemo zu-nanje TTL signale, ki Jim 3 programi testiramonjlhovo atanje (z ukazom IN A,(0CPH) in testi-rnim ukazom), obratno pa lahko poaaraezne biteakumulatorja A uporabimo za nastavitev bitovregistra D401 z ukazom OUT (0CFH),A. S stanjitega registra krmilimo zunanje naprave (npr.vkljucitev kasetnega motorja, 5italnika papir-nega traku itn.). Slika 6 kaže tudi izvedbo

RU

PSl + PS1_ B R S T •;•

IZBIRNO INK0OIHNO VC2JZZ.K VPtS INDV£H f/\RT rNZA TAKTNIK.

OS2.',OS3/ OSS'056/ 060'

, crci, vcc. DlN

INT

IEOZ

6.

TO.

V/RCt.VRC1 .ROC0.RDCl .

8

08)-; 008 NSai NDB1 r s o

x L/ARTl 057 RSJ

TCP

RES RDl -j-M.Dd TBHT+ kPt HCP

wzcyR0C2HDCi

eros R D )

csRDA.ROE

8

T s o

°63 RS/TCP,HCf>

0B1 f-Dflfl NSBhNOBI

OSTALA LOOIKH066', 067', 0691068'.

osr. oot'8,

VCZ.36Oii, OSt',057'

067'

INT\U C31 CS0

/ o

Ni0fta, ROl£0 PA06RAMIAL3IV/

TAKrNIK fCTC)^ „, Obh, 067,062

fAKT/ |

00*07RES

8.

0PTOČLM053,' 058 '

T 201

UNI3SKIČLEN.051'067,'TR 1,07

B50 +

^ r . ^BS01 +

•-i. <1- ioo £ fc. B501- - ~ - s

8. 09*07

CSO u

053'

OPTOtLlN056', 059

0301

C5)o

»-l—i 2

8 O 0 ' T O 7 '

RCS

A*»-A 1 ' -

R D - -

n'

* l - -

«•5-

IOR.&-

A * - ' -A5-' —

A6' —A7' —

Ai'

A l - '

flSO-BSO-rBS/ +B S I -

ICOi

(Oa(Oc6e6a

13

15

0301L7

2C265155

VRC1 -

;c 'RDCI-n . mc2-V. RDC3-

052

503Ž

P3OT

3

0550310

I

soov

0302

. 2 CE-'Jic|O303

500» RO- 135 032

nA1S'

A1»'

053D3O5

055

I

soov053

056

0315

1

*

5030

D

060

0

DJS3

S032

5323

6 CCl

055

rm2Z.0

0312

5004a» 053

0376R3O7

2.4k

I

500»»

J»

3*

« 9

cs S£SSSS35 S-SSsoSoaaaoo 94?2S

18

(6

AIVA12'

" A T P ~Aio7

Afil

5 3 SSrcpSCP

JJ306

TDS-

ROA-R 0 £ -

a

51883

<0

fiSI

rso

L3+

23

CS *? agoaaaoa

^ =L5316

"lto r-ooo>

n

20

054

OT1

D91

DT06"B5"0 * *03«

037925

ros-fiOA-RD£-

TSORSl

51883

bSVt- i o o a a o o Qui SToo °

TCt>RCP

IE0- 1

I£07 • -« 1 -

e

S020oee

0327 D328

8

booe051

OOE/UART

V£C

ioot,

Ag-A9'

A70'A»T'

A>2'Al3'

A»»'A15'

SSS?

20

l<077

-M063

0331

, C1 CSTATU5)UARTJ. PORTS : tt CflATA), C3 CSTATUS)C7C PORTSiO.CS.CS.CJ

0 5 6

0&2

S£VtRAi- SfPASS M.0CKS ARt US£OAU £O6E CO^Nf triONS AAE On S*i

Slika 6/prvi del. Prikazani sta dve vezji nART,vezje CTC ter izbiralno/krmilno vezje. Vezje CTC jeknniljeno s programom ter a treni oasoniišlciinl kaoalidoloča hitrost stirih serijakih •hodnlh/izhodnih ka-nalov (OABT); Setrti kanal vezja CTC je na voljo upo-rabnlku tudi za prekinitrene akcije. Dra optočlena(D3H in D321) ločnjeta perlferijo od rezja OART.CSI/CSO je kasetni, BSI/BSO pa teleprinteraki (Bau-dotor) rhod/izhod.

8RST-

DI W1,1W

TSO

O «

06«

AiL ED6E CONNECTIONS ARE ON

5 00*

12. •WB'

0S7

— B5OJ +

MAX:250 V/60 mALOOP

BSOJ -

Slika 6/nadaljevanje. Ta slika prikazuje registerD401, ki se nastavi s stanjem akuraulatorja A in rabi za kr-miljenje periferije (signali BRST-, CRTS-, 0PS2 •» 0PS5);tu uporabljamo ukaz OUT (0CFH),A ; na podoben naoin odtipa-vamo stanje periferije preko elementa D404 z ukazomIH A,(0CPH) ; sllka prikazuje še linijski člen (D408, D409,DI401, T401) z lmpulznim toroidom TR401; ta člen se uporab-lja za vključitev v.60 mA tokovno zanko (poštni teleprln-ter).

DIN-'

067

CHECKIH6 OF BTTS Di *O1 BV USC OFINSTRUCTION

IN

P S i + « 7 ARE PERIPHCRAL SI6NALSl/NDER PR06AAM TES7

RES2

RESl-

050

Slika 7. Signalni popravek sllke 5 tnadaljevanje)članka [11j zaradi izbire signala A15-' za resetlranje(RESl- in RES2 na elementu D25O) pri naslovu vrat (!C?H,moramo nameato signala ED-' (prej) uporabiti signalWR' (na tej sliki); tako pridobimo še signal WRCP, kinam je potreben za krmiljenje periferije (element D4O1na sliki 6/nadal3evanje).

(O

Y28 ASCI I/BAUDOT OUTPUT ORIVERADDR OBJECT ST $

Y28 ASCII/BAUDOT OUTPUT DRIVERADDR OBJECT ST $

»OOOO'0001»0002•0003'0004'0006•0008'OOOB»OOOD•0010•0011'0013•0014•0016•0019'001A'001B'001C•0010'001E'001F•0021•0023•0025•0027•0029•002B»0020•0030'0031

E5C5D57ACBBF03DCCD33OO'E62021FDBF«BE200B7AE61FCOFFFFD17AC1E1C9D5CB6E2806CBAE161F1804CBEE161BCD1 7 0 0 'D118E0

/ / / / / / / / / / / /PROGRAMMED BY ANTON P. ZELEZNIKAR

FOR MOSTEK SDB-80 ( Z - 8 0 )OATE: DECEMBER 1 1 , 1978/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / // / / / / / / / / / /

GLOBAL ABPRINGLOBAL BPRINTGLOBAL TABGLOBAL ASCBAUGLOBAL FFLAG1

0002000300040005000600070008000900100011001200130014001500160017001800190020002100220023002400250026002700280029 ABPRINrPUSH HL

NAME Y28ASCII/BAUOOT CUTPUT ROUTINE/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /

/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /BAUDOT OUTPUT SUBROUTINE NAKED

"ABPRIN/ / /THIS OUTPUT DRIVER ENABLE3 A P E R I -

PHERAL UNIT RECEIVING BAUOOT CHA-RACTERS TO 3ERVE AS OUTPUT UNIT FORSDB-80 BA3ED COMPUTER. A3CI I -CHA-RACTER3 ARE CONVERTEO TO BAUDOT CO-OE. BAUOOT LETTER OR FIGURE CHARAC-TER 15 TRANSMITTED *HEN THE NEXTCHARACTER TO TRAN3MIT IS NOT OF THE3AME TYPE (LETTER OR FIGURE) A3 THEPREVI0U3LY TRAN3MITTE0 * A 3 ./

00300031003200330034003500360037003800390040 ENDTX:00410042004300440045004600470048 SEN02:004900500051005200530054 ONE:00550056 TW0:005700580059 ; / / / / / /

PUSH BCPUSH OELO A,DRES 7,AOUT (ODCH),ACALL ASCBAUANO 20HLD HL.FFLAG1CP (HL)JR NZ,SEND2-$LO A,DAND 1FHCALL BPRIKTPOP OELD A,DPOP BCPOP HLRETPU3H DEBIT 5 , ( H L )JR Z,ONE-$RES 5 , ( H L )LD D.1FHJR TWO-$SET 5 , (HL)LD D.1BHCALL BPRINTPOP DEJR ENOTX-$

(HL)(BC)

;SAVE;5AVE . .;SAVE ASCI I ( 0 );OUTPUT ASCI I CHAR; (MNEMONIC CORR); TO CONSOLE;ASCII -BAUD CONV.;MASK OUT FIG FLAG;LOAD FFLAG1 TO HL;COMPARE FLAGS; IF NZ GO TO 5END2; ELSE RELOAD ACC;MASK OUT 5 BITS;CALL SUBDRIVER;RELOAD ASCI I (D);ASCI I OATA TC ACC;RELOAD (BC);RELOAO (HL);RETURN TC CALLER;SAVE (D)

;TEST (FFLAG1 ) BIT 5; f F 0 GO TC ONE; ELSE RE3ET BlT 5;LOAD BAUD LETTER;G0 TC TI40;SET (FFLAG1 ) BIT 5;LOAD BAUD FIGURE;WR|TE CHAR IK ACC;RE3TCRE ( 0 );G0 TO ENOTX

'0033'0036•0039'003B•003C•003F•0040'0041'0043'0044»0045•0047•0049»004B•0040•004F•0050'0053•0054•0055'0057'0058'0059

•7BFFD

01 480021FFFFEDB1C5013700'28B7ED42C170FE47280EFE3F380BCB210901 3D00'097E1801AF57C9

006000610062006300640065006600670068006900700071007200730074007500760077007800790080008100820083008400850086

ASCBAU:LD BC.72LD HL.TABCPIRPU3H BCLD BC.TABDEC HL0R ASBC HL.BCPOP BCLD A,LCP 47HJR Z,ANULL-$CP 3FHJR C,AENO-$SLA CADD HL.BCLD BC.TABAOO HL.BCLD A,{HL)JR AENO-$

ANULL: XOR AAEND: LO D,A

RET

FFLAG1 EOU OBFFDH

ENO

;SET TABLE SIZE;LOAD TAB TO HL;SEARCH (A) IN TAB;SAVE (C);LOAO TAB TC BC;DECREMENT (HL);RESET CARRY FLAG;GET BAUD CODE;RELOAO (C);LOAD BAUO CODE; I F TABLE END,; GO SENO NULLj IF NOT UlAGE; GO SEND CHAR: ELSE 3EN0 ItoAGE

;CLEAR ACC;LOAD ACC TO 0;RETURN TO CALLER

;LETTER/FIG FLAG

roo

Y28 ASCI I/BAUDOT OUTPUT DRIVERADOR OBJECT ST $

ABPRIN (INT) 0000 AENDBPRINT (£XT) 002E ENDTXSEND2 001E TABERR0R3 -0000

0058 ANULL . 0057 A3CBAU (INT) 00330013 FFLAG1 (INT) BFFD ONE 0029

(EXT) 0051 T*0 0020

Slifca 8. Moduli Y28, Y29 in Y30 na slikah 8, 9 ln 10 sestavlja-Jo celoto za uporabo poštnega teleprinterja na obstoje5em operaeij-skem aisterau (na monitorju za SDB-80), ki je napiaan za vhod/lzhod zASCII znaki. Modul Y28 je tako izhodna rutina ali natanSneje izbodai

§rogram3ki vmesnik 3 pretvorbo ASCII-Baudot. Iz liste Je razvidno,a ta vmesnik uporablja posebno konverzijsko mtlno ASCBAU (vrstica35) ter podvmesnik BPRINT (vr3tica 42); ta podvmeanik je izlistan nasliki 10. Llste za Y28, Y29 in Y30 ao bila izpisane prav z uporabo•vmeanika ABPRIN (na tej slikt) ob uporabi poštnega teleprinterjaLO 15 (etarejše izvedbe).

21

Sllka 9. Lista za vhodna Tmeanlka BAHEAD (Sitalnik traku) in BAKYBD (ta-

atatura), ki uporabljata konverzljako aubrutino BAUASC (vratica 48) ter pod-

vmeanlka BREAD in BKBYBD iz alike 10. 58oo

<58Sooo_IO UI3 o

U. O . Q<J <.U. < O 7 O OT _!•

UJ — < UJ U- UJoo_i r. —it - t - C D — C D Z - l O C .

< < = > < U l . . _lv>--~l- oci- » o j - _ j <n f-J-

«- I— O < OC • f- _ l • K C 5Q- 7<HJ^IU<OO UJ3«- . . JCCOUJ — j i m o i - i K _iz<- - ooo£t OU-K^— < U Z I - - U I O - U _ O

a. u. K-i — z ui »o» -zcu «O " O C O t p D - E OC — » < • - - » > - >l- ~ UJ < o o — 0 3 3 — u. a. . oc nc x x

O I Q z J<<tfl<UJ — f r t - - • > • • » *u - < u o m o < cc li-< ..

<X

- oLU ••O <O X

• < • - UJL. O. - 0 C - - _ l .H

. ._| . . •• 3 M T-. - L U - - » — o o i o

mOHJ< _J

<

uua:< JUS_io.

ui— <a_

ca cct- UIUJ< o X I -

UJ Q h > -O"> 3 00•< — < oSKDH(0

oCDH

ccu. £C

x x xx x U.oo<o- QZ

OONDOTI

•8X X I I o ' - 0 \- X X I X X X I X

" • " " ui a c\i io

i xoau <oo a i-

<£ o a o a a a a o u t OtLjUJUJIlJUJUJUJUillJUJUIiiJUJLiJUlUiUJUJLlJUJUiLiiUJUJUJUJUJUJUJiUUJujoaoaoooooociooooaooooaociaaaooooo

Q

oooooo

u<

ooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOO

O"5 U-ooa aoom3O03

Oo1AO

f O

caO»- ^O ^O U. Q> UJ 1» CT>CM 00 Ol O •* O r~. 1A O

< — Ui(Dli. _lOo Or-Ou. »-OOcDOO

UJ < QUICC JtDO.00 u. i £ l -UJ co inmo o •-•»oooooooo

aCl

ir\ r~ < (D UJ o »-oooooooooooooooooooo

u.ir\r-o\oooi^(DO«-.*1ocg• - - - - • »ir\vpvovovovSmooe-oo

-a--tf-*-»m^ov>vovoKOvo*ovor--.r---r»-r~r--cpcocoooq5oooO<'OuOQ\o> o\CŽ>3>dQNooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooo

<r csDOCfl< < UJ <3 00

<t-XOlh-< _l< • >-Q _ l — O — O H J I _ l _ l » O O X. —a c i i _ c o i i i . i j o a < u - * o «- c9

•-»'^O —»< 'UJO <- _ _ . o _i UJO arO-f- _j

COZUJ — «•—--co — u.1— J h o £ f i i o o : < o i i J < ou_jo -a.ij-jo>-ot — — i - 3 _it- i—o o u.

<.•> u. o o < *w'

O ^ (jj O *^ I J *C O ll> O ll- O LLI UJ LU UJ ™" O LL. O J —J -JCOCA— O f A O f r t V > O c o 3 Č O — O — OCCCCCCfr). _ l — OO

a:a

z

<UiOmha: cc (- oo 6c o ui cc uj i -LJUJO IUJOIOH: —

| O U X< a. cc Q <_> < f n o *•/>a: oc i o: z u. z

ujooe<u.a: — zoiuiUJO. o i — U J > - O I U Xa. KU.O i

»o < o

< < O 0COKCQ UJUJ (ft

O— o . • t— UJ — ih tUOUJ

\zfflt-\Qa o— \ < rnacc > )

—O— hUUOZ<r a J I C O o

oo zcc <

>0-UJh-X

U J O O O C I U Z < Uz> > cc <

oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo

H-UJ

3

O U LOla.

3fM8

OOOlLooo

aacoa<

OOOOOOOOOr^^^ri>^nNN(M«{MCyt\INKlK\ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooooo

2 2

C M , -OOOO

O

<UJUJ

NOOOOO

u.N0

iNo0000

& c o o o o r0000000000000000000000

oh- UJ _ „O "3 OOOOOOOOO OD

^ o.mm

o ooboooooo< ooooooooo

UJ4» *-

o-(U

83troo

i«io,-000000

t- ooz oo— oo— OO

Z CE UJ CC OC— O . CK CC OC00 00 GQ UJ LU

a (d ' O IoM

1 Cfl f O &>• 'fl 4»-

ao<t•'••5 f

(Q H X «4»

0 2

-H C C8 (B

a o p č i

rtpBpn^it>oidcQoa»>o f p B p a *o) t(is>ja.H^ 0+»

<u • o »>H ^ * ""O 0

P f l n N H *>T< t-3« M-H O

o. raro« • H H B 3-2 °>a 0.+»

+» I l l o 0

O 4 B l tP.-H

) O O T I

>4>0 O•H m r) •

' ~ JE B o (d

O (D4»T3 flh u m 3 r H

4^ 0) -H aJ cdW 9

t-i a)H O > O U O 0)

• -H 0) CC <0>O i-l "3 H 13 <D 04>t O -H IT> OO n O < < D > O 3 N 4 » n 4» +> t— 0

+«1 U -H 0)

.H O0)Q C 5

O.O - H > t - 3«<CVJ>O > r-4

T5 + 0)+ N E NBrt+arHOO-HO-H

OOf( 0) 0 ) ) n ^

0) O •N>OlTi )«

« O O f ( 0) 0 ) t ) n ^ M <B O ®HAi+aSp. 3 «> -H -H -H -H U ~GM U10 ldT(OO8IIIBHBririPOm)B

X /3A1 «HPQ-rt O O a) 0 ) ' - ' B — 4» O

< co s CD 5e ouj i— *- - — a:o: — ( — - » - 3LUU.

z 0; < 1 tru. — < o - o

LJUJ — \• r j co

— < < \ • ISI o r--OC UJ rvi^—.0-

Q.<zoziiiQ\io-i oa: -ioo 0:1-0 C0 — I OCE —UJUJ < \ O 001—

a.a.— \ K 1 ccco \ ZO •S .—h-UJCC\ 00

QCUJUJz\Z CC — U.O-tCJC— \ — UJUJ>

--Cx Sx u.

x U.OOO O<QC

X — «- Ul I OXU. z O ^ CVIO OO —O<C0UJ >- O oo ta— . .

< <

UJOC \ KO h U l . . \ LUO S

CC z OOCOCOOON.

Z — K— UJtEza.

o — CDTODOCT — -5OTCDK T J O

000000000

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

aco3O

OO•*• »-u. ir»CD« 0 r~-or~-o o m

UJO UJ „OCD ^ O O M L O

uji^mm oou. I*>

IAOOK S O N O S u. O OOOOOOOCDOOO t' "

aa

sCDOUJ000000000

U.T- -* vo Tj < o UJ u. r:0000oooooooooo 00000000000000000 0000000

CJCJCMOJCMC|Oi\O O O O O O O O OO O O O O O O O O

23

linijBke zanke (D408, 409, TR401, T401). Ta»anka Je tokovna, In aieer za 100 mA maksimal-nega toka in 300 V makalmalne napetosti medkolektorjem ln emitorjem tranziatirja T401.Izolacijaka napetost med raSunalnikom in zan-ko je odviBna od iavedbe toroidnega impulzne-ga transformatorja TR401 ln lahko znaSa ve5tiaoS voltov.

Na aliki 7 Je prikaaan popravek alike 5(nadaljevanje), Slanek [1], ko iraamo nameatosignala RD-' na elementu D251 algnal WR ,eponki Al in A2 elementa D25O pa ata povezanlna A15-' (preje na 0. V oziroma GND). S tem sopoetopek resetiranja ure realnega 3asa apreme-ni iz OUT (0CFH),A v zaporedje

LD A.80HOUT (0CFH),A

Kadar ne zelimo reaetlranja ure realnega Saaapri uporabl ukaza OUT (0CPH),A, moramo bit 7akumulatorja poatavlti na vrednost 0, torejA7 o 0. Tako iraamo npr. pri uporabi citalnikapapirnega traku algnal BRST- = 0, toda v ukazuOUT (0CFH),A Je A = 40H; pri uporabl CRTS- »• 0, ko zaženemo motor kaaetnega pogona, JeA = 02H itn. Pri tem velja tole splošno pra-viloi poljubni bit akumulatorja z vrednoatjo0 ne vpliva na nazlvno atanje periferije, pa5pa z A = 00H ukinemo vsa zunanja nazivna sta-nja z ukazom OUT (0CFH),A.

6. Vmegnikl za uporabo Baudotovegateleprlnter.ja

Univerzalna V/I subrutina, kl Je opiaanana sliki 3, je vgrajena v vaeh točkah opera-oijskega aistema, kjer se zahteva vhod (vpis)ali izhod (izpls) podatkov. Posameznl deli o-peracijskega aistema opravijo pred uporabouniverzalne V/I eubrutine U3trezno inicializa-oijo (npr. E7 = 1 za takojšen izstop, E3 = 1za inicializacljo periferne naprave inE2.E1.E0 o XYZ za prireditev V/I kanala). Upo-rabnik ali posebni inicialni program pa morapredhodno opravitl inlcializacijo tabele vmes-niških naslovov, oziroma kot pravimo, mora po-sameznim kanalom prireditl periferne naprave.Ce se ta inicializacija ne izvede, sko5i izva-janje programa po vetopu v univerzalno V/Ieubrutino v nepredvidenl programaki aegmentoziroma v del ponmllnika z nepredvidenlml po-sledioami.

Na elikah 8, 9 ln 10 ao opiaani modull^28, Y29 in Y30, ki Beatavljajo celoto za vpiapreko tastature, izpis preko tiakalnika tervpia preko Sltalnika perforiranega traku na-vadnega (poštnega) teleprlnterja a 5-mestnimBaudotovim kodom ter a hltroatjp 45.45 Baud(za medcelinski promet, zlaati ZDA). To na-atavitev hitrosti lahko seveda takoj povišamo(do 9600 Baud), 5e spremenlmo atavek (vrstico)63 liste na alikl 10 (za 9600 Baud imamoLD A,l) v subrutini BINIT. Sevoda pa lahko zustrezno prireditvijo vmesnikov BAREAD, BAKYBDin ABPRIN (modula Y29 in Y28) uporabimo nara-dni teleprinter kot konzolno, objektno in iz-virno periferno napravo. Prefiks BA v imenihBAREAD in BAKYBD poraeni konverzljo Baudot--ASCII, preflks AB v imenu ABPRIN pa konverzi-^o ASCII-Baudotj ti laatnostl omogoSata upora-bo navadnega toleprinterja pri danem operacij-ekem sistemu, ki je plaan za uporabo znakovASCII ter ima celotno notranjo predstavitev stemi znaki (monitorke direktive ln vrednostioperandov).

Prlreditev vmeanikov kanaloo je lahko ta-101

CIs BAKYBD, CO: ABPRIN,01 % BAREAD,, 00 s ABPRIN,SIJ BAREADp SOs ABPRIN

kjer so CI, CO, 01, 00, SI, SO kanali: konzol-nl vhod, konzolnl izhod, objektni vhod, obje-ktni izhod, izvirni vhod in izvirni izhod.

Sevoda lahko uporablmo tudi meSano prire-ditev, ko imamo na konzolnih kanalih videoterminal, ostali kanall pa ao prlrejeni Baudo-tovem teleprinterju. Ta razliSica Je zlaeti u-godna tedaj, ko uporabljamo urejevalnik inzbirnik.

Kot dokaz ušpešnosti takega pristopa eona alikah 8, 9 ln 10 moduli Y28, Y29 in Y30izpisani z navadnim teleprinterjem (uporabazblrnika). Ker ima ta teleprlnter na razpolagoraanjše število znakov kot ASCII teleprinter,ae vrata ASCTI znakov upodobi v en aam znakBaudotovega koda. Imarao tole ASCII-Baudot upo-dobitev:

A — > A, B —*• B, ... , Z — • Zf0 —*0, 1 — • 1, ... ., 9 — • 9;

BELL -1* BELL, LP — > V?\ CR * CRjSP —». SP, '—*• ', l • !,& • & f",A —*• "j =, > -; [ ,( —->• (; },) —*• )f>,? — • ?; *,/ — > /f #,$ — > $; <,* —*• »Jvai oatali znaki ASCII — > nlSla;prehod iz ASCII številke na 5rko — > A...;prehod lz ASCII 5rke na številko — > 1...;Ta prealikava je bila izbrana glede na obsto-jeSi poštni teleprinter starejsega tipa (LO 15za angloaaksonako podroSje). Pri novejših ti-pih teleprinterjev bi bila preslikava nekolikoapremenjena. Kot vidimo, imajo vai posebniznaki urejevalnika in zbirnika, tj.

uatrezno B-upodobitev. Pri uporabi urejevalni-ka priredimo konzolnemu vhodnemu kanalu vmea-nlk za ASCII taataturo, izpia pa je lahko vB-kodu} tako imamo na razpolago vse potrebnekrmilne ASCII znake, a katerimi upravljamo •:urejevalnik. K temu velja še dodati, da ae ge-nerirata znaka B-5rke (A..., 8pustitev valja)in B-številke (1..., dvig valja) za navadniteleprinter vaakokrat, ko lmarao prehod iz šte-vilk in interpunkcij na orke in obraten prehod.Prl izpisu z navadnim teleprinterjem nam pro-gram za izpia daje še odmev na ASCII konzolo(vratica 34, lista Y28), tako da kontroliramoizpis teleprinterja, ki Je lahko tudi odda-ljen.

7. Vmeanlka za uporabo kaaetne enote

Kaaetna vmeanika za vhod in izhod Bta na-menjena uporabl kaaetne naprave, ln aicer zaehranjevanje programov v objektnem kodu inzbirnem jeziku, za ahranjevanje tekata ter zanalaganje iz kasetne naprave v računalnik, inalcer obiektnega koda v pomnilnik (nalagalnikza premelSanje in povezovanje modulov) tezzbirnegaali prostega teksta z uporabo ureje-valnika. Opisana vmesnika delujeta "brez napa-ke" (zanesljivost: verjetnoat pojava napake jeen bit v 10 9 bltlh) pri vhodni/izhodni hitro-sti 4800 Baud. ko se uporablja cenena kaaetnanaprava CC-9 (National Multiplex) ter zapis inizpl8_a8lnhronskega tipa NRZ.

Modul Y32 na sliki 11 Je sestavljen izve5 aegmentov, in siceri

CDUMPS je predvlden za prlredltev lzvir-nemu izhodnemu kanaluj tu Je upoštevana ape-cifi5nost urejevalnika (editorja)j

CDUMP ae uporablja • objektnem iehodnemkanaluj

CREAD ae lahko priredi vhodnemu objektne-nru ln izvirnemu kanalu;

CASON je aubrutina za vključitev motorjakaeetne naprave, ki ima vgrajeno še zakaanitevza 10 s (enakomeren tek motorja po vkljuSitviin Sasovnl prealedek med dveroa zapisoma na ma-gnetnem traku);

Y32 CASSETTE 1/0 DRIVERS AND SUBR.ADDR OBJECT ST #

Y32 CASSETTE I/0 DRIVERS AND SUBR.AODR OBJECT ST #

'0000•0002•0004•0006•0009•000B•OOOD•OOOF•0010•0012•0014•0017

'OOIA•ooic•OOIF•0021•0023•0025•0027•0029'0 0 2C

•002F•0032'0034'0036'0038•0039

CBD3CB8BCB5BC43900*DBC3CB7F28 FA7AD3C2D3DCCD5CO0*C38EE6

CB5BC42F00*DBC3CB7728 FAOBC2D3DCCD5C0 0*C3C0E6

CO4600*CB9B3E02D3CFC9CD2F00'

000300040005000600070008000900100011001200130014001500160017001800190020002100220 0 230 0 2400250 0 2600270 0 2800290030

003100320033003400350036003700380039004000410042004300440045004600470048004900500051005200530054005500560057005800590060

NAME Y32; CASSETTE DRIVERS FOR READING AND; DUMPING OF DATA C8-BIT ASCII; VITH 02JE STOP BIT AND 4800 BAUD)

; PROGRAMMED BY.AHTOM P. ZELEZNIKAR; FOR MOSTEK SDB-80 CZ-80) USING; ROM/RAM/CTC/UART; DATES NOVEMBER 29»

GLOBAL CDUMPSGLOBAL CDUMPGLOBAL CREADGLOBAL CINITGLOBAL CASONGLOBAL CASOFF

MODULE •••1978

; DRIVERS CDUMPS- CDUMP* CREAO AND SUB.; CINIT ENABLE A CASSETTE DRIVE TO; SERVE AS INPUT/OUTPUT DEVICE. THE; FOLLOVING PORT ADDRESSES FOR UART2; AND CTC2 ARE USED:; 0C2H FOR UART2; 0C3H FOR UART2

INPUT/OUTPUT DATAiSTATUS/CONTROL VORD

; 0C6H FOR CTC2 CHANNEL2 (UART2 RE-i CEIVE/TRANSM:T BAUD RATE SETTINO;; 0CFH FOR ON/OFF; SETTING.

CDUMPStSET 2*ERES l*E

CDUMPi BIT 3*ECAU. NZ..CASON

DUMP: IN A,<0C3H>BIT 7*AJR Z*DUMP-S

CPRll LD A/DOUT <0C2H)»AOUT <0DCH>.ACALL CASOFFJP 0E68EH

CREAD« BIT 3#ECALL NZsCASONl

CTAPE: IN A,C0C3H)BIT 6#AJR Z»CTAPE-S

CKEY1: IN A*(0C2H)' OUT <0DCH>»A

CALL CASOFFJP 0E6C0H

CASONllCALL CINITRES 3JELD A.2OUT COCFHJJARET

CASON: CALL CASONl

CASSETTE DRIVE

;USE SOURCE CHANNEL

;IF INIT BIT SET;TURN ON CASS DRIVE;INPUT UART2 STATUS;TEST •TBE* BIT;IF •TBE'=0> WAIT;LOAD DATA TO ACC;OUTPUT DATA TO UA2;OUT D.TO CONSOLEJTEST FOR CAS OFFJGO TO MON. DRIVER

JIF IMIT BIT SET;TURM ON CASS DRIVEJINPUT UART2 STATUS;TEST *ODA' BIT»•IF 'ODA'=0* WAIT;INPOT D.FR. UART2;OUT O* TO CONSOLE;TEST FOR CAS OFFJJUMP TO MON.DRIVER

;1NITIALIZE CAS I/O;RESET INIT BIT;TURN oa CASSETTE; DRIVE MOTOR;RETURN TO CALLER;TURN ON ORIVE

•003C»003D'003F•0042•0044'0045

•0046'0048•004A*004C'004E•0050•0052'0055»0056'0058'0058

'005C'005D'005F'0061'0063'0065'0066'0069'006B•006E•006F•0072•0074•0076'0077'0079'007B•007E•0080•0083'0085•0087•0088•008A•008C'008F•0090•0092•0093'0094'0096'0098

C50630CD96E610FBClC9

3E05D3C63E02D3C63E58D3C332FEBFAFD3CF32FFBFC9

57CB532033FE3A2006AF32FEBF18273AFEBF3C32FEBFFE08200A7AFE31200532FFBF18123AFFBFFE31200B7AFE0D2006CD3C00'AFD3CF7AC9FE0320FA18F2

0061006200630064006500660 0 6700680069007000710072007300740075007600770078007900800081008200830084008500860087008800890090009100920093009400950096009700980099010001010102010301040105010601070108010901100111A 1 1 O01120113

DELAY2:PUSH BCLD B,30H

DELl: CALL 0E696HDJNZ DELl-SPOP BCRET

CINITl LD A,5OUT C0C6H),ALD A>2OUT <0C6H),ALD A<58HOUT <0C3H)»ALD <0BFFEH)/AXOR AOUT <0CFH>,ALD (0BFFFH)>ARET

CASOFFlLD D,ABIT 2,EJR NZ#SOURCE-S

OBJECT:CP 't •JR SZ>"CAS01-$XOR ALD C0BFFEH)«AJR ENDČO-S

CASOl: LO A,C0BFTEH)INC ALD (0BFFEH)#ACP 8JR NZ«CAS02-SLD A*DCP 31HJR NZ»CASO2-SLD <0BFFFH>,AJR ENDCO-*

CAS02: LD A,(0BFFFH)CP 31HJR NZ^EMDCO-SLD A>DCP 0DHJR NZsENDCO-S

SOURl t CALL OELAY2XOR AOUT C0CFH)*A

ENDCOl LD A^DRET

SOURCElCP 03HJR NZ^ENDCO-*JR SOURl-S

END

iSAVE (BC)»•10 SEC OELAY;195 MS DELAY

;RELOAD CBO;RETURN TO CALLER

;LOAD CONTROL VORO; TO CTC2 CHAN3iLOAD 480 0 BAUD; TIME CONSTANT;LOAD CONTROL VORO; TO UART2;SET 'EOF'-FLAG;TURN"OFF"CASSETTE; DRIVE MOTOR ANO; CLEAR END-FLAG;RETURN TO CALLER

;SAVE CACC);TEST FOR SOURCE; CHANNELilF NOT ': ' THEN; GO TO CASOI; ELSE CLEARi *EOF'-FLAG;GO TO"ENDCOJlNCREMENT; 'EOF'-F1-AG

ilF 'EOF'-FLAG NOT; 8» "JUMPi ELSE IF NOT; 'EOF'-RECORD; GO TO CAS02iSET END-FLAG;GO TO ENDCO;TEST EHD-FLAG

;IF 1 TEST FOR; CARRIAGE RETURN

;iF •CR* CAI-L;DELAY,"TURN; OFF CASSETTE; DRIVE MOTOR;RELOAD (ACO;RETURM TO CALLER;LOOK IF 'ETX*

Slika 11/prvi del. Programski vmeaniki CREAD, CDUM? in CDOMPS zauporabo kasetne naprave: CDUMP je predviden za objektni, CDUMPS pa saizvlrni izhodni kanal.

25

Y32 CASSETTE 1/0 DRIVERS AND SUBR.ADDR OBJECT ST »

CASOlCASONlCKEVJDELlOBJECTERRORS«ERRORS"

00000000

006B002F0025003F0061

CAS02CDUMPCPRlDELAV2SOURl

0080 CASOFF CINT3 005C CASON CINT3 0039CINT3 0004 CDUMPS CINT] 0000 CINIT CINTJ 0046

OOOF CREAD CIMTJ 001A CTAPE 00IF003C DUMP 0009 ENDCO 00920 0 8C SOURCE 0 094

Slika- 11/nadaljevanje. Simbolna tabela modula Y32, ki ga seatav-ljajo kasetnl programski vmesnlki. CASON in CASOPP sta subrutini caTkljuSitev ln lzklJuSitev kaaetnega motorja, CINIT pa Je rutina ini-clallzacije.

DELAY2 je zakasnllna subrutina, ko lmamoSakalno zanko ea 10 s;

CINIT Je subrutlna za lnicializacijo za-etavic ter za nastavitev kanalne hitroati indelovnega režima vezja UART2}

CASOPP Je subrutina za izklJuSitev moto-rja kasetne naprave, tako pri objektnem kodukot pri uporabi urejevalnika in zbirnlka.

Za prlreditev vmesnikov CDUMPS, CDUMP inCREAD imamo tale navodlla:

1° CDUMPS je izpieni kasetni vmesnik vtoi. Tžvirnem kanalu (eufika S imamo za SOUR-CE). Njegov zaSetni naslov moramo naložititakole:

.M tSOOsSO XXXX NASLOV CDUMPSQ

2° CDUMP je izpleni kasetni vmeanlk v t.i. ob e ctnem kanalu. Njegov začetni naslor na-ložimo takole:

.M tOOOsOO JXJX NASLOV CDUMPO

£ CREAD Je Sitalni kasetni vmesnik v iz-virnem In objektnem kanalu in naložitev njego-vega zaSetnega naslova je tale:

.M :OIOsOI XXXI NASLOV CREADQ

. lOO XXIX1sSI XXXX NASLOV CREAD9

° Uporaba CDUMPS v povezavi z urejeval-e -tale: imamo editorBko zaporedje dire-

B0 P0 5'NULL'

ko se zaSne izpie lz urejevalniškega pomnllni-lca na trak« V tem primeru moramo predhodnoprirediti j

.M sOO^:OO XXXX NASLOV CDUMPSOt S I EJOaC?sSO XXXX NASLOV CDUMPS9

Pri prvi uporabi izpiane aubrutine akočimo vkanal sOO zaradi nacina inicializacije v samemeditorju (ta programaki aegment je v ROMu), vvseh naelednjih pozivih izpisa pa v kanal :SO,ko smo preihicializlrali register E ob prviuporabi lzpisa. Takšen naSin (zvijačSa) zago-tavlja uetavitev motorja kasete, ko Je teksteditorja izpiaan.

^° Pri izpiau premestljivega in povezlji-vega ob"jektnega koda iz žbirnika pa moraino upo-rablti prireditev

potrebna izvedba posebnega inioialnega progra-ma.

7^ Za brezhlbno delovanje kaeetne napravev povezavi z urejevalnikom Je priporoSljiva•7-stavitev pirve vratice v urejevalniškem tekatuin sicer

ktiv

sOO XXXI NASLOV CDUMP^

6° Pri navedenlh pogojih eta zagon in u-stavi^ev raotorja kaaete avtomatiSna. Iniciali-zaoiia za kasetno obratovanje Je vaelej avto-maticna (je vsebovana v vmesnikih), tako da ni

na koncu teksta pa naj bo znak 'ETX' (heksade-cimalno 03).

Prednost uporabe kasetne naprave je prirazvoju programov (v zbimem Jeziku), saj te-l.eprinterja (in njegovega hrupa in nizke hi-trosti) ne potrebujemo ve5. Programske tekateahxanjujemo na trak, Jih modificlramo In po-pravljamo, dokler program nima željenih Ia8t-noati in Je brez napak. Sele potem tekste inliate napišemo na papir ter luknjamo trakove,ki jih ahranimo v arhiv (knjižnico) z uatreznoklasifikacijo.

8. Sklep

V Slanku opisani vmeaniki predstavljajodel operacijskega si8tema in Jih zaradi tegaehranimo v ROM (npr. EPROM) ali na diak. Pri-reditev njihovih naslovov kanalom omogo5a ta-kojšnjo uporabo dodatne perlferije, tj. nava-dnega teleprineterja, linije in kasetne napra-ve. Vmesniki so tudl del komplekanejšega komu-nikacijskega aiatema, npr. vrste a aporoSili,opisane v clanku [2]. S takim aistempra je te-daj omogoSeno polavtomatično vdrževanje zvezna domacih in mednarodnlh linijah in sevedatudi prenoa t.i. raSunalniških podatkov (pro-gramov, podatkovnih agregatov, odprtega tek-sta).

članek izpostavlja pomen pojma kanala,njegovo uporabnoat in univerzalnoat. Prihod-nji operacijski aiatemi naj bi zaradl opiaa-nih laatnoati kanala bili zgrajeni pravilomaa kanalnimi V/I aubrutinami, 8aj le-te omogo-5ajo ceneno programsko prolagoditev uporabni-ške periferije.

Llteratura

[1] A.P.Železnlkar, Razširltev mikroraSunalni-škega siatema, Informatica 2 (1978), 15-27, št.3.

[2] A.P.Železnikar, Vrata s sporo5ili za komu-niciranje z uporabo mikro raSunalnika, In-formatica 2 (1978), 28-38, št.2.

[3] A.P.Železnikar, Uporaba Saeovnikov in šte-vnikov v mlkroproceeorskih aistemih e pro-ceaorjem Z-80, Informatica 2 (1978), 25-33, St.l. ~

[4] A.P.Železnikar, I.Ozimek, M.KovaSerld, D.Novak, Programiranje mikro računalnikov sproceaorjem Z 80, Informatica 1 (1977)»5-12, št.2.

2 6 Informatice žt.4 letnik 1978

specifitnosti upotrebemiknoračunala zapnačenje i upravljanjepnocesa

g.snniljanič

UHK 681.3 - 181.4 : 62 - 50 Elektrotehnički fakultet, Zagreb

U članku se najprije u sažetom obliku prlkazuje pračonje i upravljanje procesa pomodu analognihsklopova i klasičnih digitalnih računala. Polazeči od toga razmatraju se specififfnostl koje u topodručje unosi primjena mikroračunala.

PROCESS SUPERVISION AND CONTROL USINR MICROPROCESSORS. Impact of microprocessors on process super-vision and control is considered. First procoss supervision and control using analog equipment andclassic digital computers is discussod. Then specific microcomputer features are considered.

Bračenje i reguliranje različitih procesnih ve-ličina pomodu klasičnih analognih sklopova po-znato je i naSiroko razmatrano u literaturi.Procesne veličine se pomoču regulatora nastojezadržati na željenoj vrijednosti. Pri tome"željena vrijednost" može biti konstantna ilipromjenljiva, ali u svakom slučaju takva da senjezinim reguliranjem postignu neki unaprijedpostavljeni ciljevi. Pri tome sami reguiatorimogu biti realizirani različitim sredstvima(mehaničkim, pneumatskim, elektronlčkim itd.).Analogni elektronički sklopovi omogudili su dase reguliranje i nadzor procesa ohavljaju efi-kasnije i elegantnije, zbog povedanih mogudnos-ti koje imaju elektronički sklopovi u uspor^d-bi s drugim starijim vrstama uredjaja za uprav-ljanje i nadzor procesa. Zbog toga njihov raz-voj i primjena predstavljaju skok u kvalitetiprooesne opreme. No uprkos napretku u odnosu nastarije sisteme doseg takvog načina pradenja iupravljanja ima granice odredjene mogudnostimaupotrijebljene tehnike. Najčešde se regulira imjerl samo jedna lokalna veličina. Istovremenouzimanje u obzir velikog broja mjernih veliči-na i realizacija složenijih algoritama, lakoje moguče, praktiSkl rezultira u glomaznim e-lektroničkiro sistemima s veoma velikim brojemelemenata, pa nije u praksl naišlo na širokuprimjenu.

Upotreba digitalnih računala za pračenje 1upravljanje procesa

Pojava digltalnih računala, naroSito onih rea-liziranlh s poluvodlčkim sklopovima (SSI 1 MSI)s njlhovim ogromnim mogučnostima obrade podata-ka, nagovijestila je mogučnost uspješnijeg iefikasnijeg nadzora i upravljanja procesa. Pritome se dogadja jedna karakteristifina atvar:Digitalno računalo se u prvomredu nastojl upo-trijebiti kao zamjena za analogne sklopove. Po-stepeno se ipak digitalno računalo, osim zam-jene analognih sklopova, upotrebljava i za oba-vljanje drugih zadataka, karakterističnih bašza digitalna računala. To predstavlja novi kva-litetni skok u upravljanju i nadzoru procesa.Takav razvoj ae uostalom dogadjajo i na drugimpodručjima. Zar nlsu npr. prvi automobili biliu stvari kočije, kojima su konji zamijenjenimotorom, a tek kasnije su se razvila svojstvakarakteristiSna samo za automobile. Isto takose mo2e redl da su prvi elektronlčki integri-rani sklopovi bili pravljeni na način sličankao sklopovi realizirani s dlskretnlm djelovim, da bi

kasnije Doprimili oblik speciflčan baš za njih.

Tipičan naftin upotrebe dlgitalnog računala uprocesu nrikazan je na sl. 1. Na slici je r>ri-kazana upotreba digltalnog raCunala za tzv."direktnu digitalnu kontrolu" (DDC) u kojem di-gitalnd računalo direktno upravlja J.li nadzirenroces. No mogu<5 je i drugi način unotrebe di-gitalnog raftunala, takav da digitalno rafunaloupravlja s analognim regulatorima lzračunava-juči njihove postavne vellSine, pratedi velikibroj parametara nrocesa. Na osnovu ulaznih ve-lidina, digitalno raCunalo lzračunava takve po-stavne veličine da se i.7. nrocesa dobiju najbo-lji rezultati. Takav naftin rada je moguč i do-sta se upotrebljava, no zbog nemogudnosti da seprikažu svi mogudi naftini, ovdje de ae prikaza-ti i donekle razmotriti samo DDC -način, jer jeupravo na njegovu nodrufiju primjena mikroraču-nala najveda, a to je ono Sto nas ovdie prven-stveno zanima.

Parametri procesa, najfteStfe analognedobivene senzorima, pretvaraju se u digitalneu analogno-digitalnom pretvarafiu (ADC) i unosepreko odgovarajučeg interfeisa u dlgltalno ra-čunalo. Digitalno računalo (klasično, a ne mi-.kroračunalo) ima smisla upotrijebiti samo ondakad lz procesa dolazi veliki broj analognlh si-gnala, na je zbog toga neophodan multipleksor.Večina narametara orocesa se izražava analog-nim signalima, a samo manjl dlo se može dobitiizravno u digitalnom obliku, pa takvi signaline trebaju"analogno-digitalne pretvorbe. Istotako izlazl iz računala su digitalni, pa se sa-mo neki od njih mogu unotrijebiti u takvom ob-liku za direktnu intervenciju u oroces. U dru-gim slučajevima se intervenira•analognim sig-nalima, pa je zbog toga digitalne izlazne sig-nale potrebno pretvoriti u analogne u odgovara-judim digitalno-analoonim nretvarafiima (DAC).0 oba slučaja se radi o zatvorenoj oetlji ko-jom se unravlja s procesom.

No netlja može biti i nrekinuta, te ra?unalona neki način orikazuje Povjeku što se dogadjau procesu, a on odlu^uie što <5e poduzeti. Akoodluči da eventualno intervenira u nroces, onto čini ručno. 0 slučaiu zatvorene uDravljačkenetlje intervenclja se obavlja automatski.

Na sl. 1. prikazan je, moglo bi se reči, klasl-čan na^in uootrebe diqitainog rafiunala u pro-cesima. Razmotrlmo sada nekoliko karakteristič-

27

NEKIPROCES

IZRAŽENI

SIGNALIMA

PARAMETRIPROCESA

11

'_«J

1

_ - .

11

11

1

M

uhTIPLEKS0R

IZRAŽENI 1DIGITALNIM -,SIGNALIMA "*!

IZVRŠNIORGANI2APJELOVAMJENA PROCES

ADC

DIGITALNO

RACUNALO

IZVRŠNIORGANI

IZVRŠNIORGANI

RUČNAINTERVENCIJAU PROCES

PRIKAZSTANJAPROCESA

Slika 1.

nih svojstava takvog načina unotrebe digltalnogračunala i usporedlmo ga, Sto je ve<5 doneklc iučinjeno, s odgovarajučim analognim sklopovima,a zatim s mikroračunalima.

Ve<5 je rečeno da analogni regulatorl najčešdeupravljaju samo s jednom procesnom veličinom,a .i su zato relativno jednostavnl 1 jeftini, paih se može upotrijebiti velik broj u jednomprocesu, a da to bude prihvatljlvo s ekonomskoostanovišta. Naprotiv digitalna raftunala, kadse upotrebljavaju na način prlkazan na sl. 1.BU najSešče tzv. miniračunaia ili ona veda odnjih. Ona raspolažu sa znaCajnlm računarskimmogudnostima, ali cijena samog ra^unala, a pogo-tovo cijena njegovog instaliranja, odnosno cije-log upravljačkog aistema, znatno nadmašuje; re-lativno gledajudi, analogne, regulatore. Zbogtoga upotreba takvlh klasičnih digitalnih raCu-nala1 dolazl u obzir samo onda kad roogu zamlje-nlti rad nekoliko desetaka lii ftak stotlna ana-lognih regulatora.

S druge strane upravlj:a£jci'i mjerni algoritmikoje takvo računalo izvodi, kao., zamjenu za ana-logne uredjaje, su relatlvno jednostavni i moau

se sastojati od r>o nekoliko stotina instrukcijaračunala. Svaka ae od tih instrukcija izvodi ujednoj ili nekoliko mikrosekundi. Tako računalona rad potreban za jednu unravljačku netlju tro-ši u prosjeku manje od jedne milisekunde svojegvremena, pa bi u jednoj 3ekundl moglo poaluži-vati i do 1000 petlii. Ovo su dakako samo oret-postavke da se vidi iedan reprezentativan prim-jer.

Parametri u procesima (temperatura, pritlsak,nrotok itd.) se obično ne mljenjaju suviSe bržo,na se ni uzorrei takvlh veliftina ne moraju uzi-mati u veoma kratkin razmacima, a da proces uo-ravljanja bude ioak dobar. Uzimanje uzoraka da-kako znači da se samo uoravljanje ne izvodi kon-tinulrano, nego diskretno, all da to ne smanju-je kvalitetu upravljanja. Kao zakljuCak se raožere<5i da u praksi jedno digitalno računalo zam-jenjuje najčešde nekollko desetaka lli čak sto-tina analognih petlji.

Takav način uoravljanja ima dobrih strana, all

i nedostataka. Medju nedostatke se svakako možeubrojiti potpuna ovisnost jednog cijelog proce-sa ili u najmanju ruku jednog njegovog značaj-nog dijela o samo jednom računalu. Ako bllo ko-ji vitalni dio računala pri takvom načinu radaispadne iz pogona, onda bi se moralo prekinuti- ••odvijanje procesa. Medju vitalne dijelove ra-čunala spadaju svakako procesor i memorija sprogramima i podacima. Nelie manje značajne pe-riferijske'ili druge jedinice mogu ispasti izpogona, a da se proces i dalje odvija, ali naponešto degradiran način. Ovisnost velikog bro-ja upravljačkih petJji, odnosno cijelog proce- •sa o samn jednom računalu' je prema tbme problempri upot.rebi vedih računala. Taj problem se mo-že donekle riješiti upotrebom redundantnih ra-čunala, koja preuzimaju zadatke pri isnadu os-novnog računa. Takav način rada je uobičajennpr. a nuklearnim elektranama, svemirskim le-tovima ili vojnim sistemima, kod kojih je naj- .važniji cilj da sistem radi onda kad se to odnjega traži. Cijena koja se za to plača upot-rebom dvaju ili čak triju redundantnih računalaigra manju ulogu, Takav pristup u standardnimprivrednim procesima, kod kojih je ekonomičnostproizvodnje i prema tome niska cijena upravljač-ke i ostale opreme najvažnija, često nije prih-vatljiv iz ekonomskih razloga.

Dalje, diskretizacija uzoraka, koji se uzimajuza obradu iz procesa, te greške do kojih jeneizbježno dolazi pri analogno-digitalnoj i di-gitalno-analognoj pretvorbi, takodjer predstav-lja nedostatak, premda se tvrdi da se te greškemogu sraanjiti po želji, barem teoretski.

Osnovna prednost upotrebe digitalnih računalasu značajne računske mogučnosti i brzina rada,'koja oinogudava da se praktički istovremeno pra-ti mnogo parametra procesa, te da se izvodesloženiji upravljački algoritmi. Haime, računa-lo uzimajudi u obzir trenutačne podatke o sta-nju procesa ("u realnom vremenu" tj. zaostaja-nje reda milisekundi), te uzimajudi u obzirsve mjerne veličine (ili bar one najznačajnije)izračunava njihove medju.sobne' odnose i utjeca-je, te na osnovu toga daje trenutačnu slikuglobalnog stanja rada procesa ili nostrojenja.Takva se informacija o stanju procesa može pre-dočiti čovjeku, tako da on odluči kakvu de In-tervenciju u proces poduzeti ili se lnterveniradirektno automatski. Dakako ako čovjek odlučuje,onda njegova odluka može biti veoraa kvalitetna,jer je zasnovana na kvalitetnoj informaciji,kakvu nije mogao dobiti npr. iz analognih sklo-pova. Uzevši podatke s analognih sklopova zapradenje rada procesa, moglo bi se inforroacijeadekvatne onima dobivenira od digitalnog računa-la, dpbiti nakon dužeg računanja ručno ili uzupotrebu "off-line" računala, a tada je za in-tervenciju u proces ved prekasno. Naprotiv, upo-treba digitalnog računala u realnom vremenu na"on-line" način omogučava da se prate i upotre-bljavaju za upravljanje i složene izvedene ve-ličine, dobivene uzimanjem u obzir i medjudje-lovanjem velikog broja mjernih rajesta. To pred-stavlja "rafiniranu" informaciju o stanju pro-cesa, koja se doblje obradom podataka s poje-dinačnih mjernih mjesta, koji pržiria tome služekao "sirovina" za dobivanje kvalitetno nove ra-finirane informacije. To npr. znači da se pra-ti rad cijele nuklearne elektrane uzimajudi uobzir stanje na svih 5-7000 mjernih mjesta. Etotakvo poboljšanje rada se dobije u upfavljanjui nadziranju procesa upotrebom digitalnih raču-nala, bez obzira da li se radi o prekinutim illneprekinutim upravljačkim petljama.

Za sve što je do sada navedeno bi se moglo redida su opdenito poznate stvari, naširoko obra-djene u literaturi, ali koje je trebalo zažetoiznijeti da bi se mogle razmotriti specifično-stl upotrebe mikroračunala za nadzor i uprav-ljanje procesa.

SPECIFIČNOSTI UPOTREBE HIKRORAČUNALA

Pretpostavljajudi da su poznate osnovne karak-teristike mikroračunala. • (ukoliko nisu rnogu senači u odgovarajudoj literaturi?1'*'J'4)ovdjede- biti razmotreno ono 5to je sDecifično zaupotrebu mikrorafiunala u procesima.

Mikroračunala su digitalna računala kao i svadruga veda računala,- pa se realiziraju uootre-bom princiDa digitalne elektronike. No za raz-H k u od drugih vedih računala ona upotreblja-vaju isključivo sklopove visokog stupnja inte-gracije (LSI sklopove)• Njihova osnovna svoj-stva, osim isključive upotrebe LSI sklopova,su neobiftno male dimenzije 1 cijena. Dok seprije pojave mikroračunala neko prosječno "mi-n.i"-računalo, tj. takvo koje se uglavnom upo-trebljavalo za nadzor i upravljanje procesa,moglo nabaviti za desetak ili nešto više hilja-da dolara, dotle se elementi mikroračunala mo-gu kupiti za dva reda velitfine ni?.u cijenu. U-pravo taj ekonomski faktor igra odlučujudu ulo-gu pri upotrebi mikroračunala za upravljanjeprocesa. S miniračunalom se mogao upravljatineki osrednji proces, upotrebljavajuči stoti-njak prekinutih ili nenrekinutih petlji. S mik-roračunalom se mogu upravljati i nadzirati ioni najmanji procesi, a da pri tome mogudnostiobrade podataka nisu bitno umanjene. Osim toganije nikakva ekonomska nrepreka da se za samojednu petlju upotrijebi jedno mikroračunalo,koje upravlja nekom lokalnom veličinom. Štovi-še, osim upravljačkoa mikroračunala u jednojpetlji se može upotrijebiti još jedan ili višemikroprocesora, koji upravljaju lokalnira funk-cijama unutar te jedne petljc (npr. uoravljanjeizvršnim organom kojira se djolujo na procos ilinešto slično). Kao primjeri upotrebe mikrora-čunala za upravljanje "malih" poslova može senavesti upTavljanje pednicom za nočenje pilida,upravljanje strojem za nranje rublja, strojemza šivanje, zatim upotreba mikroračunala za up-ravljanje nepokretnlm trenaSnim biciklom, upo-treba jednog ili više mikroračunala za uprav-ljanje i nadzor rada automobilskog motora itd.

Zahvaljujudi spomenutim karakteristikaraa nokipredvidjaju da de se u skoroj bududnosti u do-madinstvima upotrebljavati isto toliko mikro-računala, koliko se sada upotrebljava električ-kih motora (a to je desetak ili više). Ako tosada izgleda nevjerovatno, onda se moramo pri-sjetiti da je nedavno bilo isto tako nevjero-vatno da de se toliki motori upotrebljavati udomadinstvima.

Pri upravljanju velikih procesa mikroračunali-raa upravljanje se može decentralizirati po vo-lji, te nestaju problemi pouzdanosti koji sepojavljuju kao posljedica ovisnosti cijelogprocesa o samo jednom raSunalu. Hijerarhijskompovezanošdu mikroračunala s višim nivoima up-ravljanja mogu še dobiti izvedeni narametriupravljanja, kao i kod upotrebe vedih računala,te se1 tako dobivaju prednosti i analognih re-cjulatora i velikih digitalnih računala.

No takav sisterii treba i napraviti, a mogu ganapraviti samo oni inŽenjeri-automati?ari, kojipodjednako vladaju upotrebom hardvera i soft-vera, nakon što su, u zajednici sa stručnjaci-ma tehnolozima za odgovarajude procese, razra-dili upravljačke algoritme.

Razradu i realizaciju sistema mogu naoravitisamo stručnjaci iz tih grana i to uz velikitroSak vremena. Zbog toga razrada 1 izrada UD-ravljačkog sistema nredstavlja najveži procen-tualni dio u cljeni sistema, te se ti trožkovinastojo smanjiti kakogod je to mogude. Cijelisistem za upravljanje se mora gotovo uvijekizradjivati "po mjeri" i ne može se1standardi-zirati, radi nelzbježnih različitosti procesa,

29

ali se pojedine njegove komponente, bilo hard-verske, bilo softverske, mogu standardizirati.To se u prvora redu čini tako da se upotrebljava-ju LSI sklopovi za različite druge funkcije,osim procesorske, te da se upotrebljavaju stan-dardni moduli programa, ali, kako čerao vidjetii na druge načine.

Kao prvi zaključak koji se namede na osnovu do-sadašnjeg razmatranja specifičnosti upotrebe mi-kroračunala u procesima, može se redi da je up-ravo nlska cijena omogudila upotrebu mikroraču-nala za male poslove i procese, te da je to jed-na od nihovih osnovnih prednosti i specifičnosti.

Daljnja specifičnost upotrebe mikroračunala uprocesima je način gradnje lnterfeisa, kojim seproces povezuje s računalom. Kod klasičnih sis-tema, kao što je onaj prikazan na sl. 1/ inter-feis se izgradjuje pomodu poznatih elektroničklhsklopova, diskretnih ili integriranih, najčešdeSSI i MSI. Drugim riječima, logika se realizirahardverski za svaki pojedinačni slučaj, povezu-judi specifični proces sa odredjenim računalom.Zadatak interfeisa (medjusklopa) se sastoji utome da se rad tih dvaju različitih sistema naneki način poveže i uskladi.

Kod mikroračunala, njihovi prolzvodjači proiz-vode standardne LSI sklopove za intefeis u ve-likim serijama, te su oni prema tome jeftini.Takvi, hardverski standardlzirani interfeisi,se zatim mogu programirati, da bi se pomočuprograma prilagodili specifičnom problemu pove-zivanja računala s vanjskim sklopovima. Time seznatno pojednostavljuje gradnja sistema, smanju-je utrošak kvalificiranog rada i dakako sraanju-je cijena. Osim takvih intefeisa u LSI tehnolo-giji se realiziraju i različite druge standar-dne funkcije kao što je npr. upravljanje osci-loskopskim prikazom (CRT-display), upravljanjemodemiina i komunikacionim kanallma itd. I nekiod ovih, u hardverskom pogledu standardnih sklo-pova, se mogu programirati da bi se prilagodilinekom specifičnom poslu. Na taj način gradnjainterfeisa, koja je prije bila priličan problempostaje veoma jednostavna, pa nije nikakvo čudoda se veoma značajan dio mikroračunala prodajeza tzv. "hobby" primjene. Tako upotreba mikro-računala postaje dijelom ono što je nekad biloradioamaterstvo. Kod gradnje ovakvih specififi-nlh LSI sklopova sve se više primjenjuje onajpristup koji je doveo do pojave mikroprocesora,a to je da.se sve specifičnosti programiraju navelikoserijski proizvedenim,hardverski standar-dnim, LSI sklopovima.

Prema tome, glavni teret gradnje sistema za up^ravljanje otpada na programiranje, ako se daka-ko izuzme proučavanje samog procesa i sklopovakoji de se upotrijebiti za njegovo upravljanjejMnogo vremena na programiranje še troši osimtoga i zato što se programi pišu gotovo isklju-čivo u niskoproduktivnom asemblerskom program-skom jezlku ili čak heksadecimalno. Zbog togase u posljednje vrijeime ulažu značajni naporida se omogudi upotreba 1 produktivnijih višihprogramskih jezika za mikroračunarske sisteme,pa nisu Izostalil9'10•15,16,17) n i rezultati.Uz ved relativno stari viši programski jezikza mikroračunala PL/M u novije vrijeme je us-pješno razvijen LLL BASIC, zatim microFORTH, au posljednje vrijeme mnogo se govori o upotrebijezika PASCAL i C-jezika. FORTRAN i COBOL seupotrebljavaju samo iznimno. Pri torae je zanim-ljivo spomenuti da upotrebu ovih jezika u mik-roračunalima omoguduje razvoj vellkih ROM memo-rija u koje se upisuju programi-prevodioci, panisu potrebni veliki i skupi diskovi ili dru-gi elektromehanički uredjaji za upotrebu višihjezlka. Na taj način razvoj hardvera omogudavarazvoj i efikasnlju upotrebu softvera.

Vrljeme razvoja jednog sistema, uključujudi har-

dverske i softverske komponente može potrajatii do godinu-dvije, pogotovo kad se još ne vladatehnikom upotrebe mikroračunala. S druge stranemikroračunala se neobičnp brzo razvijaju, pa sečesto dogadja da se počme koncipiranje Sistemas odredjenim tipom mikroračunala. Kad se razvojprivodi kraju obično se konstatira da su se umedjuvremenu pojavila nova mikroračunala, brža,bolja, jeftinija 1 prikladnija za rješenje raz-matranog problema. Zbog toga se počima ispoče-tka s novim mikroračunalom, da bi se nakon go-dinu-dvije ponovila ista priča. Na taj način sedakako nikada ništa ne če do kraja izvesti, jeruvijek ostaje nedoumica: Odbaciti uloženi radili raditi sa zastarjelim mikroračunalom? Rje-šenje tog problema može biti upotreba novijihračunala, ali takvih koja su kompatibilna s ra-nijim sistemima. Zbog toga proizvodjači nastojepošto-poto sačuvati kompatibilnost'•'••'• sa vedafirmiranim mikroračunarskim sistemima vlasti-tim ili tudjim. Na taj način korisnik ne odba-cuje uloženi trud, a niti se sistem ne realizl-ra sa zastarjelim mikroračunalima. No kao isvaki drugi kompromis i ovaj može imati i nega-tivnih strana, a jedna od njih je svakako toda se u razvoju mikroračunarskih porodica nemogu prihvatiti revolucionarna poboljšanja. Kaoprimjeri kompatibilnosti mogla bi se navestiINTEL-ova mikroračunala 8080 i novija 8085, teZ80 mikroračunala i dalje kompatibilnost 16-bitnih mikroračunala Intel sa 8-bitnim računa-lima iste firme. Nasuprot tome firma ZILOG svo-ja 16-bitna mikroračunala zasniva na sasvim no-voj koncepciji, koja ih oslobadja ograničenjašto ih namedu 8-bitna mikroračunala, smatraju-či da čo im to omoguditi revolucionarno pobolj-šanje 16-bitnih mikroračunala.

Kao daljnji korak u olakšanju gradnje sistema smikroračunalima koja rade u nrocesima je INTEL-ovo 8022 mikroračunalp'-'-^, 13) . procesor, 2 kROM-a, 64 bajta RAM-a, zajedno s potrebnim ana-logno-digitalnira pretvara&em, sve integriranona samo jednom čipu, odnosno smješteno u jednomDIP kudištu sa 40 nožica. Prema tome, analogniulazi iz procesa se mogu direktno priključitina ovo jedno-čipno mikroračunalo, bez posebnoginterfeisa, ADC-a i drugih elemenata. Direktnona ulaz u računalo se mogu priključiti dva ana-logna signala. ŠtoviSe, ti analogni slgnall seočltavaju 1 unose u računalo pomodu odgovaraju-<5ih instrukcija, što je svakako novost koju o-mogudava gradnja baš ovog rafunala. Programskenaredbe glase od prillke ovako: Čitaj analogniulaz 1, odnosno 2. U ovom jedno-čipnom računaluima osim 64 bajta RAM-a, i 26 ulazno-izlaznihvodova još i 2 k ROM memorije, što može bitisasvim dovoljno za programsku implementaciju'upravljačkih algoritama malih procesa, čemu jeisključivo i namijenjeno pvo specijaliziranomikroračunalo. Cijena toga mikroračunala izno-si za sada (decembar 1978.) svega 19 $ po ko-madu u malim količinama, a za veče količine(10.000) je ispod 10 $ po komadu. Ono se vedupotrebljava masovno (pednice, automobilski mo-tori). "Konačno jedan kompjuter malen i jeftlnda omogudl ostvarenje snova svih inženjera-automatlčara", da citlramo jedno mišljenje oovom mikroračunalu'-^).

Karakteristike mikroračunala kao Sto su maledimenzije, znafiajna mod obrade podataka, a iz-nad svega veoma niska cijena omoguduju da semikroračunala upotrebljavaju na veoma različi-tim mjestima i u isto tako razlifiitim ulogama.Sve to je nemogude prikazati u jednom ovakosažetom prikazu. Ipak dva prlmjera karakteri-stična za upravljanje procesa se mogu prikaza-ti u najkradim crtaraa.

Standardnl uredjaji, masovno industrijski pro-izvodjeni, a reallzirani pomodu mikroračunala,sa svojstvima koja manje-više odgovaraju onimaklasičnih analognih regulatora. ve<5 se dosta

3.0

dugo nalaze na tržištu i upotrebljavaju. Mikroračunalo,izvodeči odredjedjene programe iga ulogu analog-nog regulatora. Takvi sklopovi, da bi se mogli•masovno proizvoditi i prema tome b i t i je f t ini ,moraju b i t i "za op<5u namjenu", pa se zatim pri-lagode nekom konkretnom mjestu u procesu odre-djenim izborom velifiina koji se izvodi ručno(npr. pomoču preklopnika ili prekidača). Zah-valjujuči tome takvi sklopovi zamjenjuju sveviše analogne regulatore.

Analogni regulatori rade najčešče s konstantnimpojačanjem u petlji. To ponekad sasvim zadovo-ljava zahtjevima, ali ponekad opet parametriprocesa nisu linearni, pa bi promjenljivo poja-čanje, ovisno o ulaznim variablama bilo veomadobrodošlo. Pokušaji da se takvi regulatori re-aliziraju s analognom opremom rezultirali su uglomaznira i skupim sklopovima, te oni nisu naj-bolje uspjeli u primjeni.

Naprotiv, zriačajne računske mogudnosti mikrora-čunala omogudavaju da se realiziraju standardniregulatori, kojima pojačanje u petlji ovisi ojednoj ili viSe ulaznih veličina. Takvo se poja-čanje podešava procesu dajuči bolje rezultate.Takvi regulatori se takodjer nroizvode industrij-ski i prodaju na tržištu'14'."

Slične daljnje varijacije upotrebe mikrorafiunalaza upravljanje procesa su neograničene i mogu seprimjenjivati uz jedan osnovni uvjet, a taj jeda korisnici vladaju upotrebom mikroračunala.

L I T E R A T U R A

1. G.Smiljanid

2. G.Smiljanid

•3. G.Smiljanid

4. G.Smiljanid

5. E.J.Kompass

Mikroprocesori i njihova pri-mjena, Automatika 5-6 (1974) ,str. 178

Osnove digitalnih računala,Školska knjiga, Zagreb, 9-topoglavlje "Mikroprocesori"

Mikroprocesorl i mogudnostinjihove proizvodnje i primjeneu JugoslavijiAutomatika 1-2 (1977), str. 3

Pravci razvoja mikroračunala;Automatika 3-4 (1978)

Fltting Computers to theControl Task, Control Enginee-ring, June 1978, str. 50

6. G.R. Garen

7. P.L.HazanR.B.HcDowellW.J.Sanda

8. M.McGowan

9.

10. R.LangerT.Dugan

11. M.Wiles et.al,

12. M.McGowan

13. W.Cheok et al.

14-. F.HermanceD.Farwell

15. J.G.Poaa

16. P.Caudil

17.

Microcomputers-The ubiquitouscorttrol elementControl Englneering, June 1978str. 53

Microcomputer I/O Periferalsand Software,Computer, April1978, str. 89

1/0 Interfaces: A microcompu-ters lirk to Real WorldControl Engineerlng, June 1978str. 56

Hard softwareElectronics, January 1978,str. 36

Say it in a high-level languagewith 64-k read only memoriesElectronios, April 13, 1978,str. 119

Compatlbility cures growingpains of microcomputer familyElectronics, February 2, 1978,str. 95

A Microcomputer and A/D Con-verter on a Single ChlpControl Engineering, June 1978,str. 66

Microcontroller includes a-dconverter for lowest-costanalog interfacingElectronics, May 25, 1978,str. 122

Single-loon process controlleradapts gain to ooeratlng levelElectronics, November 23, 1978,str. 150

Programming Microcomputer Sys-tems with High-level LanguagesElectronics, January 18, 1979,atr. 105

Using assembly coding to opti-mize high-level language pro-gramsElectronlcs, February 1, 1979,str. 121

C language befriends micropro-cessors, Electronics, Februarv15, atr. 41

31 Informatica št.4 letnik 1978

uporaba taktnegageneratonja mc 6875v sistemih z dinarnič*nim pomnilnikom indma prenosom

d.novak

UDK 681.3 - 181.4 : 681.3.07 Institut "Jožef Stefan", LJubljana

V prispevku je opisano dodatno kontrolno vezje, ki regullra konfliktne.situacije v sistemih znikro proceaorjem 6800, dinamičnim pomnilnikom in DMA prenoson. Predpostavlja se, da Je uporab-ljen taktni generator MC6875. Za osveževanjje dinamičnega pomnilnika in za DMA prenos se uporab-lja metoda kraje ciklo (cycle stealing). Ker obetoja na taktnen generatorju (6875, 6871A, 087IB;samo en vhod, ki omogoča uporabo omenjene metode (vhod za podaljževanje nizkega nivoja faze 0o) tje potrebno z dodatnim vezjem regulirati prioriteto obeh operacij. Poleg tega j« potrebno zago-toviti osveževanje procesorja vaakih 4,5 mikrosekund.

THE USAGE OF MC6875 CLOCK GENERATOR IN SYSTEMG WITH DYMAMIC MEMORY AND DMA TRANSFER. In thispaper an additional control cirouit that regulatee confliot situations in 6800 baBed systemswith dynamic membry and DMA transfer is described. It is supposed that tho MC6875 clook gene-ratoi1 is used. In this oase the cycle stealing method is used for memory refreshing and forDMA transfer. As there exista only one input for clook Btretching on the clock generator (6875.6871A, 6871B), it is neceesary to determine the priority of both operations with additionalcircuit. Besidea, it is neoessary to guarantee the refreshing of the procesor every 4,5 nicro-seconds.

1. UVOD

Specialna integrirana vezja za krmlljenjehitrih perifernih naprav (video-terminal, po-gon za gibke diske, kasetni pogon) omogočajorelativno enostavno prikljufiitev teh napravna mikro računalnike. Za te hitre prenose po-datkov ae uporablja DMA metoda, ki ima to le-po lastnost, da ne obremenjuje procesorja.Prooeaor samo definira blok podatkov, ki gaje potrebno prenesti in sproži prenos. DMAkontroler nato izvršl ta prenos raimo proce-sorja. Kot bomo videli kasneje, je v sistemihs procesorjem 6800, hitrost delovanja prooe-sorja odvisna od tega ali se paralelno odvijaDMA prenos ali ne. DMA prooes namrefi kradecikle prooesorju in s tem upogasnjuje njegovodelo.

.Podobno kot nas okolioa sistema sili v hiterDMA prenoa podatkov, naa ailijo težnje po niz-ki ceni si8tema v uporabo dinamičnih pomnilni-kov. Ti nam omogočajo večjo pomnilniSko kon-centracijo ln mnogo manjSo potroan.io. V siste-mih s procesorjem 6800 je tudi oaveževanjedinamičnega pomnilnika najčešče uporabljenametoda kraje oikla.

Očividno raora zagotoviti moderen mikroraSu-nalniški aiatem možnoat uporabe dinamičnihpomnilnikov in DMA prenosa podatkov. Pri upo-rabi prooeaorja 6800 in njegove družine inte-griranih vezij te možnoati niso dane v ele-mentarni obliki. Potrebno je dodatno vezje,ki rešuje konfllktne aituaoije, kot so hkrat-ne zahteve po osveževanju in DMA prenoau.Vez^e je konstruirano tako, da Je po vsakempodaljševanju takta zagotovljeno osveževanjeprocesorja. Taktni generator se sprosti, dagenerira vaaj en aktivni polcikel.

2. OPIS TAKTNEGA GENERATORJA MC6875

MC6875 je dvofaznl taktni generator (sllka l ) .Namenjen je za generiranje aignalov $-. in 0g»ki ju potrebuje prooeaor 6800 za svo.je delo- .vanje. Poleg teh signalov generira še aignalaz dvakratno in štirikratno osnovno frekvenoo.Ti derivacijl ata zelo uporabni za generira-nje raznih ainhronizaoljskih signalov /l/.Frekvenco deflnira RC 61en ali kvarčni kri-stal (aerljaka reaonanca). Nazivna frekvenoakriatala mora biti štirikrat višja od zahte-vane aistemake frekvenoe. Preko vhodov MEM.READY in DMA/REP.REQ. ie mogoSe podaljSevatipoaamezni fazi takta. Preko vhoda MEM.READYse podaljSuje aktivni del faze 0 2 (0 2 je vl-sok). To podaljševanje je potrebno pri počaa-nih pomnilnikih. Prooesor mora, potem ko jenaalovil pomnilnlk, po£akati (acoess time),da ae atacionlrajo slgnali na pomnilniškihintegrlranih vezjih.

XI CZx s < =

1.1 In C=

• « < O C =

> > lo C=morv ^

**"J5 dreund C

1 '•a "3 ' *4 <>

a I J

a ", 109 »

=>vcc=3MPU»1^ 3 R«i«1 Output^D MPU 92Z3 'O««O» «•••!3 OMA/Rlt Orirtt

=3 M.morv Cl«e>

Sllka 1. Razporeditev nožio zataktni generator MC6875

3 2

MPU02

! Loil Cycl* iTranlftr Cvcl«

Časovni potekl signalov pri osveže-vanju dinamiSnega pomnilnlka.

Slika 2.

Časovnl poteki aignalov prl DMA. pre-IIOBU. Dolžino DMA REQ.aigala defini-ra DMA. kontroler (6844), kot funkci-jo pomn.ure (1) in slgnala TxSTB (2),ki oznašuje, kdaj se je izvršil DMAprenos.

Za naa je bolj zanimiv vhod DMA/REP.REQ. prekokaterega je mogoče podaljševati neaktlvni delfaze 0 2 ( p ie nizek). Medtem časom, ko je 0 2na nizEem nivoju, normalno teče pomnllniškaura (Mem.Clk.), ki omogoča oaveSevanje ali DMAprenoa. Tako smo procesorju ukradli en ali ve2clklov, Na sliki Z so prikazanl poteki slgna-lov pri osveževanju in DMA prenosu (za 6844DMA kontroler).

3. OPIS KONTROLNEOA VEZJA

Za oaveževanje in DMA. prenos imamo samo enkrmilni vhod na taktnem generatorju MC6875.Z dodatnim vezjem (sllka 3 ln slika 4) mora-mo razširlti ta vhod na dva prikljuSka. Prltem raora biti definlrana prioriteta ob hkrat-nem pojavu obeh zahtev. Poleg tega moramo za-gotoviti osveževanje proceaorja vsake 4,5 )»8.

Slika 3* Kontrolno vezje

33

?v? r e S e n o ta^0t da se po vsaken ukradenemciklu, sprosti taktai geaerator, da lahko RO-nerira ea aktivni polcikel (visok 0 2 ) .

Oba zahtevi (po osveževanju in DMA prenosu)

^ 0^ L 1 vezi& ( D 15) * //Hi,i.REQ.- vhod taktaega geaeratorja. Posa-•ezaa zahteva po podaljževaaju signala 0^

pogoja St.l in St.2 na vezjih W in D9. Po-go;j št.l je izpolnjen, če zahteva po DMA pre-

če je DMA GRANT eignal na izhodu (D?) ugas-njen. V ten primeru ina zahteva po osvele-»IS3**.1'?08*0^? d° t a k t n e S « generatorja. Po-goj St.2 pa de izpolnjen, če zahteva po osve-ževanju še ni prišla do taktnega generatori

pogoju

3 in Se di z h o d u ( D 6 ) ' ^Pose takoj začne DMA cikel

Iz opisanega vidimo, da i»a osveževanje prio-ritoto pred DMA prenoso«. RS flip-fiOp si za-^ ^ f T ' t l S ?» h t e v o PO osveževanju, ki

^ ^ M D M A P r«osa. JK flip-(? l : L'? 1 2) služita za podaljševanje

GRANT aignalov za pol cikla. Tako je proce-sorju zagotovljena polovica oikla, ki ga osve-S^£°rSfSS e B4 P 0 d? 1^ e v a adu takta.'Med traja-

GRANT sigaala krmilno vezje namrež ne0 * 8 1 ^ ^ 8 1 1 ^ t k t d t k

^. SKLEP

Cilj tega kratkega sestavka je predstavitiuporabnikom mikro računalnikov s prlcelordem6800 uoznost enostavnega povečanja zmoglji!vosti aistema. To enostavno kontrolno vezje

V:

Slika 4. Časovai poteki pomembnejšihsignalov

namreč omogoCa priključitev DMA kontrolerja,ki predstavlja dodatea zelo hitor vhodno-iz-hodai kaaal.

5. LITEHATURA

1/ D.Novak,M.Kovačevi6,A.P.Železaikar: Mikroračunalnik "Vita" s procesorjem 6800,Informatica št.l,letaik 2,19?8, 8tr.14-2o.

2/ B.Fergusoa: This 6800 Syete«i Haadles OlockStoaliag,Digital Desiga,No.lo,Vol.8,1978,pp.60-68. '

3 4 Informatlca št.4 letnik 1978

nazmnožujofiise programv pascalu

v.batagelj

UDK 519.682 Univerza v Ljubljani, FNT - VTO Matematlka in mehanlka

V sestavku je opisan razmnožujoči se program v pascalu.

8ELF-REPR0DUCING PROGRAM IH PASCAL: in the note an example of self-reproducing program in paacal

ie given.

Eno izmed pomembnih poglavij kibernetike ali

eplošne teorije avtomatov, kakor jo je v svojih

delih imenoval J, von Neumann, je teorija raz-

množujočih se avtomatov £ll . Tu ima avoja ko-

renine tudi naslednja naloga:

V izbranem programirnem jeziku sestavi

"razmnožujoči se" program, ki bo ob izvedbi

izpisal na neko datoteko svojo natančno

(izvorno) kopijo.

lej nalogo je posvečen eeetavek £2 3 » v kate-

rem so opisani razmnožujoči se programi v

fortranu, algolu 60, liepu in snobolu; poleg

tega pa tudi idajna zamisel takih programov<>

Vendar zaradi poaebnosti posameznih programir-

nih Jezikov, vprašanje:

Eako izgledajo razmnožujoči se programi, č«

sploh obatajajo, v drugib programirnib. jezi-

kih ?

kljub temu ni postalo povsem nezanimivo. Ta ob-

čutek sem dobil, ko sem poskušal eestaviti tak

program v pasoalu. No, kakor vidite spodaj,

oreh ni bil pretrd.

Llteratura:

J. von Neumann: Theory of Self-reproducing

Automata,(Ed.A.W.Burke); Univereity of Illinoie

Preaa, Urbana, 1966

C2J Po Bratley, J. Millo: Self-reproducing Pro-

grama; Softwara - Practice and Experience, vol.

2(1972), p. 397-^00

PROGRAM SELfrREP(OUTfUTfX) ICONST N=20i K=50»

U=*»#!

VAR

BEGINACAC-ACACACACACACAC

ARRAYCI..KDOF CHARJXiTEXT» IJINTEGER)BJTJ AJARRAVC1..N30F T!

13!=*PROGRAM SELFREP < OUTPUT.X)»23J=*CONST N=20J K=50i3 3 i - * Ž= i L= AC i R» 3!= i U=43i=*TYPE T=PACKED ARRAYT1,.K3OF CHARJ53!=#VAR XJTEXTJ IJINTEGERJ63!=* B!T! ASARRAYC1..N3OF T>73t=*E<EGlN83!=* B!=AC33!93!=# AC33C 93{=Z! AC33C103J=7!

I I

AC103!=*AC11]!=#

AC33C123i--*Z! AC33C173i=Z)AC33C283i=7S AC33C323!=Z»

AC3K233 SAC3K37D!

Z)=7»

AC133!=# FOR I!=l TO 7 DO WRITELN(X»ATI3>f

AC163!=*FOR Ii=l TO N DO

URITELN(XfL»I!2fR»ZfACI3>ZtW)!FOR I!=9 TO N CiO WRITELN(X. ACI3 >

AC183!=*END.

AC33C 9 ] ! = Z ( AC33C103i=7.( AC33C11]!=ZJAC33C123!=Z( AC33C173J=ZJ AC33C231!=Z»AC33C293!=Z! AC33C323 J-ZP AT3K373 '. =7!AC3]C393.'=ZiFOR 11=1 TO 7 DO WRlTELN(XrAri3))AC33!=BfFOR i:=l TO N DO

WftITELN(X.L.l:2»ft»ZtAri3»Z.U)iFOR I!=8 TO N DO URITELN(XfAC13)

*i*)t)*l*!*iti*i*i*i*)*i*;t>*!t;t;*>

3 5 Informatica o t .4 le tnik 1978

haše baze j.benkovičkemijske a.kornhausendokunrientacije m.vrtačnik

UDK 681.3 : 002 Univerza v Ljubljani FNT - VTO kemija in kemijska tehnologija - RCPU

Kemijsko raziskovanje ter prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in izobraževanje

sta vedno terjala urejanje kemijske dbkumentacije, njeno evaluacijo in diseminacljo.

Z eksponencialno rastjo števila kemijskih informacij je postala uporaba računalnika na tem

področju neogibna.

V Sloveniji imamo v okviru Računalniškega centra za programirano učenje (RCPU) pri Fakulteti

za naravoslovje in tehnologijo dve bazi kemijske dokumentacije. Prva je iz uvoza, Chemical

Abstracts Condensates ( Chemical Abstracts Service- Columbus, Ohio, USA), druga pa lastna

baza podatkov o alkaloidih.

Chemical Abstracts Service objavlja tekoče izvlečke iz publikacij kot Chemical Abstracts, ki

so v kondenzirani obliki prenešeni na račiinalnik. To bazo v okviru projekta Raziskovalne skupnosti

Slovenije uvaja zgoraj navedena institucija tako, da je opravila prenos na naš računalniški sistem

(Republižki računski center), nudi stalno pomoč uporabnikom pri oblikovanju profilov, izvaja

operativna dela, vodi stalno analizo in evaluacijo dosežkov, skrbl za nenehno optimizacijo profilov

in uvajanje novih oblik te baze. V prispevku je opisan celotni proces te dejavnosti.

Med uporabniki baze CAC so fakultete in visoke šole, tehnične knjižnice, raziskovalne organizacije

ter številne OZD lz industrije. Podan je podrobni pregled števila uporabnikov po institucijah

in strokah.

RCPU pa razvija tudi lastno bazo kemijskih informacij na področju alkaloidov, ki je pomembno tako

za kemijsko teorijd kot kemijsko-farmacevtsko industrijo. Pri tem uvaja v delo uporabnike v

industriji in raziskpvalnih organizacijah, pa tudi študente kemije in biologije. Prispevek podaja

pregled problematike pri gradnji lastne baze, postopke za njeno gradnjo, uporabo in evaluacijo.

Daje primere tega dela in podatke o obsegu doslej zgrajene baze dokumentacije. Vabi k sodelovanju.

CHEMICAL DATA BASE IN SLOVENIA. Chemical research and the transfer of its achievements into

industry and education have> always required the processing of chemical documentation, its

evaluation and dlsseraination. Due to the exponential growth of chemlcal information the use

of computa: has become inevitable.

In Slovenia, the Computer Centre for Programmed Learnlng (RCPU) at the Faculty pf Natural Sciences

and Technology processes two data bases of chemical information. The first one iš imported i

Chemical Abstracts Condensates (Chemical Abstracts Service - Columbus, Ohio, USA), and the other

the Alkaloid Data Base, developed in the Centre.

Chemical Abstracts Service publishes current abstracts of publications in the form of Chemical

Abstracts which are transferred in the condensed form onto computer, Within a project sponsored

by the Research Community of Slovenla this base has been adapted to the available computer system

(Republic Computer Centre). RCPU offers assistance to the users in the formation of profiles,

and carries out the bperational work, continuous analysis and evaluation of results. The paper '.

presents the processes of this work. '

Faculties and colleges, technical libraries, research institutions and numerous enterprises are

the users of CAC data base. A detailed survey of users is presented.

36

RCPU also develops its own data base of chemical information in the field of alkaloids, lmportant

for chemical theory and for chemioal-pharmaceutical industry. The Centre introduces into development

of this data base the users from industry and instituteg, as well as chemistry students. The paper

provides a survey of problems involved in the formation of such a base, procedures used in its

formation, application and evaluation. Examples are given for the use of this data base and the

survey of results accompllshed so far is presented. The wish for cooperation is expressed.

UVOD

Narava dela v kemijskem raziskovanju, pri

prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in

v kemijsko izobraževanje je vedno terjala

urejanje dokumentacije, njeno evaluaoijo in

njeno diseminacijo.

Število kemijskih informaolj naraSča

eksponencialno. Če vzamemo kot primer

Chemical Abstracts, to lepo llustrira obdobje,

potrebno za milijon abstraktov: za prvi milijon

je bilo potrebno 32 let, za drugega le še 18,

za tretjega 8, za četrtega 4 leta in 8 mesecev,

za petega komaj tri leta.

Tudi Stevilo kemijskih spojin silovito narašfia.

Chemical Abstracts Registry kaže tedenski porast

okrog šest tlsoč spojin. Tako tudi na ožjem

področju kemije nl več mogoče spremljati

informacij v celoti.

Za vsako ekaponencialno rast je značilno, da

vodi v eksplozijo, če se ne umiri oz.stagnira.

Danes že govorimo o eksploziji kemijskih

informacij. Umiritev seveda ni mogoča, možen je

le prehod na novo kvaliteto. To novo kvaliteto

omogoča uporaba računalnika za vsa tri področjai

za proizvajanje, evaluacljo ln diseminacijo

informacij.

V okviru Računalniškega centra za programlrano

učenje ( v nadaljnjem besedilu RCPO) prl VTO

kemlja in kemijska tehnologlja Fakultete za

naravoslovje in tehnologijo Unlverze v

Ljubljani (center je 2e blstveno presegel

področje svojega imena, vendar ga je zaradi

ljubezni do tradloije ohranil....) delujeta

dve bazi, zanimivi za kemika, tehnologa,

farmacevta, blologa, medioinca in vrsto

drugih, ki jim je kemija osnova pri delu.

Prva je baza CAC,.druga pa alkaloidna baza,

ki jo razvijamo sami.

BAZA PODATKOV CHEMICAL ABSTRACTS CONDENSATES(CAC)

Kemijski informacijski servls (Chemical Abstracts

Servlce-CAS) objavlja tekofie l"žvlefil:e lz publl-

kacij v serlji Chcjmlcal Abstracts ter indekse,

ki omogočajo retrospektivo. Med pontembrie novejše

doaežke pa sodi računalniška baza podatkov

Chemical Abstracts Condenaates (CAC).

Shema kemljske dokumentaclje

C A C-

CAS \ CA-INDEKSI

C A

TISKANA INFORMACIJA —

PISANA INFORMACIJA

OSTNA INFORMACIJA 1

Baza Chemlcal Abstracts je razdeljena na 80

sekolj. Prvih 34 sekcij izhaja v lihlh tednlh

in prinaša podatke o naslednjih podrofijlh:

blokemija ( 20 sekclj) ln organska kemija

(14 sekcij). V sodlh tednih pa izhajajo sekcije,

ki pokrivajo naalednja področja: makromoleku-

larna kemija (12 sekcij), uporabna kemija ln

keraijsko inženirstvo (18 sekclj), flzikalna

in analizna kemija (16 sekcij). Baza je pisana

v standardnem formatu, izbira dokumentov pa

je zasnovana na definiranju kemljskih podroSij.

V bazo so vključene lastnosti elementov in spojln,

metode njihove anallze in sinteze, flziološki

učinki, uporaba.

PRIPRAVA RAfiUNALNIŠKE OBDELAVE

Ra&unalniške obdelave smo ves fias razvijali

v dveh smereh: za selektivno disemlnacljo

informacij (SDI) ter za retrospektlvo.

37

Za SDI smo uporabili modificirani programskipaket PRETEXT (Programme de Recherche dans leTexte), ki so ga razvili na Institut Francaisdu Pžtrol. Ta program ima širok spekternastavitvenih parametrov za oblikovanje lzpisa:sortiranje ln utežitev odgovorov, izbiraformata in števila kopij, omejitev izpisanihdokumentov. Številnl so tudi ključi zaiskanje dokumentov: CODEN, vrsta dokumenta,jezik, sekcija, patentna klasifikacija, avtor,institucija, tekst.

V okviru retrospektlve smo zaradi omejenegaprostora na diskih tvorili doslej bazo podatkovle iz nekaj zvezkov Chemical Abstracts. Ob temBmo izpisali slovar besed s frekvenco in slovarokrajšanih besed, ki sta nepogrešljiva priformuliranju profilov. Princip retrospektivnegaiskanja s pomočjo kodiranih ključnih besed pase je izkazal kot neprimeren, ker je frekvencaključnih besed premajhna.

Pri transformaciji baze pa je prišlo do.lzastojazaradi doslej neugotovljenlh napak v sistemuPRETEXT - verjetno zaradi novega operacijskegasistema na računalniku v Republiškem rafiunskemcentru. Pri tem se je tudi tu pokazala velikapomanjkljivost uvoženega softwara, kadar niposkrbljeno za permanentno vzdrževanje. Ponekaj neuspešnih poskusih, da bi s pomofijotujega avtorja odkrili in odpravili napako,smo se odločili za lzdelavo lastnega program-skega paketa, ki smo ga razvili iz obstoječegasistema DORS (Documentation Retrieval System)-ta je installran v Republiškem računskemcentru. Novl razviti paket CACDORS je prevzelprej navedene možnosti PRETEXTA, ima paprednost, da za izvajanje programov porabimanj računalniškega časa, ker vanj nismozajeli ključev, kl zelo redko pridejo v poštev.Vanj smo vključili le avtorja, vrsto dokumenta,sekcijo in tekst - vse z roožnlmi levimi indesnimi okrajšavami. Izpis smo oblikovali zaformat A4, ki omogoča arhiviranje rezultatovv običajnih mapah.

Novi paket za SDI je v evaluaciji. Dosedanjirezultati so ugodni. Prav zato že načrtujemotvorbo retrospektivne baze na večjih diakovnihpomnilnikih, organizirane na osnovi posameznihbesed.

V drugl polovici letoSnjega leta se bostadosedanji bazl CAC in CASIA (Chemical AbstractsSubject Index Alert) združili v novo bazoCA SEARCH. Do tedaj bo treba prirediti programeza nove, povefiane možnosti iskanja.podatkov.

ORGANIZACIJA SPECIALIZIRANEGA INDOK CENTRAZA KEMIJO

/VTO kemljain kemijskatehnologija-knjižnica-strokovnosvetovanjepo katedrah

.

/

——

ChemicalAbstractsService

\R C P U

\

"—-^

R R C

UPORABNIKI

NEPOSREDNO DELO Z OPORABNIKI PRI OBLIKOVANJUPROFILA

Oblikovanje profila, to je vprašanja uporabnika,ki ga moramo priredlti za procesiranje po bazipodatkov, poteka v več stopnjah. To delo je trebaskrbno opravlti, kajtl če vprašanje za poizvedboni precizno oblikovano, nastopa v izhodnlhdokumentlh veliko "šuma". Lahko pa je tudi odziv-noat baze premajhna - tedaj govorimo o "tišini"."šum" so vsi neustrezni dokumenti, ki jih jeračunalnlk zajel zaradi premalo precizno postav-ljenega vpraSanja. "Tišina" pa so dokumenti, kiobstajajo v bazi podatkov, a jih računalnlk nlzajel v izpis, ker je bil profil slabo nastavljen.

Za iskanje informacij smo se odločili v obliki.naravnega teksta - to je, iskanje poteka pocelotnem tekstu sekundarnega dokumenta (CAC).Tekst so v tem primeru popolni blbliografskipodatek, polje deskriptorjev ln rezime, če gabaza vsebuje. Obltkovanje zahtevkov na osnovinaravnega teksta terja od dokumentalista solidnoznanje, saj mora obvladati angleško termlnolo-gijo na izbranem strokovnem področju.

38

Stopnje obllkovanja profila:

1. Vprašanje uporabnika

Pri oblikovanju vpraSsriJa ima uporabnik .dve

možnostl:

a) jedrnato opredeli vprašanje po vsebini,

b) sam napiše nekaj ključnih besed in jih

poveže v ustrezno logično zvezo.

Prvi pristop je za računalniSkega dokumenta-

lista boljši, saj mu daje več prostosti pri

oblikovanju zasnove profila ob uporabi

ustreznih indeksov,ki jih izdaja CAS.

Pokazalo se je namreč, da zgolj iz ključnih

besed, ki so vrh tega pogosto še okrajšane,

dokumentalist zelo težko razbere ključno

vsebino za iskanje dokumentov. Omejen je

v svojem razvljanju profila. Izkušnje

kažejo tudi, da uporabniki po vefiini

uporabljajo le Boolove operatorje, kar

pogosto oslromaši vsebino izpisanih

dokumentov.

2. Identiflkaclja konceptov

Izraz "koncept" je v uporabi za skuplne

spojin, postopke, vrste tnaterialov, nafilne

uporabe in podobne sklope pojmov s sorodnlm

pomenom, ki nastopajo v vpraSanju uporabnika.

Dokumentalist mora te koncepte prepoznati

v vprašanju uporabnlka, da jih lahko razvija.

3. Razvijanje konceptov

Ta faza oblikovanja profila je ključnega

pomena, saj je treba za dane izraze (koncepte)

polskati čim večje število mOžnih sinonlmov,

da bi se izognili Sumom in tišini. Prl tem

delu si pomagamo s CA indeksi. Posebej ustreza

INDEX GOIDE. V pomoč pa so nam tudi slovarji

besed, ki smo jih pripravili v centru z

namenom, da bi se člm bolje seznanili z

besedlščem baze CAC in si olajšali krajSanje

besed na levi in desni stranl.

4. Oblikovanje profila kot logičnega izraza

Posamezne termlne za določene koncepte

izrazov, kl smo jlh okrajšali na levi in

desni stranl, povežemo z uporabo Boolovlh

in sintaktlčnih operatorjev ter oklepajev

v logični izraz, ki je s tera prirejen za

procesiranje po bazi podatkov.

5. Evaluacija lzhodnih dokumentov

Po procesiranju sledi ovrednotenje izhodnih

dokumentov, prl katerem morata sodelovati

uporabnik in dokvunentalist. Zadiiji lahko oceni

dokumente le glede na prisotnost zaželenih

terminov in njihovo povezavo, ne pa tudi

dejanske vsebine dokumenta. To je delo

strokovnjaka-uporabnika, ki mora pri svoji

oceni upoštevatl predvsem ustreznost izplaa

glede na vsebino primarnega dokumenta. Le

stalno sodelovanje uporabnika in dokumentallsta

omogoča sprotno popravljanje profila, vnašanje

novih terminov, opuščanje neustreznih in s

tem optlmiziranje profila.

V našem delu zagotavljamo tako povezavo \t

osebnlh stikih, pismeno in po telefonu. Kvali-

teta prvih seveda daleč prekaša ostala dva

načina.

POMEN IN UPORABA OPERATORJEV

Pri obllkovanju profiila uporabljamo Boolove

in sintaktične operatorje.S prvimi - AND,NOT,

OR - določimo priaotnost all odsotnost izbra-

nega termlna v lnformaciji CAC. S sintaktifini-

mi operatorji pa lahko povezujemo v logične

zveze besede v istem izrazu (stavku, polju).

V polju teksta je beseda definlrana kot vrsta

alfanumeričnih znakov med dvema separatorjema.

Razdalja med izrazoma v istem stavku je določena

s Stevilom separatorjev med izrazoma. Z uporabo

slntaktičnih operatorjev lahko določlmo

maksimalno Stevllo separatorjev med izrazoma

in vrstni red lzrazov v polju naslova in/ali

teksta.

Navajamo primer:

Operators

AVEC AAnn-asociacija asimetrlčnann separatorjev

ASnn- asociaoija simetriCnann separatorjev

IGNOR IAnn- ignoranca asimetričnann separatorjev

ISnn- ignoranca simetriSna•nn Beparatorjev

Kot nn lahko nastopajo cela Stevlla od 00

(izraza sta v tem primeru dela iste besede)

do 31 ( to pomeni, da izraza nastopata v

istem polju teksta ali naslova).

39

"CARBON" AAOl "DIOXID"

Besedi CARBON in DIOXID sta ločeni z eniiti

samim separatorjem, vrstnl red pa mora biti

tak kot je postavljen v zapisu. Članki, pri

katerih bi. bilo zaporedje teh dveh besed

zamenjano, ne bi nastopali v izpisih CAC.

V logičnem izrazu lahko uporabimo vefi

sintaktičnih in Boolovih operatorjev. V takem

primeru moramo posamezne logične podenote

ločiti med seboj z oklepaji. Pri kombinaciji

operatorjev pa je treba upoštevati mejne

pogoje dopustnih kombinacij. Pri tera velja:

ISnn (B NOT C)

Sintaktičnemu operatorju IGNOR ne sme

slediti Boolov operator NOT.

(A AND B) ASnn (C AND D)

Levl operand sintaktičnega operatorja

ne sme vsebovati Boolovega operatorja

AND.

PREGLED UPORABNIKOV SDI V SLOVENIJI

Številni avtorji, ki poročajo o uvajanjuračunalniško obdelane kemijske dokumentacije,trdijo, da se te bistveno bolj poslužujejouporabniki iz industrije kot iz "akademske"sfere. Temu naj bi bila vzrok večja .izpostavljenost industrije na tržišču.

llaša statistika je sicer Se skromna, saj gre

za prvo fazo uvajanja CAC, vendar kaže približ-

no ravnotežje med obema sferania.

02 ja stroka .upoxabriIX6v .. gtevflo

Vrsta OZD uporabnikov Številouporabnlkov

fakultetevisoke šole

inStitutigospodarske OZD

26

12

38

skupa j.!.. 7.6.

žtevilo profilov 188

Zanimivo sliko kaže tudi ožja stroka

uporabnikov, kar je razvidno iz naslednje

tabele.

Visokošolski kemiki

- učitelji

- štiidenti

Raniskovalči IJS.KIBK

Industriia:

- elektrotehnična

- smole,barve,laki

- farmacevtska,kozmeti£na

- baziCna

- prehrambena

- lesna

- gumarska

- strojna

11

15

l?.,skupaj 38

19

7

3 .

3

2

. 2

1

l,skupaj 38

Vendar so to šele začetnl rezultati, prve

lastovke. Bazo CAC, s katero razpolagamo, je

treba čimbolj približati uporabnikom. V ta

namen skušamo zlasti:

- intenzivirati stike z uporabniki,

- v sodelovanju z uporabnikl stalno izpopolnje-

vati profile,

- organizirati uvajalne tefiaje za nove uporabnlke,

- vključiti program uvajanja CAC v rednl študlj.

kemije.

RAZVIJANJE LASTNE BAZE KEMIJSKE DOKUMENTACIJE

Za uspešni razvoj lastne baze kemijske

dokumentacije je treba najprej definirati -

in jasno omejitl l - področje kemije, na

katerem želimo imeti takšno bazo. To je lahko

zelo zahtevna naloga, na primer na področju

kalkulacij v kvantni mehaniki, v organski sinr

tezi, kemijskem inženirstvu itd. VeSkrat pa

je področje že samo po sebi jasno definirano

in omejeno, npr. IR spektra heterociklifinth

spojin. Praviloma je manj težav s precizira-

njem področja v industriji, kjer vefiina že

dobro pozna svoj cllj. To je lahko na primer

proizvodnja fenol-formaldehidnih smol za

določene potrebe elektroindustrlje £n podobno.

V vsakem primeru velja: čim bolj jasno je

opredeljeno področje, tera bolj uspešno bo

razvijanje dokumentacljske baze. Zato ne kaže

preveč hiteti na začetku. Preden se take baze

lotimo, je treba razpolagati vsaj z osnovno

in urejeno dokuinentacijo na karticah, pa tudl

40

z jasnimi pojmi, kaj pravzaprav želimo zasledo-

vati - denimo: avtorje, citate literature,

določene ključne besede ali deskriptorje.

Gbenem je treba takoj tudi pogledati, kaj lahko

k takemu r.azvljanju pripomorejo komercialno

dosegljive baze, npr. baza IR spektorv in podob-

Še en kriterij je treba upoštevati: ceno.Za

enkratne naloge, na primer za sintezo določene

spojine, se ne splača razvljati dokumentacijske-

ga sistema. Vlaganja so smoterna le, če gre za

bolj ali manj permahentni sistem, ki ga bomo

razvijali skozi leta. Le v takem primeru je mož-

no razviti tudi retrospektivo, ki je - čeprav

v povojih, eden najboljših dosežkov dokumenta-

cijskega sistema z uporabo računalnika. Kajti

šele retrospektiva zagotavlja primerjavo,<ta pa

odpira ppt za marsikateri zaključek, ki ob nepo-

vezanih podatkih ne bi bil mogoč.

Ko smo opredelili ožje področje za razvijanje

lastne dokumentacljske baze, je treba speoiali-

zirati kemika,ki. bo >delal na n je j .uNormalno :se

kemik, najsibo v proizvodnji, raziskovanju ali

izobraževanju, ukvarja z molekulami oz. z na-

ravnimi sistemi ter pri tem uporablja že uvelja-

vljene simbole ;za spremembe snovi in energije.

Kemijski dokumentalist pa se mora bolj ali manj

na novo ukvarjati z besedami in številkami, s

teorijo kodiranja, problemi semantike in razvi-

janjem sistema notacije. še več: kemik-dokumen-

talist naj bl se ukvarjal tudi z raziskavami

kemljskih lnformacij per se - npr. s poskusi

napovedi neke nove sinteze na osnovi izpeljave

sintez homolognih spojin, ali denimo z napovedmi

novega alkaloida v dolofieni drogi, kadar kombi-

nacije stcukturnlh elementov za znane alkaloide

kažejo na prisotnost oz. možnost obstoja še

neizoliranega alkaloida. Take hipoteze lahko

bistveno pripomorejo k raziskavam v kemijskem

laboratoriju.

Kemik-dokumentalist rabi tudi dobrSno mero

potrpljenja. Upoštevati je treba, da se večina

ketnikov zanima prav toliko za programiranje,

kodiranje in Boolovo logiko kot za podrobno

zgradbo spektrofotometra. Kar 2elijo, je dobiti

odgovor na svoje vprašanje na člmbolj enostaven

način, čim hitreje in čim ceneje. RačunalniSki

dokumentalist na področju kemije mora zato

strpno pomagati pri pripravi in reviziji profi-

lov, kar terja preahodno skupno obravnavo pro-

blemov kot osnove profilov, in evaluacijo izpl-

sov. Na začetku se namreč ob slabo lzdelanem

profiiu"kaj rado dogaja, da lma obsežni izpis

kup • neustreznih podatkov; ključni pa manjkajo.

VIRI

,Za lzgradnjo lastne kemijske dokumentacljske

baze imamo na razpolago niz virov. Mednje sodljo

najprej strokovne revije. Pri tem se je treba

nasloniti na najbolj§e,kajti te lahko izbirajo

izmed številnih ponudenih prispevkov, članki pa

so tudi opremljeni s skrbno navedenimi referen- •

cami.

Vendar preteče od oddaje članka v tlsk do objave

v revijl pol do enega leta. Če k temu prišteje-

mo še čas za pripravo članka, pomeni, da objava

zaostaja za eksperimentalnirn delom dve do trl

leta. Zares sveže podatke lahko dobimo le na

simpozijih in kongresih ter v neposredni menja-

vi med raziskovalniml institucijami ln posamez-

niki.

V znatni meri lahko zmanjšamo zaostajanje, če

uporabimo ASCATOPICS ali CHEMICAL TITLES kot

"zgodnji opozorllnl sistem". Tak sistein vnaprej

opozarja na članke, ki so že v tisku. Isto velja

za CAC. Kemijski dokumentallst mora zato zajeti

te vire.

Še eno področje dejavnosti kemijskega dokumenta-

lista zasluži posebno pozornost: študij relevan-

ce oz. ustreznosti sistema kemijske dokumenta-

cije v realnih situacijah, tj. pri reševanju

problemov "in vivo", najsibo v raziskovalnem

laboratorlju ali v prolzvodnjl. Pri tem je eden

glavnih problemov, kako ob dobro izdelanem

profilu, kl žajema vellko vefiino obstojefiih vi-

rov, le-te "filtrirati", tj. izločiti manj po-

merabne, da uporabnik ne bi bil zasut z nepotreb"

no navlako. Gre torej za snovanje metod selekol-;

je ne le po ključnih besedah, temvefi. tudi po

kvaliteti podatkov. Evaluacija kvalitete podat-

kov pa - razen upoštevanja njihove svežine in

kvalitete vira - še ni bistveno napredovala.

Končno je naloga kemika-dokumentalista še uva-

janje mladih, najprej v uporabo, zatern pa še

v razvijanje dokiimentacijske baze. ?a je še

posebej pomembna za uvajanje računalnlSko pod-

piranega programlranega izobraževanja in razi-

skovanja v kemlji, saj le-tega ni mogoče razvi-

ti brez sploSne in specifične dokumentacije ter

sistema preverjanja. V RCPU v ta namen razvija-

41

a.) uporabo baze CAC,

b.) lastno alkaloidno dokumentacijsko bazo,

c.) banko testov za kemijsko izobraževanje s

pripravarai na zasnovo CGRT-sistema

(Computer Generated Repeatable Test System).

ZASNOVA ALKALOIDNE BAZE

Alkaloidi ostajajo v ospredju zanimanja pro-

izvajalcev zdravil, saj raziskave odkrivajo

nove fiziološke učinke, primerne za uporabo teh

substanc v medicini. Z zapleteno zgradbo in s

še bolj kompleksno biosintezo ter možnostmi

sinteze in tvorbe polsintetskih derivatov z

modificiranimi fiziološkimi učinki pa prite-

gnejo tudi fundamehtalno usmerjene raziskoval-

ce. Ta povezava obeh aspektov, fundamentalnega

in aplikativnega, daje solidno osnovo za študij

kemije, zato raziskave drog vzbujajo zanimanja

tudi med visokofiolskiml učitelji in študenti.

Število drog in pestrost zgradbe ter fiziolo-

ških učinkov njihovih alkaloidov sta dovolj

velika, da opravičujeta odločitev za izgradnjo

baze alkaloidov v naši dokumentaciji. Raziskavam

slede vsako leto številne publikacije. Ker je

to gospodarsko donosna veja, pa delujejo tudi

zakoni tržišča in konkurehce. Zato je lastna

alkaloidna dokumentacijska baza lahko bistveni

prispevek k napredku na tem področju.

To je vodilo našo skupino v prizadevanjih,

postopno razviti računalniško obdelavo baze

podatkov na področju alkaloidov. V prvi fazi

je delo zasnovano na naslednjih nalogah:

1.) organiziranje baze virov llterature na

izbranih področjih alkaloidov,

2. priprava programa za računalniško obdelavo

podatkov,

3.priprava sistema za široko uporabo,

4.uvajanje uporabnikov v izkoriščanje te

baze podatkov s pombCjo računalnika,

5. razvijanje baze podatkov z dopolnjevanjem

z novimi podatki in izboljševanjem sistema

na osnovi izkušenj,

6.evaluacija sistema in opredelitev tistih

dosežkov, ki bi lahko služili kot prispevek

k razvijanju baz na sorodnih področjih.

1.) Organiziranje baze vlrov literature na

področju alkaloidov

V prvi fazi organlziranja baze podatkov za

alkaloide je bilo delo omejeno na tista področ-

ja, na katerih potekajo raziskave teh spojin.

Postopno pa širimo bazo tudi na druge droge,

zanimive za raziskave zaradi fizioloških

učinkov. Trenutho imamo obdelano naslednjo

alkaloidno bazo, ki je prenešena na računalniks

111 dokumentov

62

50

58

1089

353

108

231

1185

43

97

24

Galanthus

Glaucium

Hibiscus

Sedum

Secale (ergot)

LSD

Valeriana

Veratrum

Vinca

Securinega

Sylibum

Creteagus

Skupaj 3411 dokumentov

2. Vlri llterature za alkaloldno bazo

Uporabljeni so bili naslednji viri literature, ki so navedeni v tabeli skupaj z značilnostmi,

prednostmi in pomanjkljlvostmi.

42

1.

2.

3.

4;

5.

6.

7.

Vir

Originalni

člankl

ChemicalAbstracts

ChemischesZentralblatt

ASCATOPICS

CurrentAbstractsof Chemistry

CurrentContents

CAC

Opis

v bazl so narazpolago v oblikiseparata

polni podatki oavtorjih,izvleček lz članka.Ključne besede

isto kot pod 2do leta 1969

izhaja od nov.: 1974izdaja Institute forScientific )Information(ISI) Philadelphia,vsebuje naslovčlanka,imenaavtorjev, ime rfevije.Stevilo referenc

naslov članka,imena in naslovavtorjev, revija,kratek izvleček,formule,+ Index Chemicus

v vsaki številkii= revije,formule,

ključne besede,nove reakclje

publikaclja ISI,tedenski pregled

publikacij porevijah,

indeks bistvenihbesed ižiinaslotfavsakega članka

ime avtorja,naslov filanka,naslov revije

+ letnik,volumen,strani,številoreferenc.

ključne besede,naslov ustanove

Prednosti

vsi podatki

Pomanjkljiuo&ti

niso vednohitrodosegljivi ob izidu

prepočasnoprihajanje

prenehal izhajati

prihaja tedenskopred C.A., dajenaslov

izhaja tedensko,grafično označiglavne razisk..metode, kl sobile uporabljene

podatke o avtorjihOkD.aJSa;:največ na7 znakov

omogoča enostavno iskanje

hitra organiziranadostopnost,

Prlmer lskanja v CAC za Vlnca alkalolde

Podatki,ki jih žellmo

Podatki o vseh £lankih,kivsebujejo v naslovu besedoVirica,npr.di hydrovincamine

Vinca minorVinca species

Podatki o vinblastinu innjegovih derivatih

Zahteva

Vinca

Vinbla

Podatkl,kl jlh žellmo Zahteva

PAZI 1Če želirao čim širše o Vinca,bi lahko uporabili lezahtevo: VIN

Vln

Toda tedaj lahko dobimo kot izpis•tudi:

vinilne spojinevinjak (samo na papirju ...)

Podatki o vindolinu,vindolininuin njunih derivatih

Vindo

3. Kartoteka podatkov

Podatke iz vseh navedenlh virov in iz lastne

43

raziskovalne dokumentacije smo zajeli v karto^-

teko. Prva strarv kartice vsebuje oznako pod-

ročja, imena avtorjev, podatke o revijah in

C.A. ter oznako, all imamo original oz. foto-

kopijo, ali le izvleček iz članka. Sledijo

ključne besede ali deskriptorji.za vsebinsko

zasledovanje člankov . Na hrbtni strani kartice

pa nalepimo izvleček iz ustreznega vira.

ZAKLJUČEK

V tem prispevku sta oplsani dve bazi kemijske

dokumentacije, ki sta v zagonu v RCPU : baza

CAC in lastna baza alkaloidne dokumentacije.

Tretja baza - banka testov za kemij.sko-ilzobraže-

vanje - je tu le otnenjena. V njej bo poročano

posebej.

Upamo, da ta prikaz ne bo le lnformiral o

poteku dela in o možnostih uporabe in sodelo-

vanja pri nadaljnjem razvijanju obeh baz,

temveč tudi pritegnil nove uporabnike k

sodelovanju. Tako bo vloženo delo dobilo svoj

pravi smisel.

Vse zainteresirane vabiroo k sodelovanju. Za

neposredne stike z uporabniki skrbita:

računalniški dokumentalist Metka Vrtačnik

(za bazo CAC) in programer Drago Kardoš ( za

alkaloidne dokumentacije). Pismeno se obračajte

na naslov :

RCPU.Vegova 4,p.p. 18/1,61001 Ljubljana. Po

telefonu pa kličite številko (061) 22689.

LITERATURA

1.Arnett,E.McC.iKent,A. Computer - based

Chemical Information.Marcel Dekker,INC,

New York,19 73.

2.Association Francaise de Docurnentation

Automatique en Chimie:.Manuel de redaction

des profils documentaires en chimie,Paris,

1977.

3.Benkovič,J.; Kardoš, D.; Kornhauser, A.>

Levovnik, V. > Mešlček, N. •, Perpar, M. >

Simonfiič, Š. : Razvijanje računalniške

obdelave baze virov literature na področju

alkaloidov, Serainar o iskanju kemijskih

informacij s pomočjo računalnika,Ljubljana

1977.

4.Benkovič, J. j Kornhauser, A. ; Štular, V.:

Organizacija specializiranega INDOK centra

za področje kemije.(Naloga RSS 784-3732/76

- Poročilo za leto 1976)

5.Benkovič, J. ; Kornhauser, A. jštular, V.;

Vrtačnik, M. : )Organizacija specializiranega

INDOK centra za področje kemije.(Naloga

RSS 784-3732/77 - Poročilo za leto 1977)

6.Geist, W.; Ripota, P. Topics in Current .

Chemistry, 39, Springer-Verlag,1973.

7.Henley, J. P. : Computer - Based Library and

Information Systems.Macdonald,1972.

b.Klopfenstein••., C.E. •, Wilkins,C.L. : Computers

in Chemical and Blochemical Research ,

Volume l,Academic P r e s s , 1 9 7 2 .9 .Klopfens te in , C.E. ; VJllkins, C.L. : : Computers

in Chemical and Biochemical Research,Volume 2,

Academic Press,1974.

10.Li, D.H.: Design and Management of Information

Systems, Science Research Associates,19 72.

ll.Lucas, H. C. Jr.: Computer Based Information

Systems in Organisations, Science Research

Associates,197 3.

12.Lynch, M.F.; Harrison, M. J.> Town, W.G.>

Ash, J.E.: Computer Handling of Chemical

Structure Information, Macdonald, 1971.

13.Moureau, M.> Girard, A.; Delaunay, J. :

Search Strategies at the Institut Francais

du Petrole Using Non-french Services,Preprint,

1973.

14.Schneider, J.H.> Gechman, M. •, Furth, E. S. :

Survey of Commercially Available Computer -

Readable Bibliographic Data Bases ASIS,

Washlngton, 1973.

15.VrtaCnik, M. : Organizacija in delovanje

specializiranega INDOK centra za kemijo,

RSS,Komisija za informacijsko -dokumentacijskl

sistem,Ljubljana, 1978.

4 4 Informatica št.t letnik 1978

vodjenje sistema sadiskretnim dogadjajimaupotrebom miknoprocesora

m.kovačeviča.hadžid.novak

UDK. 681.3 - 181.4 : 62 - 50 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana

Sisteme, kod kojih. unaprijed poznajemo hronološki tok diskretnih dogadjaja, kod kojih sehronologija može mijenjati samo u zavisnosti od stanja odrodjenih diskretnih variabli sistema ,nazivamo u ovora članku sistemima sa diskzetnim dogadjaj ima.

Člatiak ukazuje na mogučnosti i granice primjene modernih mikroprocesora za kontrolu sistoma sadiskretnim dogadjajifna, te praktične p ri stupe za rješavanjo takvih prob lenta. . ,

Microprocessor control foi discrete sequence systems. Systoms in whlch possib 1,_: timo sequoncesof executable steps are known in advance and in uhlch choice for next step depcnds only from thestate of a certain number of discrete variables is called a discrete sequonce st/sCem.

Outlook on various applications of modern microprocessoTs for disctote sequence systems is givenwith sotne hints for typical practical solutions.

1. UVOD

Danas se u tehnifikoj praksi, priautomatizaciji uredjaja industrijskog idomadinskog znafiaja, vrlo često susredemo saproblemima realizacije "programatora".Tiplčni primjer programatora kojeg susrečemo udomadinstvu je programator strojeva za pranjcrublja. Onaprijed poznati hronološki tokdogadjaja u takvom stroju kontrolišeprogramator, najčešde mehaničke izvedbe. Sveakclje koje programator u takvom strojupoduzima su diskretnog karaktera (uklučivanjaili isključivanje motora, ventila , pumpe 1slično). Variable tog sistema, koje utifiu nahronologiju odvijanja dogadjaja, su ovdjenediskretnog karaktera (temperatura , nivovbde), što susredemo u vedini drugih sličnihproblema. Diskretnost vanjskih informacija sopostiže putem "probijanja praga". OSito je, daopisani sistem spada u razred sistema sadiskretnim dogadjajima. Ideja o primjenimikroprocesorske tehnologije pri realizacijiprogramatora je več u velikoj mjerizastupljena. Pri tome se nude neslučenemogučnosti poboljšanja kvaliteta i preciznostidjelovanja mikroprocesorskih programatora uodnosu na klasične/ mehanlčke, koji su najčeSčipredmet kvarova i neprijatnosti. Prednostiprimjene tog najnovljeg tehnoloSkog proizvodasu brojne. Mlkroprocesorski programator jejednostavan, malih dimenzija, ima malupotrošnju energije, cijena mu stalno pada, a uzsve to nudi znatno šire mogudnostiautomatizacije pružajudi velike mogučnostiizmjene informacija izvan vlastltog podsistema.

2. SISTEMI SA DISKRETNIM DOGADJAJIMA

Sisteme sa diskretnim dogadjajima !>aginjavaneki broj (m) objekata sistema (varlabli) odkojih svaki može zauzeti jedno od diskretnihstanja (Oi stanje objekta i ) . Stanje svakogobjekta (Oi) je funkclja vremena koja jeunaprljed poznata. Objektu može bitidodijeljeno više funkcija vremenske odvisnostistanja koje se blraju zavisno od posebnihkontrolnih variabli sistema (S). Trirazmatranju sistema sa diskretnim dogadja

intultivno govorimo o dogadjajima koji seodigravaju u vremenskim, unaprijed definisanimintervalima. Očlto je da u sistemu moramoimati neki raehanizam za mjerenje vremena. Kodklasičnih programatora za sisteme sa dlskrotnimdogadjajima su najčeSde bili zastupljenianalogni mjerači vremena . Digitalna tohnikanam diktira definiciju vremona kao vcličinediskretnog karaktera. Dakle vremonsku osizdijelimo na intervale dt koji služe kaovrcmenska jedinica u sistemu. Velifiinuintervala dt diktira sam sistem kojoga žclimokontrollratl, odnosno veličina vremcnskihintervala medju dogadjajima u sisterau.Intarvali dt su ograničeno mali što jetehnološka posljedica. Tirae su ograničene imogudnosti . kontrole slstema sa diskretnlmdogadjajima u pogledu učestalosti dogadjaja.

bakle neki vremenskl trenutak nakvantiziranoj vremcnskoj osi možcmo izrazitikao viSekratnlk intervala dt.

U skladu sa definicijom kvantizlranevremenske ose možemo zapisati funkciju stanjaobjekta i u sistemu ovako:

Hi=f (N dt) , N<= prirodan broj

U zavisnosti od kontrolnih variabli slstema,izborna funkcija I izbere funkciju stanja zasve objekte:

I: (Sn,Oj) Ili,

gdje je Sn vektor kontrolnih variabll, Ojobjekt sistema j te Hj vremenska funkcijastanja objekta Oj u slučaju uzorka kontrolnihvariabli Sn u trenutku Kdt .

Svaku vremensku funkciju stanja Hi je mogudetransformiratl u red prirodnih brojeva (Ni) nasljededi naSin:

D: Hi -* Ni¥N,Hi(Ndt)=Hi<(N-l)dt) D(Hi)-N

Ako elemente dobijenog niza prirodnih brojevaupotrijeblmo kao višekratnlk lntervala dtdobldemo trenutke u kojima objekt i mijenjastanje. Ovakav Lrctnsformirani oblik funkcijestanja je posebno pogodan za tabelarično

45

predstavljanje u memorlji računara.Svakom trenutku tJdt mpžemo dodijeliti k

programskih koraka (Kl,... ,Kk) , pri čemu jek^m, što znači da u jednom trenutku možemomljenjati stanje svim objektima ili samonekima, Programski korak Ki promijeni stanjeobjektu Oi. Ma sljededi način možemodefinirati izbornu funkciju koja za svakitrenutak odredi kojo programske korake trebaizvršitii

N,3 LeNi, L=N => P(Ndt,Ni)=Ki, 1=1,2, ...m

Važan podatak za sisteme sa diskretnimdogadjajima je minimalni interval izmedju dvadogadjaja u sistcmu (Tmin), koji nam služi prlocjeni mogudnosti primjene mikroprocesorsketehnologije pri realizaciji ovakvihprogramatora.

3. OCJKNA MOGUČNOSTI PRIMJENE MIKROPROCESORAZA RKALIZACIJU PROGRAMATORA

Osnovnl parametri za ocjenu mogudnostiprimjene mlkro procesora za realizacijuprogramatora su vrijeme ciklusa (Tc) mikroprocesora , mlnimalni broj naredbi (ciklusa)potrebnih za promjenu stanja ulazno/izlaznolinije mlkroprocesorskog sistema (Pn) te brojciklusa potrebnih za održavanje realnog vremena,u memoriji mikroprocesorakog sistema (Tn). Prltomo možemo smatrati broj objekatakontroliranog sistema (m) te minimalnivremenski interval lzmedju dva dogadjaja(Tmin) za osnovne zahtjeve koje prograrhatormora ispunjavati. Često u te zahtjeve moramouključiti i preciznost koju zahtijeva•kontrolirani sistem u pogledu vremenskihintervala medju dogadjajima.| Svi parametri mjerodavni pri ocjenlmogudnosti primjene mikro procesora za ovakvoaplikacije , se Iz dana u dan poboljšavaju štoje posljedica naglog razvoja mikroprocesorska'tehnologije. Vrijeme ciklusa modernih mikroprocesora ved dostiže 250ns, što znači da je usan-.o jednoj mikro sekundi moguče promijenitistanje ulazno/izlazne linije. Modernimikroprocesorski sistemi sadrže programiranečasovnike (programmable interval timer), koji usvakom trenutku pruiiaju informaclju o realnomvremenu. Prl očitavanju realnog vremenapotroSimo isto toliko računarskog vremena kao ipri svakoj drugoj 1/0 operaciji.

•1. OSOUITOSTI MIKRO RACUNARA ZA KONTROLUSISTEHA 5A DISKRETNIM DOGADJAJIMA

Pri mikrorafiunarskoj kontroll sistema sadiakretnim dogadjajlma govorimo o djelovanju,računarskog sistema u realnom vromenu. Pritome jo realno vrljeme osnovna, neodvisna•variabla kontroliranog sistema. Zbog toganavodimo programirano časovnlke kao najvažnijuosobitost mikrorafiunarskih konfiguraclja zakontrolu sistema sa diskretnim dogadjajima.

Integrisana kola sa funkcijom programlranihčasovnika se uključuju u mikroračunarskaslsteme kao 1 svako drugo periferno integriranokolo. Vedina mikroraCunarskkih familija kojose danas mogu nadi na tržištu je orijentiranana sistemskko vodilo.' Stoga jonajjednostavnije upotrijebiti programiraničasovnlk iz iste famllije (Motorola 6840, Intel8253,Zilog Z80 CTC i slično). Dodatnamaterijalna oprema pri tome , rjeSava problemedekodiranja adresa, generiranja osnovnogvremenskog signala (clock signal) tepovezlvanja časovnočkih kanala medjusobno. Zainicializaolju djelovanja časovničkog sistema

potreban je program za iclallzaciju kojiodredjujo naCin djelovanja časovnika (realnovrijeme, Stoperica) te inicializira početnevrijednO3ti vremenske variable. Slika 1pokazuje kako uključujemo integrirano kolo/programirani časovnik H6840 na sistemsko vodilomikro procesora M6800.

2

T

3

Slika 1. UkljuCivanjesistemsko vodilo M6800.

Sasovnika M6840 na

Sljedeča važna komponenta mikroračunarskihBistema za ovakve aplikacije su ulazno/ izlaznelinije. Vedina mikroprocesorskih familijasadrži 1 lntegrirano kolo za paralelne ulazno/.lzlazne kanale ( Motorola 6820, Intel 8255/Zilog Z80 PIO) . Integrirani I/O paralelni'kanali imaju, obiCno, po dva osambitna kanala.Svaki bit pojedinog kanala može . bitiprogramiran tako da djeluje kao ulazna ili kaoizlazna linija. Svakom osambitnom kanalu sudodijoljene još i po dvije kontrolne linije odkojih je jedna uvijek ulazna , a druga možebiti ulazna ili izlazna. Fosredstvom tih dvijulinija mogude je prenijeti prekkidni signal(interrupt) na contralnu procesnu jedinicu.Mikroračunarske konfiguracije za kontrolu

sistema sa diskretnim dogadjajima običnozahtijevaju relatlvno veliki broj ulazno/izlaznih linija, Sto znači da moraju sadržativiše lntegriranih kola za paralelni prenospodataka.

4.1. Podobnost sistema sa procesorom F8

, Arhltektura mlkroprocesora F8 (Fairchild,Hostek) je vrlo pogodna za a apluikacijekontrole sistema sa diskretnim dogadjajima.'

Mikroproccsorsku familiju F8 sačinjavanekoliko ključnih integriranih kola kojepovezujemo u odgovarajuču konfiguraciju.Osnovna karakteristika svih tih elemenata je tada uz minlmalni broj dodatnih elektronskihkomponenti moSemo ostvariti mik^roproccsorskisistem sa bogatim memorijskim , perifernim ičasovnlčkim potericijalima.

Osnovni element iz familije F8 je centralnaprocesna jedinica (3850). Centralna procesnajedinica kontrolira multipleksirano podatkoyno1 kontrolno vodilo. Vremenski signali ucentralnoj procesnoj jedinicl su lzvedeni lzglavnoci vremenskog signala koji može da imamakslmalnu frekvenclju od 21-UIz. Vedina naredbiprocesora 3850 upotrijebi 4 ciklusa pri

46

izvodjenju, dok ostallh nekoliko naredbiupotrijebi 6 ciklusa (perioda). Na osnoviinternog kontrolnog ROMa (ROMC) održava sastanje linija kontrolnog vodila tokom mašinskogciklusa.Nekoliko zanimljivih mogudnosti u familiji F8

pruža programska jedinica (3851). Bazičnafunkcija elementa 3851 je 1K x 8bit ROMmaskiran po specifikacijama korisnika. TGspecifikacije ukljuCuju i 6bitni selektoradrese kojlm flksiramo 6 viSih bitova 16 bitneadreso za dotičnl element. Dakle, F8 sistemmože sadržati maksimalno 64 3851 jedinicc.Organizacija programskih jedinica omogučavapotpuno nov princip za prihvat (fetch) naredbe.Svaki programskki element sadržl programskibrojač (PCO) Sto znatno skraduje mašinskiciklus. Lokalni programski brojač sainkrementira poslije svakog prihvata naredbe,odnosno dobija novu vrijednost posllje svakogskoka u programu. Svaki programski brojačsadrži i lokalni Bumator za računanje adresopri relativnom adresiranju.

Programski element sadržl još jedan korlstanregistar : stack registar (PCl). Prt pozivupodprograma ili pri prekldu prenosi sevrijednost rogistra PCO u PCl pošto PCO dobivanovu vrijednost. Time je omoguden povratak izpodprograma odnosno prekidne rutine. Zbirkanaredbi procesora 3850 sadrži specijalnonarodbe za povezivanje registra PCl i centralneprocesne jedinice.

Svaki mamorijoki (programski) element sadrži1 16 bitni pokazivački registar (DC) koji jadostupan iz centralne jedinice. Svi poziviradnih vrijednosti u meraoriji se vrSe prekoovog registra.

Centralni procesni element i programsklelement sadrže po dva paralelna 8 bltna kanala.

Kod familije F8 ne postoji razllka izmodjuprogramske i radne memorlje. Memorijskiprostor (64K byte) može biti izdijeljen na ROMi RAM segmente prema potrebi. Centralnaprocesna jedinica sadrži skup od 64 rijeSiradne memorije Sto je rijetkost u svljetu mlkroprocasora. U slučaju potrebe za dodatnomradnom memorijom upotrebljavamo dva standardnamemorijska kontrolera (GMI 3853 i DMI 3852).Isti kontroleri mogu biti upotrijebljeni akoželimo zamijeniti programske elemenetastandardnim KOM ill RAM elementima.

Sistem sa procesorom F8 moSe imatl makslmalno256 I/O vrata. 64K memorljski prostdr jaizdijeljen u 16 kvadranata po 4K riječi, asvaki kvadrant opet na 4 polja po 1K riječi.Svako polje sadržl četvera adresibilna vrata,Sto znači da svaka I/O vrata imaju 8 bitnuadresu. Dvoja vrata iz svakog polja sunamijenjena za posebne funkcije. Jedna od tihsu upotrijebljena za kontrolu prekida , a drugaimaju funkciju časovnlka. Očito, F8 sistemmože imati najviSe 64 programirana časovnlka.

Član familije F8 je, takodjer, 1 kontroler zadirektni dostup do memorije (DMA 3854).

Familija F8 omogudava prekide sa definiranimprioritetom. Adresu prekidne rutlne generirajedna od programskih jedinica ili 3853medjuspoj preko podatkovnog vodila. Svaki odovih elemenata ima ntogudnost kontrole nadjednim izvorom prekida.

Kao Sto se može vidjeti iz ovog sažetogprikaza odlike mlkroprocesorske famiiije F8 suvrlo pogodne za kontrolu sistena sa diskretnimcloqadjajiraa pošto ispunjavaju zahtjeve pomenuteu predhodnoj glavl.

5. SHEMA UNIVERZALNOG PROGRAMA ZA KONTROLUSISTEM& SA DISKRETNIM DOGADJAJIMA

Programska oprema mikroračunarskog sistemaza kontrolu sisteraa sa diskretnim dogadjajimamora zadovoljavati uslove vremenske i

prostorske optimalnosti. želimo 11 makslmalnoiskoristitl mogudhosti mikroprocesorskogsistenia moramo strogo voditi računa ooptimalnosti programskih ' segmenata u pogleduvremena izvodjenja. Time omogudavamo kontroluprocesa sa kradim vremenskim intervalima uzistu materialnu opremu.

Pitanje prostorske optimizacije je unepoarednoj vezi sa optimizacljom vremenaizvodjenja programa (odziv mikroračunarskogsistema). Pored toga često smo postavljeni 1pred problem pomanjkanja memorijskkog prostora2to je posljedica miniaturizacije programatora.

Programsku opromu mikroračunarskog sistemaza kontrolu slstema sa doskretnim dogadjajiraasafiinjavaju sljodeči logifini elemcntl:

* tabela vremenske odvisnosti stanjaobjekata sistema

* generator vremenske jedinice sistema ibrojač vremenskih intervala

* programska zamka za ažuriranje stanjaobjekata slstema.

Tabela vromenske odvisnosti stanja objekatasisteraa sadrži niz vremenBklh konstantl zasvaki objekt sisterna, prl kojima dotlčniobjekkt mijenja stanje. Naravno početna stanjasvih objekata su unaprijed definisana. Tabelatnof.a blti organizirana na <3va naCina. Prvinačin organizacije tabele vremenske odvisnostipredvidja isti broj promjena stanja u tokuiivota sistema za sve objckte. Tnpredpostavka, naravno, rijetko kada odgovarastvarnosti, Sto znači da se momorljski prostor(obično ROM), predvldjen za ovu tabelu,neracionalno koristi. Drugi naSin organizacijaove tabele uzima u obzir različit broj promjenastanja objekata u toku žlvotnog dobakontrolisanog proceaa, Time doprinosimoracionalizaciji upotrebe memorijskog prostora,ali se u tom slufiaju komplicira programskazaraka za ažuriranje stanja objckata.

Najoptimalnije rjeSenje za generiranjavremenske jedinice sistema (minimalni vremenskiinterval medju dva dogadjaja u sistemu)dobijemo upotrebom dvaju programiranihčasovnika u okviru materialne konfiguracijomikroračunarskog sistema. Prvi Sasovnlk(brojač) generira vremensku jedinicu sistomadijeljenjcm osnovnog vremenokog slgnalamikroprocosorskog sistema. Dobijenl,izdijeljeni, signal upotrijebimo kao referenčnlvremenski signal za drugi časovnik (brojač),koji slu?.i kao brojač vremenskih jedinica, tanam tako daje informaciju o relativnom vremenuu okviru kontroliranog sistema. U slučaju kadaraapolažemo samo sa jednim časovnikom u okviruraspoložljive mikroračunarske konfiguracijeupotrijabimo ga za genoriranjo vrcmenskejedinice sistema. Putom prekidnog servlanogprograma ažuriramo brojafi vremenskih jodinica umemoriji mikro rafiunara. Naravno pri ovakvomnačlnu mjerenja vremona troSimo dragocjenoprocesorsko vrijeme, što umanjuje mogučnostikontrole sistema sa višim vrGtnenskimzahtjevima.

Programska zamka za a?.uriranje stanjaobjekata sistema ima vrlo jednostavnu logičnustrukturu. Vrijednoat koja odražava relativnovrijeme se uporedjuje sa svim navedenimkonstantama u tabeli vremensko odvisnoatistanja sistema. U slučaju jadnakosti mijenjase stanje odgovarajudem objektu (stanjoodgovarajude 1/0 linije). Logičnu strukturuprogramske zamke opisuje i sljedodi pseudoprogrami

begininicializaoija I/O linijainiciallzacija i start Basovnikadountil ( vrijeme < maksimalno vrijeme )

čekaj promjonu trenutka (časovnik)pokazivafi •= vrh tabele vremenska odv.dountil ( pokazivač «• dno tabele

47

vremenske odvisnoatl)if ( trenutak - tabela(pokazivač) )

than promljeni stanjo odgovarajude1/0 linijelnkrementiraj pokazivačelse

andlfenddo

enddoend

Promjena stanja odgovarajude 1/0 linije vrfil8e na oanovl pozioije elamenta tabele vremenskeodvisnoBti za kojeg je ustanovljena jednakost utekučem tranutku u sistemu.

6. ZAKLJUČAK

Probleml gradnje mikroprocesorsklhprogramatora uključuju, takodjer, iproblematlku uticaja smetnji na pravilno

odvijanje kontrole, Sto u ovom prikazu nljeobradjeno.

Opisani sistemi materialne i programak«opreme mogu nadl primjenu u vrlo sirokomspektru automatizacije tehniikih sistema kaoSto su eaobračajni siBtemi, komunlkacijsklsistemi, aistemi industrljske robotike isliCno.

LITERATURA

1) D.Uovak,A.P.Železnikar, Programiranje mlkroračunalnikov v realnem fiaau, KlektrotehniSkivestnik, St.4, vol.43(1976), str.162 do 164.

¥

2) MOSTEK, Tha F8 Mikroproceasor, 1975, MoatekCorporation.

3) Motorola, M6800 Aplicatlon Hanual, 1976,Motorola.

48 Informatica čut letnik 1978

pnečna programskaoprema za programinanje miknonačbunalnikov

s.divjak

UDK 681.3 - 181.4 : 681.3-06

Fakulteta za elektrotehniko, Institut "Jožef Stefan1',

Univerza v Ljubljani

V delu je najprej podan pregledni opis programske opreme, ki omogoča bolj ali manj učinkovito programiranje mikroročunalnikov.Posebno je poudarjen pomen prečne programske opreme, ki jo uporabljamo na pomožnih večjih ročunalnikih. V drvgem delu slediopis univerzalnega prečnega zbirnika, ki tvori strojno kodirane programe za različne mlkroprocesorje. Delo zaključuje opisprečnega prevajolnika zo programski jezik FORMIG, ki je podmnožica znanega jezika fortran.

CROSS SOFTWARE SUPPORT FOR PROGRAMMING MICROPROCESSORS. In this paper a review of software is presented whichenables efficient programming of micro-computers. The meaning of the cross-soffware used on hosf-computers is underlined. Thedescription of an universal cross assembler for different microcomputers is presented in fhe second part of the paper. The workconcludes the descripHon of tbe crosscompiler for programming language FORMIC which is a subsef of riie well known fortranlanguage.

UVOD

V primerjavi z miniračunalniki očitamo mikroračunalnikom,da imomo pri njih na voljo precej manj programske opremein da je razvoj nove opreme relativno drag. Znočilnost na-membnosti mikroračunalnikov je še, da praviloma izvajajole določene, vnaprej programirane funkcije. Ustrezne pro-grame pripravljamo posebej glede na dane zahteve, ki jihnarekuje sistem, ki ga avtomatiziramo z mikroračunalnikom.

Načinov programiranja mikroračunalnikov je več. Najboljpreprost je način, ki ga omogočajo različni učilni ali raz-vojni mikroročunalniški sistemi. Ti sistemi običajno vsebuje-jo centralno procesno enoto z nekaj pomnilnika tipa RAMoziroma PROM. Največkrat je tudi predviden priključek nateleprinter. V pomnilniku PROM je običajno program, kiomogoča izpis vsebine pomnilnih lokacij preko teleprinterjater vpisovanje novih vrednosti v te lokacije. Tako lahko vpomnilnik RAM vpisujemo podatke, pa ludi sfrojno kodirane

. programe. Tak način programiranja je primeren le za zelokrafke programčke, ki jih sestavljamo v fozi spoznavanjamikroračunalnika. To metodo lahko uporablmo še za vpiso-vanje kratkih testnih programčkov. Slabost takega programi-ranja je v težavnem preračunavanju morebifnih relativnihnaslovov, v nepreglednosti programiranja in v pomanjkljividokumentaciji programov, če lahko o dokumentaciji splohlahko govorimo.

Prolzvajalci razvojnih mikroračunalniških sistemov nudijo navoljo ie programe, ki omogočajo programiranje v zbirnemjeziku. V ta namen uporabljamo predvsem program za p i -sanje in spreminjanje programov v višjem programskem je-ziku (Editor) ter ustrezni zbirnik, ki preslika napisoni pro-gram iz zbimega v strojni jezik. Tako zbirnik kol- editorimamo lahko na različnih medijih. To |e lahko papirni trak,kaseta, disketa ali pa sta programa kar stalno zapisana vpomnilniku tipa PROM. Vsaka od teh variant ima dobre, patudi slabe losfnosti. Prednost variante, ko sta edifor in zbir-nik v pomnilniku PROM, je cenenost- sistema in hkrati hitroprehajanje iz enega programa na drugega. Slabost fakegaslstema je, da editor in zbirnik zasedaha del pomnilnih

lokacij, morda ravno Hste, na katerih noj bi bil program,ki ga razvijamo. Če imamo editor in zbirnik na popirnemtraku, ju po potrebi vlagamo v pomnilnik tipa RAM, v ka-ferega lahko kosneje vložimo tudi naš, uporabniški program.Tudi ta sisfem je cenen, saj lahko programe vlagamo s po-močjo čitalnika papirnega traku, ki je običajno sestavni delfeleprinterja. Žal pa je čifanje frakov zamudno. To po-manjkljivosl- izločijo mikroračunalniSki razvojni sistemi spomožnim pomnilnim medijem v obliki kasete ali diskete.Ti sistemi pa so zato nekoliko dražji. Tako lahko zeloučinkovito in hitro razvljamo nove progrome. Prehodi medpisanjem programa, njegovim zbiranjem in končno logičnimtesriranjem so hiFri, pri popravljonju ne trožimo velikih ko-ličin traku, delo je pregledno, ie posebno, če računalniškisistem vsebuje termlnal s televizljskim zaslonom.

Namesto relativno dragega mikroračunalniškega razvojnegasistema, ki nudi programerju vse udobje, lahko uporabimofudi klasični računalnik. Ta oblika je primerna predvsemFedaj, če nameravamo računalnik uporabljat! tudi v drugenamene, saj so računalniške konfigurocije precej dražje odmikroračunalniških. Dobra stran uporabe računalniko je še,da le-ta običajno vsebuje delovne in pomožne pomnilnike zveliko kapaciteto, zelo hitre vhodno-izhodne naprave inboljši operacijski sisfem, ki včasih omogoča tudi delo večuporabnikom hkrati.

V nadaljevanju bomo spoznali prečno programsko opremo, kijo uporabljajo za razvoj mikroračunalniških programov najnstifutu Jožef Stefan. Tu imojo med drugim računalnikPDP 11/34 z operacijskim sistemom RT-11 . Konfiguracijoračunolniškega sistema prikazuje slika 1 .Sistem vsebuje čttaInik kartic, kar omogoča predpripravoprogromov na sfandardnem luknjaču kartic. Tudi popravlja-nje programov je bolj enostavno, kot b! bilo pri programih,luknjanih no trok. Programe lahko načeloma popravljamo tudlv samem računalniku s pomočjo sisfemskega editorja. Hitritiskalnik omogoča hifro listanje programov, kar je pofrebnoza dokumentiranje programov. Preko hitrega luknjača lahkoizpisujemo strojno kodirane progrome na trak, tega pa lahko

4 9

uporabimo za vlaganje programov v mikroračunalnike. Možnapa je tudi direktna povezavo računalnika z mikroračunalni-kom in neposreden prepis sfrojno kodironih programov vmikroračunalnik.

Kolulni

Kaselnipofnnilnii-

Čilalnikkariic

PDP'11

iZKbe&ed

Terminati

LinijskiiisKalntk

LuknjaeIraku

Sl. 1. Računalniški sistem za razvoj programske opreme

Na magneFnih kolutih lahko poleg operacijskega sistemapomnimo ie različne zbirnike in prevojalnike. Toko imamono voijo prečne zbirnike za mikroprocesorje proizvajalcevIntel, Mostek, Motorola Ud. V nadaljevonju bomo opisaliuniverzalni prečni zbirnik, ki ga sodelavci IJS uporabljajood leta 1977.

UNIVERZALNI PREČNI ZBIRNIK

Univerzalni prečni zbirnik CA-2 je namenjen zbiranju pro-gramov, ki so pisani v zbirnem jeziku in namenjeni dolo-čenemu mikroprocesorju. Splošnosf zbirnika omogoča ideja,da neposredno pred zbiranjem le-ta prečita iz ustreznedatoteke nabor ukaznih simbolov in kod strojnih insfrukcij,ki veljajo za izbrani mikroprocesor. Zbirnik CA-2 je vbistvu program, k! po nekaj fipiziranih pravilih preslikavhodni zapis programa v zbirnem jeziku v izhodni zapis sprogramom v strojni kodi. Slika 2 prikazuje relacijo zbirni-ka CA-2 z-različnimi vhodnimi in izhodnimi zapisi.

Proaram vibirntm r

Naborključnih k.

r

lJIbirnikCfi-l

Terminal\L

Listanjeoroatama

v iirojnem.

Sl. 2. Organizacija zbirnika CA-2 in polrebnih vhodnihter izhodnlh zapisov

Imamo dva vhodna in dva izhodna zapisa. Zbirnik najprejprečita zapis z naborom ukaznih in drugih simbolov, ki de-finirajo izbrani zbirni [ezik. Noto čita zapis s programom vzbirnem jeziku. Med zbiranjem fvori zapis z lisfanjem pro-grama. Ta zapis je običajne oblike in vsebuje listanjestrojno kodiranega programa v osmiJkem ali šestnajstiškem si-

stemu. Paralelno temu listanju so zapisane posamezne vrsti-ce programskih stavkov v žbirnem jeziku.

Drug zapis, ki ga tvori zbirnik, je binarno kodirano zapo-redje sfrojnih instrukcij, ki predstavlja sliko programa,kakršen naj bo zapisan v pomnilniku mikroračunalnika.Zbirnik CA-2 ne tvori zapisa no luknjani trak, saj je for-mat zapisa na traku odvisen od vlagolnego programa, ki gavsebuje mikroračunalnik. Prepis binarnega zaporadja strojnihinstrukcij na h-ak a!i celo direktno v pomnilnik mikroraču-nalnika prepuščamo posebnim programom, ki so prilagojen!danemu vlagalniku v mlkroračunalnlku.

Diagnostiko o morebitnih sintokfičnih napakah sprejemo pro-gramer preko svojega ferminala.

Posamezni programski sfavki zbirnika CA-2 imajo tipiziranoobliko, ki je naslednja:

OZNAKA : GESLO PARAMETER 1 , PARAMETER2, . . . ,PARAMETERN; KOMENTAR

Vsa simbolična imena so lahko poljubno dolga, vendar mo-rajo biti enoumna v prvih šHrih znakib. Začenjajo se sčrko, lahko pa vsebujejo tudi cifre.

Parametri so ločeni med seboj z vejicami, lahko pa so se-stavljeni izrazi iz simboličnih imen in numeričnih konsfant,ki so med seboj ločeni z aritmetičnimi oziroma logičnimioperatorji.

Numerične konstante lahko podajamo v dvojiškem, osmiškem,desetiškem ali SestnajsMškem sistemu. Stevilski sistem določapredpona neposredno pred konstonto.

Zgledi številskih konsfant:

B'1100100 dvojiikl zapis število 100144 osmiški zapis števila 100

O'144 osmiški zapis števila 100D'100 deseMlki zapis števila 100H'64 Sestnajstiški zapis števila 100

V posameznih programskih stavkih lahko izpuščamo oznakestavkov. Lahko pa stavki vsebujejo le komentar, ki sledipodpičju.

Kof smo že omenili, zbirnik prečita simbolična gesla zaposamezne strojne instrukcije iz ustrezne datoteke. Trenutnoso formirane datoteke z nabori ukazov za naslednje mikro-procesorje: Intel 8080, SC/MP, Intersil IMM1600. To jepredvsem odraz dejavnosti sodelavcev na institutu, ni panobenih zadržkov formiranja datotek z ukazi drugih mikro-procesorjev. Priprava teh dafotek je dokaj enostavna, sajzbirnik že vsebuje tipizirana pravila o formiranju sfrojnihinsfrukcij glede na fip posamezne insfrukcije !n njenih paro-metrov.

Poleg izvršilnih instrukcij nudi zbirnik CA-2 na voljo večpomožnih (pseudo-) insfrukcij. S temi ukazi lahko definira-mo lego razvijanega programa v pomnilniku (stavek ORG),vrednosf posameznih simbolov (stavka EQU in SET) ter re-zerviramo oziroma definiramo podatkovna polja (stavekDATA). Splošnost zbirnika narekuje tudi možnosf izbire medlistanjem programa v osmiškem ali šestnajsfiškem sistemu(stavek LIST). Med posebnosfmi zbirnika CA-2 zasledlmo še,da omogoča modularno programiranje oziroma enostavno se-stavljanje posameznih progromskih modulov v celoto. V tanamen opravlja zbirnlk CA-2 še nalogo, za katero običajnopotrebujemo poseben povezovalni progrom (linker). Progra-mer lahko definira oziroma uporablja modulne (lokalne) terglobalne simbole. Modulni simboli veljajo le v enem pro-gramskem modulu, ki go zaključuje stavek END. Globalnesimbole pa določimo v enem modulu in veljajo za vse mo-dule ses^avljenega programa. Ta lasfnost zbirniko omogočaekipno programiranie, kjer posamezni progromerji razvijajoločene programske module bo^očega celovitega programa.

5 0

Pri tem jim ni potrebno skrbefi za morebitna nesoglasja vizbranih simboličnih imenih. Skupna imena lahko določajo zusfreznimi stavki tipa GLOBL (globalni simboli).

Poleg enačenja simboličnih imen rešuje zbirnik CA-2 tudiproblem lege posameznih programskih modulov v pomnilnikumikroračunalnika. Progratnerji imajo namreč na voljo, dadoločijo absolutno lego svojih modulov s stavkom ORG

(origin), ali pa prepuste zbirnik"u skrb, da preslika vsakmodul za prvo prosto mesto neposredno za predhodno z b i -ranim modulom.

V ilustracijo kaže slika 3. zgled listanjo progroma, ki jepisan za mikroprocesor Intel 8080. V progromu smo predvi-deli listanje v osmiškem sistemu.

34567891011121314151617181920212223242526272829303132333435363738

0000000000

00000000

112114117121122125126127130133

134135136140-141142145146

64126

1763151674325

302166

30511776

20115

302301311

510012

134

121

0

14C

; DEMONSTRATIVNI PROGRAMi.....PROOUKT VEKTORJA S KONSTANTO 5;

ORG 100 iREZERVACIJA POLJA LINELINE: DATA 1i12.14i2i15!PRVOTNE VREONOSTl

DATA lOil.1.45i33iELEMENT0V POLJA;1 6LAVNI PROGRAMt :

GLOBL MULT i MULT JE GLOBALNI SIMBOLSTART:LBI 5 AV B-REG DAMO FAKTOR 5

LX1 HL>LIME iNASLOV POLJA PODATK.L0I 0'10 iSTEVNlK ELEHENTOV POLJA

A H LA M iVZAMEMO ELEMENT LINECAL MULT iGA MNOZIMO S 3Lti A iREZULTAT SHRANIMOINX HL iNASLOV NASLO.ELEMENTADCD iSTEVNIK ELEMENTOV -1JFZ Al iDO KONCA OSTANEMO V ZANIHLT i NA KONCU STOP

ENO

RUTINA ZA MNOZENJE JE PROGRAMIRANAKOT POSEBNI MODULIZVAJA: (A) <- <A> *(B>

GLOBL MULTMULT! PSHX e-C

LC ALAI 0

Al: AD CDCCJFZ AlPOPX BCRET

ENO

iVSTOPNA TOCKA JE GLOBALiZACASNO SIIRANIMOEN FAKTOR 1Z A V B-REGREGET A-REG

ESTEVAMOI"AKT<JH JC STEVEC

l T E R A Č UKONCNO RESTAVRIRAMOBC-REG 1N 1ZST0PIM0

Sl. 3.

VIŠJI PROGRAMSKI JEZIKI ZA MIKRORAČUNALNIKE

Pri programiranju zapletenih problemov postaja delo progra-merja vse bolj težavno in nepregledno. Glavni vzrok leživ tem, da so posamezni programsk! stavki neposredna slikastrojnih instrukcij. Običajno lahko tudi tak progrom razbi-jemo na module, ki jih povezujemo s podprogramskimi klici.Drug način je, če imamo na voljo makroprocesor. To jeprogram, ki omogoča definiranje novih programskih stavkov,ki programerju jedrnato in jasno povedo programirano akcijoračunalnika, v resnici pa skrivajo v sebi celo zaporedjeprimltivnih programskih ukazov. Programer nato kodira svojprogram s takimi makrojskimi kl ici, ki mu pravzaprav pred-stavljajo nek programski jezik na vižjem nivoju. Tok načinprogramiranja običajno uporabljamo pri pisanju sistemskihprogramov za večje računalnike, primeren pa je fudi zamikroračunalnike. V ta namen moramo imeti na voljo alizbirnik z možnostjo obdelave makrojev ali pa nek splošnitnakroprocesor, s katerim pripravimo progrom pred njegovitnzbiranjem s klasičnim zbirnikom.

Najlednjl način preglednega in lahkega programiranja mikro-računalnikov je uporaba višjih programskih jezikov, ki sobolj problemsko usmerjeni. V tem primeru se programer de-jansko ukvarja le s svojfm problemom in ga ne skrb! slikastrojnih insfrukci), ki naj bo v pomnilniku mikroračunolnika.To !ma svoje dobre in slabe lasfnosfi. UgodnosH lahkegaprogramiranja namreč oporeka prav struktura slrojno kodira-

nega programa, ki ni Fako kompaktna in učinkovita, kof vprimeru kodiranja v zbirnem jeziku. Med prednostmi palahko vsekakor omenimo mnogo večjo hitrosf kodironja pro-gramov v višjih jezikih in s tem krajši čos razvojo noveprograrnske opreme.

Med višjimi programskimi jeziki, ki so na voljo za progra-miranje mikroračunalnikov, naj omenimo programski jezikPL/M, kl je blokovno usmerjen !n je po sintaksi podobenznanemu jeziku P L / l . Popularen je tudi jezik BASIC, ka-ferega se lahko hifro naučimo, ima pa pogosfo to slabost,da kot interpreter ne omogoča hitrega izvajanja programov.Sevedo obsfoja le vrsta druglh bolj ali manj znanih viljihprogramskih jezikov za mikroračunalnike. V noslednjem po-glavju bomo podoli opls in lastnosK programskegu jezika inprevojalnika FORMIC, kl smo ga razvili za mikroračunalnikoz mikroprocesorjem Infel 8080.

PROGRAMSKI JEZIK FORMIC

Programski jezik FORMIC je praktično podmnožica znanegaprogramskega jezika fortran-IV. Od fu tudi izvira njegovoime: FORtron za MIKroračunalnike. Prednost takega pristopaje v tem, ker hkrati reSimo dva problema: problem progra-miranjo v vlšjem jeziku in problem simulaforja danegamikroračunalnika. Programer lahko namreč posreduje programv formicu ali posebnemu prevajalniku za formic, ali pa nor-

51

malnemu fortrarekemu prevajalniku, ki je na voljo na večjemračunalnilcu. V fem primeru forej lahko prevede in izvajarazvijani program na večjem računalniku. Tako lahko testiraprogram z vso udobnostjo, ki jo ima na voljo na večjemračunalniku. V bistvu mu večji računalnik predstavlja simu-lator mikroračunalnika.

Ko je zadovoljen z rezultoH simulacije na večjem računolni-ku, enostavno isti program prevede s pomočjo posebnegaprečnega prevajalnika za formic in končno dobi strojno ko-dirani program za mikroračunalnik.

Posebnost prečnega prevajalnika za formic ]e še v tem, dasam še ne Ivori strojne programske kode ampak preslika pro-gram iz formica v zbirni jezik. Tako ima programer možnostdodatne optimizacije prevedenega programa. Delo mu olajšaposebno listonje prevedenega programa, v katerem ohranjajoprogramske spremenljivke ista imena, kot jih imajo v origl-nalnem programu. Prav tako so na enak način označeni pro-gramski stavki, saj prevajalnik numeričnim stavčnim oznakamprograma v formicu enostavno doda predpono L in dobi regu-larne stavčne oznake programa v zbirnem jeziku. Končnoolajsa enačenje programa v formicu in programa v zbirnemjeziku označevanje posameznih ukaznih stavkov v rezultlra-jočem zbirnem jeziku. Tu namreč komentarska polja v po-sameznih vrsticah vsebujejo številke ekvivalentnih vrstic pro-grama v formicu.

Kot posebnost prečnega prevajalnika formic naj omenimo še,da polrebuje za prevod le en pas, vse osfalo namreč rešujeprečni zbirnik CA-2, ki tvori zaporedje slrojnih Instrukcij vskladu z vmesnim zbirniškim zapisom prevedenega programa.

Kof smo že omenili, je formic praktično podmnožlca fortra-na. To pomeni, da lahko programe v formicu prevajamo tudls fortranskim prevajalnikom, ne pa obratno. Omejitve, kljih narekuje prečni prevajalnik za formic, so nasledn|e:

- V skladu s prevajalnikom fortrana za računalnike PDP/11lahko uporabljamo le deklarocijske stavke INTEGER*!,INTEGER*2 in REAL.

- Vse spremenljivke moramo obvezno deklarirati z ustreznlmdeklaracijskim stavkom.

- Zaenkrat dopušča formic le enodimenzionalna polja. In-deksj morajo biH enostavne spremenljivke ali konstantetipa INTEGER*1.

- Imena spremenljivk so lahko poljubno dolga, vendar mo-rajo bifi enoumna v prvih šHrih znakih. N i priporočl|ivouporabljati imen, ki začenjajo s črko L, k! ji sledijosome šfevilke (to uporablja prevajalnik za stavčne oznakev zbirnem jeziku).

- Stavke READ, VVRITE in FORMAT prevajalnik formicaignorira.

- Zaenkrat niso dopustne nadaljevalne vrstice.- V trenufni verziji formic ne dopužča logičnih stavkov IF

ampak le aritmetične.- V formicu lahko uporabljamo aritmetiko s plavajočo ve|!cof

ne pa standardnih fortranskih funkcij (na primer S I N ,COS i>d.).

- Zaenkrat formic ne dopuiča meianje aritmetlinlh izrazovrazllčnih ripov (realne, celoštevilčne). Pretvorbe medrazllčniml »ipl se lahko izvedejo le ob priredltvl v arlt-metičnih prireditvenih stovkih.

- Zaenkraf še n! dopusten jfavek D O .

Poleg omenjenth omejitev pa ima formic ie eno posebnost,ki jo narekuje problemafika programlranja mikroračunalnikov.Kot je znano, imajo le-ti obiiajno pomnilhik formiran izmadulov Hpa ROM in RAM. Fiksni pomnilnik normalno upo-rabljamo za pomnenje olgorhmov in fiksnih podatkovnlhstruktur. V pomnllnik tipa RAM običajno shran(ujemo spre-menljive podafke. V |ezlku formlc lahko z ukazom MEMORVdoločimo lego prevajanega programa ali podatkovnih polj vpomnilniku mlkroračunalnlko. Pri tem upošfevamo organlzacl-|o dejanikega pomnilnika mikroračunalnika. Stavek MEMORY

ima v bistvu enako funkcijo kot ttavek ORG (origin) priprogramih v zbirnem jeziku.

Klasični fortran »eveda ne pozno stavka MEMORV In mora-mo v primeru simulacije ozlroma uporabe forlrana to (tavekodsfroniti.

Ker je rezultat prečnega prevajalnika program v zblrnemjeziku, lahko tako pojamezne procedure programiramo Kidineposredno na nivoju zbirnega jezika In program dopolnimotik pred dokončnim zbiranjem v strojno kodo. To pride vpoštev prl programiranju računalnftkih akcij, ki jih ne mo-remo opisati s formicom (na primer razne vhodno-lzhodneoperacije pri procesnih mikroračunalniSkih stifemth). Prl t l -mulaciji pa fe procedure enostavno zamenjamo z začasnlmi,pomožniml podprogrami, ki omogočajo simulacijo okoljaprocesnega mikroračunalniikega sistema.

V llustracijo kaže slika 4 zgled programa v jeziku formlc,tlika 5 po kaže prevod tega programa v zbirnl jezik.

.ZGLED PROGRAMA V JEZIKU FORMIC

INTE6ER*1 IrSUHASUMA = 01=0

111 1=1 + 1SUMA = SUMA + II F C I - I O O ) I l l i l l l r l l 2

112 CONTINUESTOPEND

Sl. 4. Zgled programa v |ezlku formlc

( ZGLED PR00RAMA V JEZIKU F0RMICtI ! EOU 0SUMAt EUU 1

LAI 0STA SUMALAI 0STA I

Lllll LDA IPSHX PSULAI 1P0PX BCAD C ,STA ILDA 6UHAPSHX PSWLDA IP0PX BCAD CSTA SUMALDA IPSHX PSULAI 144LC AP0PX PSUSU CCPI 0JTS Llll 'JTZ LlllJMP L112

L112i NOPHLT

(FORMIC»FORMIC»FORMIC

»FORhlC

»FORMICIFORMIC»FORMIC

. »FORMIC(FORMIC»FORMIC

»FORHICIFORHIC»FORMIC

»FORMIC»FORMICrFORMICfFORHIC»FORMICSFORMIC

LINELINELINE

LINE

LINELINELINE

LINELINELINE

LINELINELINE

LINELINELINELINELINELINE

334

9

66&

777

888

8888910

52

ZAKUUČEK

V delu jmo podali opis prečne programske opreme, ki joimojo na voljo todelavci Instifuta J.Sfefan. Le-tu ima raz-vojno-razijkovalna dejavnojt in uporaba mikroračunalnikovže večletno tradicijo. Prehod iz primitivnega razvoja mikro-računalniSkih progromov s pomočjo enostavnih razvojnih si-stemov s papirnim trakom na uporabo pomožnega sistemaPDP-11 je pospeiil razvoj aplikativne programske opreme zofaktor 100. Kot podatek naf omenimo, da traja popolno z b i -ranje programa, ki zosega 0.5 K besed mikroračunalniškegapomnilnika, več kot eno uro. V tem čosu izvedemo vse pa-sove zbiranja na mikroračunalnijkem razvojnem sistemu, kije opremljen z enojtavnim teleprinterjem in čitalnikom-luknjalnikom fraku. Kot rezultat dobimo l!sfanje zbiranegaprograma in trak s strojno kodlronim programom. Pri uporabivelikega računalnika PDPll-34 in njegovih hitrih periferijah

dobimo isti rezultot tudi pri nekoliko daljiih programih v časumorda dveh minut. Le i tako opremo je mogoče v kolikor to-liko kratkem času razviti potrebno programsko opremo zarazne aplikacije mikroračunalnikov, ki jih je hjdi pri nasčedalje več. Prav pri reievanju teh problemov pa se porajajonove ideje o posodobitvi !n pospeiifvi razvojnih postopkov.

V zaključku naj omenimo ie, da sta toko prečni zbirnik CA-2kof prečni prevojalnik za formic pisana v celoti v fortranu IVin ju je tako zelo lahko prilagajaH tudi druglm račjnalni-ikim konfiguracijam.

UTERATURA

1 . S. Divjak: Prečni zbirnik C A - 1 , Navodila za uporabo.2 . D. Cerjak: Prečno programiranje mikroračunolnlkov, diplom-

sko delo, Fakulteta za elektrotehniko 1978.

AMOTHtl UKlOUi PIOIUC!DESIGNED.MANUFAOURED

AND MARKETED W0«lDWIDi•I

OK tuaitNi t TOOI coiPORi

iNonn omoui PIOODODtSIGNtD, M i N U f i a U R E O

«ND MARKETID W0UDWIDE

n0< lUCKMUMl COlf OUHOH

DESICNED, MANUFMTUREDAND MAtKETED WORIDWIDE

AND MARKETED WOR1DWIDE

AND MARKETEO W0HDWIDE

5 3 Informatica št.4 letn,ik 1978

pnedelovanjehnkroračunalnižkegasoftvvara

hadžihn.kovačevičp.čop

UDK 519.683 Institut "Jožef Stefan", Ljubljana

Opisanih je nekaj metod za predelavo že izdelanih mikroračunalnišklh programov.

ADAPTATION AND MODIFICATION OF MICROCOMPUTER SOFTOARE - General approach for modifying a cornputer soft-ware executable object code is described. •

1.UVOD

Z naraščajočim številom mikroračunalniških sistemov sose pojavile firme, ki nudijo programske pakete po zelonizkih cenah.

Ti programi so pisani za konkretne mikroračunalniške siš-teme in so podani v objektni kodi, zapisani na papirnatemtraku, kaseti ali kar v ROMih. Zavzemajo določen delspomina in zahtevajo le skoke v konkretne vhodno-izhodneenote.

Taki programi za uporabnika v principu niso spremenljivi.Včasih je takim programskim paketom na voljo tudi opisizvirnega programa v zbirnem jeziku. V takern primeruseveda lahko vnesemo zaželene spremembe v izvirniprogram, ga stipkamo in na novo prevedemo. Tak posto-pek je za daljše programe dolgovezen, kžir zahteva ponovi-no tipkanje.

2. KONCEPT ANALIZE

Prikazali bomo postopek za predelavo programa, v pri-meru, ko je na voljo samo objektni kod, naložen v dolo-čenem delu spomina.

Celice moramo klasificirati po naslednji shemi:

1. OPERATORJI2. OPERANDI

a) konstanteb) absolutne adrese

i) notranjeii) zunanje

c) relativni skoki

3.KONSTANTE

a) uporabnikove konstanteb) tekstic) tabele

Oglejmo si kvalitete posameznih sknpin in podskupintake klaslfikacije.

OPERATORJI

Vsak procesor ima točno določeno shemo operatorjev.

Iz te sheme bomo za vsak operator ugotovili naslednje:

1) Zahtevana oblika operanda to je: številooperandov in dolžina.

2) Vrsta operanda

a) konstantab) naslov ali relativni skok

3) Ali je operator lahko končni.

OPERANDI

Vrsto operanda smo določili že iz lastnosti operatorjev.Ločiti tnoramo samo še med vrstami naslovov.

1) Notranji naslovi (so iz področja, ki ga zavze-ma program) . ?

2) Zunanji naslovi.

a) naslovi sistemskih programovb) naslovi delovnih področij spomina

Anallza programa, ki sestoji samo iz operatorjev inoperandov je trivialna in jo opravimo s preprostim dis-assemblerskim programom.

KONSTANTE

Analiza programa, ki vsebuje konstante v principu nienolično rešljiva, ker je odvisna od pravil, ki jih je upo-trabljal avtor programa. Zelo velika verjetnost je, dav končnem številu poizkusov ta problem razvozljarno,saj poznamo ustaljene uporabe konstante.

1) Uporabnikove konstante. To so parametri, skaterirni prilagajamo program na določensistom. Primeri takih konstant: začetek inkonec delovnega področja, področje za sklad,kontrolni znaki in formatne vrednosti za peri-ferijo.

2) Teksti. To so nizi ASCIl znakov in so ponavadizaključeni z rezerviranim sirabolom, ki jestandarden.

3) Tabele

a) Aritmetične tabele. x° so številske tabele,ki niso podrejene nikakršnemu standardne-mu pravilu in jih uporablja program za

5 4

računanje ali logične odločitve.b) tabele naslovov (jump tabele). Omogočajo

skoke v različne podprograme glede navrednost določene spremenljivke. Frimer:

- NASLOV, NASLOV, NASLOV,...-NIZ, ZNAK, NASLOV, NIZ, ZNAK,

NASLOV, . . .

Konstante zavzamejo poljubne vrednosti, medtem ko jevrednosti, ki ustrezajo operatorjem občutno manj. Raz-merje med številom operatorjev in številom vseh različ-nih številk, ki imajo isto število bitov je verjetnost, dabo konstanta izgledala kot operator.

Za procesor M6800, ki ima 197 dovoljenih 8 bitnih opera-torjev je ta vrednost:

2E l g 0 . 7 7

Nekaterim operttorjem slede operandi, ki imajo lahkopoljubno vrednost. Izračunajmo verjotnost, da je k-celicpoljubnih števil podobnih operatojem in operandpm, čezavzema operator eno celico in operandi več celic.

N Nop(i)( 2 )

3. NEKAJ MOŽNOSTI PHEDELAVE

Sedaj pride na vrsto mikro prOgramer, da ugotovi funkci-jo posameznih delov programa in najde možnosti za želje-no spremembo.

To je razmeroma enostavno, če smo ustrezno spremenitinotranje naslove in tabele naslovov. Nekateri procesorjiimajo posebne operatorje za naslavljanje celic od 0000do 00FF (Hex). Za tako naslavljanje potrebujemo polovi-co krajši operand, kar občutno zmanjša dolžino progra-ma. Ponavadi je to področje delovnl prostor programain ga če se le da, ga ne relociramo na višje naslove.Seveda je relokacija možna, vendar zahteva ponovno pre-vajanje programa. Naj opozorim še na možnost program-ske zaščite zoper relociranje. Ostale potrebne spremem-be, pri prilagajanju programa na določen sistem zahte-vajo spreminjanje uporabnikovih konstant in na.slovovsistemskih programov.

Za večje posege v program je potrebna dinamična analiza.Ta je možna le pod pogojem, da program več ali inatrjuspešno deluje in da sistem omogoča kontinuirano spre-mljanje položaja programskega števca (PC). Skoke prog-ramskega števca najlažje spremljamo s PC diagrami zaserijo kratkih testnih Izvajanj programa z različnimi pa-rametri. S prekrivanjem takih diagramov hitro najdemoskupne podprograme, specifični pa izstopijo.

N ,. . ie število operator iev z i operandi• op(i)

N je število možnih številk operatorjev

Vzemimo za primer zopet 6800:

N (0) = 51

N

N

Nopotem je:

103

43

256

V2(k=6) - 0.32

V (k=12) =• 0.09

Vidimo, da verjetnost, da zamešamo konstante z opera-torjl dovolj hitro pada. Na osnovi tega krlterlja bomoodkrivali področja operatorjev in začetka področja kon-stant, uporabimo še naslednjo ugotovltev:

Vsako podrožje operatorjev se mora kon&ti z zakljuže-nim operatorjem (ukazi: branch, jump, returne, Ipd.).Takih operatorjev (N ) je pri M6800 le 24.

Verjetnost, da najdemo začetek konstant, £e smo predtem napačno interpretlrall M konstant kot operatorje, je:

N M 0.094M( 3 )

Poiščemo in označlmo področja, ki ustrezajo ASCIIznakom in tabele naslovov. S tem Je disassemblersklprogram opravil svojo nalogo in nam lzplše rezultatsvojega dela v zbirnem jeziku.

4. PROGRAMSKA ZAŠČITA

Večji programi so pogostokrat zaščiteni proti spreminjanju.Oglejmo si nekaj primerov zaščite.

1) Zaščito zoper disassembliranje najlažje dose-žemo, če med posamezne segmente programavstavimo eno ali dve konstanti, katerih vred-nost ustreza legalnemu operatorju, z enim alidvema operandima, disassemblerski programbo tako konstanto interpretiral kot operator,naslednjo vrednost pa kot operand, čeprav jev resnlci operator. S tem je disassemblerskiprogram za nekaj časa padel iz ritma in namdaje nepravilno interpretacijo. Če je bila kon-stanta spretno izbrana, disassemblerski prog-ram sploh ne bo odkril napake.

2) Zaščito zoper relociranje dosežemo s tem, damed izvajanjem programa testiramo kakšennotranji naslov. Če smo program relocirali,se obvezno spremen.etudi notranji naslovi inprogram ne deluje več.

3) Zaščita tekstov. Nekateri programi izpisujejotekste, ki se nam včasih zdijo nadležni. Čete tekste spremenimo, program ne deluje več.Zaščlto tekstov dosežemo s tem, da med Izva-janjem program testira celice, v katerih jespravljen tekst.

Programsko zaSeito odkrivamo z dinamlčnlm disassembli-ranjem. Znščlta , opisana pod točko (l) izpade, čespremljamo programski števec (PC). Ostali dve zaščitiodkrijemo s tabelo vrednosti operandov, ki sledijo ope-ratorjem nalaganja v procesorjeve registre (LOAD ope-ratorji).

Nekater modernejši računalniki imajo hardwarsko začši-tene programa. Vsi programt so šifrirani preko posebne-ga sistemskega ključa, ki ga vsebuje hardware določene-ga sistema. Pri nalaganju in izvajanju se programi zopetdešifrirajo z istlm ključem.

5 5

SIMPOZU IN SEMINARJI INFORMATICA'79, BLED, 1 . -6. oktober 1979

VABILO K SODELOVANJU

S tradic|onalnlm posvetovan|em "Simpozij In seminarji INFOR-MATICA" slovensko druJtvo INFORMATICA nadaljuje akrtvnostZveznega strokovnega odbora za obravnavanje podatkov priJugoslovanskem komiteju za ETAN.

To posvetovanje je postalo fako po udeležbi kot po tehtnostiobjavljenih del osrednje jugoslovansko srečanje teoreHkov inpraktikov s področja obravnavanja podatkov.

Lanskemu simpoziju, na kaferem je bilo preditovljenih 210 tu-|ih in domačih dei, je prlsostvovalo 400 strokovnjakov. Zaradihih-ega vzpona znanstvenih in strokovnih računalnižkih moči vJugoslaviji in sosednjih deželah pričakujemo, da bo na lefošnjemsimpoziju in seminarjih sodelovalo še večje število predavafe-Ijev in poslužalcev. Tudi letožnji simpozij bo mednarodnegaznačaja. V vabljenih uvodnih predavanjih in na seminarjih, kibodo potekali vzporedno s simpozijem, bodo priznani tuji indomači strokovnjaki pregledno predstavili najnovejše dosežkeiz izbranih področij računalništva in informafike.

Za naše strokovnjake bo simpozij priložnost, da v teku uradne-ga dela simpozija in v rieformalnih srečanjih podvržejo svojadognanja kritični oceni priznanih tujih in domačih strokovnja-kov. Letošnja naloga simpozija bo tudi v predstovifvi domačeračunalniike industrije, njenih naporov, dosežkov in strokovne-ga dela; v fem okviai bodo organizirane strokovne in plenornosekcije,ki bodo namenjene tehničnim in proizvodnim dosežkonvusmerjanju, organiziranosti in povezovanju domače In tuje ra-čunalniJke industrije.

Na simpoziju bo posebna skrb in organlzacija posvečena pro-blematiki družbenega sisfemo informiranja tet družbenim potre-bam s področja informacijskih sistemov v SR Sloveniji in SFRJugoslaviji.

Upravičeno smemo pričakovaH, da bo simpozij pomemben pri-spevek k medsebojnemu povezovanju fer izmenjavi izkjšenj napodročju računalnižfva.

Vobimo Voi, do se 8 prispevkom oktivno udeležite letošnjega po-svetovonja.

Od 1 . do 5. okfobra bo v Ljubljani sejern SODOBNA ELEKTRO-NIKA, na kaferem bo racstavljena tvdi sodobna računalniškaoprema.

Spložne Informacije

Jezik simpozifaZoradi mednarodnega značaja simpozjja vabimo avtorje, dapredložijo in predstavijo svoja dela v ongleškem jeziku, karzagotavlja večji krog poslušalcev in bralcev. Seveda bodo vprogram uvričena tudi dela, napisana v kateremkoli izmedjugoslovarakih jezikov.

Zbornik delVsak udeleženec bo prejel zbornik del ob prihodu na simpozij,vsak avtor pa bo poleg tega prejel !e pet kopij svojega pri-spevko.

Naslednje obvestiloPismo z obvesfilom o končni uvrstitvi prispevka v program inrazvrstitvl prispevka, ter navodila In formularje za pisanje delbodo avforji prejeli do 15. maja 1979.Preliminarni program simpozija in semlnarjev s formularji zaprijavo udeležbe in rezervacijo prenočiičo bodo razposlani do31 . maja 1979.

Obvestila avtoriem

Razvretitev prispevkovPrispevki bodo, glede na njihovo tehtnost, zanimivosf, original-nost, aktualnost in vsebinsko prikladnost, za ta simpozij razvrlče-ni na osnovi mnenj recenzentov v: 1 . referate (pomembnejšaoriginalna delo teoretičnega ali prakHčnega značoja),2. kratke referate (originalna dela, ki niso najširšega pomena),3. slrokovna poročila (poročila o strokovni dejavnosH, tekočihproblemih, novih produkHh i t d . ) .

Po dolžini so referal-i omejeni na 4 sfrani, kratki referati inshrokovna poročila pa na 2 strani v zborniku del simpozija. Naeno sfran v zborniku del (poseben format) pride okrog 7200tipkarskih znakov oziroma nekaj več kot dve tipkani strani for-mata A4.

Uvrstitev prispevka v program simpozijaO končni uvrsMtvi prispevka v program simpozija bo na osno-vi razSirjenega povzetka predlaganega dela sklepal programskiodbor v skladu z ocenami recenzentov za posamezna progrom-ska področja. Dolžina povzefka naj bo približno 1000 besed.Ker bodo povzetki služili za odločitev o končni uvrstitvi, pro-simo avl-orje, da v njih kolikor mogoče natančno opišejo svojpredvideni prispevek. Povzetek mora recenzentu dati jasno slikoo predvidenem delu, zato naj vsebuje opis problema, cilje oziro-ma namene dela, ter v čem jo pomen, novost oziroma original-nost dobljenih rezultafov.

Povzetki, ki v temsmislu ne bodo nudili recenzentu dovolj Infor-rmacij, bodo ocenjeni kot nezadovoljivi, in takih del ne bo mogo-če uvrsMti v program. Prav tako no bodo upoštevani povzetki, kine bodo imeli predpisane dolžine.

Avtor na| se že ob predložitvi razširjenega povzetka odloč! zaprogromsko področje, vrsto (referat, kratek referat, strokovnoporočilo) in značoj prispevka ter naj to oznoči v priloženem for-mularju. Programski odbor si pridržuje pravico, da na osnov!mnenj recenzentov prispevek prekvalificira.

Seminarji: Izbrana poglavjo računalniških znanosfi -Bled, 2 . - 5 . oktober 1979.

Razstavo: Ročunalnlika oprema in literatura -Bled, l . - 6 . o k t a b e r 1979.

Orgonizotor: Slovensko društvo INFORMATIKA v sodelovonjuz.lnstitutom J.Shefan in Fakulfeto za elektrotehniko, Ljubljana.

Rokl:15. maj 1979 - pošiljanje razuUatov recenzije in avforskega

komplefa1 . julij 1979 - zadnji rok za sprejem končnega teksta prispevka.

5 6

informaticarSSVMPOSIUM AND SEMINARS INFORMATIKA 79, BLED, October 1-6,1979

CALL FOR PAPERS

The traditional Bled computer conference, "Symposium andSeminan INFORMATICA", carries on \H role as the majorYugojlav meeting of professionals in the field of computers andinformation processing.

Lasf /ear , 400 experts from Vugoslavia and abroad attended themeeting and presented 210 papen.In vlew of the recerrt upsurge of compuler-related activities inYugoslavia and in its neighbouring counfries, even sfrongerparHcipation is expected this year.

As in previous years, this will be an infernaHonal s/mposium.In rfieir Invited papers and at the seminars, eminent foreignexperts will present surveys of the latesf achievements inselected flelds of informaHon science and technolog/.

One of the aims of the coming symposium is to represent theachievements in technology, research and developmenf ofnational computer industry. Specia! sections will be devotedto fhe following topics: objecMves of the nafional compuferinduslry, developmertf plans, production technology andorganizaKon, co-operation with foreign manufacturers.

Furthermore, parrtcular attenHon will be addressed to theproblems of social information system and for other needs ofinformation systerns in selfmanagemenf environmenf.

The sponsors and the organizing committee believe thatiNFORMATICA 79, will be a good opportunity for the ex-change of ideas and experiences in the field of informationprocessing.As a meeting of people from Eosf and West it will also be anopportunily to further mutual understanding ond co-operaHon.

You are invUed to take part in the symposium with submiHedpapers.

From October 1 st - 5rt>, 1979 the fair "Modern Electronics" willalso fake place \n Ljubljana, Including an exhibiMon of com-puter systems.

General Information

In view of the international character of the sympos!um, authorsare invited to write and present their contributions in English inorder to benefif from broader audiences. However, paperj wri»enIn ony of fhe Vugoslov longuages will also be included in theprogram.

Proceedlngs

ParMcipanfs will recelve the proceedingi upon arrival. Eachauthor wi11 also receive five copies of his paper.

Nex Circular Letter

The letter indicating final acceptance of papen as well asinstrucrtons and forms for wriHng papers will be molled to authorsbefore Moy 15, 1979.The prelimlnary program of the sympO9ium and seminars togetherwlth regijlration forms will be sent out before May 3 1 , 1979.

Information for Auriiors

Classification of Papers

According to their complexity, interest, originality andrelevance in terms of the contents, the papers will be classifiedby revievvers into: 1 . Popers (significant theoredcal or practicalworks), 2 . Short papers (original works which are of lesser scope),3. Technical reporh (reporfs on scientific activities, currenfproblems, new products e f c ) .

The length of papers is limited to 4 pagei and of shorl- papersond technical reports to 2 pages \n the symposium proceedings.There are approximately 7200 typographical stgns in one pageof the proceedings (special size) vvhlch is liffle more tlian twotyped pages of A4 size.

Accepfance of Papers

The final acceptance of a paper into ^he programme of thesymposium will be decided upon by the Programme CommiMeson the basis of extended summary of the proposed paper. Thelength of the extended summary should be approxima^ely 1000words.

In the summaries fhe aufhors are requested to describe thesubstance of tde intended papers as accurately as possible. Asummary should give the revievver a cleor picture of theplanned contributian, and if should therefore confoin an outlineof the problem, objecrives or purpose of the work, the resultsachieved as vvell as the significonce and originality of thesoresults.The summaries failing fo presenf adequare informafion to therevievver, will be considered unsaHsfactory ond will not betaken into accounf for tenfative acceptance. Likevvise, thesummaries under the prescribed length w!II not be taken infoconsideraHon. The author himself thould declare hls contri-bution with respecf to program category, claisification (papershort paper, technical report) and character.

Symposium:14th Vugoslav International Sympos!um on InformaHon ProcessingBled, October 1-6, 1979

Seminars:Selected Topies In Computer SciencoBled, Ocfober 2 -5 , 1979

Exhibition:Computer Equipmenf ond LiteratureBled, October 1-6, 1979

Organizer:INFORMATIKA, Slovene Computer Society in co-operationwHh Jožef Stefan Instifute, and Foculfy of ElectricalEngineering, University of Ljubljana, Ljubljana

Deadlines:Moy 15, 1979 - mailing oof of the summary rovievvs and

aufhor kits,July 1 , 1979 - submission of the full texf of contribution.

57

•• modularni sistem instrumentacije mikro - m na osnovi mikroračunalnika

Vaš problera avtomatizacije upravljanja procesov in zbiranja podatkov lahko hitro in ekonomično re-šite z modularnim sistemom instrumentacije "mikro-m". Iz modulov, ki smo jih razvili in preizkusi-li, lahko sarai ali z našo pomočjo sestavite instrument, ki ustreza vašim zahtevam.

VHODNO/IZHODNE ENOTE:

- PROM-programator za EPROM 1702A (PRP-702)

- programirana ura (PKU-600)

- paralelni vhod/izhod s prekinitvenimi lini-jami, ojačanirai izhodi all optično izolira-ni vhodi/izhodi(PVI-200, PVI-201, PVI-202)

- serijski vhod/izhod, 20 raA zanka, optičnoizoliran (SVI-220, SOE-250, TEL-001, TEL-010)

- A/D pretvornik, točnost 8 bitov, preklop nasistemsko analogno vodilo (ADP-100)

-•izbiralnik analognih kanalov z ojačevalnikom<IKA-U00, IKA-410)

- mostični ojačevalnik (MOS-300)

PROCESOR IN SPOMINSKE ENOTE:

- centralna procesna enota s procesorjemtipa 8080 A, 1 K RAM-a, 256 besed PROM-a, •prekinitveno strukturo in 14 pozivnimi vodi(CPE-800, CPE 800/1, CPE 800/2)

- aktivni spomin (RAM), statični, 1 K ali 8 K(RAM-700, RAM-701)

- modul za mrtvi spomin (ROM), prostor za 2 Kali 16 K EPROM-a (ROM 750, ROM 751)

OHIŠJE IN NAPAJALNIKI:

- 19" ohišje po DIN 41494, kompletno z vtični-oami in sistemskimi povezavami (OHI-504)

- napajalnik, katerega moč omogoča polnozasedbo ohišja (NAP-700).

Na razpolago so tudi naslednji SISTEMI:

- modularni mikroračunalnik MKR-80: vsebuje enote in programsko opremo za vpisovanje programov spisalnika v aktivni spomin in izvajanje programov. Možna je razširitev z vsemi vhodno/izhodnimienotami.

- univerzalni digitalni programator UDP-80: omogoča razvoj in izvajanje funkcij digitalnega avtoma-ta. Osnovne funkcije digitalnega avtomata so razširjene z vgrajenimi programskimi časovniki inštevci, ki so nastavljivi s kodirnimi stikali.

- sistem za izravnavanje konic električne energije SIK-80: izravnava porabo električne energijetako, da v obdobjih velike porabe prograrairano izklaplja razpoložljiva bremena.

Primeri realiziranih sistemov: avtoraatizacija stiskalnice, avtomatizacija reaktorja, mobilni .sistemza toplotne meritve in drugi.

INSTITUT "JO2EF STEFAN", 61000 Ljubljana, Jamova 39

ODSEK ZA REAKTORSKO IN PROCESNO TEHNIKO

Telefon: (061) 313-022 int. 35

5 8

kdo bo proizvajalecprocesonjev tekstav jugoslaviji

rezultottfazvojnegaii

DanaSnja druSba proizvaja dnevno milijonebeaed, povezanih v tekete. Iadajamo čaaopiae,aabavnike, knjige, kataloge, pvirodnike,zapianike seatankov in piSemo piama, projektnodokumentaoijo itn. Vao to raznovratnodokumentaoijo moramo pved izdajo organizivati,urejevati in fovmatirati.

Formatiranje, urejevanje in organizaoijatekatov pa ni veS roSno delo, Se v uatrezniobliki uporabimo raSunalniSke pripomoSke. SpomoSjo poaebnih računalnikov in programov, kijih imenujemo pvooeaovji tekata, . poatanejonavedena opvavila le 5e lahkotho delo.Pvooeaov tekata nam omogoSa uetrezno innatančno formatiranje atrani in njihovoorganizaoijo. KonSna kopija je tako ditljiva inlepa, kot da bi jo natianil najboljSi tiakavakiatroj ob pomoSi izkuSenega atavoa.

Skupina za mikro raSunalnike InatitutaJoSef Stefan (IJS) QB proizvedla aepijovaaličio t.i. proceeorjev teketa, in aioer kot

veSle tnega raziekovalnega indela. Ti prooeeorji teketa BO

p za mikroradunalniške eiateme aprooeeorji MC 6800, I 8080A, I 8085 in Zilog Z80 in razvite ao tudi pvipadajoSejnikvoraSunalniSke konfiguvaaije (hardoare).Skupirta na IJS lahko ponudi razvoj oelotnegaprooeaorja tekata a raSunalniSko konfiguraoijoin programako opvemo jugoalovanaki induatriji,ki je za tovratno. pvoizvodnjo zaintereaivana.

Kaj zmorejo IJS prooeaofji tekata ?formatiranje atvani a gornjim in apodnjimrobom, z vatavitvijo in oantriranjem Btevilkeatrani in naelova na veaki etfani.Formativanje Vratioe na poljubno dolSino inoblikovanje atolpoev, ki ao levo/deanoporctvnani. Vratioa lahko imajo tudi raaličnodolšino, toda ao oentrirana (peanifiki inumetniSki tekati). Stvan ima Vahko tudi opombev Bvojem epodnjem dglu (podnoSju). Prooaeorjiamorejo 5e vvato drugih, atandarnih funkcij intu amo naSteli aamo nekateve.

IJS prooaaovji teketa uporabljajoatandardne ukaze osiroma direktive ter BO takouaklajeni s mednarodnimi etandardi. Oanova IJS

proaeeorjev teketa je bil program NROPP, ki BOga za prooeeiranje teketov raevili v Bellovihlaboratorijih in ae uporablja V velikihopevaoijekih aiatemih. MikroraiunalniBkekonfiguraoija aa prooeeiranje tekata pa aonaalednje:

1. Konfiguraoija brez gibkega diakaobeega HOM a programako opremo ter 18 do 48kRAMa (po žolji, a možnoatjo Siritvo vinkrementih po 16k), video prikazovalnik domadeproizvodnje (Kopa, IakraCDC ali kakčan drugippikazovalnik) ter elektridni piaalni etroj(IBM, Remington itn.).

S, Konfiguraaija z gibkimi diaki (1 do 4enote) ima opevaoijaki ROM, 16k liAMa, veS videoprikazovalnikov in ved piaalnih a trojav. Takonfiguraoija omogoSa iatoiaano upovaboproaeeopja ved uporabnikom.

3. Konfiguraoija z gibkim diakom aa enegauporabnika.

Skupina sa mikro raSunalnike IJS lahkonaintereairanim organizaoijam zdruSenega delademonatrira delovanje prooeeorja tekata ter jetudi uapoaobljena na oenovi doaedanjih iskuSenjiz raavoja za induatrijo preneati znanje intehnologijo v induatrijako proizvodno okoljeoziroma prooea,

Prooeaorji tekata aodijo danee v aam vrhtržnega povpraSevanja v razvitih deSelah. CenapovpreSne konfiguraoije za prooeairanje tekatovdoaeSe vrednoat U3S 20000, njena uporaba pa jemaaovna.

VvooBBOpji teketa raebramenjujejo ne letajniae', marVed omogoSajo tudi pieoem,etrokovnjakom, inSenirjem, druSbenim dalavoemin obSanom, da oami oblikujejo BVOJB takota naviaoki tehniSni, aietematiSni in oblikovniravni.

Katera jugoelovanaka organiaaaijaedruSenega dela bo prva Btopila na obetajoSetrSiSSe prooeaorjev tekata ob zadoBtnem deleSudomaSe pameti in doirtaSe tehnologije ???

A.P.Železnikar

ALI S T E O P A Z I L I V TEJ 5 T E V I L K I I N F O R M A T I C E

N e k a t e r lt e k s t l v tej š t e v l l k l

I n f o r m a t l c e s o l l č n o o b l l k o v a n lIn n a p l s a n l s p l s a l n i m s t r o j e m IBM 7 3 .

Tl t e k s t l s o bl l i n a p l s a n l z IJS P R O C E S O R J E H T E K S T A ,ki u p o r a b l j a d o m a č I m l k r o r a č u n a i n i k s p r o c e s o r j e m MC 6 8 0 0 In

d o m a č l v t d e o p r I k a z o v a I n I k K O P A 7 0 0 . P r I k a z o v a I n I k K O P A 7 0 0 j e z a te n a m e n ep o s o d l l a T O Z O O l g l t a l - E l e k t r o t e h n a .

7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 T 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 777 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7

5 9

naziskovalne nalogepnijavljene na r s s v letu 1978

y tej rubriki objavljamo kratke povzetke raziskovalnih nalog,ki jlh financlra Področna raziskovalna skupnost za avtomatiko,računalništvo in informatiko, ki so s področja računalništva ininformatike.

Naslov naloge: Računalniški merilni sistemi v okoljuProjekt: Računalniška avtomatizacija industrijskih procesovNosilec naloge: Jože Šnajder, Insritul J.Stefan, Ljubljana

Program raziskave:

V progromu dela v letu 1978 bo zajef šfudij metod obdelavemeteorololoških in ekoloikih podatkov, ki jih bomo dobili zavtomatsko merilno postajo realizlrono v lefu 1977. Pri tembomo šhjdirali frekvenčne spektre merjenih parametrov, k! bodoslužili tudi kot osnova za zajemanje podatkov. Razvijali bomotudl vso potrebno mikroračunalniško merilno opremo. Posebejnameravamo študirati odzivne funkcije posameznih mefeorolo-ških merilnikov, ki so bili pri nas razviH, da bi določili njihuporabnosf pri avtomatskih merilnih postojah. V sodelovanju zMeteorološkim zavodom SRS pa bi izvojali merjenja meteoro-loških parametrov z novimi merilniki v avtomahki merilni po-sfaji in v klasični meteorološki postaji tako, da bi prišli dopovezave med rezultati klasičnih merjenj in rezultati, ki jihdaje avtomatska merilna postaja. Rezultate želimo tudi teore-tično tolmačiti, tako da bi se lahko opredelili zo ustreznomerilno metodo. Nazadnje nameravamo v okviru te naloge vnaslednjem letu prispevati svoj del k izdelavi začetne študijeračunalniškega nadzornega omrežja s stališča naše naloge, kise ukvarja z računalniškimi merilnimi postajami.

Naslov naloge: Prenos gospodarnih in vernih informacij IIIProjekt: RačunalniSko tehnika in proizvodnjaNosilec naloge: Bogomir Horvat, VTŠ Maribor

Program roziskave;

Naloga predstavlja 3. fazo raziskave. V tej fazi bi bil za-snovarv in fizikalno realiziran predprocesorski komunikacijsklpodsestav. Ta podsesfav bi bil na eni sfrani povezan s kana-lom na drugi strani j terminalnimi prbcesorji ali ustreznimimoduli. Zmogljivost, funkcionalnost in zanesljivost bi preverlllob realizaciji.

Naslov naloge: Modeliranje procesov v kemijl trdnega stanjaProjekh RačunalniSko projekHranjeNosllec naloge: Vitomir Smolej, Instituf J.Stefan, Ljubljana

Program raziskave:

Program raziskove vključuje razvoj in zgraditev progromskegasistema, ki bo vključeval najlednje tri stadife eksperimental-nega dela:

- tvorjenje vzorca- obdelava vzorca- stereološka analiza in kvantifikacija vzorca (prvotnega in

obdelanega).

Predlagane raziskave se naslanjajo na uporabo Interaktivnihračunalnikov kot je računalnik firme Digital, ali pa CDCCyber. Pri tem se nameravamo v veliki meri nasloniti na upo-rabo video-ekrana in računalniške grafike. Pri delni analizirezultatov je zagotovljena pomoč sodelavcev Laboratorija zaprašno mefalurgijo Max-Planckovega instituta v ShJttgarhi.Oopravljenem delu in dobljenih rezuUaHh bomo poročali na do-mačih in tujih znanstvenih srečanjih in v tujem fisku.

Naslov naloge: Visokošolski informacijski sistem I I I . delProjekt: Informacijski sistemiNosilec naloge: Bogomir Mihevc, Center za razvoj univerze,

Ljubljana

Progrom raziskave:

A. Okvirni program:Naloga je planirana kot večletna. V njenem okviru lahko pr&predvidimo zo študijsko leto 1980/81 prehod na novi VlS.Pri-pravo in uvajonje VlSa lohko razdelimo na 4 faze, ki hkrotipredstavljajo 4 enoletne raziskovalne naloge.1 . faza: proučitev sedanjega sistema in izdelava zasnove no-

vega VlSa, zaključena do 1.10.1977.2. faza: podrobna izdelava zasnove novega VlSa in vzorčni,' preizkus, T.10.19783. faza: začefek uvajanja novego VIS v celoti, 10.19794. fazo: vzdrževanje in dopolnjevanje VIS.

B. Detajlni program I I I . faze:1. Analiza vzorčnega preizkusa ključnih elementov novega j i -

stema (prijava za vpis, register studentov I. letnika, evidencaizpitov na nekaferih VDO), (oktober, november)

2. dopolnjevanje registra študentov (okfober, november, april,september)

3. podrobnejši načrt uvajanja ključnih elemenhov sistema(januar, februar, marec)

4. proučitev in ocena uporabe rozličnih metod zajemanja inprikazovanja podatkov o pedagoškem procesu (npr. trajanješfudija, osip, povprečno ocena, število študentov po letnikih,smereh in občinoh, s posebnim ozirom na študij ob delu ternačinov prikazovonja podatkov (npr. lobele, grafikoni,karte), (december, maj, juni j).

5. priprava in uvedba centralizirane prijave za vpis (februar,marec, aprll),

6. proučitev možnosti izvajanja evidence ihidenfov po načelu"on line" (1 mesec),

7. preliminarna analiza stanja zajemanja in obdelava podatkovna nekoterih področjih visokojolske dejavnosM (znansh/enoraziskovalno delo, študijski programi, zaposleni), (1 mesec),

60

Naslov naloge: Računalniške metode za razvoj in realizacijoelekhrorakih vezij

Projekt: Računalniška tehnika !n proizvodnjaNosilec naloge: Slavko Hodžar, Fakulteta za elektrotehniko,

Ljubljana

Program raziskave:

- zbiranje in Studij literature in dokumentacije o obstoječlhsistemih

- definiranje testnih zgledov za test algoritmov- izbira in razvoj znanih algoritmov, razvoj modifikacij in

testiranje algoritmov- priredUev na nivo, primeren za aplikacijo: definiranje pro-

gramskih modulov, organizacija podatkov, organizacijavhodno-izhodne komunikacije

- razvoj pomožnih modulov (vhod, izhod)- testiranje- dokumentacija.

Naslov naloge: Računalniški modeli pri trdnostnem izračunuvagonskih konstrukcij

Projekt: Računalniško projektiranjeNosilec naloge: Maks Oblak, VTŠ Maribor

Program raziskave:

Ker je raziskava izredno obsežna in iz sfrokovnega stališčazelo zahtevna (potrebno je rešitf splošen prablem lastnih vred-nosfi in prirejenih laslriih vektorjev) bo v prvem delu ( I ) iz-delana "Householder + QL algoritem" metoda. Opisana mefodapredstovlja najuspešnejSo in najbolj zanesljivo metodo (tudinajbolj ekonomično) reševanja teh probletnov, ki je ta čas narazpolago v svetu! Do sedaj smo uporabljali Jacob/jevo meto-do ortogonalnih t-ransformacij za reSevanje problemov te vnte.Istočasno bo možno izračunati hjd! že kritično silo, ki jo hakakonstrukcija prenese ( I I ) .Sledila bo analiza deformacij in napetosti, k! iz njih izvirajopri impulznih obremenitvah (naletu), kar je zopef možno ob-ravnavati le z MKE ( I I I ) - V IV. fazi bodo obdelane statisHčnemetode, ki se uporabljojo pri dimenzioniranju na trajno dina-mično trdnost pri harmonični al! naključn! mofnji. Izročunibodo aplicirani ( V ) na konstrukcijo tovornega vagona TAMTOZD Mrnih vozil (Tip Kbs).

Naslov naloge: Raziskava !n razvoj avtomatizacije procesapirolize, 1 . del

Projekt: Računalniška avfomatizacija industrijskih procesovNosilec naloge: Silvij Mikac, ISKRA, IEZE Ljubljana

Program raziskave:

- zbrati in vrednotiti dokumentacijo s področja numeričnegavodenja proizvodnih procesov,

- preučitev vseh možnosti krmiljenja in kontrole procesov zmikroprocesorjem,

- možnosti opHmizacije,- izdelava računalniškego programa za simulacijo delovanja

kompleksa: mikroprocesor, vmesniki, proizvodni proces,- preizkus numerično vodenega procesa v proizvodnji uporov

ter analiza dobljenih rezultatov.

R O S T R O J MARIBORpcadjetje za mehanografske-tehniSnestorit^/e in zastopanje inozemskih firm

MEHANOGRAFSKA ORGAIMIZACUA

TEHNIČNI SERVIS

PRECIZNA MEHAIMIKA

AJA TISKOVIN

KOIMSIGIMACIJSKa SKLADISCEREZERVMIH OELOV

GEIMERARALIMO ZASTOPSTVOFIRME ROBOTRON export-import

BeHin NDR

61

literatura \n snečanja

3-6 april Bowness-on-Windermore, V. Britanija

3rd INTERNATIONAL RESEARCH CONFERENCE ON QPE-RATIONAL HESEARCH AND MANAGEMENT SCIENCE

Organizator: University of SussexInformacije: prof. S. Rivett, OperationalResearch, Mantell Building, Univ. of Sussex,Brighton BNl 9RF, England.

21-23 maj Ann Arbor, Michigan, ZDA

4th IFIP/IFAC CONFERENCE ON PROGRAMMING RE-SEARCH AND OPERATIONS LINGUISTICS IN ADVANCEDMANUFACTURING TECHNOLOGY (PROLAMAT 79)

Organizator: IFIP, IFAC, Computer AutomatedSystems Association

Informacije: Society of Manufacturing Engi-neers, 2051 Ford Road, P.O. Box 930, Dearborn,MI 48128, USA (Attn. teter L. Blake, TechnicalActivitiea Dept.).

9-11 april Amsterdam, Nizozemaka

EURO III: 3rd EUROPEAN CONGRESS ON OPERATIONSRESEARCHInformacije : EURO III, c/o Organisatie BureauAmsterdam, Eurbpeplein, 1078 GZ Amsterdam,The Netherlands.

21-27 maj Moakva, SSSR

8th IMEKO CNOGRESS: MEASUREMENT FOR PROGRESSIM SCIENCE AND TECHNOLOGY

Organizator: IMEKOInformacije: IMEKO Secretariat, 1371 Budapeat,

Hungary.

17-27 april Orsay, Francija

TRENDS IW MAN-MACHINE COMMUNICATION

Informacije: IRIA, SEFI/Formation, B.P. 10578150 Le Chesnay, France.

23-27 Viaoke Tatre, Češkoslovaška

ALGORITHMS 79

Organizator: The Czechoalovak Scientific andTechnical Society, The Union of Slovak Mathe-maticiana and Phyaiciats, The Inatitute ofTechnical Cybernetica of the Slovak Academyof Sciencea, Dept. of Cybernetica - EF of theSlovak Technical University.

Informacije: Czechoalovak Scientific and Te-chnioal Society, Central Counctl II, Pregue ],P.0.Box 20, Czechoalovakla.

8-10 maj London, Velika Britanija

WORKStACEOrganizator: Online Conference Limited

Informacije: Online Conference Ltd., Cleve-land Road, Uxbridge UB8 2DD, Middleaex, UK.

14-18 maj Faria, Francioa

SEE-GIEL: COLLOQUE INTERNATIONAL DE GOMMUTA-TION

Organizator in informacije: II rue Hamelin,75783 Paris Cedex 16, France.

16-18 Stuttgart, ZRN

IFAC WORKSHOP: SAFECOMt- - SAFETY OF COMPUTERCONTROL SYSTEMS

Organizator in informacije: VDI/VDE-GMR; c/oM.A. Kaaz, Graf Recke 8tr. 84, P.0.Box 1139,D-4000 Diisaeldorf 1, BRD.

21-22 maj Bari, Italija

IFAC SYMPOSIUM ON CRITERIA FOR SELECTING AP-PROPRIATE TECHMQUES UNDER DIFFERENT CULTURAL,TECHNICAL ANB SOCIAL CONDITIONS

Organizator: FAST, CSATA

Informacije: IFAC aymp. 1979, c/o FAST, Piaz-zale Horandi 2, 20121 Milano, Italia.

30 maj - 2 Junij Grenoble, Francija

BUREAUTIQUE

Organizator in Informacije: J.P. de Blaiaia,BUREAUTIQUE 79 , AFCET, 156,Bd. Pžreire, 75017Paria, France.

junij, Helsinki, Finska

IFAC/IFIP WORKSHOP ON REAL-TIME PROGRAMMING

Organizator: IFAC, IFIP

Inforraacije: IFAC Secretariat, c/o EKONO 0Y,Box 27, SF-00131 Helainki, FinUand.

4-7 junij New York, ZDA

NATIONAL COMPUTER CONFERENCEOrganizator: American Federatlon on InformatiouProcessing Societies, 210 Sumnit Avenue, Mont-'vale NJ 07645, USA.

5-7 junij Barcelona, Španija

CIL 79: CONVENCION INFORMATICA LATINA

Organizator: Aaociaci6n de Tecnica de Informa-tica (ATI), Camara Oficial de Comercio, Indua-tria y Navigacion de Barcelona, Centro deEstudios y Aaeaoramiento Metalurgico (CEAM),Faculdad de Informatica de la Universidad Poli-tecnica de Barcelona, Feria International deBarcelona (FIB).

Informacije: CIL 79, pza Comercial 5, Barcelo-na-3, Spain.

10-13 dunij Boaton, Masaachusetta, ZDA

INTERNATIONAL CONFERENCE ON COMMUNICATIONS

Organizator: IEEEInformacije: IEEE Computer Society, 5855 NapleePlaza, Long Beach, CA 90803, USA.

10.16 junij Pra^a, Češkoalovaška

2nd IFAC/IFIP SYMPOSIUM ON SOFTWARE FOR COKPUTERCONTROL (SOCOCO 79)Organizator: IFAC, IFIP

Informacije: IFAC, IFIP Symp. on Software forComputer Control. General Computing Centre of

62

the Czechoalovak Academy of Scienoea, 18207Prague 82 t.O. Box 5> Czechoslovakia.

11-13 junij Paris, Francija

IFIP INTERNATIONA CONFERENCE - TELEINFORMATICS1979Organizator: AFCETInformacije: Conference Secretariat, AFCET,156 boulevard tereire, 75017 Paris, France.

17-20 Junlj Denver, Colorado, ZDA

1979 JOINT AUT:OMATIC CONTROL CONFERENCE

Informacije: prof. T.F. Edgar (Prog. Chm.),Dept. of Chemical Engineering, University ofTexaa, Austin, TX 78712, USA.

20-22 junij Madison, Viscontin, ZDA

1979 INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON FAULT-TOLERANTCOMPUTINGInformacije: Gerald M. Masson, Dept. of Elec-trical Engineering, The Johns Hopkina Univ.,Baltimore, Maryland 21218, USA.

2-6 Julij Oxford, Velika Britanija

8th IFAC SYMPOSIUM ON AUTOMATIC CONTROL INSi ACE

Organizator: IFACInformecije: Institute of Measurement andControl, 20 1-eel Street, london W8 7i>D, UK

MATION MATHEMATIQUE

Informacije: Secretariat du Dixienns Symposiumde Programmation Mathematique, 772 Ouest, RueSherbrooke, Montreal, Quebec, Canada.

12 september, Namur, Belgija

INTEEHATIONAL SYMtOSIUM ON CyBERNETICS ANBSOFTWAREInformacije: prof. Tuncer I. Oren, ComputerScience Dept., University of Ottawa, OntarionKIN 6N5, Canada.

17-21 september Paris, Franoija

CONVENTION INFORMA0!IQUE

Informacije: Convention Informatique, 6 placede Valoie, 75001 taria, France.

17-20 september. Berlin, ZRN

MEDICAL INFORMATICS BERLIN 79

Organizator: Online Conference Limited, AMK-Berlin

Informacije: Online Conference Ltd., ClevelaruJRoad, Uxbridge UB8 2BD, Middlesex, UK.

18-20 september, Marianske Lazne, Češkoslovaška

lst IMEKO SyMtOSIUM OF THE TC 10 TEGHNICALDIAGNOSTICS 79

Informacije: CSVTS - House of Technice. Ing.J. Karl,Gorkeho nam. 23 - 112 82 Praha 1,

16-20 julij Graz, Avstrija

6th 1NTERNATI0NA COLLOQUIUM ON AUTOMATA, LAN-GUAGES AND PROGRAMMINGInformacije: prof. H. Maurer, Institut fiirInformationsverbeitung, Techn. Univ. Graz,Steyrergasse 17, A-8010 Graz, Auatria.

16-18 avgust New Delhi, Indija

IFAC: SYMPOSIUM ON COMPUTER AFPLIOATIONS INLARGE SCALE POWER SYSTEMS

Informacije: prof. M.A. Pai, Dept. of Eleotri-cal Engineering Indian Institute of Teohno-logy, Kanpur 208 016, Indta.

29-31 avgust, Ziirich, ŠvicaIFAO SYMPOSIUM ON COMPUTER-AIDED DESIGN OFCON0?ROL SYSTEMS

Organizator: IFAC

Informacijei IFAC Secreteriat, c/o EKONO 0Y,P.0.Box 27, SF-00131 Helsinki, Finland.

avgust/aeptember Dunaj, Avatrijft

CONFERENCE UES NATIONS UNIES SUR LA SCIENCEET LA TECHNIQUE AU SERVICE DU DEVELOPMENTInformacije: Seoretaria.t de la Conference,Room DC 1148, United Nationa, New York, N.Y.10017, USA

27-31 avgust Montreal, Kanada

DIXIEME SYMPOSIUM INTERNATIONAL DE MOGRAM-

19-21 aeptember Toulouae, Francija

CONGRES AFCET "RECONNAISSANCE DES FORMES"Informacije: AFCET

24-28 aeptember Garmisch-tartenklrchen, Avatrija

6th INTERNET CONGRESS

Informaoije: Internet-Kongresa, OrganisatiocsKomitee, Uhdeatrasae lla, D-8000 Munchen 71, BDR

24-28 september Darmatadt, ZRN

5th IFAO SYMPOSIUM ON IDENTIFICATION ANDSYSTEM PARAMETER ESTIMATION

Organizator: VDI/VDE-Gesellschaft Mess-undRegelungstechnik

Informacije: IFAC-IDENTIFICATION 1979, c/oVDI/VDE Gesellschaft Meaa-und RegelunstedhnikjPostfach 1139, D-4000 Dusaeldorf 1, BDR.

25-28 aeptember London, Velika Britanija

EURO-IFIP 79

Organizator: IFIJr

Informacije: IFIP fcJecreteriat, 3 rue du Marche,CH-1204 Geneva, Switzerland

15-19 oktober Varna, Bolgartja

2nd IFAC SYMPOSIUM ON OPTIMIZATION METHODS

Informacije: IFAC 1979, Bulgarlan ScientificTechnical Unions, 108 Rakovaki Street, SofiaBulgar.ie.,

63

22-24 oktober Stuttgart, ZRN

IFAC/IPIi> SYMPOSIUM ON INFORMATION CONTROL.fROBLEMS; IN. MANUFACTURING TECHNOLOG^

Informacije: VDI/VDE - Gesellschaft Mess - undEegelungstechniki tostfach 1159,D-4000 Diissel-dorf, BDR. :

november Veraailles

CONGRES AFCET "PETITS GROUPES ET GRANDS SYSTE-MES" :

Informacije: AFCET, tel. 766 24 19.

13-16 november Tokyo, Japonaka

IMEKO: ON FLOW MEASUHEMENT ANDCONTROL IH IOT)USTRY

Informacije; The Society of Instrument andControl Engineers, Kotohira Annex, Toranomon1-15-5, Minato-ku, 105, Japan

10-12 oktober Bari.ItaliJa

AICA: CONGRESSO ANMUALE -

Organizator: Associazione Italiana per 11Calcolo Automatico

Informacije: Maria Tereza Pazienza, Coreo diLaurea in Scienze del^Informazione, Iatitutodi Flsica, Via Amendola, 175, Bari, Italia

6-9 oktober Tokyo, Japonska

14-17 oktober Melbourne, AvBtraliJa

IFI* 80 '

Organizator: IFIP

Informacije: The 8th World Computer CongreaaIFLf Congreas 80, C.t.O.Bo^ 880 6, Melbourne,Victoria, Auetralia, 3001.

T r- e t jm o v a n

i z

repub l i Sko e K —j e

Tr e t j e r e p u b l i S k o t e k m o v a n j e izr a B u n a l n i s t v a bo o r g a n i z i r a L o S l o v e n s k od r u S t v o I n f o r m a t i k a v s o d e l o v a n j u s F a k u L t e t oza e l a k t r o t e h n i k o i F a k u l t e t o za n a r a v o s l o v j ein t e h n o l o g i j o ter l n s t i t u t o m "Jo2ef S t e f a n " .

T e k m o v a n j e bo v s o b o t o i 1 4 . a p r i l a\9Ti ob 10. uri na F a k u l t e t i zae t e k t r o t e h n 1 k o v L j u b l j a n i .

Pr i j avea p r i l a 1979

t e k m o v a L c e v s p r e j e m a do 1 0 .

R a c u n a l n \ s k 1 c s n t e r . z a p r o g r a m i r a n oV e g o v a 4, 6 1 U U 0 L j u b L j a n a .

u C e n j e 1

B i v a n j e t e k m o v a l o e v in n j i h o v i hs p r e m l j e v a l c e v bo o r g a n i z i r a l a K o m i s i j a zap o p u l a r i z a c i j o r a C u n a l n i B t v a .

Pred t e k m o v a n j e m b o m o p r i j a v etekraovaloev p o l r d i l i i o b e n e m p a b o m o v s e Soleo b v a s t i L i o natantjnem p o t e k u t e k m o v a n j a .

hed t e k m o v a n j e m bo\n d r u g i h 3 t r o k o v n j a k o v op o u k a r a C u n a l n i S t v a mus m e r j enem i zoiiraie van jti.

r a z g o v o r u C i t e l j e vz a n i m i v i h p r o b i e m i hn j e g o v e m m e s t u v

Na ta r a r g o v o rv a b i m o vsei ki jih to p o d r o C j e z a n i m a .

Po t e k m o v a n j u b o m o za t e k m o v a l c e innj t h o v e s p r e m l j e v a l c e o r g a n i z i r a l i o g l e db l i S n j i h rafiunatniSkih c e n t r o v in p o g o v o r ss t r o k o v n j a k i iz p r a k s e t n a t o pa b o m o imeltir a z g o v o r s p r e d s t a v n i k i v i s j i h in v i s o k i h Solo S t u d i j u r a O u n a l n i s k i h p o k l i c e v .

R a z g t a s i t e v r e z u l t a t o v in s v e S a n ap o d e l t t e v n a g r a d bo fie isti d a n vp o p o l d a h s k i h u r a h .

P o d r o b n e j S e i n f o r m a c i j e o d o s e d a n j i ht t k m o v a n j i h (ahko n a j d e t e v r e v i j il n f o r m a t ica< B t e v U k a li let n i k 1 9 7 8 . ki s m o)O p o s l a l i vsem s r e d n j im ifolam.

i a t o d a s n o v a b i m o v ee z a 1 t e r e s t r a n e 1 kibi bili p r i p r a v l j e n i s o d e l o v a t i pri d e l uK o m i E i j B za p o p u l a r i z a c i j o r a C u n a l n i S t v a( o r g a n i z a o i j a t e k m o v a n j a ) in/ali T e k m o v a l n ek o m i s i j e (izbor n a l o g ) < da nam to s p o r o C i j o .

RR

64

univerza v Ijubljani

institut "jožef stefan" Ijubljana, jugoslavija

Ali ste strokovnjak s področja računalništva, ki želi razvijati svoje sposobnosti vustreznem okolju?

Če imate delovne navade, organizacijske sposobnosti, izkušnje pri delu z Ijudmi,samostojnost in iniciativnost pri poslovnem ali raziskovalnem delu, se oglasite prinas — pogovorili se bomo o možnostih sodelovanja.

Omogočimo vam lahko razvijanje vaših lastnih pristopov in uveljavljanje sposobnostina področjih, ki vam najbolj ustrezajo.Nudimo vam možnost izobraževanja doma in v tujini/dobre delovne pogoje,nagrajevanje po delu, strokovno okolje, pomoč sodelavcev ter dostop do strokovneliterature.

Oglasite se na Odseku za uporabno matematiko — prisluhnili bomo vašimpredlogom in željam.

INSTITUT "JO2EF STEFAN'

Jamova 39, 61000 Ljubljanatel. 263-261 /int. 284

65

OKMACHMNEAND TOOL CORPORATiOKJ 3455 CONNER STREEI. BRONX. NEW VORK ]O«75. U S ».

PKont: (212) 994-6600 • TaMi: 12 5091 • Telc>: 23 2395

HOBBY~WRAP TOOLAMATERSKO ORODJE ZA OŽIČEVANJE

Model BW-630 je orodje na baterijski pogon za ožiče-vanje žice tipa 30 AWG na standardne trne, ki so medseboj oddaljeni 1,65 mm. Orodje je opremljeno skompletom, ki omogoča izdelavo "modificiranega"načina.ožičevanja. Vgrajena je tudi naprava, ki pre-prečuje nategovanje žice. Konstrukcija je prilagojenadelu resnih amaterjev; teža orodja je 40 dkg in senapaja preko standardnih ali akumulatorskih baterijvelikosti " C " . Ohišje pištole je izdelano iz hrapavepovršine in zavarovano pred udarci. Baterije nisovključene v komplet.

OK MACHINBANB TOOM. COHPORATION3455 CONNEH STREET. BRONX. N V. 10475 U S.A. PHONE: (212) 9B4-66OO

TELEX NO: 125091 TEL£X NO: 232395

ORODJE ZA OŽIČEVANJE-ODVIJANJEIN SNEMANJE IZOLACIJE

Ceneno orodje, ki opravlja funkcijotreh orodij, s podobno ceno. Z oro-djeni je mogoče ožičevati, odvijatiin snemati izolacijo, s posebnim rezi-lom, vgrajenim v ročaj'. Orodje pri-merno zadelo z žico tipa 30 AWG(0,25 rom), katero se ovije na stan-dardne (0,6 mm) trne podnožij zaintegrirana vezja. Uporabe se nauči-mo v nekaj minutah, žico pa ovijemov nekaj sekundah ne da bi uporabilispojko. K orodju je priloženo tudi na-vodilo za uporabo.

H0BBY-WRAP-30

STRIP VVRAP UNVVRAPOKMACHiim&TOOL CORPORATION

IIBMl TUO: U2Mt

Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA .

66

Godisnjl skup JUREMA

Od 23. do 26 aprila održava se ove godine24. godiSnji skup JUREMA. Moto ovogodiSnjegBkupa jei

OD MJERNOG PRETVORNIKA DO MIKROPROCESORA UZNANOSTI I TEHNOLOGIJI

Uz istoimeni eeminar, ovogodifinji skupobuhvada i

-prvi slmpozij o tehnifikoj diagnostici-drugo savjetovanje o metrologiji-peti skup o nastavi mjerenja,

automatike i teorije sistema

U okviru semlnara "Od mjernog pretvornlkado mikroprocesora u znanostl i tohnologiji" suprijavljeni i sljededl prilozi koji obradjujutematiku savremene mlkroprocesorsketehnologije«

-Branko SouCek, Zagrebt Od mikro računala dosuper računala u sljededem desetljedu-M.čretnik, Maribon Mikroprocesori uregulacijskoj tehnici-M.Uugački, Zagrebi Sustav za pradenje radamikro procesora u realnom vremanu-M.Dugački i Dj.Pavlovid, Zagrebi ProgramerEPKOM memorija-M.lissort i h.Jelenkovid, Zagrebi Programlranjepoluvodičkih memorija pomodu mikroračunala-A.Haričid i S.Iveta, Zagreb« Krosasembler zamikrokompjuterski siatem i SBC 80/20-D.Miljan 1 P.Kolbezen, Ljjubljanai IzboljSavevlsokega programskoga jezika POLMP zaprogramiranje mikro računalnika-Z.Radid, H.BorSld i R.Vulpe, Zagreb«Mikroproceaorsko upravljani telemetrijskimjerni austav-G.Smiljanid, Zagrebi Pradenje i upravljanjeprocesa s mikroračunalima

M.Kovafievid

NOVE KNJIGE

d r . Sead MUFTIČ

Osnovni elementl kornpluteraklh slstema

Izdavačka, graflčka i knjlžarska radna organizacijaSVJETLOST, je nedavno štampala knjlgu d r . SendaMuftiča "Osnovni elementi kompjutersklh sistema".

Knjiga obuhvata najvedi dio osnovnih principa primlje-njenih u savrernenim računarskim sistemima 1 daje oplsnjihovih glavnih funkcionalnih dijelova. Sadržaj knjigeje orijentisan na tehniku i tohnologiju obrade podataka,a prvenstveno je namljenjena programerima, organlzato-r ima, studentima i učesniclma stednjih škola; 1 svlmaonima koji se želo upoznati sa oanovama elektronskeobrade podataka.

Knjiga Je podijeljena u sedam glava. U prvoj, uvodnoj,dat je lstorijski razvoj mašina za računanje i navedenisu osnovni pojmovi vezant za raSunarske siateme i njl-hove primijene, kao i razlozl koji dovode do sve ve6epotrebe za korišienjem računara.

Naredne četiri glave posvečene su predstavljanju poda-taka i infortnacija o savremenim elektronskim računari-ma i principima rada njihovih osnovnih dijelova: ulazno-izlaznim jedinicama, centralnom dijelu i eksternim me-morijama.

Posljednje dvije glave sadrže elemente programiranjaračunarskih sistema i principe rada operacionog siste-ma računara.

Tekst je lzložen vrlo pregledno i postepeno, uz velikibroj (67) prikladno odabranih ilustracijn, tako da ičitalac koji se prvl put s njim snsreče ima mogučnostda ga odmah i prihvati.

Rukopis knjige su recenzirali:

d r . Slavko Dobrenič, redovni profesor Ekonomskogfakulteta u Zagrebu 1

d r . Zoran Salčic, docent u Odsjeku za informatikuElektrotehničkog fakulteta u Sarajevu.

Praktlčno programlranje mlkro ražunalnlka: Z80

V 18 poglavjih in 4 dodatkih nudi ta knjiga (500strani) vae kar je potrebno, da se naučite pro-gramlrati mikro procesor Z80 na nlvoju zbirnegaJezika. Prl tem se naslanja na poznavanje pro-oesorja 8080. Jezik prooeaorja Z80 je opiaankot razšlritev jezlka prooeaorja 8080. V dodat-ku je podan popolni izvorni l ist ing urejevalni-ka in zbirnika. V dodatku je prav tako izvornil lst lng monitorja. Urejevalnik in zblrntk stanapisana e podmnoižioo ukazov (8080), tako daju je mogoSe uporabitl na 6i8tenilh s prooesorji8080, 8085 in Z80 ter 10 Kbytov pomnilnika invhodno-lzhodno napravo, kl prenaSa znak po znak.Uporabnik vključl svoje lastne prograraske krrail-nike periferije (1/0 drlver). V knjlgl eo poda-na vsa navodila za inioializaoijo vhodno-Izhod-nih naprav in uporatio ureflevalnlka, zbirnlkain monitorja. Koplje oraenj enih programov vstrojnera jezlku in na paplrnatih trakovih Jemogoše doblti zaatonj s pomoSjo kupona iz knji-ge.

18 poglavi;) pokriva vae tehnike oenov progra-miranja v zbirnem Jeziku. VeS kot 100 test l ra-nih programov aluži za prlmer poaameznih tehnik.Knjiga obsega na8lednje teraes binarno in dooi-malno aritmetiko, pretvarjjanje S-tevilskih baa,operiranje s polji in tabelaral, programiranjevhodno-izhodnlh funkoij, grafiko, aritmetlkoa plavajo8o ve;]loo, aubrutino, iokanje napak J.npopravljanje prograrabv ter prlncipa urejevalni-kov in zblrnikov. Vsako temo apremljajo primeri.Knjiga nl teoretična. Napiaana je tako, da po-maga programerjem, ki morajo ustvarit i uporabenrezultat.

Knjlgo prodaja aaitožba Northern Teohnology Booka,Box 62, Evanston, IL 60204 U.S.A.(30 $). Polegomenjene knjlge je mogofie kuplti aei Praktifinoprograrairanjje mikro rafiunalnikai In-tel 8080 inPraktiSno programlranje raikro rafiunalnika: M6800po 22 $.

DN

67

OKMACHINEAND TOOL CORPORATION/'«« »NNE»STREET-BR0NX-Ntw «*"104"' "•»•»•diont: (212) 994 «600 • T«»i: 12 5091• Tele>: 23 2395

VVK-4B WIRE-WRAPPING KIT

•iijiilii!HH

;::•£

J2?.

i-.š';I WIRE-WRAPPING WIRE

OK KUCHINE & TOOL CORPORATION3455CONNERST.,BltONX.N.Y.lCM75U.S^.

TB.EX125O9I

WK-4B OŽIČEVALNA SESTAVLJENKA

Sestavljenka vsebuje orodje in dele, ki so potrebniza izdelavo prototlpne ali amaterske ploščice. Deli,ki jih ima sestavljenka, so: univerzalna plošča s tis-kanim vezjem, standardni 2 x 22-polni konektor z iz-vodi za ožičevanje, dve 14-in dve 16- kontaktni podnož-ji za integrirana vezja z izvodi za ožičevanje, orodjeza vstavljanje in izvlačenje integriranih vezij, tulec s15 m žice in posebno orodje WSU-30, ki je kombinaci-ja orodja za ožičevanje in odvijanje žice na trnih spremerom 0,63 mm; v ročaju je vgrajeno rezilo zasnemanje izolacije.

OH MACtUNEANB TOOL CORPORATiON3455 CONNER STfltET, BR0NX.N.Y. 10475 U.SX FMONE: (212) 994-6800

TELEX NO: 125091 TELEX NO: 232395

ZICA ZA OVIJANJE

Žica ima najvišjo industrijsko kvaliteto z oznako AWG30 (0,25 mm), ki je navita v 15 m zvitkih. Žica jeprimerna za manjše proizvodne serije, razvojna dela,izdelavo prototipov ali za amaterske projekte. Žica jeprevlečena s plastjo srebra in je izolirana s posebnoplastjo, ki prenese velike mehanske in električne obre-menitve.

Na razpolago so štiri barve izolacije: bela, modra,rume-na in rdeča. Žica je navita na 40 mm kolutih, ki omogo-čajo boljše rokovanje in skladiščenje.

Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA .

6 8

NOVICE IN ZANIMIVOSTI

Društvo za bioklbernetika na SR Madedonija

Na Elektrotehniškom fakultetu, Karpoš II, u Skopju jeformirano Društvo za biokibernetiku SR Makedonije.Osnovni zadatak Društva je da omogoči što tesniju sa-radnju izmethi lekara, biologa, psiliologa, eloktroinže-nijera, matematičara i drugih prolila zaintercsovanih zaproblematiku biokibernetike.

SK

Kasetni vmesnik

Tvrdka MFE je najavila univerzalno serijsko vhodno/iz-hodno vmesno ploščico za digitalno kaseto modul 450 B.Razvita vozja 404 SER je namenjena za različne namenepri zbiranju in prenosu podatkov. Vinesnik vsebujonastavljiv pisalni oscilator za vpisovanje urinih impul-zov in kodirno/dekodirno vezje, ki omogoča ANSl/ECMAkompatibilni prenos s pogostostjo do 32 k bitov/sek.Omoejočena je programska izbira različnih hitrosti začitanje/pisanje, iskanje in izbiro smeri vršenju. Či-talno pisalna hitrost je 10 do 40 inč/sek. Hitrost iskanjapa 40 do 60 inč/sok.

RM

Osciloskop do 1 GHz

Najnovejši osciloskop tvrdke Tektronix-moded 7104 po-kriva frekvenčno področje do 1 GHz, kar omogočfi opa-zovanje ekstremno kratkih impulzov pri normalni svetlo-bi. Čas naraščanja impulzov v sistemu je 350 ps, verti-kalna občutljivost pa od 10rnV/razdelek do lV/razdelok.Horizontalni sistem iina kalibrirano časovno območje rio200 ps/randelek. Katodna cev je popolnoma nove izdelkes porazdeljenirn liorizontalnim odklonskim sistemom, kiomogoča zlasti dobro ojačovanjo svetlosti pojavov inopazovanjo enojnili pojavov v realnem času. Skupaj zvtičnimi enotami kot so: vertikalni ojačevalnik 7A29,časovna ba/.a 7B10, zakasnilna časovna baza 7B15 znašacena osciloskopa okoli 19000 $.

RM

Novi DEC-ovi floppy disk pononi

Pri DEC-u so najavili prvi floppy disk podsistem z dvoj-no gostoto zapisa - RX02. Uporablja se lahko za stan-dardne diskete z enojno gostoto ali za enostranske diske-te z dvojno gostoto, zato ima podsistem dva pogona.Razvit je za delo z PDP-8 in 11 miniračunalniki im tnikroračunalniki. Podoben je prejšnjemu modelu z oznakoRX01. Maksimalna kapaciteta je večja od 1 Mbyt.

RM

kratkostičnirni rnotnjarni in termično preobremenitvijo.Maksimalna tomperatura zapornega sloja znaša 150 C(toplotna upornost 4 K/W). Tcmporatura okolice medobratovnnjem je med 0 in + 70 C, Največja izhodnamoč 15 W je pri K = 10 % in pri K » 1 % closožemo ae12 W (mirovni tok 40 mA, napetost 12 V ) . lzhodni tokoviso dopustni do 3 ,5 A .

RM

Novi vr.stični pisalnik

Tvrdka Diijital Equipment je izdelala za družino računal-nikov PDP-11 nov vrstični pisalnik za <|rafičrio in alfa-numerično uporabo. Oznaka pisalnika jo LXY11 . liitrostpisanja je 300 vrstic na minuto pri alfanumerični izvedbiin 170 vrstic na minuto pri grafični izvedbi. Krmiljenjegrafične izvedbe je omogočeno s pomočjo prograniski'<japaketa PLXY11-M. Uporaba pisalnika je na najrazličnojšihpodročjih, kot v komercialni ohdolavi podatkov v pcdago-giki, inženirski praksi in v medicini.

RM

CODtiO BiBtem

Sist«;ma TP 3001 in TP 3002 firrae National Semi-conductor predstavljata impulzno-kodno raodula-cijska siateraa za kodiranje in dekodiranje ana-lognih signalov v govorno frekvenčno področje.

TP 3001 uporattLja ji-zakon (u-law) kodiranjaanalognega signala, medtera Tco uporablja TP 3002A-zakon. Vsak slatem se eeatoji iz dveh integri-ranih vezij. Oba sistema vzorčita filtriran sig-nal (300 Hz£f«J3,4 kHz) a frekvenco 8 kHz.Araplitudo pretv.orita v 8-bitno digitalno kodb,ki jo naložita v zelo hlter izhodni serijskipomnilnik, ki oddaja znake s poljubno hitrostjomed 64 in 21oo Kbitov/sekundo.

DN

Integrlrano vezje za formatlran.je glbklh dlskov

PD 1791 je vezje za kontrolo in formatiranje(IBM kompatlbilno) gibkih diskov z dvojno gosto-to zapisa. Vezje omogoča povezavo dlskovnega po-gona s prooesorjem. PD 1791 zagotavlja kontrolodoatopa do podatkov in dvoamernega prenoaa po-datkov raed procesorjevim pomnllnikora in gibkimdiakora. Poleg tega formatlra gibki diak z dvoj-no gostoto zapisa a pomocio detekclje naalovnihmark in logike za FM in MFM kodiranje in deko-diranje in za predkompenzaoijo pri zapiaovanju.Proizvaja ga firma Weatern Digital Corp.

DN

Nastavl.jiv napetostni regulntor do 80 V

Tvrdka SGS-ATES je rnzvila nastavljiv napetostni regula-tor (integrirano vezje) L 146 za vhodne napetosti do80 V. V primerjavi s poznanimi tovrstnim regulatorjemuA723 lahko zaradi uvedbe visokonapetostne telinologijeuporabimo dvojno vhodno nopetost, pri isti vrednostiizhodnega toka (150 mA). Izhodno nnpetost lahko nasta-vljamo v območju od 2 do 77 V. Vezje vsebuje termičnozaščito, nastavljivo tokovno omejitev in razbromenllnopodvozje v primeru preobremenitve.

RM

NF ojačevalnik za 15 W

Pri Siemensi: so izdolaii novo integrirano ojačevalnovezje TDA 3000, nnmenjcno zlasti zabavni elektroniki.Vgrajeno varovalno podvezje ščiti ojačevalnik pred

69

deha sistemi

OELTA 700/80

- DELTA 700 centzalni procesor- 512 KByte centzanega spomina s pariteto- 2 KByte hitrega spomina lcache)- ura xa realni čas- konzolni terminal- dva diskovna pogona s kapaciteto po 80 MByte- dve magnetni tračnl enoti 800/1600 bpi, 75 ips, 9 kanal.- asinhroni multiplekser za priključltev do 16 terminalov- 600 linijski tiskalnik- 2 kom. KOPA 700 alfanumerični CRT video display termi-

nalov

DELTA 3^0/80

- DBLTA 340 centralni pzocesor- 256 KByte centraZnega spomina s pariteto- 2 KByte hitrega spomina (cache)- ura za realni čas- konzolni terminal- enota za baterijsko napajanje spomina- procesor s plavajočo vejico (floating point proce-

ssor)- dva diskovna pogona s kapaciteto po 80 HBgte- dve magnetni tračni enoti 800/1600 bpi, 75 ips, 9 kanal.- asinhroni multiplekser za priključitev do 16 terminalov- 600 linijski tiakalnik- 2 kom. KOPA alfanumezlčni CRT video display terminalov

DELTA

- DELTA 340 centralni procesor-160 KByte centzalnega spomina s pariteto- ura za realni čas- konzolni terminal- enota za bateiijsko napajanje spomina- dva dlskovna pogona s kapaciteto po 40 MByte- ena magnetna tračna enota 800/1600 bpi, 75 ips, 9 kanal.- asinhroni mul.tiplekser za priključltev do 8 terminalov- 300 linijski tiskalnik

OELTA

- DELTA 340 centralni procesoz- 128 KByte centranega spomina s pariteto- ura za realni čas- konzolni terminal- dva diskoma pogona s kapaciteto po 5 MBt/te- asinhroni multiplekser za priključitev do 8 tezminalov

Sistemski paket vključuje operacijski sistesn s prevaja-Iniki in aplikatlmimi programl, šolanje v lastnem izobra-ievalnem centru, instalacijo sistema in enoletno garandjo.Podrobne informacije lahko dobite v :

EL-EKTROTEHNATOZD u toJunalnlltvo DIGITAl61000 UUBUANA, Unhartovs tt/aTel.-. Oai/324-141. OaiftlS-SSS -T«*«x; 51578 YU ELDEC

70

CEC-ov .ii raport

Botfba za avjetako računarako tržište postaje

ubitačna, čak 1 za na.jveče i najpoznatije

svjetake firme. Neslučeni razvoj tehnologije

donoai takve promjene na području računarake

tehnike kojima mogu slijediti samo oni, koji

su spremni (i apoaobni) uložiti ogromna 8red-

atva u razvoj i istraživanja.

U svom godišnjem izvještaju za 1978 godinu je

predsjednik DEC-a pred3tavio sljedeče podatkei

U 1978-oj godini je DEC imeo za 36 % veči

promet nego u 1977-0j godini (M-37 miliona # ) .

I8tovremeno Je oatvaren za 31 % veči čisti

prihod, nego godinu dana ranlje (142,2 mil. # ) .

Kontinuirane investicije u iatraživanja 1 raz-

voj eu onogucile uvod-enje nekoliko važnih, re-

prezentantnih proizvoda u toku 1978 godine.

Rompanija smatra za 8voj največi adut u elje-

dečim godinama sistem VAX-11/78O, 32-bitni

računar koji je izazvao veliku pažnju na tr-

žištu. DECSYSTEM-2020, 36-bitni sistem uveden

marta 1978. godine nudi vrlo dobra rješenja

svugdje tamo gdje Be največi siatemi čine ne~

izbježnim.

PDT-11 (iJrogrammable Data Terminals) aerija

terminalskih sistema uvedena u Junu je najno-

vlji član popularne PDV-ll računarske familije

i predatavlja značajan doprinoa raznovrstnoati

na području tržišta malih 8iatema za konačne

kao i za OEM korisnike.

DEC Je nastavio sa razvojem na području konbi-

niranja viže računara u mreže pre čemu je zna-

Sajan akcenat stavljen na razvoj programske

opreme koja na osnovu raspoložljivih računar-

akih produkata omogučeva ekonomako racionalan

razvoj računarskih mreže aa mogučnošču širenje.

TRAX, uveden u martu, Je prvi indu8trijski

tranaakcijski aistem sa atvarnim velikim spo-

aobnostima, na miniračunaru. Siatem nudi vell-

ke mogučnoati primjene kod banki, osiguravaju-

6ih društava, hotelako-putničkth agencija,

tranaporta i raspodjele.

Na kraju 1978. godine je DEC imao 39000 51a-

nova po cijelom svijetu. Pora8t broja člano-

va je znatniji jedino na području prodaje i

aervlea.

Voaeban podBtižaj za uapješnijo po8lovanje,

amatraju pri DEC-u, je uspjeh njihove inte-

raktivne, diatribuirane obrade podataka na

vrlo širokom području aplikacija.

DEC-ovi acalitičari ekonomakog i tehnološkog

položaja na avjetakom tržiStu, predvi^-aju

pogodnu klimu u aljedečem razdoblju.

HK

MIKROKAČUHALNIŠKA PROGKAMSKA OPREMA

Mikro računalnlki so eleroenti , ki čodaljebolj zamenjujejo klasična analogna vezja vprocesnih sistemih. Z njihovo ma3ovno uporabonarašča tudi obseg programiranja oziromaizdelava mlkroračunalniške procjramske opreme.Kegulacijske, avtomatizacijske in proizvodnenaloge mora inSenir preoblikovatl v prograraa inv dodatno materialno opremo procesa. Tnkonastane vrsta vprašanj, kot so npr.> prevodnaloge v program, komuniclranje z računalnlkiin programerji, vzdrževanjo prograinske opreme,izbira računalnikov/ periferijo, obntoječeprogramsko opreme itn.

Na področju mikroračunalniške progrannkeoprenie in njene proizvodnje veljajo že klauionougotovitve, kot so npr.t

*** povprečen programer lahko nniaseoziroma razvijo ono do največ dvajsot vraticprečiščenega in dokumetiranoga programa na danj

*** največ 20% programirnega časa seporabi za picanje ukazov, kar 80% pa zadefinicijo programa, njerjov razvoj,očižčevanje, preizkušanje in dokumentiranje;

*** cena Izdelave programske oprunio segiblje v ZDA tnod ^5 do £25 za bcsedo, prl naspa znaša od 50 do 240 din za bescdo veljavnedokunemtacije.

Analiza teli numeričnih ugotovitev pripoljedo naalednjili posledici

*** izdelava mikrorafiunalniške proqraniflkeopreme je draga dejavnost, in to celo vprimeru, ko ae izdelujejo kratki programi5

*** najviSji stroškl pri izdelaviprogramske opreme nastanejo zaradi potrebnihprogramerskih ur. Število ur jepremosorazmerno obsegu programske opreme, ccnaure pa jo dostikrat odvisna tudi od velikostidelovne organlzacije, tj. od njeneorganizacijske sposobnosti inadministrativne/režijske obremenjenoati.Cenena programska oprema lahko tako nastajasamo v pogojih nizke režljej

*<•<• £as programiranja se lahko skrajša lez ustrezno motodologijo programiranja (npr. znavzdolnjim razvojem programov) ter zaparaturno (računalniško) pomočjo ln podporo,aeveda le do določene praktlčne apodnje mejoj

*** atroški za programsko opremo (njennakup ali izdelavo) lahko večkrat proscžejostroške za rafiunalniško materialno opromojizdelava programske opreme pa pomcni vsclcjznatno invosticijoj

*** izdelava programske opreme sodi meddaljše delovno postopkej planirani obseg dclain izdolovalna cena lahko prekoraSltapredvideni delovni čas in finančna arcdstvatudi za 50 ali 100%j

*** velik del časa in sredstev se pornbiza naloge, ki jih jo tcžko vnaprej določiti inplaniratij očiščevanje in tcstiranje programovata žo dvo tiplčno raztegljivi področji dola;

•** plsanje ukazov je merljivo (npr. sštevilom ukazov v časovnl enoti) in je vobmočju človeške kontrole, vendar ni takopotnembno, kot so druge faze izdolave programskeopreme} v prihodnosti bodo izdatki za lzdelavoprogramske opreme narastli v primerjavi sčedalje nižjimi stroSki za mnterialno opremo,saj osebnlh dohodkov programerjev ne bo wo5zniževati.

A.P.Ž.

71

OKMACHMJSE A\D TOOL CORPOttATiOlV/3455 CONNER STREET. 8RONX. NEW YORK 10475. U.S.A.

Ptlont: (212) 994 6600 • Telti: 12 5091 • TeKi: 23 2395

INS 1416 je orodje za vstavljanje 16- ali 14-kontaktijih integriranih vezij v podnožja aliizvrtane luknje tiskanega vezja. Posebnost jezoženi profil, ki omogoča vstavljanje vezij,ki so na plošči tesno skupaj. V držalo stavrezani vodili za ravnanje deformiranih kon-taktov integriranega vezja. Vezje potisnemov vodilo, pri tem se poravnajo deformiranikontakti, izvlečemo pa ga s pritiskom držalanavzdol.

OH MACHl'NEAXU TOOL CORPORATIOS

TULEC Z ZAMENLJIVIMI KOLUTI ŽICE ZAOVIJANJE

Prednost tulca je v tem, da ne potrebujemododatnega orodja za rezanje žice in snemaftjeizolacije. Iz tulca se izvleče želena dolžinažice, katero se vstavi v vodilo na vrhu tulca.S pritiskom na vgrajeni gumb, se žico odreže.Potem se žico potegne preko posebnih vgraje-nih vilic, ki snemajo izolacijo; isti postopekse ponovi tudi z drugim koncem žice.

Tulec vsebuje kolut s 15 m dolgo žico tipa 30AWG (0,25 mm), s posebno industrijsko izolacijoin posrebreno bakreno žico. Na razpolago sokoluti z belo, modro in rdečo izolacijo.

Ko pišete proizvajalcu, omenite časopis INFORMATICA

72

NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ JESENSKEGA SEJMA V MUNCHNU

_ELEC_TR_ONJC A__ _7_8__

Sejem elektronike v Miinchnu je med največjimi in naj-zanimivejšimi tovrstnimi v svetu. V pričujočem razdelkuželimo prikazati nekaj novosti iz področja mikroelektroni-ke in mikroprocesorskih sistemov. Poglejmo si kaj sorazstavili poznani svetovni proizvajalci in tvrdke:

Tvrdka MOTOROLA je razstavila 16-bitni procesorMC6800 izveden v HMOS tehnologiji. Vsebuje 32-bitnipodatkovni ali adresni register, 24-bitni programskištevec in 16-bitni statusni register. Uporabljajo se lahkovse periferne enote iz serije 6800. Celovita proizvodnjaje predvidena za leto 1984.

Iz proizvodnje sta prišla dva tipa mikroprocesorjev:6801 in 6809. 6801 je v 40 kontaktnem DIL ohišju in vse-buje 8 -bitno centralno enoto, generator takta, 2K ROMin 128 zlogov RAM pomnilnik.

Razstavljen je bil tudi nov razvojni sistem EXOR term 220.

Tvrdka INTEL ie pokazala nov mikroračunalnik na eni ploš-čici z ožnako iSBC 86/12. Osnovan je na 16-bitnem mikroprocesorju 8086 v HMOS tehnologiji. Vsebuje 32 K dinami-čen RAM z vezjem za osvežitev ter štiri podnožja za 16 KROM pomnilnike. Na ploščici je tudi USART integriranovezje, interface RS-232-C in krmilnik za prekinitve8259A .

Novost pri Intelu so 32-K bitni -EPROM pomnilniki 2732,ki so kompatibilni (podnožje) z nekoliko starejšim 2716.Čas dostopa je max 450 n s . Ko pomnilnik ni v delovanju,pade poraba toka od 150 mA na 30 mA.

Nadaljna novost so tudi integrirana vezja CODEC (ko-dirnik/dekodirnik) za PCM telefonijo.

Tvrdka NATIONAL SEMICONDUCTOR je razstavila razvojnisistem straplex-SPX-80/40E in posebno programsko opre-mo za razvoj sistemov. Prav tako je tvrdka razstavilaPDP-11 kompatibilen mini računalniški sistem (serija 200).Mikroračunalniško družino COP-400 (v enem čipu), IDM2900 (bitne rezine, schotthy tehnologija), INS8070 z CPE,2,5 K ROM, 64 zlogovni RAM, hardwarsko množenje/del-jenje.

Tvrdka FAIRCHILD je pokazala sistem 9449 (Microflame),ki vsebuje 16-bitni mikro procesor z 10 MHz uro. 9440je izveden v l 3 L tehnologiji (Isoplanar Integrated Injec-tion Logic).

Tvrdka ROCKWELL je razstavila vzorec 256 K bitnegamagnetno-mehaničastega pomnilnika. Med drugim izde-lujejo tudi magnetne plošče (15 x 25 cm) kapacitete 1 Mbit. Z redno serijsko proizvodnjo nameravajo pričeti vletu 1980.

RM

O H0W DO I CONNECT MY PRODUCTSo TO MY TEST SVSTEM?

DATAMASTERINTERFACING FICTURES

FAST U SIMPLE • ACCURATE

NO MAINTENANCE

REPLACEABLE PROBE PINS

INTERCHANGEABLE PROBE HEADS

FOUR SIZES

EIGHT PROBE PIN STYLES

FIELD-PROVEN

COST-EFFECTIVE

COMPLETE USER SUPPORT

COMPATIBLE WITH ANY TESTING SYSTEM USEDFOR MODERATE OR L0W VOLTAGE VERIFICATION0F BACK PANELS, PC BOARDS, MULTILAVER,HYBRID LOGIC ASSEMBLIES, FLAT ELECTRICALASSEMBLIES AND MORE.

VOUR PRODUCT

73

AVTORJI IN SODELAVCI

Juvencij KALAN (1932), diplomirot leta 1959 na oddelku zafiziko v Ljubljani. Zaposlen od leta 1968 v Intertrade, TOZDzostopstvo IBM v Ljubljani. Ukvorja se z uvajanjem in raz-vojem informacijskih slstemov pr! uporabniklh.

Gobro SMIUANIČ (1928), diplomirao na Elektrotehničkom fakul-tetu u Zagrebu 1954. godine, a doktorirao 1963. Radio preko20 godina u InstihJtu "Rudjer BoSkovič" u Zagrebu na razvojurazličite elektroničke instrumentacije i opreme, najviše digi-tolne. Posljednjih petnaestok godina bavi se digitolnim ročuna-lima, posebno "mini" i "mikro", te njihovom "on-line" pri-mjenom za mjerenje i upravljanje proceso, Na Elektroteh-ničkom fokultetu u Zogrebu predaje predmete iz grupe pred-meto "Organizocija računarskih sistema i procesi" od 1973.godine, najprije honorarno, a posljednjih 5 godina s punimradnim vremenocn. U zvanju je redovnog profesora. Publiciraoje pedesetak radova iz područjo elektronike i računala, kaoi knjige "Impulsna i digitalno elektronika", te "Osnove digi-talnih računala".

Mario ŽAGAR (1952), diplomirao je no Elektrotehničkomfakultetu u Zagrebu 1975. godine (smjer: elektroniko, usmje-renje: računarska tehnika i informatika). Magistrirao je tako-;djer na Elektrotehničkom fakultefu u Zogrebu 1978. godine.Tema: Upravljonje kompjuterskih periferijskih jedinico 5 mikro-procesorima. Radi na Zavodu za regulacionu i signalnu teh-niko, Elekfrotehničkog fakulteta u Zagrebu kao asistent nagrupi predmeta: Organizacijo ročunarskih sustava. Sadainjepodručje rada je primjena računala (mikroprocesora) u uprav-Ijanju procesima.

Borko DŽONOVA-JERAMN-BLAŽIČ je diplomirala 1970. \etana Tehnološko-metalurški fakuUefi, oddelek za kemijsko feh-nologijo, Univerzo Kiril in Metodija v Skopju. Po končanemštudiju se je zaposlila na Insfitutu "Jožef Sfefan", oddelekza digitalno tehniko. Leta 1975. ]e končalo podiplomski štu-dij na Fakultet! za elektrotehniko, smer računalniStvo inkibernetika, Univerze v Ljubljani. Njene strokovne raziskaveobravnovajo probleme iz računalništva, ter uporabe računol-niških metod za reševanje problemov s področja kemije, ke-mijskega inženirstva, kemičnih informacijskih sistemov ipd.

CENIK OGLASOV

Ovitek - notranja stran (za letnik 1978)2 stran 16.000 din3 stran 12.000 din

Vmesne strani (za Ietnikl978)1/1 stran 8.000 din1/2 strani 5 .000 din

Vmesne strani (.za posamezno številko)1/1 stran 3.000 din1/2 strani 2.000 din

Oglas o potrebah po kadrih ( za posamezno številko)1.000 din

Razen oglasov v klasični obliki so zaželjone tudi krajšeposlovne, strokovne in propagandne informncije tn član-ki. Cena objave tovrstnega materiala se bo določala spo-raziimno.

ADVERTIZINO RATES

Cover page (for all issues of 1978)2nd page 1000 %3rd pago 800 %

Inside pages (for all issues of 1978)1/1 page 600 %1/2 page 400 2

Inside pages (individual.issues)1/1 page -_ 200 %1/2 pnge 150 %

Rates for. classified acivertizing:each ad 50 55

In addition to advertisments, we wellcomo short businessor product news, notes and articles . The related chargesare negotiablc.

74

NOVI SAMOUPRAVNI ORGANI IN REFERATISLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA

Dne 1.3.1979 je bil občni zbor Slovenskega društvaInformatika, na katerem so bili izvoljeni novi samouprav-ni organi SDI, in sicer:

Izvršni odbor

d r . Anton P. Železnikar, predsednikd r . Saša Divjak, podpredsednikStaša Kuželečki, sekretarka društvaAnton Gorup, dipl.ing, članmgr. Bogo Horvat, članmgr. Marjan Krisper, članmgr. Milan Mekinda, članMarjan Miletič, dipl .ing., član

Nadzorni odbor

d r . Slavnko Hodžar, predsednikAndrej Jerman-Blažič, dipl.ing., članRado Faleskini, dipl.ing., član

Disciplinski odbor

Franc Žerdin, dipl.ing., predsednikd r . Janez Grad, članFranc Mandelc, dipl.ing., član

Referati SDI:

1. Urejanje in izdajanje monografij: mgr. Drago Novak;

2. Organizacija predavanj: Marko Kovačevič, dipl.ing.;

3 . Simpozij INFORMATICA '79: mgr. Borka Džonova-Jerman-Blažič, predsednik;

4. Tehnični urednik časopisa Informatica: d r . Rudolf

Murn;

5. Stiki z javnostjo: tov. Meškova, filolog;

6. Stiki s študenti: določila bo OO ZSMS FE7. Tehnološki preboj v domači računalniški industriji:

d r . Anton Železnikar

the NEW L0W COSTansvver f or

AUTOMATIC CIRCUITTESTING fron

Revolutionary SELF-PROGRAMMING SVSTEMSfor TESTING all types of Electronic Circuitry

• Model VIA2K ro* TESTS UP TO 1024 POINTS,EXPANDABLE 70 2048 POINTS TEST CAPACITT.

• ModelWA6K fOSt TCSTS UP TO 7176 POINTS,CXPANDABIE TO «144 POINTS TE5T CAPACirt.

Features:

• SEiF-PROGKAMMING

U LOW COST PER TEST

• EA5V TO OPERATE

• FAST

m KELIASLE

• ADVANCED FIECTRON/C DESIGN

• CAPACin EASILV EXPANDED

• MONITORS OVVN INTERNAL FAIIUKES

• CLEAR EHROS PklNT OUT

• SIMPLE INTERFACING WITH TEST OBJECTS

OK MACHiNEAND TOOLVORPORATiOlV

34B& CONNER STREET, BRONX. N£W VORK. N.Y. I047B U.8.A.• PHONE (313) 994-6600

VVRAPPINGSVSTEMS

Ef-l

WWM-600Lovvest cost with full industrial features, fastest speed,highest accuracy. Completely portable. 17 x 24 inch(43 x 61 cm) vviring area.

, • • • • . ..i

1 WWM-370Bio-engineered control layout. Extra routing directionand pin displays. 24 x 40 inch (61 x 102 cm) vviring area.May be upgraded to computer control.

WWM-380Newest model features 18 character alphanumeric dis-play for operator instructions under program tape con-trol. Also features "absolute" locating system. 24 x 40inch (61 x 102 cm) vviring area.

WWM-360Same quality features as WWM-600 plus floor mounted24 x 40 inch (61 x 102 cm) vviring area with adjustableheight and tilt.

WWM-370/11All features of WWM-370 plus operation under directcomputer control instead of perforated tape. Permitsmultiple program management, program preparationand editing, and production monitoring.

OK MACHINE & TOOL CORPORATION3455 Conner St.. Bronx. N Y 104-75 • (212) 994-6600 »TeleK 125091

76

VSKBINA LETNIKA 1978

Banovec AiNekatere - predpostavke za pripravo predloga

modernizacije INDOK aistema za dolegatakisiatem v SR Sloveniji (št.4,str.9)

Batagelj V, Ferligoj A, Splichal S.iSelekcija v množičnem komuniciranju(St.3,str.28)

Batagelj V.iRazmnožujoči(št.4,str.34)

ae program Paecalu

Benkovid j., Kornhauser A., VrtaSnlk M.iNaSo bazo kemijako clokumontaci jo (5t.4,atr. 34 )

Boot M.iSomo views on redundancy in Natural Lnnguage

Processing (št.3,Btr.49)

čuk D., Tomfiifi M., Tavzes R.•IDA - programski paket za Izvajanjo funkcij

digitalnerja avtomata z mikro računalnlkom(St.2,str.7)

Oavčev D.tPrilog kon metodite na verdnuvanje na APLsiatemite (št.l,str.21)

Divjak S.iPrečna. programska oprema za programiranje

mlkro računalnikov (St.4,atr.24)

Exel M., Meklnda M., Popovič D.«Strukturatlon dum 8ysteme telephoniqueinformatiBe (St.2,str.18)

tržen J.tRačunalniški model ?.elezniSkoga prometa na

enotlrni progi (Bt.l,str,46)

Cama M., Bratko I.iRačunalnižko generiranje popolnlh strategij za

čahovske končnlce (St.3,str.43)

Hadži A., KovaCevid M., Selozikar A.iAudio kaaetofon kot cenena vhodno/izhodna

enota za mlkro računalnike (St.1,Btr.51)

liadži A., KovaCevič M., Čop R. iPredolovanje mikro računalniSkega softwara(gt.4,str.S3)

Hladnik B., Jarc D.<Procea izgradnje velikih telekomunlkacijskih

eistemov s pomočjo tehnike projektnegavodenja(St.1, atr.6)

Jorman Blažič A.iDomaCa proizvodnja rafunarske opreme i opreme

sa prenos podataka (št.1,str.61)

Jerrnan Dlai*i5 D. •Mathematical models for computer aasiated

eolutions of non numerical problema lnchemistry (št.3,atr.61)

Kalan J.tNekaj praktičnlli izkuSonj uvajanja

metodologije razvoja informacijekih aistemov(St.3,atr.6S) ;

kolbezen P.tMetocUka naCrtovanja digitalnih računalniSkihsiatompv (St.3,atr,52)

KoSir r.iAvtotnatska obdelava receptov v SR Slovenijl(St.l,atr.34)

Kovaftevid M., Uovak D.iUniverzalni programator za EPROM memorije(St.2,str.39)

Kovai^evlč M. , Hadžl A. , Novak D. iVodjenje aiatema aa diskretnlm dogadjajlmaupotrebom mikro procesora (št.4,str.44)

Krlaper M.>Informacijski sistem SR Slovenlja (St.3,atr.8)

Miliev A. :Ob otvoritvl ISKRINK tovarnc rnčunalnlkov v

Kranju (žt.4,atr.5)

Murn R., Pečck ».iOibki diBki (Si:.l,otr.42)

Hovak D., Kovačovid M., Zeloznikar A.iMikro rafiunalnik "VITA" a procosoi: j.jm 6800(St.l,str.l4)

Nova); D. •Uporaba taktnena gonoratorja MC 0 875 v

oistcntlh z dinamlčnim pomnilnikom in DMApronosom (St.4,atr,31)

Rnjkovi? V., .Ilrnik I.iHesto in vloga lnformaoljakih sl8temov v

procesu razvoja aiatema (St.2,atr.46)

Relnhart U.tRepubliška tekrnovanja srodn jeSolcev ia

ra^-unalništva (St. 1 ,str.59)

RoS l). inačunalniki v ISKRI (8t.2,str.5)

Cmlljanovid C.iGpociflčnoati upotrobo mikro raSunala za

pračenje i upravljanje procosa (St.4,atr.2C)

Skrubej J., Faloakini R.iRačunalniSka proizvodnja (št.3,str.5)

iiuhol P. , Ličar B. iEloktriČni 8timulator z mikro računalnikom

f!G800 («t.2,str.23)

TasiC J., Sovor V.»Mikro rnČunalniSki PID rogulator (St.2,etr.23)

Uratnik A. , Rogaft M., Zeleznikar A.iMikro raCunainlk ISKRADATA 1680, modell inBi3temi (St.4,str.7)

Vltas D.iTerminologija<nt.2,atr.49)

naSem rafiunarstvu

'2aqar M. iPrimjena mikro procesorakih kompononata 200 u

proizvodnji ra^unarsko opremo (St.3,str.33)

Železnikar A.r.iUpornba Caaovnikov in štovnikov v mikro

procesorskih aiatemih B procesorjem Z80(št.l,str.25)

Seloznikar A.P.iVrata a sporoSili za komunlciranjo z uporabo

mikro računalnika (št.2,atr.28)

Soloznikar A.P.sRazSiritev mikro raCunalniškega aistema(;1t.3,str.l5)

Seleznlkar A.P.•Vhodni/izhodnl kanali mikro računalnika(St.4,atr.l3)

fan§1(0 1

Iskra Jugoslavija

Mikroračunar Iskradata 1680

EKRANSA TASTATUROM

TELEPRINTER

MODEM

OSTALISERUSKI

PERIFERUSKIUREDJAJI

CENTRALNIPROCESORSKI

MODUL

STATIČKIRAM MEMORIJSKI

MODUL

DINAMlCKIRAM MEMORIJSKI

MODUL

SERUSKIKOMUNIKACIONI

MODUL

KOMANDNAPLOCA

OPTOPARALELNI

KOMUNIKACIONIMODUL

MODULPROGRAMSKIH

PREKIDA —LJ—

EPROMMEMORIJSKI

MODUL

STATlCKIRAM/EPROM

MEMORIJSKI MODUL

PARALELNIKOMUNIKACIONI

MODUL

PROGRAMATOREPROM

INTEGRIRANIHKOLA

OSTALIMODULI

MODULIKORISNIKA

UREDJAJZA DISKETU

RACUNAR

LINUSKIŠTAMPAČ

OSTALIPARALELNIPERIFERNIUREDJAJI

Mikroračunar Iskradata 1680 može korisno da posluži ško-lama i laboratorijama za školovanje i izradu sopstvene pro-gramske opreme, industriji za vodjenje i kontrolu različitihprocesa, a može biii koriščen i kao mali poslovni sistem saposlovnim programskim paketima i kao sistem za unošenjepodataka.Mikroračunar Iskradata 1680 je univerzalno, modularnogradjen računar sa zajedničkom 8 biinom podatkovnom i16 biinom adresnom sistemskom vodjicom. Možemo ga poželji proširivati u adresnom polju od 64 K do one konfigu-racije, koja najviše odgovara pojedinim aplikacijama.

Svaki modul je na pločici štampanih kola formata dvostrukeevrope i pretstavlja električnu zaključenu celinu. Modulimogu zauzeti proizvoljan naziv u celokupnom adresnompolju.Ulazno/izlazni moduli povezuju računar sa perifernim ure-djajima i otvaraju široke mogučnosti komuniciranja. Kaoperiferiju upotrebljavamo teleprinter, ekran sa tastalurom,disketu, mali printer ili neku drugu opremu, odnosnoinsirumente.

Programska oprema sadrži operacijske sisteme za radu realnom vremenu i za komuniciranja sa masovnommemorijom i omogučuje programiranje u sabirnom prevo-diocu odnosno višem programskom jeziku. Korisnik možebirati i različite gotove programske pakete.

Mikroračunar Iskradata 1680

KARAKTERISTIKE

— modulamo graden— zajednička sistemska vodica— moguče proizvoljno konfigurisanje— mikroprocesor sa dužinom reči od 8 bita— mogučnost adresiranja 64 K reči— memorije: 1 K, 2 K, 4 K, 8 K ili 16 K vrste RAM, EPROM— serijski ulazno / izlazni moduli:

110 do 9600 Bd, strujna petlja RS 232, puni ili polo-vični duplex

— paralelni ulazno / izlazni moduli:programisani ulazi i izlazi, galvanski odvojeni pri-ključci

— integrisani modem 300 Bd i dr.— programsko vodeno upisivanje i čitanje EPROM

memorija— polje programskih prekinuča sa 16 nivoja i mogučim

maskiranjem— komandna ploča za procesnu i laboratorijsku upo-

trebu:pristup do registara i memorija, izvodenje programanaredba za naredbom, uslovno zaustavljanje pro-grama i dr.

— časovnik stvarnog vremena— brzi množač i delilac— D/A in A/D konverzija— periferne jedinice: disketne jedinice, ekrani sa tasta-

turom, printeri, kasetne jedinice, teleprinter— priključenje na računar ISKRADATA C 18— moguče proširivanje sistema— napajanje: 220 V ± 15 %, 50 Hz, 100 W— Dimenzije: visina 220 mm , širina 435 mm

dubina 340 mm

POSLOVNI RAČUNAR

Pravilno, brzo dostupne i dobro pripremljene informacijesu uslov za uspešan rad i efikasne poslovne rezultate sva-ke radne organizacije.Mikroračunarski sistem može da sadrži centralnu jedinicu,printer, do četiri ekrane sa tastaturom, disketne jedinicei modem. Razvijen je za racionalan unos svih vrsta poda-taka, sigurnu kontrolu njihove tačnosti i pripremu za večeračunare (npr. Iskradata C18). Operacijski sistem IDOS(Iskra Disk Operacijski Sistem) omogučava unos svihvrsta podataka u realnom vremenu. Različiti formati, kon-trolne rutine, programi korisnika (Utility) i fleksibilan pro-gram za unos i uredivanje podataka (Editor) omogučujuoptimalno izvodenje poslovnih aplikacija kao: unos poda-taka za kupce, finansijsko knjigovodstvo, fakturisanje,dobavljači, zalihe, materijali, lični dohodki, bankarskeaplikacije i slično.

PROCESNI RAČUNAR

Proizvoljno odabrana konfiguracija mikroračunara i peri-fernih jedinica, ugradeni u vlastito kučište, orman ili nekudrugu strojnu opremu, može da prati i vodi najrazličitijeprocese.Mikroprocesor, ulazno/izlazni moduli sa velikim brojemprogramiranih vrata i ostala strojna oprema, dopunjeni sapotrebnim interfejsima primaju signale procesa i istovre-meno ga nadziru i vode po datom algoritmu. Programskaoprema izradena u suradnji sa korisnikom, daje sve po-potrebne parametre i najbolju taktiku procesa.Vodenje procesa računarima veoma automatizuje rad, aujedno omogučuje i brz nadzor nad procesom. Može pra-titi potrošnju materijala i energije, otkriva greške, zastojei tako povečava ekonomičnost postupka.

LABORATORIJSKI RAČUNAR

Rad u laboratorijama često traži pračenje merenja, odči-tavanje njihovih vrednosti i izračun rezultata. Mikroračunarje u toj oblasti veoma upotrebljiv.Pored centralne procesorske jedinice, programisanih ula-za/izlaza i memorija, trebamo i komandnu ploču sa šalte-rima i indikatorima. Njezine funkcije su različite: direktanpristup u rad računara, uslovno zaustavljanje i izvodenjeinstrukcija za instrukcijom korisnikovog programa, preki-nuča, prikaz i upis u memorijske lokacije i ulazno/izlaznejedinice, prikaz i upis u registre mikroprocesora i slično.Sve ove karakteristike omogučuju korisniku izradu vlastiteprogramske opreme, koja če najbolje obavljati rad i davatibrze i tačne rezultate.

ŠKOLSKI RAČUNAR

Školski računar je veoma pojednostavljen jednomodulnimikroračunar kojeg možemo dogradivati. Bez obzira najednostavnost i malu investiciju radi po principima. velikihračunara. Sadrži mikroprocesor, ulazno/izlaznu jedinicu,memoriju, tastaturu i heksadecimalni display za komuni-ciranje. S osnovnim nizom programskih instrukcija pret-stavlja jednostavan razvojni sistem i omogučuje sastav-Ijanje, kontrolu i izvodenje manjih programa.

Dskradata 1680

ISKRA Indusirlja za telekomunltiacije eleklionllto In elohtromehaniho Kran| TOZD Ra6unalnlkl 64000 Kranj - PE Ljubljana 61000 L|ubljana Titova 81 - Teleion (061) 326 367322 241 - Komercialno področje 61000 L|Ubl|ana Trg revolucije 3 - Telelon (061) 324 061

324 261 325 061 — Telegtam Iskra L|ubljana Tig ievoluci|e 3 — Telex 31356 yu iskexp —p p 561 — Fihale L|ubl|ana Beograd Zagreb Saiaievo Skopie Rijeka Splil Maribor NoviSadTilograd Puština BanjaLuka NiS Osijek— Pravce do spremembe pndrianeTisk Učne delavmce L|Ubl|ana Bežigrad 8

MikroračunaSnik Sskraclata 1680

PHOGEAMI Z GIBKIIl DISKOK (FLOPPY DISK)

- IBOS (Iskr« disk operacijski sistem)- urejevalnik teksta ( text editor )- macro zbirnik ( macro assenbler)- Basic- podprogrami

/i*virni // progPM /

1/ureJevaXnik\V t&sta J

r macro "\- -\xbirnik y-\

izpisprograma

/ astrojui/program /

\ IDOS )

^podprogram)

/ Banic ^Vjnterpreter^/

IDOS omogoča enostavno komuniciranje z gibkim diskom. Bezidenčnidel programa vsebuje vhodno/izhodne diekovne programe in zagonskiprogram (bootstrap loader) za gibki disk. Izvršilni progrem uprav-lja z datotekami, ukazi in operacijskimi funkcijami. Ukazi(Copy,Load, Sun, itd.) poenostavljajo delo na sistemu. Datoteku na diske-ti so v strojni ali izvirui kodi. Uporabnik enostavaooblikuje prog-ram kot datoteko na disketi.Urejevalnik teBta ie program za urejanje uporabniškega programa,kiga urejujemo (u6tavljamo nove besede, stavke, znake, itd.) s poseb-nimi editorskimi tipkami na zasloau prikazovalaika.Hacxo zbiraik prevede izvirni program na disketi v strojni programna diskati. Izvirni program ( listing ) in možne napake so vidne naprikazovalniku ali izpisane na tiskalniku. Vhodni izvirni progrsa nadisfceti je po prevajanju kot izhodni program etr<?jiiiali izvirni, pri-kazan samo na prikazovalniku, izpisan ns tiskalniku ali disketi..Macro je ine stavka, ki difinira del progrsma, ki ga zbirnik vnese v^glavni program. Macro zbirnik lahko vnese v macro difinicijo pogojno.•zbirne stavke.JBasic Je višje aivojski jezik, ki deluje iaterpretativno in prevedeizvirni program v strojni program. Jezik ne fornira strojnega aodu-la aispak Je aaložen skupaj z uporabniškim programom v RAH pomnilni-ku. Prevajalnik omogoča enostaven vaos, dobro diagnostiko in enostav--JBO ikosafndno strukturo.

rpodprogramov obsega najpogosteje rabljene programe: aritme-^rograme, trigonometrične funkcije, testne programe, itd.

Mikroračunalnik Iskradata 1680

EEZIDENČHI PROGEAMI:

- monitorski program (utilitj)- linijski urejevalnik (line editor)-zbiroik (assembler)- tiny Beeic- podprogram

/ievirni7I prograa j

Ainijski "\Vurojevaliiik/

Rezidenčni monitorski program (EOM 2k) vsebuje osnovne funkcije(pokaži v spominu - Displaj, naloži z papirnega traku - Load,izvajaj uporabnikov jprogram - GO, itd.) Program povezuje uporab-niške in prevajalne programe.Linijski rezidenčni urejevalnik (EOM 5k) je program za urejanjeuporabniškega programa - linijo s programom, tekstom, itd.,lehkospremenimo (zamenjamo, ustavimo novo, itd.)eEezidenčni zbirnik (EOM k) prevede izvirni uporabniški progroav strojni program. Dvopasbvni zbirnik zagotovi izpis:programa(listing) simbolne tabele,napake in strojnega programa.Tiny Basic je rezidenčni višoenivojski jozik (EOM 2,5>k) izpeljanz Dortmouthskega Basicka le,da ne vsebuje nekaterih kompleksnejšihstavčnih tipov in je omejen ne 26 spremsnljivk in 16- bitnimiintiger števili. Dodana sta stavka G0 TO in GO SUB teko, da je po-polen in enakovraden ostalin podobnim jezikomoBezidenčni programi predstavljajo zbirko podprogramov, ki jihuporabnik najpogosteje potrebuje. Podpi;ograini se kličejo kot pod-programi glavnega viporabDiškega programa (vhodno/izhodni program,pretvorba heksadecimalno v binarno, množenje akomulatorjev A ia B itd.

Mikroračunalnik Iskradata 1680PROG — Programator pomnilnikov EPROM

omogoča programsko vodeflo vpisovanje in kopiranje vsebine EPROM pomnilnihintegrimih vezijdelovanje moduia je pod programsko kontrolo mikroračunalnikaosnovni modul služi vpisovanju v EPROM S 6834 pomnilno integrirno vezjenaslovno, podatkovno in krmilno vodilo.je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

EPROM PODNOZJB

GENERATORPROG.

NAPETOSH

PARALELNIKOMUMKACUSKI

ADAPTER

TRI-STATE VMESNI OJACEVM.NIKI

PODATKOVNOVOOILO

KRMLNOVOOLO

pEKODIILNASLOVOV

NASLOVNOVODILO

Modul programator EPROM pomnilnih integrirnih vezij omogoča programsko vpisovanjein kopiranje vsebine EPROM pomnilnega integrirnega vezja. Programsko je zagotovljenakontrola vpisa in izpisa iz programskega podnožja. Podnožje omogoča enostavno vstav-Ijanje pomnilnega integrimega vezja.

K 46200013 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar fskradata 1680PROG — Programator memorija EPROM

omogučava programsko vodeno upisivanje i kopiranje sadržaja EPROM memorijskihintegrimih kolarad modula je pod programskom kontrolom mikroračunariosnovni modul služi za upisivanje u EPROM S 6834 riemorijsko integrirano koloadresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

GENERATORPROG.

NAPONA

1

EPROM PODNOŽJE

PARALELNtKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

i

TRI-STATE MEDU POJAČALA H H ^ S o f f E S / f ^

PODATKOWA\VODICA

1 1r~

j

KONTROLAVOOICA

J h

ADRESNAVODICA

r~Modul programator EPROM memorijskih integrimih kola omogučava programsko upisi-vanje i kopiranje sadržaja EPROM memorijskog integrimog kola. Programsko je obezbe-dena kontrola upisa i ispisa iz programskog podnožja. Podnožje omogučava jednostavnopriključenje memorijskog integrimog kola.

K 46200013 Iskra TOZO Računatniki

MikroračunaSnik Sskradata 1680INT — Rflodul programskih prekinitev

razširja pblje prekinitev na 16 področijomogoča prioriteto med prekinitvami in postavitev maskečasovno programirane prekinitveuporabo programsko vodenega taktnega generaiorjanasiovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

TAKTNI SIGNALI

EPROM

POMNILNIK

PR10RITETN0PREKINITVENO

VEZJE

PROGRAMSKOVODENI TAKTNI

GENERATOR

TRI-STATE VMESNI OJACEVALNIKI

P0DATK0VN0\\VODILO\\

KRMILNOVODILO

M EKOD/RANJE]NASLOVOV I

NASLOVNOVOOLO

Modu! pnogramskih prekinitev razširja prekinitvene sposobnosti mikroprocesorja na 16prekinitvenih nivojev. Polje prekinitev je prioritetno organizirano (prekinitve z višjo prioritetoprekinjajo nižje). Programsko postavljena maska onemogoča prekinitev prioritetno nižjimprekinitvenim nivojem. Naslove posameznih prekinitev predhodno vpišemo v EPROMpomnilno integrirno vezje.Programsko vodeni taktni generator omogoča časovno vodene prekinitve. Možno je zuna-nje krmiljenje taktnega generatorja za potrebe časovne kontrole.

K46200014 Iskra TOZO Računalniki

INT — Modul programskih prekinuča

proširuje polje prekinuča na 16 područjaomogučava prioritet medu prekidima i postavfjanje maskevremenski programirani prekidiupotreba programsko vodenog taktnog generatoraadresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

TAKTNI SIGNALI

EPROM

MEMORIJA

KOLOPRIORITETNOG

PREKINUČA

PROGRAMSKOVOOENI TAKTNI

GENEffATOR

TRI-STATE MEOU POJACALA

PODATKOVNAVOOICA

—-JDEKODIRANJE]ADRESA

ADRESNAVODCA

Modul programskih prekinuča proširuje sposobnost prekinuča mikroprocesbra na 16 nivoaprekinuča. Polje prekinuča je prioritetsko organizovano (prekinuča sa višim prioritetomprekidaju niža). Programsko postavljena maska onemogučava prekinuča prioritetsko nižimnivoima prekinuča. Adrese pojedinih prekinuča upišemo prethodno u EPROM memorijskointegrisano kolo.Programsko vodeni taktni generator ompgučava vremensko vodena prekinuča. Mogučeje spoljašnje krmiljenje taktriog generatora za potrebe vremenske kontrole.

K 46200014 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalmk Sskradata 1680CPU — Centralni procesorski modul

— vsebuje mikroprocesor 6800 s potrebnim taktnim generatorjem— reset logiko, ki zagotovi avtomatski start ob vključitvi— posebne krmilne signale za osveževanje dinamičnih pomnilnikov, neposreden dostop

k pomnilniku in delovanje s počasnejšim sistemom— vsebuje statični RAM pomnilnik kapacitete 0,256 K in EPROM pomnilnik kapacitete 4 K— naslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

I

MIKROPROCESOR

6600

TRI-STATE VMESNl OJAČEVALNIKI

P0OATKOVN0VODILO

KRMILNOVOOILO

I II II

NASLOVNOVODILO

TAKTNI

GENERATOR

IIDMA

REFRESHMEM. READi

I

Centralno procesorsko pomnilni modul je osrednji element mikroračunalnika, ki pravilomaupravlja ostale module. Taktni generator latiko sprejme krmilne signale za neposredendostop k pomnilniku, osveževanje dinamičnih pomnilnikov in delovanje s počasnejšimsistemom. Hitri statični RAM pomnilnik kapacitete 0.256 K omogoča shranjevanje uporab-niških programov in podatkov. Vsebuje tudi EPROM pomnilnik kapadtete 4 K in pred-stavfja neizbrisljivi del pomnilnika.

K 46200023 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680CPU — Centralni procesorski modul

— sadrži mikroprocesor 6800 sa potrebnim taktnim generatorom— reset logika osigurava automatski start prilikom uključenja— omogučava rad sporijim sistemima— poseban krmilni signal za osvežavanje dinamičkih memorija— omogučava neposredan pristup u memoriju— adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

RESET

MMROPROCESOR

6600

TRI-STATE ME€U POJAČALA

PODATKOVNAVOOICA

II

KONTROL.voacA

I II II i

ADRESNAVOOCA

TAKTNI

GENERATOR

IIDMA

REFRESHMEM- READV

I

Centralni procesorski modul je glavni element mikroračunara, koji po pravilu upravlja osta-lim modulima. Posebno priredeni kristalni taktni generator može da primi posebne krmilnesignale neposrednog pristupa u memoriju, osvežavanje dinamičkih memorija i rad sporijihsistema. Reset logika obezbeduje automatski start prilikom uključenja mikroračunaraodnosno sa odgovarajučim kimilnim signalom u toku rada mikroračunara.

K 46200023 Iskra TOZD Računalniki

ST RAM — Statični RAM pomnilni modul

— omogoča nastavitev 4 K, 2 K ali 1 K pomnilne kapacitete— Stikala omogočajo nastavitve poljubnega naslova v celotnem naslovnem prostoru

mikroračunalnika— posebni krmilni signal omogoča delovanje počasnejšim pomnilnim integrirnim vezjem— posebni vhodni kmiilni signal onemogoča odziv modula— naslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalpiki

POOATKl

IKx8 ST RAM

lKz 8 ST RAM

IX ST RAM

!Kx8 ST RAM

TRI-STATE VMESNI OJAČEVALNIKI

PODATKOVNOVODILO

KRMtt.NOVOOLO

NASLOVNOVODILO

\ \DEKOqRAHJENASLOVOV

Statični RAM pomnilni modul je hitri statični pomnilnik z naključnim dostopom. Modul jenamenjen shranjevanju uporabniških programov in podatkov. Univerzalna zasnovaomogoča naslavljanje celotnega naslovnega prostora mikroračunalnika in uporabo počas-nib in hitrih ponmilruh integrimih vezij.

K 46200024 Iskra TOZO Raeunalniki

Mikroračunar fskradafa 1680ST RAM — Statički RAM memorijski modul

— omogučava postavljanje 4 K, 2 K ili 1 K kapaciteta memorije— prekidači ornogucavaju postavljanje proizvoljne adrese u cebkupnom adresnom po-

dručju mikroračunara— poseban kontrolni signal ornogučava rad sporijim memorijskim integrisanim kolima— poseban ulazni kontrolni signal onemogučava odazivanje modula— adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

!

pcin&c.i

1

IK x 8 ST RAM

lKx B $T RAM

IX i 8 ST RAM

1KX8 ST RAM

TBI-STATE MEOU POJAČALA

P0DATK0VNA j[ \\KONTR0L.!VOOICA |! 1VODICA |

i

1

0EK)DIPtUVE\ADRESA \

ADRESNAVODICA

l! 1 0 1 | 1

Statički RAM memorijski modul je brza statička memortja sa slučajnim pristupom. Modulje namenjen čuvanju korisnikovih programa i podataka. Univerzalna zamisao omogučavapostavljanje memonjske strane celokupnog adresnog prostora mikroračunara i upotrebosporih i brzih memorijskih integrimih kola.

K 46200024 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik Iskradafa 1680EPROM — EPROM pomnilni modul

—. omogoča nastavitev 4.K ali 8K pomnilne kapacitete— stikala omogočajo nastavitev poljubnega naslova v celotnem naslovnem prostoai

mikroračunalnika . . .— posebni krmilni signal omogoča delovanje počasnejšim pomnilnim integrimim vezjem— posebni vhodni krmilni signal onemogoča odziv modula— naslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

iKt& EPROM

<Kx6 EPROM

TRI-STATE VMESNI OIACEVALNIKI

PODATKOVNOVODILO

MRMILNOVODILO

JrtlEKODIRANJENASLOVOV

NASLOVNOVODILO

EPROM pomnilni modul je hitri statični pomnilnik z naključnim dostopom. Modul predstav-Ija neizbrisljiv pomnilnik, namenjen za shranjevanje sistemskih programov. Pri specifičnihaplikacijah mikroračunalnika bodo programi v modulu skupaj s konkretno aparaturo omo-gočili zamenjavo ožičene logike oz. vodenje procesa. Univerzalna zasnova omogočamodulamo naslavljanje pomnilne strani celotnega naslovnega prostora mikroračunalnikain uporabo počasnih in hitrih pomnilnih integrimih vezij.

K 46200025 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680EPROM — EPROM memorijski modul

— omogučava postavljanje 4 K ili 8 K memorijskih kapaciteta— prekidači omogučavaju postavljanje proizvoljne adrese u celokupnom pnostoru rriikro-.

računara— poseban kontrolni signal omogučava rad sporijim memorijskim integrisanim kolima— poseban ulazni kontrolni signal onemogučava odazivanje modula— adresna, podatkovna i upiavljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

panACi

4K*B EPROM

< K ' 8 EPROM

TRI-STATE MEDU POJAČAI.A

P0DATK0VNAVOOICA

I r~\KONTROL.VOOICA

pI I

OEKOaRANJEADRESA

ADRESNAVOOICA

I

EPROM memor:)ski modul je brza statička memorija sa slučajnim pristupom. Modul pred-stavlja neizbrisivu memoriju, namenjenu za čuvanje sistemskih programa. Kod specijalnihmikroračunarskih aplikacija, programi u modulu 6e omogučiti zajedno sa konkretnomaparaturom zamenu ožičene logike odnosno vodenje procesa. Univerzalna zamisao omo-gudava mc>dularno postavljanje memorijske strane celokupnog adresnog prostora mikro-računara i upotrebu sporih i brzih memorijskih integrisanih kola.

K 46200025 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680DIN RAM — Dinamički RAM memorijski modut

— omogoča nastavitev 16K. 8K, 4 K pomnilne kapacitete— stikala omogočajb nastavitev poljubnega naslova v celotnem naslovnem prostoru

rhikroračunalnika— posebni vhodni krmilni signal onemogoča odziv modula— vsebuje logiko za osveževanje— naslovno, podatkovno in krmilnp vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

4K x 8 DINRAM

4Kx 8 DINRAM

AK x8 DINRAM

OSVEZEMNJE

4K x8 DINRAM

TRI-STATE VMESNI OJACEVALNIKI

PODATKOVNOVODILO

\kRMILN0

T"1NASLOVNOVODILO

1EKODIRANJE\NASLOVOV I

Dtnamični RAM pomnilni modul je hitri dinamični pomnilnik z naključnim dostopom. Modulje namenjen shranjevanju uporabniških programov in podatkov. Modul vsebuje logiko zaosveževanje, ki po potrebi lahko osvežuje tudi ostale dinamične RAM pomnilne module(brez samostojne osvežilne logike). Univerzalna zasnova omogoča modularno naslav-Ijanje pomnilne strani celotnega naslovnega prostora mikroračunalnika.

K 46200026 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradafa 1680DIN RAM — Dinamični RAM pomnilni modiii

— omogučava postavljanje 16 K, 8K ili 4 K memorijskog kapaciteta '.— prekidači omogučavaju postavljanje proizvoljne adrese u celokupnom adresnom pro-

stoai mikroračunara -> :— poseban ulazni kontrolni signal onemogučava odazlvanje mcxlula . .... .— adresna, podatkovna i upravljačka vodiba su cjvojene sa tri-state meau ppjačalima

4K I 8 DINRAM

4 Kx 8 DINRAM

4K x8 DINRAM

\>SVEŽ.VEZAVtNJE

4Kx 8 OINRAM

TRI-STATE MEOU POJAČALA

POOATK0VH4VODICA

~| W>EKDDIRAHJEADRESA

KONTROLMADftESNAVODICA \\VODICA

Dinamički RAM memorijski modul je brza dinamička memorija sa slučajnim pristupom.Modul je namenjen čuvanju korisnikovih programa i podataka. Modul sadrži logiku zaosveživanje, koja može po potrebi da osvežava i druge dinamičke RAM memorijske module(bez samostalne logike osvežavanja). Univerzalna zamisao omogučava modularno po^stavljanje memorijske strane celpkupnog adresnog prostora mikroračunara.

K 46200026 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680SCA — Serijski komunikacijski modul

omogoča serijsko priključitev perifemih naprav na mikroprocesormožnost priključitve teleprinterja. modema in perifemih naprav, ki se priključujejo poEIA standardu RS-232popolna programska kontrola delovanja modulaomogoča krmiljenje neposrednega pristopa k pomnilnikunaslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

TAKTMSIGNALI

TAKTNI

CENERATOR

TVt MODEM '.RS232

n n

SERIJSKIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

TTY MOOEM RS232

SERIJSKIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

TRI-STATE VMESM OJACEtoLMKI

P0DATK0VN0VOD0.O

NASLOVNOVOOLO

Serijski komunikacijski tnodul omogoča priključitev perifernih naprav na mikroprocesor.Popolna programska nastavitev serijskega komunikacijskega modula odpira široko mož-nost komuniciranja. Taktni generator določa hifrost serijskega prenosa oz. sprejemapodatkov. Prenosne hitrosti so 110, 135. 200. 300. 600. 1200. 1800. 2400. 3600, 4800.-7200 in 9600 Bd in se lahko poljubno izbirajo.

K46200027 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680SCA — Serijski komunikacioni modul

omogučava serijsko priključenje perifemih jedinica na mikroprocesormogučnost priključenja teleprintera, modema, perifemih jedinica, koje se priključujupo EIA standardu RS-232potpuna programska kontrola rada modulaomogučava kontrolu neposrednog pristupa u memorijuadresna, podatkovna i upravljačka vaJica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

TAKTNISIGNALI

TAKTN/

GENEMTOR

TTY MODEM )RS232

SERUSKIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

n

TTY •MODEM] ffS 232

SERIJSKIKOMUMKACUSKI

ADAPTER

TRI-STATE MEOU POJAČALA

P0OATK0VNAVOOICA

\KONTIKIL.'•VODICA

DEKODIRAUEADRESA

\AOftESWVOOCA

Serijski komunikacijski adapter omogučava priktjufivanje perifemth jedinica na mikro-procesor. Potpuno programsko postavljanje serijskog komunikadjskog adaptera otvaraširoke mogučnosti komunictranja. Taktni generator odreduje brzinu serijskog prenosaodnosno prijema podataka. Baine prenosa su 110.135.200. 300.600,1200.1800,2400.3600, 4800. 7200 i 9600 Bd i mogu se proizvoljno birati.

K 46200027 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680CSL 1 — Komandna plošča s stikali, indikatorji in logiko

Komandno ploščo sestavljajo: čelna plošča, na kateri je vrsta stikal in indikatorjev ter dveploščici tiskanega vezja, na katerih je logika.Komandna plošča je zgrajena tako. da se enakopravno vključuje v računalniško konfigu-racijo. Nadrejenost modula procesorju diktira način dela mikroračunalnika. Naslovi, ki jihzasedajo programi za delovanje komandne plošče, so dosegljivi samo pri izvajanju ukazovs komandne pložče, sicer pa so s strani mikroprocesorja nevidni. Izvajanje programov, kijih realizirajo funkcije posameznih stikal, imajo prioriteto pred vsemi ostalimi programi.

CELNA PLOSCA S STIKALI IN INDIKATORM

PARALELNI KOMUNIKACUSKl AOAPTER

KOMPARATORRAM/EPROM

POMNILNIK

TRI-STATE VMESNI OJACEVU.NIKI

P0DATK0VN0VOOILO

KRMLNOVOOLO

NASLOVNOVOOLO

POVEZAVA MODULOV

KRMILNA LOGIKASTART/STOP.RESET

IZVAJANJE UKAZ ZA UKAZOM

TRI-STATE VMESNI OJACEVALHIKI

P0DATK0VN0\\VOOILO\\

V<RMILN0 ASLOVNO

IKomandna plošča omogoča naslednje funkcije:— start/stop uporabniškega sistema— pogojno ustavljanje uporabniškega programa— izvajanje programa ukaz za ukazom -— prekinitev uporabniškega programa— reset celotnega sistema— prikaz vsebine sistemskega vodila— prikaz in vpis vsebine v pomnilniške lokacije in izhodno/vhodne naprave— prikaz in vpis vsebine v registre mikroprocesorja— programsko čitanje in vpisovanje stanja

K 46200028 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680SCL 1 — Komandna ploča sa prekidačima, indikatorima i logikom

Komandnu ploču sastavljaju: čelna ploča na kojoj je niz prekidača i indikatora i dve pločiceštampanih kola na kojima je logika.Komandna ploča je izgradena tako, da se jednakopravno uključuje u konfiguraciju raču-nara. Primamost modula diktira procesoru način rada mikroračunara. Adrese koje zauzi-maju programi za rad komandne ploče su dostižne samo pri izvodenju naredenja sakomandne ploče, inače su nevkjljivi sa strane mikroprocesora. Izvodenje programa kojerealiziraju funkcije pojedinih prekidača itnaju prioritet nad svim ostalim programima.

ČELNA PLOČA SA PREKIDAČIMA I INDIKATOMMA

PARALELNI KOMUNIKACUSKI ADAPTER

KOMPARATORRAM/EPROM

MEMORUA

TRI-STATE MEDU POJAČALA

PODATKOVNAVOOICA

KONTROL. UADRESNA\yOOICA

POVEZIVANJE MODULA

KRMILNA IOGIKASTART/STOP RESET

IŽVOOENJE NARECBA ZA NAREDBOM

TRI-STATE MEOU POJAČALA

PODATKOVNAVOOICA

OEKODIRANJEADRESA

Komandna ploča omogučava sledeče funkcije:— start/stop korisnikovog sistema

. — uslovno zaustavljanje korisnikovog programa •— izvodenje programa naredba za naredbom— prekid korisnikovog programa— reset celokupnog sistema - ' .— prikaz sadržajasistemske vodice— prikaz i upis sadržaja u memorijske lokacije i izlazno/ulazne jedinice— prikaz i upis sadržaja u mikroprocesorske registre— programsko čitanje i upisivanje stanja

K 46200028 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680CSL 2 — Komandna plošča za vklop/izklop in reset

— otnogoča vktop, izklop in reset celotnega mikroračunalnika

Čelna plošča vsebuje tipko za reset računalnika in. preklopnik za vklop/izklop mikroraču-nalnika.

VK«>P RESETIZKLOP [ 1 1 ]

K46200029 Iskra TOZO Računatniki

Mikroračunar Iskradata 1680CSL 2 — Komandna ploča za uključenje/isključenje i reset

— omogučava uključenje/isključenje, reset celokupnog mikroračunara

Čelna ploča sadrži prekidač za reset računara kao i prekidač za uključenje/isključenje.

K48200029 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680NAP — Napajalni modul

zagotovi potrebne enosmerne napajalne napetostivisoka stabilnost izhodnih napetostimajhna valovitost in psofometrijatokovna omejitev, prednapetostna in temperaturna zaščitaneodvisnost od nihanja vhcxlne enofazne napajalne napetosti (220 V ± 15 %)potrebno prisilno hlajenje z ventilatorjem

TRANSF0RMAT0R

USMERNIK

FILTER

USMERNIK

FILTER

USMERMK

FILTER

STABBJZACUSKIELEMENTZ

REGULATORJEM

STABILIZACUSKI

ELEMENT

STABILIZACUSKI

ELEMENT

SV/15A

+12V/1.5A

•12V/2A

Napajaini modul zagotovi potrebne enosmeme napetosti modulom mikroračunalnika.Vstavljen je v njegovo ohišje in lahko napaja polnozasedeno konfiguracijo računalnika.Toploto odvajamo s prisilnim hlajenjem — z ventilatorjem in filtrom, vgrajenim v kaseto.

K46200034 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680NAP - Napajački modul

obezbeduje potrebne jednosmeme napajačke naponevisoka stabilnost izlaznih naponamala valovitost i psofometrijastrujno ograničenje, prednaponska i temperatuma zažtitaneovisnost o promjeni ulaznog jednofaznog napona (220 V ± 15 %)potrebno prisilno hladenje sa ventilatorom

TRANSFORMATOR\ •

jI

USMERIVAČ

FHTER

USMERMK

FILTER

USMERIVAČ

FILTER

STABIUZACUSKIELEMENTSA

RECULATOROM

STABILIZACUSKI

ELEMENT

STABIUZACUSKI

ELEKENT

5V/I5A

•12V/I.SA

-I2V/2A

Napajački modul obezbeduje potrebne jednosmerne napajačke napone mikroračunaru.Ugraden je u njegovo kučište i može da napaja punu konfiguraciju računara. Toplinu odvo-dimo sa prisilnim hladenjem — sa ventilatorima i filtrom ugradenim u kasetu.

K 46200034 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnlk iskradata 1680Okvir — Mehanska konstrukcija mikroračunalnika

Okvir ima velikost 200 x 266 x 435 mm in je predviden za vgraditev v standardno 19"omaro.Sestavljen je iz dveh stranic, ki sta povezani z letvami, na katerih so vijaki za pritrditev vodilplošč tiskanega vezja.Na zunanji strani sta prttrjena kotnika, s katerirna pritrdimo okvir v 19" omaro.Posamezni moduli, velikost plošč tiskanega vezja 2 E. se v bkvir vstavljajo s čelne strani.Na drugi strani okvirja je pritrjena vezna plošca, na katero so pritrjeni konektorji v medse-bojni razdalji 8 M (20,32 mm).

VE2NA ISTEVMODULI SKONEKTORJI

KOTNIKZA

OKVJRVEZNA PLOŠČA

K 46200037 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680Okvir — Mehanička konstrukcija mikroračunara

Okvir je veličine 200 x 266 x 435 mm i predviden je za ugradivanje u standardni 19" ornian.Sastoji se iz dve stranice koje su povezane letvama i na njima su vijd za pričvrščivanjevodica ploča štampanih kola.Na spoljašnjoj strani su pričvrščena dva L profila prekokojih pričvrstimodkviru 19"orman.Pojedini moduli veličine ploče štampanog kola 2 E ulažu se u okvir sa čelne strane. Nadmgoj strani okvira je pričvrščena vezna ploča na kojoj su pričvrščeni konektori u medu-sobnoj razdaljini 8M (20,32 mm).

VEZNA LFTVAMODUU SA _KONEKTORIMA

OKVIRVEZNA PLOČA

K 46200037 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680Kaseta — Mehanska konstrukcija mikroračunalnika

Mikroračunalnik je vgrajen v kaseto velikosti:višina 220 mm — širina 435 mm — globina 340 mmKaseta je samostojna stabilna enota in ima na stranskih stenah montirana okvirja z ročaji.V prednjem delu okvirja so vgrajene nožice, ki jih lahko izvlečemo ali zapremo. Gornja inspodnja stran sta pokrili s pločevinastima pokrovoma, ki imata na ustreznem mestu perfo-racijo za izstop hladilnega zraka.Kaseta vsebuje vezno ploščo s konektorji, v katere lahko vtaknemo do 15 plošč tiskanegavezja.V kaseti je tudi predviden prostor za pritrditev napajalnika.Zadnja stran kasete je zaprta s posebnim pokrovom, v katerega sta vstavljena dva ven-tilatorja, od katerih eden hladi napajalni sistem, drugi pa module. Pred ventilatorji je vgra-jen v pokrov še zračni filter za čiščenje zraka.

OKVIR Z VENTILATORJIIN FUROM

NAPAMLNIK

MODUU

K46200039 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680Kaseta — Mehanička konstrukcija mikroračunara

Mikroračunar je.ugraden u kasetu velifine:visina 220 mm — širina 435 mm — dubina 340 mmKaseta je samostalna stabilna jedinica i ima sa strane pričvrščene okvire sa aičkama.U prednjem delu okvira su ugradene nožice. koje rnožemo izvuči ili zatvoriti. Gornja i donjastrana su pokrivene sa aluminijskim poklopcima, koji imaju na odgovarajučem mestu perfo-raciju za izlaz hladnog vazduha. .Kaseta sadrži veznu ploču sa konektorima u koju možemo utaknuti do 15 ploča štampanihkola. ;U kaseti je takode predvideno i mesto za ugradivanje napajača.Zadnja strana kasete je zatvorena posebnim poklopcem u koji su postavljena dva venti-latora, od kojih jedan hladi sistem napajanja, a drugi module. Ispred ventilatora je ugradenu poklopac još i vazdušni filter za čiščenje vazduha.

OKVIR SA VENTILATORIMAI FILTEROM

NAPAJAC

MOOULI

K 46200039 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik fskradata 1680TTL — Paralelni komiinikacijski modul

omogoča paralelno priključitev perifemih naprav na mikraprocesormožnost priključitve štirih 8-bitnih perifemih podatkovnih besedomogoča krmiijenje neposrednega pristopa k pomnilnikupopolna programska kontrola delovanja modulanaslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

JL1 »

PERIFERNAPOVEZAUA

PARALELNIKOMUNIKACIJSKl

ADAPTER

,n 1

PARALELNIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

TRI-STATE VMESNI OJAČEW.NIKI

POOATKOVNOVODILO

1

KRMLNOVODtLO

NASLOVNOvoaio

\DEKODmNJE]^ n NASLOVOV 1

1

Paraletni komunikadjski adapter omogoča priključitev perifemih naprav na mikroproce-sor. Popolna programska nastavitev paralelnega komunikacijskega adapterja odpira širokomožnost komuniciranja s periferijo. Vsaka od 32 podatkovnih linij je lahko vhod ali izhod.

K46200041 tskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680TTL — Paralelni komunikacionl modul

omogučava paralelno priključivanje perifemih jedinica na mikroprocesormogučnost priključenja četiri 8-bitnih perifemih podatkovnih rečiomogučava kontrolu neposrednog pristupa u memorijupotpuna programska kontrola rada modulaadresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

r »

1

PERIFERNOPOVEZIVANJE

PARALELNIKOMUNIKACUSKI

AOAPTER

,„ 1

PARALELNIKOMUMKACUSKI

AOAPTER

TRI-STATE MEOU POJAČALA h H ^ O f f f S ^ I

PODATKOVNA ||/00/« ||

II1

rKONV0€

TROL.CA

AORESNAVOOCA

1

Paralelni komunikadjski adapter omogučava priključenje perifemih jedinica na mikro-procesor. Potpuno programsko postavljanje paralelnog komunikacionog adaptera otvaraširoku mogučnost komuniciranja sa periferijom. Svaka od 32 podatkovne linije može bitiulaz ili izlaz.

K 46200041 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680RAM/EPROM — ST. RAM 1 K x 8/EPROM 2 K x 8 pomnilni modul

-^ kombinacija štatičnega RAM pomnilnika 1 K pomnilne kapacitete in EPROM pomnil-^ i k a 2K ppmnilne kapacitete ,,.. . • -

— štikala bmbgočajo ločenp nastavitev naslovov RAM in EPROM pomnilnika v celotnem• našlovriem prostbru mikroračunalnika

— posebni krmilni signal omogoča delovanje počasnim pomnilnim integrirnim vezjem— posebni vhodni krrnilni sigrial onemogoča C5dziv modula— našlovho,~podatkovnd'iri krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

2Kx 8 EPROM

IK *8 ST RAM

PODATKI •TRI-STATEVMESNI OJACEVALNMI

P0OATKOVN0VODILO

•RMLNOH DEKQD/RANJE\

NASLOVOV I

NASLOVNOVODILO

RAM/EPROM pomnilni modul je hitri statični pomnilnik z naključnim dostopom.Modul jenarrienjen shranjevanju uporabniških programov in podatkov (RAM pomnilnik) oz. kotneizbrisljivi del pomnilnika za shranjevanje sistemskih programov. Univerzalna zasnovaomogoča moduiamo naslavljanje pomnilne strani celotnega naslovnega prostora mikro-računalnika in uporabo počasnih in hitrih pofnnilnih integrirnih vezij.

K 46200042 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680RAM/EPROM - ST RAM 1 K x 8/EPROM 2 K x 8 memorijski modul

— kombinacija statičke RAM memorije 1 K memorijskog kapacHeta i EPROM memprije2 K m e m o r i j s k o g k a p a c i t e t a ".- ~ >• •• ';',, - "•.-•'"- •'"•'V/r ' • " " ' ; " ' -*•=»••••-•••

— prekidači omogučavaju odvojeno postavljanje adresa RAM i EPROM memorije u celo-kupnom adresnom području mikroračunara

— poseban kontrolni signal omogučava rad sporijim memorijskim integrisanim kolima— poseban ulazni kontrolni signal onemogučava odazivanje modula— adresna, podatkovna i upravljačka vcxJica su pdvojene sa tri-state medu pojačalirria

2Kx B EPROM

1K*8 ST RAM

PODACITRI-STATE MECU P0JACALA.

PODATKOVNAVOOICA

KONTROLVOOCA

M D

ADRESNAV<XXCA

RAM/EPROM memorijski modul je brza statička memorija sa slučajnim pristuponn. Modulje namenjen za čuvanje korisnikovih prpgfama i pcxjataka (RAM memorija) odnosno kaoneizbrisivi deo memorije za čuvanje sistemskih programa. Univerzalna zamisao omogu-čava modularno poslavljanje memorijske strane celokupnog adresnog prostora mikro-računara i upotrebu sporih i brzih memorijskih'integrirnih kola. '

K 46200042 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunalnik Iskradafa 1680IOP — Opto paralelni komunikacijski modul

omogoča paralelno priključrtev perifernih naprav na mikroračunalnikvhodno izhodni priključki so galvansko ločeni s pomočjo optičnih izolatorjevmožnost priključttve Stirih 8-bitnih perifernih podatkovnih besedpopotna programska kontrola delovanja modulanaslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

n nPERIFERNAPOVEZAVA

[20

OPTICM IZOLATORJI OPTICNI ZOLAT0RJI

•AOAP.TER

• i

PtRALELNIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

VMESM'OJACEW.NIKI

PODATHOVNO'VODILO

•< •- . U

VOOLONASLOVNOVODILO

NASLOVOV

Paratelni komunikacijski adapter omogoča priključitev perifemih naprav na mikroprocesor.VhQ^ni in izhodni priključki za periferne naprave so galvansko ločeni z optičnimi izoiaiorji.Popoir\a programska kontrola paralelnega komunikacijskega adapterja odpira široko mož-nost koiriuniciranja s periferijo. *"'

K 46200043 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680IOP — Opto paralelni komunikacioni modul

omogučava paralelno priključenje periferijskih jedinica na mikroračunarulazno izlazni priključci su galvansko odvojeni pomoču optičkih izolatoramogučnost prikljueenja četiri 8-bitnih perifemih podatkovnih rečipotpuna programska kontrola rada modula . . IJ:adresna, podatkovna i upravljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

t_PERIFERN0POVEZM

OPTICKI IZOLATORl

>ANJE

\OPII6IOPTICKI IZOLATORI

PARALELMKOMUNIKACIJSKI

AOAPTER

MRALELNIKOMUNIKACUSKI

ADAPTER

TRI-STATE M£DU POJAČAIA

P0DATK0VNAVOOICA

^ONTROLVODICA

ADRESNAVOOCA

Paralelni komunikacšski adapter omogučava prMju6enj8 perilemih jedmica na mitaD-procesor. Ulazni i izlazni priključci za perifeme jcdinice su galvansko odvojeni optičkimizolatorom. Potpuna programska kontrola parafetnog komunikacijskog adaptera otvaraširoke mogučnosti komuniciranja sa periferijom. ' " "

K 46200043 Iskra TOZD Računalniki

Mikroračunalnik Iskradata 1680CPUM — Centralni procesorsko memorijski modul

— vsebuje mikroprocesor 6800 s potrepnim taktnim generatorjem— reset logiko, ki zagotovi avtomatski start ob vključitvi— omogoča delovanje počasnejšim sistemom— poseben krmilni signal za osveževanje dinamičnih pomnilnikov— omogoča neposreden dostop k pomnilniku— naslovno, podatkovno in krmilno vodilo je ločeno s tri-state vmesnimi ojačevalniki

RESETMIKR0PR0CESOR

saooTAKTNl

GENERATOR

256 x 8 ST RAM

4Ki8 EPROM

TRI-STATE VMESNI OJACEVALNIKI

P0DATK0VN0\\VODILO\\

CKRMILNO i.NASLOVNOVODILO VODILO

Centralni procesorski modul je osrednji element mikroračunalnika, ki praviloma upravljaostale module. Posebno prirejeni kristalni taktni generator lahko sprejme krmilne signaleneposrednega pristopa k pomnilniku, osveževanje dinamičnih pomnilnikov in delovanjepočasnejših sistemov. Reset logika zagotovi avtomatski start ob vključitvi mikroračunal-nika oz. z ustreznim krmilnim signalom tned delovanjem mikroračunalnika.

K 46200045 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680CPUM — Centralno procesorsko pomnilni modu!

— sadrži mikroprocesor 6800 sa potrebnim taktnim generatorom— reset logika omogučava automatski start pnlikom uključivanja— posebni kontrolni signali za osvežavanje dinamičkih memorija, neposredan pristup

u memoriju i rad sa sporijim sistemom— sadrži statičku RAM memoriju kapaciteta 0,256 K i EPROM memoriju kapaciteta 4 K— adresna, podatkovna i uptavljačka vodica su odvojene sa tri-state medu pojačalima

RESET

I

MIKR0PR0CESOR

6800

= = ) | jj i• 256 x8 ST RAM

II II I!<Kx8 EPROM

II II IITRI-STATE MEOU P0JAČALA

PODATKOVNAVOOICA

\KONTROL.\VODICA

_ l ii IIADRESNAIVOO/CA

JAKTNI

0ENERAT0R

I

Centralno procesorsko memorijski modul je glavni element mikroračunara, koji po praviluupravlja ostalim modulima. Taktni generator može da primi kontrolne signale za neposredanpristup u memoriju. osvežavanje dinamičkih memorija i rad sporijih sistema. Brza statičkaRAM memorija memorijskog kapaciteta 0.256 K omogučava čuvanje korisnikovih progra-ma i podataka. Sadrži EPROM memoriju memorijskog kapaciteta 4K, koji pretstavlja ne-izbrisivi deo memorije.

K 46200045 Iskra TOZD Računalniki

MODEM — Modemski modul

vsebuje modemsko integrimo vezje 6860 z ustreznimi filtriomogoča hitrosl 300 bps aii 600 bps (bit na sekundo)deluje v half in full duplex, dvo ali štiri žično (premulti drop način)vsebuje logiko za programski nadzor pravilnosti delovanjadeluje v povezavi s SCA modulomvsebuje stikala za multidrop (več modemov na eni liniji) način priključevanja

M0DUL SCA \\4

TRI-STATE VMESNI OJACEVALMKI

PTT LINUE

M0DEM

6860

SPREJEMNI FILTRI

ODDAJNI FILTRI

PR0GRAMSK0KRMIUENA

STIKALA

Modemski modul omogoča skupaj s SCA modulom (serijski komunikacijski adapter)asinhronsko half ali full duplex komuniciranje preko dveh ali štirih telelonskih linij. Posebnaprogramsko krmiljena analogna stikala omogočajo programsko vodeno preizkušanjepravilnosti delovanja, istočasno pa tudi delovanje v multidrop načinu priključevanja.

K 46200046 Iskra TOZD Računalniki

MODEIV) — Modemski modul

sadrži modemsko integrisano kolo 6860 sa odgovarajučim filterimaomogučava brzinu 300 bps ili 600 bps (bit na sekundo)radi u half i full duplex, dvo ili četiri žično (premulti drop način)sadrži logiku za programsku kontrolu pravilnosti radaradi u vezi sa SCA modulomsadrži prekidače za multidrop (više modema na jednoj liniji)način priključivanja

MODUL SCA

TRI-STATE MEOU POJACALA

PTT LINUE

MODEM

6860

PRIJEMNI FILTERI

PREDAJNI FILTERi

PROGRAMSKOKRMIUENJPREKIDAČI

Modemski modul omogučava zajedno sa SCA modulom (serijski komunikacijski adapter)asinhrono half ili full duplex komuniciranje preko dve ili četiri telefonske linije. Posebnoprogramsko krmiljeni analogni prekidači omogučavaju programsko vodenu kontrolu pra-vilnosti rada, istovremeno i rad u multidrop načinu priključivanja.

K46200046 Iskra TOZD Računalnikl

Mikroračunalnik Bskradata 1680UK - 2 E - 2 — Univerzalna plošča tiskanega vezja

Plošča ima format dvojne evropa kartice z merami 160 x 233,4 mtn.Na sprednji strani sta pritrjena dva konektorja po 64 pin.Plošča je izdelana iz steklo-epoksidnega laminata, debeline 1,6 mm in je enostranskotiskana.Celotna piošča tiskanega vezja je razdeljena v 12 vrstic s pokovinjenimi izvrtinami v rastrumodula (M) ©0,8mm, kar omogoča vstavljanje vseh integrimih vezij v Dual-in-Lineizvedbi.Na ploščo je možno vstaviti 60 kosov standardnih integrimih vezij.

K49200007 Iskra TOZO Računalniki

Mikroračunar Iskradata 1680UK - 2 E - 2 — Univerzalna ploča štampanog kola

Ploča je formata duple evropa kartice dimenzija 160x233.4 mm. Na prednjoj strani supričvrščena dva konektora od 64 pin.Ploča je izradena iz staklo-epoksidnog laminata debeljine 1,6 mm i jednostrano je štam-pana.Celokupna površina ploče štampanog kola je podeljena na 12 redova sa metaliziranimizvrtinama u rastai modula (M) O 0,8 mm, što omogučava postavljanje svih inlegrisanihkola u Dual-in-Line tehnici.Na ploče je moguče ubadti 60 komada standardnih integrimih kola.

K 49200007 tskra TOZD Računalniki

UK - 2 E - 1 — Univerzalna plošča iiskanega vezja

Plošča ima format dvojne evropa kartice z merami 1K) x 233,4 cnm.Na sprednji in zadnji strani sta pritrjena po dva konektorja po 64 pin.Plošča je izdelana a steklo-epoksidnega laminata, debeline 1,6 mm in je enostranskotiskana.Celotna plošča tiskanega vezja je razdeljena v 12 vrstic s pokovinjenimi izvrtinami v raslrumodula (M) © 0,8 mm, kar omogoča vstavljanje vseh integrirnih vezij v Dual-in-Lineizvedbi.Na ploSčo je možno vstaviti 48 kosov standandnih integrimih vezij.

K 49200008 Iskra TOZO Računalniki

UK - 2 E-1 — Univerzalna ploča štampanog hola

Ploča je fomnata duple evropa kartice veličine 160 x 233,4 mm.Na prednjoj i zadnjoj strani su pričvrščena po dva konektora od 64 pin.Ploča je izradena iz staklo-epoksidnog laminata debljine 1,6 mm i jednostrano štampana.Celokupna površina ploče štampanog kola je podeljena na 12 redova sa metaliziranimizvrtinama u rastru modula (M) (Z)0,8mm, što omogučava postavljanje svih integriranihkola u Dual-in-Line tehnici.Na ploči je moguče postaviti 48 komada standardnih integriranih kola.

S

K 49200008 Iskra TOZO Računalniki

Računalnik Iskradata C 18- STROJNA OPREMA ZA POSLOVNO IN PROCESNO UPORABO- FLEKSIBILNA MODULARNA ZGRADBA IN MOZNOST RAZSlRITVE- PROCESOR Z MOZNOSTJO MIKROPROGRAMIRANJA- CENTRALNI POMNILNIK DO 512 K BYTE, DISKOVNE ENOTE DO400 M BYTE, DO 4 TRAČNE ENOTE, DO 64 ZASLONOV S TA-STATURO

- SISTEMSKA IN APLIKACIJSKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PRO-CESNO IN POSLOVNO UPORABO

- POVEZAVA NA VECJE RACUNALNIKE

Mikroračunalnik Iskradata 1680

-MODULARNO GRAJEN-OMOGOCA POLJUBNO KONFIGURIRANJE-NASLAVLJANJE DO 64 K BYTE-SERIJSKI IN PARALELNI VHODNO/IZHODNI MODULI-PERIFERNE NAPRAVE: DISKETNE ENOTE, ZASLONI S TASTATURO,TISKALNIK, TELEPRINTER

-SOLSKI ENOMODULNI RACUNALNIK-LABORATORIJSKI RACUNALNIK-PROCESNI RACUNALNIK-POSLOVNI RACUNALNIK

spremljajoče dejavnosti

-LASTEN RAZVOJ 5TR0JNE, SISTEMSKE IN APLIKACIJSKEPR0GRAM5KE OPREME

-30LANJE-TEHNICNO VZDRZEVANJE-STROKOVNA POMOC

ISKRA, Industrija za telekomunikacije, elektronikoin elektromehaniko, Kranj, TOZD Računalniki,64000 Kranj, PE Ljubljana, Titova 81,tel (061) 326-367, 322-241