februar2009

C e n t r a l n o

s k l a d i š č e

r a d i o a k t i v n i h

o d p a d k o v

n a B r i n j u

č a s o p i s

a G e n C i j e Z a

r a d i o a k t i v n e

o d p a d k e

www.arao.si

1 februar 2009

Uvodnik

Pri povečanih dejavnostih za izbiro in potrditev ustrezne lokacije za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov pri nas, ki so zelo odmevne tudi v javnosti, so nekatera druga področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki nekoliko v senci, čeprav je njihov pomen za naše zdravje in čisto okolje izjemen in čeprav se tudi na teh področjih dogaja veliko in pogosto. Razlog za to verjetno tiči v dejstvu, da dejavnosti potekajo po uveljavljenih postopkih nemoteno in uspešno. Ker pa je znano, da dobra novica sploh ni novica, o tem ne slišimo veliko v javnosti.

Eno od področij, ki v javnosti ni posebej izpostavljeno, si vsekakor zasluži nekaj pozornosti. To je ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev. Mali povzročitelji so pri nas vsi proizvajalci radioaktivnih odpadkov razen Jedrske elektrarne Krško. Med male povzročitelje štejemo bolnišnice in druge medicinske ustanove, ki uporabljajo radioaktivne snovi, ter različna podjetja, raziskovalne inštitute in laboratorije, ki pri svojih dejavnostih proizvajajo tudi radioaktivne odpadke.

Količinsko teh odpadkov ni veliko, posebno če jih primerjamo s količino odpadkov v jedrski elektrarni. So pa zelo raznoliki tako po kemičnih kot po radioloških lastnostih, zato je ravnanje z njimi zahtevno in mora biti skrbno nadzorovano. Država je predpisala, da se s temi odpadki ravna enotno v okviru gospodarske javne službe na nacionalni ravni. Za izvajanje te službe je pooblaščena ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke.

Delo ARAO na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev predstavljamo v tokratni številki Raopisa. Sestavki opisujejo odpadke, ki nastajajo pri malih povzročiteljih, naštejejo bistvene zahteve naše zakonodaje, kako z njimi ravnati, predstavijo, kako v praksi potekata prevzem radioaktivnega odpadka pri povzročitelju in prevoz v skladišče, kjer so ti odpadki shranjeni, opisano in predstavljeno pa je tudi skladišče, ki je edini infrastrukturni objekt za tovrstne odpadke pri nas.

Vabim vas k branju. Hkrati opozarjam tudi na nekoliko spremenjeno podobo Raopisa, ki se prilagaja novim smernicam in išče svojo lastno podobo. Želimo si, da uspešno.

Doc. dr. Irena Mele

2 februar 2009

Vsebina

Uvodnik

Oh, odpadek! Pa πe radioaktiven!

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih

povzroËiteljev

Centralno skladiπËe radioaktivnih

odpadkov na Brinju

Skrbimo za radioaktivne odpadke

malih povzroËiteljev

SkladiπËe radioaktivnih odpadkov

na Brinju in okolje

SkladiπËe in lokalne skupnosti

Novice

Agencija za radioaktivne odpadke

Parmova 531000 Ljubljanatel.: 01 236 32 00fax: 01 236 32 30http://www.gov.si/arao

Ëasopis Agencije za radioaktivne odpadke

Izdaja: ARAO

Glavna urednica: Doc. dr. Irena MeleOdgovorna urednica: Dr. Metka Kralj

Lektoriranje: Kristina M. PučnikFotografije in ilustracije: Arhiv ARAONaslovnica in prelom: Branka SmodišTisk: PRESENT, d.o.o.Naklada: 1700 izvodov

Produkcija: ARAO

Ob navedbi informacije je dovoljeno objavljati ali povzemati posamezne prispevke iz Raopisa. Primere javne objave prispevkov iz Raopisa sporočite na sedež ARAO.

1

3

6

9

15

21

24

26

3 februar 2009

Ljudje si želimo, da odpadkov ne bi bilo, a je žal to nemogoče. Pri vsa-ki spremembi v naravi in vsaki de-javnosti v družbi nastane poleg žele-nih proizvodov tudi nekaj stranskih produktov, ki niso koristni in jih ne potrebujemo. To so torej odpadki, nebodigatreba, ki povzroča težave v družbi in okolju.

Odpadki nastajajo in so na Zemlji, odkar obstajajo živa bitja. Kakor so različne dejavnosti, pri katerih nasta-jajo, so različne tudi lastnosti njihovih odpadkov. Nekateri so samo nadležni in zavzemajo prostor, ki bi ga sicer lahko uporabili za druge namene, lah-ko pa so snovi, nevarne za zdravje in okolje.

Nevarne in zato neželene lastnosti odpadkov iz gospodinjstva so med drugim vnetljivost, strupenost, ško-dljivost za zdravje in nevarnost za okolje. Enako velja za odpadke, ki na-stajajo v kmetijstvu. Nevarne snovi so tudi v odpadkih iz prometa in gradbe-ništva, v energetiki pa so jedrske elek-trarne povzročitelji radioaktivnih od-padkov. Odpadki iz industrije in obrti imajo lahko vse od naštetih lastnosti, vključno z radioaktivnostjo. Podobno velja tudi za odpadke iz zdravstva in raziskav, le da med njimi ne bomo na-šli eksplozivnih odpadkov.

Radioaktivni odpadki so vse snovi, predmeti ali oprema, ki so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencij-skih ukrepov in zanje ni predvidena nadaljnja uporaba ter jih tudi nima-mo namena reciklirati, vsebujejo pa radioaktivne snovi ali so radioaktivno kontaminirani bolj, kot dopušča naša zakonodaja (radioaktivnost presega raven opustitve1). Z radioaktivnimi odpadki moramo ravnati v skladu z Zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti (UL RS 102/2004).

Kje nastajajo radioaktivni odpadki

Radioaktivni odpadki niso samo posledica delovanja jedrskih elektrarn, ampak so njihovi povzročitelji tudi druge dejavnosti, kjer uporabljajo ra-dioaktivne snovi in radioaktivne vire.

Oh, odpadek! Pa πe radioaktiven!

Metka Kralj

1 Ravni opustitve so aktivnosti ali koncen-tracije aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se upravni organ, pristojen za odločanje v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, odloči, da se radioaktivnih snovi ali materialov ne obravnava več po Zakonu o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti.

vnetljivi eksplozivni strupeni oksidativni

zdravju πkodljivi jedki nevarni okolju radioaktivni

Ali je v okoljih na sliki kaj odpadkov? Seveda, na primer ogljikov dioksid, iztrebki æivali, odmrli deli rastlin … Vendar so ti odpadki sprejemljivi in se v naravi ne kopiËijo.

Oznake za nevarne snovi.

4 februar 2009

gostote snovi v prostorih ali napravah, kjer z drugimi merskimi napravami to ni mogoče ali praktično. Včasih so bili zelo priljubljeni tudi javljalniki poža-ra in strelovodi z radioaktivnimi viri, danes pa se že opuščajo.

Ker so količine radioaktivnih od-padkov, ki nastajajo v industriji, me-dicini in raziskavah, majhne v pri-merjavi s količinami radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn, te dejavnosti opredeljujemo kot male povzročitelje radioaktivnih odpadkov. Čeprav je količina nizko- in srednjera-dioaktivnih odpadkov (NSRAO) ma-lih povzročiteljev razmeroma majhna, je ravnanje z njimi zahtevno in manj

Dræava NSRAOizjedrskih NSRAOmalih elektrarn(m3) povzroËiteljev(m3)

©vedska 43.033 (91 %) 4.026 (9 %)

Madæarska 8.158 (97 %) 266 (3 %)

Francija 107.622 (59 %) 73.443 (41 %)

©vica 5.430 (69 %) 2.467 (31 %)

ZDA 947.139 (72 %) 372.482 (28 %)

NemËija 46.515 (45 %) 55.829 (55 %)

Slovenija 2.258 (96 %) 81 (4 %)

2 Kratkoživi izotopi so tisti, pri katerih raz-polovni čas ni več kot 30 let, kar pomeni, da se njihova aktivnost v obdobju enega raz-polovnega časa zmanjša za polovico.

predvidljivo, saj so po sestavi in aktiv-nosti precej raznoliki.

V Sloveniji nastaneta pri malih povzročiteljih letno približno dva ku-bična metra nizko- in srednjeradio-aktivnih odpadkov. V gospodarstvu uporablja radioaktivne vire približno 100 delovnih organizacij. Poleg tega imamo v Sloveniji še sedem bolnišnic in klinik, ki uporabljajo odprte in za-prte radioaktivne vire. V raziskoval-ni dejavnosti je največji proizvajalec radioaktivnih odpadkov Institut Jo-žef Stefan z Reaktorskim centrom na Brinju, poleg njega pa je še nekaj razi-skovalnih inštitutov, ki pri raziskavah občasno uporabljajo radioaktivne vire, npr. pri raziskavah v biokemiji in mo-lekularni biologiji, agronomiji, geolo-giji, kemiji …

Kako ravnamo z radioaktivnimi odpadki malih povzroËiteljev

V radioaktivnih odpadkih malih povzročiteljev so zelo različni radio-aktivni izotopi, ki so večinoma kratko-živi2, na primer kobalt-60, cezij-137, kripton-85, stroncij-90 in iridij-192. Nekateri odpadki vsebujejo dolgožive izotope, kot sta radij-226 v nekaterih

SkladiπËejezaËasnareπitevzaradioaktivneodpadke.TrajnareπitevjeodlagaliπËe.Predvidenoje,dabodokratkoæiviradioaktivniodpadki,kisouskladiπËenivCentralnemskladiπËunaBrinju,prenesenivodlagaliπËe,kamorbodoodloæenikratkoæivinizko-insrednjeradioaktivniodpadkiizJedrskeelektrarneKrπko.ReπitevzadolgoæiveradioaktivneodpadkemalihpovzroËiteljevbomoiskalipozneje,sajbodopredvidomaodloæeniskupajzdolgoæivimiinvisokoradioaktivnimiodpadkioziromazizrabljenimgorivomizJedrskeelektrarneKrπko.

Radioaktivni odpadki malih povzroËiteljev se hranijo v skladiπËu na Brinju pri Ljubljani, ki vsako jesen omogoËi ogled tudi zainteresirani javnosti.

Precej radioaktivnih odpadkov nastaja v zdravstvu, nekaj tudi v industriji in znanosti. V zdravstvu uporabljajo radi-oaktivne izotope pri nekaterih sodob-nih diagnostičnih metodah, še vedno so nepogrešljivi tudi pri zdravljenju tumorjev. V industriji uporabljajo me-rilne instrumente z radioaktivnimi viri, na primer za štetje proizvodov na tekočem traku, za merjenje ravni te-kočin v zaprtih posodah, vlažnosti ali

Tabela1:Deleæ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov malih povzroËiteljev in NSRAO iz obratovanja jedrskih reaktorjev, ki so bili leta 2006 odloæeni in/ali skladiπËeni v posameznih dræavah (vir: IAEA http://newmdb.iaea.org/)

5 februar 2009

odpadkih iz medicine in americij-241 v javljalnikih požara. Zaradi velike pestrosti v sestavi radioaktivnih od-padkov malih povzročiteljev je treba ravnanje z njimi včasih prilagoditi celo vsakemu paketu posebej.

Ravnanje z radioaktivnimi odpad-ki je v Sloveniji opredeljeno kot jav-na gospodarska služba, ki jo izvaja ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke. Med drugim je ARAO za-dolžena tudi za zbiranje in shranje-vanje radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev, ki jih skladišči v Cen-tralnem skladišču radioaktivnih od-padkov na Brinju pri Ljubljani.

Za skladiščenje je treba odpadke ustrezno pripraviti. Če so radioaktiv-ni viri v svojih zaščitnih vsebnikih, jih shranjujemo kar v njih. Druge radio-aktivne odpadke, ki nastajajo pri ma-lih povzročiteljih, pa delavci Agencije za radioaktivne odpadke ustrezno pripravijo in shranijo v sodih v skla-dišču. Do zdaj je uskladiščenih pri-bližno 85 m3 odpadkov, med kateri-mi zavzemajo odpadki v sodih skoraj 75 odstotkov prostornine, ostalo pa so zaprti viri in posebni odpadki v samostojnih vsebnikih. Tudi v priho-dnje predvidevamo, da bo na leto pri malih povzročiteljih nastalo približno

1–2 m3 radioaktivnih odpadkov, ki jih bo treba uskladiščiti.

Kam dokonËno z radioaktivnimi odpadki malih povzroËiteljev

Z radioaktivnimi odpadki mora-mo ravnati varno in odgovorno. Po-membno je, da jih imamo ves čas od njihovega nastanka do skladiščenja in odlaganja pod nadzorom. S tem pre-prečimo njihove škodljive vplive na ljudi in okolje. Učinkovit nadzor nad radioaktivnimi odpadki je rezultat sodelovanja med povzročitelji odpad-kov, upravnimi organi, inšpekcijskimi službami in Agencijo za radioaktivne odpadke kot izvajalcem javne gospo-darske službe ravnanja z radioaktiv-nimi odpadki. Ker se vsi vključeni za-vedajo svoje odgovornosti, je sistem javne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih pov-zročiteljev dober zgled, kako ravnati s potencialno nevarnimi odpadki, da omogočimo koristno uporabo radio-aktivnih snovi ter hkrati zagotovimo varnost za ljudi in okolje.

Posebnaskupinaradioaktivnihodpadkovsoodpadki,kivsebujejonaravnoprisotneradionuklidevnekolikoviπjihkoncentracijah,kotjetoobiËajnovnaravi.Takprimerjejalovinaizrudnikaurana-osiromaπenaruda,kipoizloËitvi koristnih snoviπevednovsebujetudimanjπekoliËineradioaktivnihjeder,alipaelektrofiltrskipepeliztermoelektrarne,vkateremposeæiguostajajoradioaktivniizotopiizpremoga.TuditeodpadkejepotrebnoobravnavatiskladnozZakonomovarstvupredionizirajoËimisevanjiinjedrskivarnosti,pravilainzahtevezaravnanjeznjimipasoprilagojenenjihovispecifiËninaraviinlastnostim.

PriRudnikuuranaÆirovskivrhjenapovrπinipribliæno4hajaloviπËaBorπtodloæenih700.000tjalovine,katereaktivnostjevpovpreËju900Bq/kg.ZatakekoliËinematerialaznekolikopoviπanonaravnoradioaktivnostjonipredvidenoskladiπËenjealiodlaganjevposebnihobjektih,temveËsegaprekrijeznaravnimmaterialom,obmoËjepajepodradioloπkimnadzorom.

Med radioaktivnimi odpadki malih povzroËiteljev so pogosto zaprti viri, ki so v posebnih zaπËitnih vsebnikih. ARAO jih prevzame od povzroËitelja in uskladiπËi v Centralnem skladiπËu na Brinju.

6 februar 2009

Ravnanje z radioaktivnimi odpad-ki, tudi s tistimi, ki nastajajo pri malih povzročiteljih, je ena od najbolj pred-pisanih in nadzorovanih dejavnosti. Cilj predpisov in nadzora je omejiti in zmanjšati vpliv radioaktivnih od-padkov na zdravje ljudi in okolje na najmanjšo možno mero. Povzročitelj radioaktivnih odpadkov pa mora za-gotoviti, da je nastajanje teh odpad-kov čim manjše. Javno službo ravna-nja z radioaktivnimi odpadki opravlja Agencija za radioaktivne odpadke.

Obveznosti javne sluæbe ravnanja z radioaktivnimi odpadki

Agencija za radioaktivne odpadke je leta 1999 z Uredbo o načinu, pred-metu in pogojih opravljanja javne gospodarske službe ravnanja z radio-aktivnimi odpadki prevzela obvezno-sti opravljanja javne službe. Uredba zavezuje vse male povzročitelje ra-dioaktivnih odpadkov, da ravnanje z njimi prepustijo pooblaščenemu iz-vajalcu javne službe, kar zajema:

1.prevzem radioaktivnih odpadkov v objektih in napravah za zača-sno skladiščenje, njihovo preva-žanje v obdelavo, skladiščenje in odlaganje;

2.prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka v primeru in-dustrijskih nesreč, nesreč pri pre-vozu radioaktivnih snovi in drugih nesreč;

3.prevzem radioaktivnih odpadkov, če povzročitelja radioaktivnih od-padkov ni mogoče ugotoviti in določiti;

4.ravnanje s prevzetimi radioaktiv-nimi odpadki na predpisan način,

tako da zdravje ljudi ni ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali no-tranje obsevanosti zaradi vnosa radioaktivnih snovi v človekov or-ganizem in da ne pride do radioak-tivnega onesnaženja okolja;

5.obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov za namen skladiščenja in odlaganja;

6.upravljanje infrastrukturnega ob-jekta javne službe za skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih od-padkov – Centralnega skladišča ra-dioaktivnih odpadkov na Brinju.

Z Zakonom o varstvu pred ioni-zirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz leta 2002 je postala ta služba tudi obvezna državna gospodarska javna služba prevzemanja, zbiranja, preva-žanja, predhodne obdelave in skladi-ščenja pred odlaganjem ter odlaganja radioaktivnih odpadkov. Oba predpi-sa tudi določata, da sta za operativno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (IJG) v

Nuklearni elektrarni Krško in pripra-vo na zapiranje Rudnika Žirovski Vrh zadolženi obe omenjeni organizaciji. Agencija za radioaktivne odpadke na-mreč ni pristojna zanje, ker trenutno te obveznosti izvaja le za radioaktivne odpadke malih povzročiteljev. Vendar pa je ARAO zadolžena za odlaganje vseh radioaktivnih odpadkov, ki na-stajajo v Sloveniji, od radioaktivnih odpadkov malih povzročiteljev do od-padkov, ki nastajajo v Nuklearni elek-trarni Krško.

Trenutno so v polnem teku dela za potrditev lokacije in za izgradnjo od-lagališča nizko- in srednjeradioaktiv-nih odpadkov (NSRAO), kamor bodo poleg NSRAO iz krške elektrarne odloženi tudi vsi kratkoživi NSRAO malih povzročiteljev, ki bodo ustre-zali merilom sprejemljivosti za bo-doče odlagališče NSRAO. Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in odlaganje teh odpadkov je zaenkrat predvideno pozneje, po letu 2065.

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzroËiteljev

Nadja Železnik , Irena Mele

7 februar 2009

Zakonske zahteve za ravnanje z radioaktivnimi odpadki malihpovzroËiteljev

Osnovne zahteve za ravnanje z ra-dioaktivnimi odpadki malih povzro-čiteljev v Sloveniji izhajajo iz zakono-daje, ki jo glede na obveznosti službe opredeljujejo naslednji zakoni: Zakon o varstvu pred ionizirajo-

Ëimi sevanji in jedrski varnosti s pripadajočimi pravilniki in ured-bami, kjer so natančno določeni pristopi k ravnanju z radioaktiv-nimi odpadki, zahteve za varstvo izpostavljenih delavcev, ki delajo z viri sevanja, nadzor nad radioak-tivnostjo v skladišču radioaktivnih odpadkov in v okolju ter zahteve za obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju, določa, da stroške ravnanja z radio-aktivnimi odpadki in izrabljenim je-drskim gorivom plača povzročitelj radioaktivnih odpadkov oziroma njihov imetnik, če jih je od povzro-čitelja prevzel ali kako drugače pri-dobil. Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ni znan, prevzame odgo-vornost za ravnanje država.

Zakon o varstvu okolja določa okoljske vidike ravnanja z radio-aktivnimi odpadki, vključno z obveznostmi priprave poročila o vplivih na okolje jedrskega objek-ta, torej tudi Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, vpeljuje načelo odgovornosti povzročitelja čezmerne obremenitve in načelo plačila za obremenjevanje, po kate-rem povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja in tveganja za oko-lje ter za odpravo posledic obreme-njevanja okolja.

Zakon o prevozu nevarnega bla-ga povzema evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ADR ter določa zahteve za prevoz radioaktivnih snovi in odpadkov.

Nadzor nad zakonskimi določba-mi izvajajo pristojni upravni organ za sevalno in jedrsko varnost – Uprava

RS za jedrsko varnost v okviru mini-strstva, pristojnega za okolje. Za var-stvo delavcev pred ionizirajočimi se-vanji pa je pristojna Uprava RS za varstvo pred sevanji v okviru ministr-stva, pristojnega za zdravje. Uprava RS za jedrsko varnost skrbi predvsem za jedrsko in radiološko varnost jedr-skih objektov, nadzoruje njihovo fi-zično zaščito, promet, prevoz ter rav-nanje z jedrskimi in radioaktivnimi materiali. Nadzoruje tudi izvajanje zakonov, drugih predpisov in splo-šnih aktov, ki urejajo področje jedrske varnosti. Nadzor nad fizičnim varo-vanjem jedrskega objekta, sevalnega objekta in jedrskih snovi opravlja mi-nistrstvo za notranje zadeve v sodelo-vanju z inšpektorji Uprave RS za jedr-sko varnost. V nadzor so vključeni tudi drugi organi v sestavi ministr-stev, na primer Agencija RS za okolje, Inšpektorat RS za delo, policija, Upra-va RS za zaščito in reševanje ter In-špektorat RS za varstvo pred naravni-mi in drugimi nesrečami.

Pogoji, ki jih ARAO izpolnjuje za izvajanje javne sluæbe

Za nemoteno obratovanje Central-nega skladišča radioaktivnih odpad-kov ima Agencija za radioaktivne od-padke obratovalno dovoljenje do leta 2018. Izdala ga je Uprava RS za jedr-sko varnost na podlagi varnostnega

poročila za Centralno skladišče radio-aktivnih odpadkov. Varnostno poroči-lo je celovit dokument, ki podaja pred-vsem varnostno analizo za vse normalne in izredne obratovalne do-godke ter radiološko obremenitev de-lavcev, prebivalstva in življenjskega okolja, ki mora biti pod zakonsko opredeljenimi omejitvami. V varno-stnem poročilu so podani obratovalni pogoji in omejitve in opredeljene la-stnosti radioaktivnih odpadkov, ki jih odpadki ne smejo imeti za sprejem v Centralno skladišče radioaktivnih od-padkov (npr. vnetljivost, eksploziv-nost, biološka infektivnost, tekoče ali plinsko agregatno stanje), zato jih je treba dodatno obdelati oziroma pri-praviti za sprejem. Podan je program radiološkega nadzora v skladišču in v okolju skladišča z opisom meritev, po-gostnosti in kraja izvedbe, navedene pa so tudi meteorološke meritve na območju Centralnega skladišča radio-aktivnih odpadkov. Posebno poglavje je namenjeno zagotavljanju kakovosti pri upravljanju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov, kar vključuje tudi okoljsko načrtovanje ter nabor postopkov in navodil, da sta delo in ce-lotna služba organizirana kar najbolj učinkovito. V varnostnem poročilu je povzet načrt ukrepov v primeru izre-dnih radioloških dogodkov, ki določa, kako se Agencija za radioaktivne od-padke organizirano in učinkovito od-zove ob izrednem dogodku. Kot ločen in tajen dokument je k varnostnemu

8 februar 2009

poročilu priložen še načrt fizičnega varovanja, ki ga potrdi ministrstvo za notranje zadeve.

Posebna pozornost je namenjena delavcem, ki morajo poleg usposoblje-nosti na delovnem področju zagotovi-ti tudi vse pogoje, ki jih predvidevajo ostali pravilniki. Vsi zaposleni, ki delajo tudi v skladišču, izpolnjujejo vse pogo-je, ki jih nalaga slovenska zakonodaja o zdravstvenih pogojih in zdravstvenih pregledih oseb, ki smejo delati z viri io-nizirajočih sevanj. Vsi imajo opravljene izpite iz varstva pred sevanji skladno z zakonskimi določili, ki se obnavljajo vsakih pet let. Delavci so vključeni v centralno evidenco osebnih doz, kjer se vodijo rezultati nadzora izpostavlje-nosti za vsakega posameznega izposta-vljenega delavca. Vodi jo Uprava RS za varstvo pred sevanji.

Za izvajanje sevalne dejavnosti, ki zajema prevzem, prevoz, pripravo za skladiščenje in skladiščenje radioaktiv-nih odpadkov, je leta 2006 Uprava RS za jedrsko varnost agenciji ARAO izda-la dovoljenje za izvajanje sevalne dejav-nosti, ki potrjuje njeno ustrezno opre-mljenost in usposobljenost za izvajanje obveznosti po uredbi. Hkrati je ARAO pridobila tudi dovoljenje za uporabo virov sevanja za izvajanje prevzema in prevoza radioaktivnih odpadkov.

Po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne

službe ravnanja z radioaktivnimi od-padki (Uradni list RS 32/99) povzroči-telji odpadkov plačujejo storitve te službe. Ceno storitev določi Vlada RS, pri čemer upošteva stroške izvajalca javne službe in ceno diferencira po po-sameznih vrstah radioaktivnih odpad-kov glede na njihovo aktivnost in pro-stornino, ki jo zaseda v skladišču, ter obseg potrebne obdelave in priprave pred skladiščenjem. Cenik storitev je bil objavljen v Uradnem listu RS 102/00, dostopen pa je tudi na spletnih straneh Agencije za radioaktivne od-padke. Za obračunavanje storitev so odpadki razvrščeni v tri osnovne sku-pine: trdni odpadki, izrabljeni zaprti viri in ostali radioaktivni odpadki. Vsa-ka skupina se deli še na podskupine.

Cena storitev ravnanja z radioak-tivnimi odpadki za posamezno skupi-no in podskupino odpadkov obsega stroške prevzema in skladiščenja od-padkov, stroške obdelave in priprave ter stroške prevoza. Cena skladiščenja je odvisna od prostornine odpadka in razpolovnega časa1 radionuklida, ki ga odpadek vsebuje. Za dolgožive2 od-padke je višja kot za kratkožive. Cena obdelave in priprave odpadkov se tre-nutno zaračunava v pavšalnem znesku vnaprej. Obveznost obdelave in pri-prave s tem prevzame izvajalec javne službe. Po uvedbi tehnologije in po-stopkov za obdelavo in pripravo od-padkov bodo stroški obračunani po dejanskih stroških. Stroške prevoza

agencija obračuna samo, če sama or-ganizira prevoz, sicer povzročitelj pla-ča neposredno prevozniku.

PolegporoËilodeluinrezultatihposlovanjaterzapisovoizvajanjuprocesagospodarskejavnesluæbepripraviAgencijazaradioaktivneodpadkevsakoletotudinaslednjazakonskozahtevanaporoËilazaupravneorganeinzainteresiranojavnost: prispevekodejavnostihagencijezaletnoporoËiloojedrskiinsevalnivarnostivSlovenijinapodlagizahtevZakonaovarstvupredionizirajoËimisevanjiinjedrskivarnosti,

poroËilooizvajanjuobratovalnegamonitoringaradioaktivnostiCentralnegaskladiπËaradioaktivnihodpadkovnaBrinjuvskladus35.in37.ËlenomPravilnikaomonitoringuradioaktivnosti,

poroËilooizvajanjuprogramanadzoraradioaktivnostivCentralnemskladiπËuradioaktivnihodpadkovnaBrinjuinnjegoviokoliciskladnozPravilnikomoobveznostihizvajalcasevalnedejavnostiinimetnikaviraionizirajoËihsevanj,

poroËanjevCentralnoevidencoosebnihdozskladnosPravilnikomonaËinuvodenjaevidencoosebnihdozahzaradiizpostavljenostiionizirajoËimsevanjem,

poroËanjevCentralnoevidencoradioaktivnihodpadkovpoPravilnikuoravnanjuzradioaktivnimiodpadkiinizrabljenimgorivom,

poroËanjeojedrskihsnovehskladnozUredboEvropskekomisije(Euratom)302/2005.

1 Razpolovni čas je čas, v katerem pade aktiv-nost radioaktivnega vzorca na polovico začetne vrednosti oziroma razpade polovica začetnega števila jeder danega radioaktivnega izotopa.2 Dolgoživi odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivna jedra z razpolovnim časom, dalj-šim od 30 let.

9 februar 2009

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju je bilo zgrajeno v neposredni bližini raziskovalnega reaktorja TRIGA na Brinju pri Lju-bljani. Armiranobetonska skladiščna zgradba, velika 10,60 m x 25,70 m in z višino 3,60 m, stoji v nadzorova-nem območju Reaktorskega centra. Skladišče je delno vkopano in pre-krito s pol metra debelo plastjo ze-mlje, kar zagotavlja dodatno zaščito pred sevanjem. Pred vodo in vlago je objekt zaščiten z dvoslojno hidro-izolacijo. Z južne strani je skladišče odprto in ima dva ločena vhoda: za delavce in obiskovalce ter za tovore z radioaktivnimi odpadki. Dostop je urejen po asfaltirani dovozni cesti, ki do skladišča pelje z južne strani.

Skladišče je razdeljeno na dva dela. Na južni strani so v sprednjem levem delu objekta prostori za osebje,

veliki 5,30 m x 4,70 m, ki vključujejo vetrolov, vhod za osebje, predprostor, garderobo, priročno skladišče za za-ščitno obleko in kopalnico s prho. Ta del je z betonskim zidom ločen od ostalega dela objekta, ki je skladišče radioaktivnih odpadkov. Na preho-du med obema deloma so vgrajena protipožarna vrata, opremljena s sa-mozapiralnim mehanizmom. Skla-dno s standardi v podobnih objektih je v prostorih za osebje tudi kontrol-na točka, tako da je vstop v nadzo-rovano območje ločen od izstopa iz nadzorovanega območja. Dekon-taminacija osebja je zagotovljena v opazovanem območju. Tovorni vhod v skladišče je na južni desni strani skozi velika dvokrilna protipožarna železna vrata. Skladiščni prostor je razdeljen na deset prekatov. Takoj za vhodom je večji razkladalni prostor, ki mu sledijo trije manjši prekati. Za

debelejšimi pregradnimi zidovi je nato še sedem prekatov, med njimi je zadnji le poglobitev po celotni širini skladišča, dolg en meter in globok 1,90 m. Objekt je neogrevan, razen prostorov za osebje, ki se po potrebi ogrevajo z elektriko.

Za zajem morebitnih kontamini-ranih tekočin je približno 23 metrov južno od skladišča poseben podzemni zbiralnik s kapaciteto 4 m3, v katere-ga se lahko zbirajo odpadne vode iz kopalnice, prhe in prostora za razto-varjanje. Dodatno je v skladišču med prekati 1 in 7 urejen zadrževalni jašek za zajem razlitih tekočin. Vse odpa-dne vode so stalno nadzorovane glede radioaktivnosti. Kot dodaten tehnični varnostni sistem v skladišču je sistem za prezračevanje, ki zagotavlja odse-savanje radona in njegovih potomcev iz zraka ter s tem primerne delovne pogoje za delavce in obiskovalce. Pre-zračevalni sistem je razpeljan po vseh prekatih, združi pa se na severni stra-ni skladišča v strojnici, v kateri so fil-trirni sistem, odsesavanje odpadnega zraka ter krmilni in nadzorni sistem. Odpadni zrak je voden po kanalu v oddušnik, zgrajen na vzhodni strani skladišča. Slednje je varovano s so-dobnim sistemom požarne zaščite in alarmnim sistemom.

Varstvo pred sevanji v Centralnem skladišču za radioaktivne odpadke je tako zagotovljeno na več načinov: z zasnovo in projektom zgradbe, z embalažo radioaktivnih

odpadkov, s tehničnimi sistemi za zaščito

v primeru normalnega obratovanja in v primeru nezgode,

s kontrolo dostopa ter ostalimi administrativnimi postopki.

Centralno skladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju

Irena Mele, Nadja Železnik

Vhod v Centralno skladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju (desno), v ozadju raziskovalni reaktor.

10 februar 2009

Zgradba je zasnovana in zgrajena tako, da različne pregrade – armira-ne betonske stene, z zemljo zasuti in ozelenjeni zunanji deli skladišča, vhodna tovorna vrata iz železne pločevine ter ostali pomožni svin-čeni in kovinski ščiti, ki se dodatno priskrbijo pri povečanih aktivnostih v skladišču, omogočajo dodatno za-ščito pred sevanjem. Večina odpad-kov je shranjena v embalaži. Izjema so nekateri posebni odpadki, ki niso pakirani (v sode ali drugo originalno embalažo).

Objekt ima tudi zaščito izpustov kontaminiranih ali radioaktivnih voda ter sistem prezračevanja. Kon-trola dostopa zajema ukrepe in po-stopke, ki omejujejo in nadzorujejo dostop v nadzorovano in opazovano območje ter s tem omejujejo oziroma preprečujejo vplive radioaktivnosti na osebe, materiale in orodja. Izva-janje postopkov po navodilih službe za varstvo pred sevanji in redno pre-zračevanje ob vstopu v skladišče za-gotavljata, da delavci niso čezmerno izpostavljeni zaradi vdihavanja rado-na in radonovih potomcev ter zara-di sevanja radioaktivnih odpadkov v skladišču.

KRATKA ZGODOVINA SKLADI©»A ALI KAKO SMO SKLADI©»E GRADILI IN PRENAVLJALI

Izgradnja skladiπËa

Skladišče radioaktivnih odpadkov v Reaktorskem centru na Brinju je bilo zgrajeno v osemdesetih letih prejšnje-ga stoletja. Institut Jožef Stefan je kot investitor uspel zagotoviti sredstva za izgradnjo tega objekta iz zveznih, ta-krat še jugoslovanskih virov, saj je raz-iskovalni reaktor TRIGA do takrat de-loval brez primernih skladiščnih prostorov za radioaktivne odpadke, ki so nastajali pri njegovem obratovanju. Pridobivanje dovoljenj in gradnja skladišča je trajalo od leta 1980 do 1985, po izdaji obratovalnega dovo-ljenja pa je leta 1986 skladišče začelo obratovati in sprejemati odpadke v skladiščenje.

V tem začetnem obdobju je bilo skladišče znano pod imenom Preho-dno republiško skladišče radioaktivnih odpadkov. Z njim je upravljal Institut

Jožef Stefan, že od vsega začetka pa je namenjeno širši uporabi: poleg odpad-kov iz obratovanja raziskovalnega re-aktorja tudi skladiščenju radioaktivnih odpadkov, ki so nastajali pri različnih raziskovalnih dejavnostih na inštitutu, sprejemalo pa je tudi odpadke drugih malih povzročiteljev v Sloveniji, pred-vsem iz medicine in industrijske upo-rabe radioaktivnih virov.

Radioaktivne odpadke so v skladi-šče sprejemali brez finančnih ali dru-gih obveznosti povzročiteljev. Povzro-čitelji so odpadek oddajali brezplačno, odgovornost za nadaljnje ravnanje s temi odpadki pa je prešla na upravljav-ca skladišča in posredno na državo. Ker za obratovanje skladišča upra-vljavcu niso bila zagotovljena dodatna sredstva, so se začele kopičiti težave tako pri obratovanju kot pri vzdrževa-nju skladišča. Po dobrih 10 letih obra-tovanja je skladišče leta 1997 prene-halo sprejemati odpadke drugih proizvajalcev in je bilo razen za izje-mne primere pravzaprav zaprto.

Upravljanje skladiπËa prevzame Agencija za radioaktivne odpadke

Leta 1996 je Vlada RS sprejela od-lok, s katerim je Agencijo za radioak-tivne odpadke preoblikovala iz javne-ga podjetja v javni gospodarski zavod ter razširila obseg njenih dejavnosti in zadolžitev. Med drugim je s preo-blikovanjem ARAO postala pristojna in odgovorna tudi za obvezno zbira-nje in skladiščenje radioaktivnih od-padkov malih proizvajalcev. Da bi omogočila normalno izvajanje te de-javnosti, je nanjo prenesla tudi upra-vljanje Prehodnega skladišča radio-aktivnih odpadkov v Podgorici kot osnovnega infrastrukturnega objekta za izvajanje skladiščenja, vse te dejav-nosti pa opredelila kot javno službo, ki jo izvaja Agencija za radioaktivne odpadke.

Pravne podlage za dejanski prenos upravljanja skladišča na Agencijo za radioaktivne odpadke so bile podane šele tri leta pozneje z Uredbo o načinu,

Shema Centralnega skladiπËa radioaktivnih odpadkov na Brinju.

11 februar 2009

predmetu in pogojih opravljanja javne službe ravnanja z radioaktivnimi od-padki, ki je bila objavljena maja 1999 in je opredelila način opravljanja jav-ne gospodarske službe ravnanja z ra-dioaktivnimi odpadki ter določila rok za prenos upravljanja z dotedanjega upravljavca Instituta Jožef Stefan na novega upravljavca Agencijo za radio-aktivne odpadke. Uradni prevzem upravljanja skladišča je bil 20. avgusta 1999 na Reaktorskem centru. Poleg predstavnikov Instituta Jožef Stefan in Agencije za radioaktivne odpadke so se primopredaje udeležili tudi župana občine Dol in občine Domžale, predse-dnik krajevne skupnosti Pšata ter pred-stavniki Uprave za jedrsko varnost in Zdravstvenega inšpektorata RS. S pod-pisom posebne pogodbe sta se nekdanji in novi upravljavec dogovorila za način sobivanja in uporabo skupne infra-strukture na Reaktorskem centru (fi-zično varovanje objektov, souporaba dovoznih poti in parkirišč, vode, kana-lizacije, elektrike in telefonskega omrež-ja, uporaba vroče celice ...).

S formalnim prevzemom skladišča je Agencija za radioaktivne odpadke postala odgovorna za skladiščenje ra-dioaktivnih odpadkov malih povzro-čiteljev, vendar pa rednega prevzema odpadkov ni mogla zagotoviti. Takoj po prevzemu upravljanja skladišča je namreč od Uprave RS za jedrsko var-nost, ki je z Uredbo o načinu, predme-tu in pogojih opravljanja javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki po-stala pristojna za nadzor vseh dejav-nosti po tej uredbi vključno z nadzo-rom skladišča za radioaktivne odpadke na Brinju, prejela delno odločbo, s ka-tero je agenciji naložila posodobitev skladišča in izdelavo varnostnega po-ročila za skladišče. Do izvedene poso-dobitve je sprejem radioaktivnih od-padkov omejila le na nujne sprejeme ob predhodni odobritvi pristojnega upravnega organa.

Priprave na prenovo in posodobitev

Po prevzemu upravljanja skladišča leta 1999 je Agencija za radioaktivne

odpadke z zunanjimi strokovnjaki pre-gledala poslopje in inventar v skladi-šču, saj je bila dokumentacija, ki jo je prejela od prejšnjega upravljavca, skromna in nepopolna. Ob pregledu je bilo na zgradbi ugotovljenih več po-manjkljivosti ter manjših poškodb na samem objektu in na napravah v njem. Tudi pregled uskladiščenega inventar-ja je pokazal, da so podatki o uskladi-ščenih odpadkih pomanjkljivi in da je embalaža nekaterih odpadkov v sla-bem stanju. ARAO se je odločila za obsežna prenovitvena dela na objektu in na inventarju, ki jih je načrtovala in tudi izvajala postopoma.

Na samem objektu je prenovo predvi-dela v treh korakih: postavitev pomožnega objekta za

shranjevanje opreme in naprav ter za zagotovitev minimalnih delov-nih prostorov za ekipo,

obnova zunanjosti skladišča in prenova notranjosti skladišča.

Tudi za inventar uskladiščenih od-padkov so bile predvidene postopne izboljšave: pregled in inventarizacija uskladi-

ščenih odpadkov, ugotavljanje sta-nja in poškodb embalaže,

karakterizacija1 odpadkov, prepakiranje odpadkov in zmanj-

šanje prostornine uskladiščenih odpadkov.

Da bi bile vse predvidene izboljšave in prenova skladišča sploh možne, je morala ARAO najprej pripraviti pro-jekt prenove, izdelati varnostno poro-čilo za skladišče in pridobiti vsa ustre-zna dovoljenja, ki jih predpisuje naša zakonodaja. Skladišče je dobilo tudi nov uradni naziv – Centralno skladi-šče radioaktivnih odpadkov na Brinju.

Varnostno poroËilo

Varnostno poročilo je najpo-membnejši dokument, ki preverja in

dokazuje varnost objekta v vseh fa-zah njegovega obstoja tako s stališča varnosti prebivalstva in zaposlenih kot z vidika zaščite okolja. Tak doku-ment zahteva jedrska zakonodaja za vsak jedrski in sevalni objekt. Ker iz-gradnja in obratovanje skladišča do prenosa upravljanja na ARAO leta 1999 nista bila obravnavana po jedrski zakonodaji, varnostno poročilo za skladišče do tedaj ni bilo zahtevano. Odločba Uprave za jedrsko varnost iz leta 1999 je kot predpogoj za prenovo in redno obratovanje skladišča posta-vila pripravo in potrditev varnostnega poročila.

Agencija za radioaktivne odpadke se je zahtevne izdelave varnostnega poročila lotila nemudoma. Ker je bilo to pri nas prvo varnostno poročilo za jedrske objekte, ki niso reaktorji, je bilo treba orati ledino. Naša zakono-daja namreč ni posebej obravnavala tovrstnih objektov, zato se je bilo tre-ba dogovoriti za format in obseg po-ročila ter ga uskladiti s pristojnim upravnim organom. Vsebina varno-stnega poročila, usklajena z Upravo za jedrsko varnost, je obsegala nasle-dnja poglavja:1. Pristop k varnosti Centralnega

skladišča radioaktivnih odpadkov (RAO) na Brinju

2. Opis in analiza lokacije Central-nega skladišča RAO na Brinju

3. Tehnične karakteristike Central-nega skladišča RAO na Brinju

4. Varnostna analiza Centralnega skladišča RAO na Brinju

5. Organizacija za izvedbo rednega obratovanja Centralnega skladi-šča RAO na Brinju

6. Obratovalni pogoji in omejitve7. Organizacija službe, metode in

oprema za varstvo pred sevanji8. Radioaktivne snovi, ravnanje z

njimi in njihovo odlaganje9. Pregled načrtov, ukrepov in po-

stopkov za preprečitev radiolo-ških nezgod

10.Program zagotovitve kakovosti11. Pregled ukrepov fizičnega varo-

vanja jedrskega objekta12.Predvideni ukrepi in oprema za

zapiranje Centralnega skladišča RAO na Brinju

1 karakterizacija je določanje lastnosti od-padkov, ki so pomembne za pravilno ravnanje z njimi (npr. vsebnost radiaoktivnih izotopov, aktivnost, kemična sestava,...)

12 februar 2009

Osrednja poglavja varnostnega po-ročila so podajala podroben opis lo-kacije in tehničnih karakteristik skla-dišča in opreme v njem, varnostno analizo vseh zunanjih in notranjih dogodkov, ki bi lahko vplivali na var-nost skladišča, npr. požar v skladišču, potres, poplava, eksplozija v skladi-šču ali neposredni okolici, razsipanje radioaktivnih odpadkov in razlitje te-kočin v skladišču, ter pogoje in ome-jitve za obratovanje.

Zaradi zahtevane prenove in poso-dobitve skladišča je bilo poročilo sku-paj z analizami že izvedeno na novo predvideno stanje prenovljenega skladišča. Na podlagi tega poročila so bila nato pridobljena dovoljenja za prenovo.

Obnova zunanjosti skladiπËa

Ob skladišču smo spomladi 2001 postavili bivalnik, v katerem smo ure-dili prostor za shranjevanje opreme in merilnih instrumentov ter doku-mentacije o skladišču in odpadkih.

Jeseni 2001 smo se lotili prenove zunanjosti skladišča. Neustrezno in dotrajano hidroizolacijo na zunanji strani skladišča, ki je povzročala za-makanje v skladišče, smo skupaj z be-tonskim zaščitnim slojem v celoti od-stranili in jo nadomestili z novo kakovostno dvoslojno hidroizolacijo. S tem smo zagotovili razmere tudi za obnovitvena dela v skladišču.

Jeseni 2002 smo poskrbeli še za

lepšo zunanjo podobo skladišča. Po prebarvanju vrat in okenskih okvir-jev smo oktobra obnovili še pročelje Centralnega skladišča ter nato uredili tudi okolico skladišča. Z dotrajanih

betonskih površin vhodnega pročelja smo odstranili staro barvo, sanirali manjša porozna mesta in razpoke ter površino pobarvali s pralno elastič-no barvo v sivem tonu. K urejenemu in živahnejšemu videzu okolice pri-spevajo tudi okrasne rastline, ki smo jih že spomladi zasadili v korito nad vhodom v skladišče in na gredice pred skladiščem.

Prenova notranjosti skladiπËa

Pozno jeseni 2003 je po pridobitvi vseh ustreznih dovoljenj Agencija za radioaktivne odpadke začela tudi pre-novo notranjosti skladišča, ki je obse-gala prenovo prezračevalnega sistema s povečano zmogljivostjo in novo strojnico, zamenjavo električne nape-ljave in razsvetljave v skladišču, sana-cijo kanalizacije in vodovoda, sanaci-jo razpok v stenah in tleh, barvanje tal z zaščitnim premazom, ureditev sis-tema požarne varnosti ter izboljšavo fizičnega varovanja skladišča.

Projekt je bil obsežen in zahteven, saj je celotna prenova potekala v skla-dišču ob prisotnosti vseh radioaktiv-nih odpadkov. To je zahtevalo poseb-ne ukrepe za zaščito delavcev in veliko iznajdljivosti pri izvajanju posame-znih del.

Vsa obnovitvena dela so poteka-

la brez nepredvidenih dogodkov ali zapletov. Trajala so dobrih šest me-secev, končana pa so bila maja 2004. Ves čas izvajanja del v skladišču so pooblaščene organizacije spremlja-le in nadzirale vpliv del na okolje in

Pred obnovo proËelja je bilo treba najprej odstraniti staro proËelje.

Vhod v Centralno skladiπËe po konËani prenovi proËelja.

Nanaπanje zaπËitnega premaza na stene in tla prekata v skladiπËu.

Bivalnik pred skladiπËem.

Strojnica prezraËevalne naprave (pogled od zadaj).

SkladiπËe je bilo prekrito s kakovostno dvoslojno hidroizolacijo.

13 februar 2009

osebje. Radiološke meritve so pokaza-le, da je kolektivna doza vseh izvajal-cev v celotnem obsegu obnovitvenih del manjša od 6 človek-mSv, rezulta-ti meritev v okolju pa so potrdili, da dela v skladišču niso radiološko do-datno obremenila okolja. Ti rezultati kažejo, da je bil poseg v skladišče do-bro načrtovan in izveden tudi z vidika varstva ljudi in okolja.

Odpadki v skladiπËu

Ob prenovi skladišča se je Agencija za radioaktivne odpadke lotila tudi ureditve že uskladiščenih odpadkov, saj so bili uskladiščeni v zelo različnih embalažah: v sodih, posodah različnih oblik in iz različnih materialov, včasih celo v lesenih in papirnatih škatlah. Kar 9 različnih tipov sodov je bilo v uporabi, kar je dodatno oteževalo raci-onalno razmestitev pakiranih odpad-kov. Poleg tega je bila marsikatera em-balaža v zelo slabem stanju.

Vsi odpadki so bili razmeščeni po tleh brez predhodnega sortiranja. Kljub

razmeroma skromni količini uskladi-ščenih odpadkov (dobrih 30 m3) je bilo skladišče skoraj povsem zasedeno. Nujna je bila preureditev celotnega in-ventarja v skladišču, potrebno pa je bilo še poenotenje embalaže, v katero so odpadki pakirani, in skladiščenje pakiranih odpadkov v več ravneh, s či-mer se poveča zmogljivost skladišča in omogoči nadaljnji sprejem odpadkov malih povzročiteljev.

Slabo so bile evidentirane tudi la-stnosti uskladiščenih odpadkov. V bazi podatkov so velikokrat manjkali najpomembnejši podatki, npr. vrsta/tip odpadka, osnovni izotopi v od-padku, aktivnost, datum prevzema ipd. Približno 5 odstotkov vseh uskla-diščenih odpadkov v bazi sploh ni bilo zavedeno, zato o njih ni bilo no-benih podatkov.

Načrt za ureditev inventarja je bil razmeroma preprost. Po začetnem ugotavljanju stanja, pregledu vseh enot uskladiščenih odpadkov in popi-su ugotovljenih pomanjkljivosti je bil izdelan program z vsemi potrebnimi meritvami za karakterizacijo oziroma

ugotavljanje lastnosti vseh tistih od-padkov v skladišču, za katere so bile evidence nepopolne in podatki po-manjkljivi. Hkrati s karakterizacijo je bilo načrtovano tudi prepakiranje vseh kritičnih odpadkov. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena tudi čim večjemu poenotenju emba-laže in zmanjšanju prostornine uskla-diščenih odpadkov. Da bi dosegla zmanjšanje prostornine odpadkov, je ARAO izvedla več akcij, v katerih je nekatere skupine odpadkov, pred-vsem zaprte vire, iz originalnih zašči-tnih posod prepakirala v skupni kon-tejner, pripravljen posebej za ta namen. S tako obdelavo in pripravo zaprtih virov je poleg zmanjšanja pro-stornine in varnejšega pakiranja od-padkov izboljšala tudi radiološko var-nost in delovne razmere v skladišču.

SkladiπËe konËno normalno obratuje

Aprila 2008 je po skoraj triletnem poskusnem obratovanju Agencija za radioaktivne odpadke končno prido-bila od Uprave RS za jedrsko varnost

Leta 2001 je Agencija za radioaktivne odpadke v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) izvedla obdelavo in pripravo zaprtih radijevih virov. Poleg æe uskladiπËenih je ARAO zbrala tudi radijeve vire, ki so bili πe pri povzroËiteljih. Radijeviviri so bili najprej zavarjeni v jeklene kapsule, ki so jih potem namestili v posebne izvrtine v svinËevem kontejnerju. Skupno sta bila napolnjena dva svinËeva kontejnerja, ki sta bila nato vloæena v 200-litrski sod s cementno matriko.

Delo na stropu skladiπËa.

Izvedba prezraËevalnega sistema in razsvetljave.

14 februar 2009

dovoljenje za normalno obratovanje skladišča in neoviran sprejem radio-aktivnih odpadkov malih povzročite-ljev, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem. Prenova, modernizacija, ureditev in-ventarja skladišča, izdelava in odobri-tev varnostnega in okoljskega poroči-la ter pridobitev dovoljenja za redno

obratovanje so trajali skoraj 10 let. Vmes so bili vzponi in padci, manjši uspehi in evforična obdobja, pa tudi neuspehi in malodušje.

Od leta 2004 do 2008 je v veË akcijah potekala karakterizacija odpadkov v skladiπËu ob hkratnem prepakiranju nekaterih skupin odpadkov. Sredstva za ta zahtevna in precej draga dela je prispevala Evropska komisija v okviru programov Phare« in Transition facility«. Izvajalci so bili izbrani na mednarodnih razpisih.

V letu 2002 je potekala akcija prepakiranja kobaltovih virov v skladiπËu. Iz 172 originalnih vsebnikov s skupno 248 kobaltovimi viri sta bila po prepakiranju napolnjena dva 200-litrska soda z betonsko oblogo in svinËevimi kontejnerji.

ObprevzemuskladiπËaleta1999sinihËevagencijinipredstavljal,kakonapornoindolgotrajnobourejanjeskladiπËa.VestaËasjebilsprejemradioaktivnihodpadkovvskladiπËenjeoteæen,karjepovzroËaloteæavetakopovzroËiteljemkottudiosebjuAgencijezaradioaktivneodpadke.

Zdajtehovirni,zavedatipasemoramo,davarnoobratovanjeskladiπËazahtevakakovostnoinrednovzdræevanje.SkonËanoprenovosezatodelavskladiπËunisokonËala.Doseæenokakovostjetrebanenehnovzdræevatiinskrbetizapotrebneizboljπave.

15 februar 2009

Prevzem radioaktivnih odpadkov

V Sloveniji je vlada z zakonom do-ločila, da je ravnanje z radioaktivni-mi odpadki (RAO) obvezna državna gospodarska javna služba, izvajanje te dejavnosti pa naložila Agenciji za

radioaktivne odpadke (ARAO). Pov-zročitelji radioaktivnih odpadkov so po zakonu dolžni radioaktivne od-padke izročiti v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne gospodarske službe, agencija ARAO kot izvajalec go-spodarske javne službe pa je dolžna odpadke sprejeti od vsakega povzro-čitelja. Prevzem odpadkov lahko za-vrne, le če ugotovi, da odpadki niso

pripravljeni za prevzem v skladu s predpisi.

Prevzem odpadkov poteka v treh korakih. Prvi korak obsega aktivnosti prevzema na lokaciji povzročitelja, v okviru drugega se izvede prevoz radioaktivnega odpadka, aktivnosti v tretjem koraku pa so povezane s sprejemom radioaktivnega odpadka v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju.

Postopek prevzema se začne z zah-tevo povzročitelja za prevzem radi-oaktivnega odpadka ali z izdajo od-ločbe upravnega organa za prevzem odpadkov, če povzročitelja radioak-tivnega odpadka ni mogoče ugoto-viti in določiti oziroma v primeru nesreče.

Ko Agencija za radioaktivne od-padke prejme od povzročitelja zahte-vo za prevzem radioaktivnega odpad-ka, od njega najprej zahteva izpolnjeno naročilo. To je poseben obrazec, v ka-terega povzročitelj vpiše splošne po-datke o naročilu. Pri izpolnjevanju podatkov o odpadku, predvsem o ra-dioloških lastnostih, mu lahko poma-ga in svetuje sodelavec ARAO. S pov-zročiteljem se ARAO tudi dogovori za termin ogleda lokacije, kjer je od-padek. Na ogledu predstavnik ARAO preveri skladnost dejanskega stanja pakiranega odpadka (odpadek skupaj z embalažo) s podatki o lastnostih pa-keta, navedenimi na naročilu, in ugo-tovi, ali odpadek izpolnjuje predpisa-na merila za sprejem v skladišče. Če paket ni sprejemljiv, mu svetuje in pomaga pri pripravi odpadka za od-dajo v skladiščenje. Pripravo radioak-tivnega odpadka lahko na željo pov-zročitelja izvede tretja organizacija.

Skrbimo za radioaktivne odpadke malih povzroËiteljev

Marija Fabjan, Zdravko Kreft

Shematski prikaz prevzema paketa radioaktivnega odpadka.

Prevzemnalokaciji

SprejemvCentralnoskladiπËenaBrinju

Sluæbavarstvapredsevanjiopravikontrolomeritve

Izvedbakorektivnihukrepov,pripravapaketovRAO

PlaËilostroπkovvzvezisprevzemomRAO(plaËapovzroËitelj)

PrenoslastniπtvaRAOodpovzroËiteljanaARAO

PovzroËiteljstopivstikzARAO

PovzroËiteljpoπljepodatkeoodpadku

NE

Prevoz

Ogledlokacije,doloËitevlastnostipaketovRAOinpreverjanjesprejemljivostipaketov

16 februar 2009

V primeru prevzema, ko povzroči-telja ni mogoče določiti, ali v prime-ru nesreče določi lastnosti odpadka delavec ARAO na mestu lokacije prevzema.

Ko so odpadki pripravljeni v skladu z merili sprejemljivosti, so primerni za prevzem na lokaciji povzročitelja. ARAO ob prevzemu izda povzročite-lju potrdilo o prevzemu odpadkov.

Prevzemu sledi prevoz radioaktiv-nega odpadka. ARAO lahko opra-vlja prevoze različnih oblik tovorkov radioaktivnih odpadkov tipa A1. Ra-dioaktivni odpadki spadajo v sedmi razred nevarnih snovi, zato prevoze izvajamo v skladu z Zakonom o pre-vozu nevarnega blaga in evropskim sporazumom ADR2 o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.

Pred vnosom pakiranega odpadka v skladišče Agencija za radioaktivne odpadke ponovno preveri skladnost paketa radioaktivnega odpadka s podatki v dokumentaciji oziroma v informacijskem poslovnem sistemu javne službe (IPS). Sprejem paketa je dovoljen, če je paket v skladu z merili sprejemljivosti in če se podatki v IPS ujemajo z rezultati izvedenih meri-tev pred vnosom paketa v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju. Sodelavec ARAO opremi pa-ket z ustreznimi oznakami, in sicer s simbolom za radioaktivnost in nalep-ko s podatki o paketu, ter ga prepelje na predvideno lokacijo v skladišču.

ARAO ima za vse aktivnosti prevze-ma na lokaciji povzročitelja, prevoza radioaktivnih odpadkov in sprejema

Prikaz osnovne maske IPS-sistema, v katerem so vsi podatki o povzroËiteljih in paketih radioaktivnih odpadkov.

1 V tovorku tipa A prevažamo različne ra-dioaktivne odpadke, od radioaktivnih odpad-kov, ki niso posebne oblike in ne vsebujejo ce-pljivih snovi, do radioaktivnih odpadkov, ki so posebne oblike in vsebujejo tudi cepljive mate-riale.2 Evropski sporazum ADR o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga določa pogoje, omejitve in zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za zagotavljanje varnega prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu. ADR tudi določa nevarno blago, ki ga je dovoljeno prevažati v mednarodnem prometu, in nevar-no blago, ki ga ni dovoljeno prevažati.

AgencijazaradioaktivneodpadkeizvajanaslednjeprevzemeradioaktivnihodpadkovpovzroËiteljev:

redniprevzemradioaktivnihodpadkovnalokacijipovzroËitelja,

prevzemradioaktivnihodpadkov,ËepovzroËiteljaradioaktivnihodpadkovnimogoËeugotovitiindoloËiti(najdbaradioaktivnegaviravtovoruodpadnihkovinalivdrugihtovorih,odkritjeradioaktivnegaviraprinelegalnemprometu,odkritjeradioaktivnegaviraalikontaminacijepovrπinpriinπpekcijskempregledu),

prevzemradioaktivnihodpadkovnakrajunastanka

vprimerunesreËzradioaktivnimisnovmi(pripovzroËitelju,prinezgodi,priprevozuradioaktivnihsnovi

innezgodizradioaktivnimisnovminadrugih

lokacijah).

radioaktivnih odpadkov v skladišče izdelane postopke, po katerih delo po-teka. Podrobneje so postopki opisani v navodilih za delo.

V navodilih za delo so opredeljeni tudi vsi zapisi, s katerimi evidenti-ramo potrebne podatke in lastnosti radioaktivnih odpadkov in povzro-čiteljev. Tak zapis je na primer iz-java o prenosu lastništva prevzetih radioaktivnih odpadkov, s katero ARAO in povzročitelj dokumentira-ta prenos lastništva od povzročitelja na ARAO. Zapisi se hranijo v arhivu javne službe in v informacijskem po-slovnem sistemu javne službe.

17 februar 2009

Merila sprejemljivosti za skladiπËenje

Merila sprejemljivosti obsegajo sploπne lastnosti paketa, radioloπke lastnosti pa-keta in odpadka ter zahteve za kemijske, fizikalne, mehanske, termiËne in bioloπke lastnosti odpadka. Merila sprejemljivosti povzroËitelje radioaktivnih odpadkov se-znanjajo z zahtevami, ki jih morajo izpol-njevati paketi radioaktivnih odpadkov za sprejem v skladiπËenje. Merila spreje-mljivosti so tudi izhodiπËe za izraËun stroπkov opravljene storitve po ceniku javne sluæbe.

Pri doloËevanju meril sprejemljivosti za sprejem odpadkov v skladiπËenje so bile upoπtevane zahteve, ki jih opredeljuje Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi od-padki in izrabljenim gorivom, in zahteve, ki izhajajo iz obratovalnih pogojev in ome-jitev Centralnega skladiπËa radioaktivnih odpadkov.

Paket radioaktivnega odpadka

Paket radioaktivnega odpadka je ra-dioaktivni odpadek, vloæen v zunanjo embalaæo, z morebitnimi notranjimi embalaæami, pregradami ali absorpcij-skim materialom. Odpadki morajo biti pred prevzemom ustrezno embalirani. Vrsta in oblika embalaæe je odvisna od lastnosti odpadkov.

Zunanja embalaæa paketov je nespreje-mljiva, Ëe embalaæa ni zdruæljiva s samim odpadkom ali Ëe lahko notranja vsebina paketa poπkoduje zunanjo embalaæo (npr. ostri predmeti iz stekla, keramike in kovine lahko poπkodujejo polietilensko vreËo). Tudi masa neobdelanih odpad-kov v enem sodu je omejena. V en 210-litrski sod lahko gre najveË 250 kg od-padkov, v 310-litrski sod pa najveË 350 kg odpadkov.

Tabela1:Embalaæa, ki ustreza kriterijem sprejemljivosti za Centralno skladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju.

Paket, oznaËen z nalepko, ki vsebuje podatke enoliËne identifikacije paketa v Ëitljivi in digitalni obliki.

Sprejemljivazunanjaembalaæapaketov

ZaπËitni vsebnik (za zaprte vire)

Certificiran sod 210 l in 320 l (tipa A)

Certificiran 210-litrski sod z dodatnim betonskim πËitom

30- ali 50-litrska polietilenska (PE) prozorna vreËa

Zaprte polietilenske (PE) posode, πkatle razliËnih oblik in prostornin

Sprejemljivanotranjaembalaæapaketov

MoËnejπa in prozorna polietilenska (PE) vreËa

Polietilenske (PE) posode in πkatle razliËnih oblik ter prostornin

Kovinske posode in πkatle razliËnih oblik ter prostornin

Ogled lokacije in preverjanje izpolnjevanja meril za varno skladiπËenje odpadkov ter priprava odpadkov za oddajo v skladiπËe.

18 februar 2009

odpadkov. Zaradi lažjega dostopa do opreme se polica lahko tudi izvleče. Na tla transportnega prostora smo vgradili vpenjalni sistem za pritrditev prevozne embalaže in prečni drog za zaustavitev paketa v primeru hitrega ustavljanja ali trka.

Prevozradioaktivnih odpadkov

Po Uredbi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske jav-ne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki1 je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) med drugimi dejav-nostmi zadolžena tudi za prevoz radio-aktivnih odpadkov. Takoj po sprejemu uredbe je ARAO prevoz radioaktivnih odpadkov zagotavljala z najemom zu-nanjih storitev ali pa so prevoz od lo-kacije povzročitelja do skladišča opra-vili povzročitelji sami. Agencija takrat za prevoz še ni imela ustrezne opreme in usposobljene ekipe.

Prevoz radioaktivnih odpadkov je zakonsko urejen z Zakonom o pre-vozu nevarnega blaga2, s Sklepom o objavi sprememb in dopolnitev prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu ne-varnega blaga (ADR)3, z Zakonom o varnosti cestnega prometa4 in nekate-

rimi drugimi zakonskimi akti, kot so Zakon o eksplozivih, Zakon o kemi-kalijah, Pravilnik o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga, Pravilnik o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga in še nekate-ri, ki opredeljujejo prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu. Zakonske zahteve določajo prevozno sredstvo, opremo, usposobljenost ljudi, primer-nost paketov ter označevanje paketov in prevoznih sredstev. Natančno so opredeljene odgovornosti pošiljatelja,

prevoznika in sprejemnika radioak-tivnega blaga.

Leta 2004 je Agencija za radioak-tivne odpadke nabavila lastno vozilo za izvajanje prevozov radioaktivnih odpadkov. Izbrala je kombi z varčnim dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom za zagotavljanje čim bolj varne vožnje. Prav tako je kupila po-seben kontejner oziroma transportno embalažo za tovorke5 vrste A, ki je v zadnjem delu vozila in v katerem lah-ko prevaža radioaktivne odpadke.

Transportni del kombija je s ko-

vinsko steno ločen od vozniškega, v katerem se lahko ob vozniku peljeta še dva sopotnika. Na predelno steno v transportnem delu smo dali vgraditi police za odlaganje obvezne opreme za prevoz nevarnega blaga, radiološke merilne opreme ter druge potrebne opreme za opravljanje kakovostne-ga prevoza in priprave radioaktivnih

Za transportni sod smo dali vgraditi poseben vpenjalni sistem, ki prepreËuje premikanje soda tudi v primeru trka.

V takih razmerah ne prevaæamo radioaktivnih odpadkov.

IzvleËna omarica z obvezno opremo za prevoz nevarnega blaga in blaga razreda 7 ter z radioloπko merilno opremo.

Med obvezno opremo vozila je tudi gasilnik za gaπenje zaËetnih poæarov.

1 Uradni list RS 32/992 Uradni list RS 33/063 Uradni list RS 125/084 Uradni list RS 133/065 Tovorek je končni produkt pakiranja, ki ga sestavljajo embalaža in vsebina, pripravljena na transport. Tovorek vrste A je projektiran po zahtevah prevoza radioaktivnega blaga in izpolnjuje zahteve za radioaktivne snovi, ki ne presegajo omejitve aktivnosti izotopov za te vrste tovorkov.

19 februar 2009

Za prevoz radioaktivnega blaga so potrebni usposobljeni delavci z doka-zili o usposobljenosti. Voznik potre-buje ADR-spričevalo za opravljanje prevozov nevarnega blaga s specia-lističnim usposabljanjem za prevoz nevarnega blaga razreda 7 (radioak-tivne snovi). Svetovalec za prevoz ne-varnega blaga je samostojna strokov-na oseba, ki zagotavlja, da se prevozi opravljajo v skladu z veljavno zakono-dajo. Za varno razkladanje paketa na lokaciji skladišča pa imamo voznika viličarja z opravljenim izpitom.

Za potrebe prevoza smo izdela-

li navodila, ki jih morajo upoštevati pripravljalec transportne dokumen-tacije, voznik in drugi sodelujoči pri prevozu. Navodila obsegajo obrazce za preveritev potrebne dokumenta-cije in opreme v vozilu za opravlja-nje prevozov, transportno listino, v kateri so podatki o radioaktivnem odpadku, ter navodila vozniku v pri-meru nesreče. Prevoze lahko opra-vljamo v transportni embalaži za to-vorke vrste A, kot izvzete tovorke in

kot prevoz po izrednem dogovoru. V izvzetih tovorkih lahko prevažamo le omejeno količino radioaktivne snovi. Za te vrste prevozov na vozilu niso potrebne oznake za prevoz nevarne-ga blaga razreda 7. Če ne moremo izpolniti vseh predpisanih zahtev za prevoz radioaktivnih snovi, lahko pri upravnem organu zaprosimo za pre-voz po izrednem dogovoru. Uprava v skladu s svojimi pooblastili in zahte-vami izda dovoljenje za prevoz pod nekaterimi pogoji. Večino prevozov

dodatnega ščitenja pred sevanjem. Vsak paket, ki ga vstavimo v sod, mora imeti hitrost doze na površini manjšo od 2 mSv/h. Za prevoz radio-aktivnih odpadkov, ki nimajo lastne-ga ščita in hitrost doze presega pred-pisano mejo, imamo dva transportna soda s svinčevimi vložki, v katere lah-ko vstavimo nezaščiten vir sevanja. Sode smo dobili kot tehnično pomoč Mednarodne agencije za atomsko energijo. Transportna soda sta nare-jena na Madžarskem. Licenco za ustreznost teh sodov moramo obna-vljati na tri leta.

opravimo kot prevoze radioaktivnih snovi v tovorku vrste A.

Za prevoze uporabljamo poseben

sod, kupljen v Veliki Britaniji, ki iz-polnjuje vse zahteve za prevoz in ima za to tudi ustrezno potrdilo. Vsako leto ga pošiljamo na obnovitev licen-ce. Prostornina soda je 300 dm3. Masa radioaktivnega odpadka v sodu ne sme presegati 400 kg. Pakete v sodu imobiliziramo z vrečami iz blaga, na-polnjenimi s peskom. Sod je narejen iz nerjavnega jekla in razen same debeli-ne jeklene nerjavne pločevine nima

Pravilno oznaËen kombi z oranænim znakom in znakom za nevarnost v skladu s predpisi ADR.

Paket, pripravljen po merilih sprejemljivosti za vloæitev v transportni sod.

Za varno razkladanje tovorka mora imeti voznik viliËarja poklicno kvalifikacijoza voænjo viliËarja.

20 februar 2009

Prevoze samostojno opravljamo od leta 2005. Do konca leta 2008 smo prepeljali 267 paketov, pripravljenih po merilih sprejemljivosti za skla-dišče. V grafu 1 so podatki o številu prevozov od leta 2005 do konca leta 2008. Skupna prepeljana prostornina paketov v teh letih je bila približno 6,5 m3, največji prepeljani volumen paketa z radioaktivnim odpadkom pa je bil 0,32 m3. Skupna masa vseh prepeljanih paketov je bila skoraj 4500 kg, največja masa enega paketa pa 224 kg.

V paketih so bili radioaktivni od-padki z različnimi izotopi. Graf 2 prikazuje najpogostejše izotope v paketih z radioaktivnimi odpadki (najpogostejši prepeljani izotop je bil Am-241, ki je prevladoval v paketih z javljalniki požara). Največja izmer-jena hitrost doze na površini paketa, ki smo ga prevažali v transportnem sodu, je bila 2 mSv/h, kar je tudi naj-večja dovoljena vrednost na površini paketa za prevoze v tovorkih vrste A in po merilih sprejemljivosti za prevzem v skladišče. Največjo aktivnost na dan prevoza je predstavljal zaprti vir seva-nja Am-241, znašala je 3,7 GBq.

Transportni sod vrste A za aktivnejπe radioaktivne vire brez lastne zaπËite.

Graf1:©tevilo prevozov radiokativnih odpadkov, ki jih izvedla ARAO v obdoju 2005 - 2008.

Graf2:Deleæ najpogostejπih izotopov v paketih.

5045403530252015105

0

29

36

Co-60 12 %

Sr-90 22%

Am-24131 %

Cs-137 13 %

U-238 12 %

2005 2006 2007 2008

37

47

21 februar 2009

Glavni namen Centralnega skladi-šča radioaktivnih odpadkov na Brinju pri Ljubljani je zagotoviti prostor, kjer se varno in od okolja izolirano shranju-jejo kratkoživi in dolgoživi radioaktiv-ni odpadki nizke in srednje radioaktiv-nosti, ki v Sloveniji nastajajo pri malih povzročiteljih. Radioaktivni odpadki imajo v primerjavi z drugimi vrstami odpadkov nekaj posebnih lastnosti, zato za ravnanje z njimi veljajo poseb-na pravila, ki jih določata okoljska in jedrska zakonodaja. Eden od ključnih problemov pri ravnanju s tovrstnimi odpadki je, da lahko kontaminirajo druge odpadke, zato jih ni dovoljeno mešati z drugimi vrstami odpadkov. Dekontaminacija je sicer mogoča, vendar so taki postopki dragi.

Ker v Sloveniji nimamo trajnega odlagališča, kamor bi radioaktiv-ne odpadke lahko odlagali, in ker so radioaktivni odpadki snovi, ki jih ne moremo pustiti, da nenadzorovano ostajajo pri povzročiteljih, je Central-no skladišče radioaktivnih odpadkov objekt, nujen za uresničevanje ciljev varstva okolja, čeprav še vedno kdo zmotno misli, da je to objekt, ki oko-lje onesnažuje.

Zavest, da sta pri ravnanju z radio-aktivnimi odpadki potrebna velika odgovornost in znanje, je na tem po-dročju prisotna že od vsega začetka razvoja dejavnosti. Načela, ki so pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki že dolgo uveljavljena, se zadnje čase uvajajo tudi na področje ravnanja z drugimi vrstami odpadkov. Tako je na primer zahteva, da lahko skladišče začne obratovati, šele ko je izdelana in potrjena temeljita varnostna anali-za vseh možnih razmer in dogodkov v skladišču (in ko je z njo dokazano,

SkladiπËe radioaktivnih odpadkov na Brinju in okolje

da je tako med rednim obratovanjem kot med izrednimi dogodki varnost skladišča zagotovljena), prisotna v je-drski zakonodaji že dalj časa, za skla-dišča in odlagališča nevarnih snovi pa zakonodaja zahteva varnostno anali-zo in poročilo šele od leta 2004 (Za-kon o varstvu okolja, 18. člen).

Odgovoren odnos do okolja

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov na Brinju je aprila 2008 pridobilo obratovalno dovoljenje za deset let. Na podlagi varnostnega poročila je bilo ugotovljeno, da ob upoštevanju ustreznih ukrepov skla-dišče lahko obratuje varno za zdravje ljudi in da so njegovi vplivi na oko-lje popolnoma sprejemljivi. Agencija za radioaktivne odpadke, ki upravlja

skladišče, je oktobra 2007 pridobila tudi certifikat ISO 14001:2004, ki se podeljuje organizacijam, ki so se za-vezale, da želijo na področju varstva okolja izpolnjevati višje standarde, kot so določeni z zakonom.

Varnostno poročilo na podlagi varnostne analize dokazuje, da radi-ološka obremenitev delavcev, oko-liškega prebivalstva in okolja ne bo presegala dovoljene meje, ki znaša za izpostavljene delavce 20 mSv/leto, za prebivalstvo pa 1 mSv/leto. O nera-dioloških vplivih na okolje varnostno poročilo ne govori, vendar lahko ute-meljeno sklepamo, da niso bistveni, saj poleg radioaktivnih snovi v njem ni drugih snovi, ki bi lahko vplivale na kakovost naravnega okolja.

Skladišče je grajeno tako, da ovira širjenje sevanja in radionuklidov v

Metka Kralj

Vhod v Centralno skladiπËe radioaktivnih odpadkov je v zelenem okolju kar teæko opaziti.

22 februar 2009

okolje. To kažejo tudi redne meritve sevanja na območju skladišča. V skla-dišču se hranijo trdni odpadki, ki so ustrezno pakirani v originalnih zašči-tnih vsebnikih ali sodih. Vse tekočine in odpadne vode iz skladišča se zbira-jo v posebnem zbiralniku in se izpu-stijo v okolje šele potem, ko preveri-mo, da niso kontaminirane. Ker so v skladišču tudi radijevi viri, se v zraku kopičijo radon in njegovi potomci. Pred vstopom se zato skladišče vedno prezrači, zrak pa se na prosto vodi skozi sistem treh filtrov, ki zadržijo radon in njegove potomce. Zasičeni filtri se potem uskladiščijo. Ti ukrepi zagotavljajo, da skladišče na Brinju ne povečuje obremenitve okolja z ionizi-rajočim sevanjem.

Okoljski vidiki in vplivi skladiπËa na okolje

Agencija za radioaktivne odpadke je v okviru sistema kakovosti razvila svoj sistem ravnanja z okoljem. Za vse dejavnosti, ki potekajo v skladišču, vključno s skladiščem kot samostoj-nim objektom, izvedemo vsako leto postopek okoljskega planiranja, ki

vključuje opredelitev okoljske politike, prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov ter določitev okoljskih progra-mov, njihove izvedbe in načina ovre-dnotenja. Med mogočimi okoljskimi vidiki skladišča je treba upoštevati emisije v zrak in podtalnico, nastajanje odpadkov in kontaminacijo tal, vode, zraka in prehranjevalnih verig z radio-aktivnimi snovmi. Ovrednotenje de-janske problematičnosti teh vplivov pokaže, da je treba pozornost name-njati potencialnim vplivom na zrak in podtalnico, možnosti za nastanek okoljske nesreče in nastajanje odpad-kov zaradi same dejavnosti skladišča. Do zdaj so ti vplivi dobro obvladani in dejanskih vplivov na okolje ne opažamo.

Vse dejavnosti ravnanja z radio-aktivnimi odpadki potekajo po vna-prej določenih postopkih in skladno z zakonodajo, zato je v skladišču ali ob njem majhna možnost za nepred-videne in izredne dogodke, ki bi vpli-vali na okolje.

Ključni okoljski cilji, ki jih ima ARAO v zvezi z delovanjem skladi-šča, so naslednji:

okoljsko ustrezni prevzem, pre-voz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov,

vodenje evidence o vseh skladišče-nih radioaktivnih odpadkih,

varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Agencija za radioaktivne odpadke vsako leto v programu dela načrtu-je tudi aktivnosti oziroma projekte, ki zagotavljajo uresničitev okoljskih ciljev. Zadnja leta je bil zelo obse-žen in pomemben projekt obnova in modernizacija skladišča skupaj s ka-rakterizacijo in prepakiranjem radio-aktivnih odpadkov v skladišču. Te de-javnosti so se zaključile s pridobitvijo obratovalnega dovoljenja leta 2008.

Program nadzora okolja skladiπËa

Agencija za radioaktivne odpad-ke izvaja redne meritve obremenitev okolja v okolici Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju že od leta 1999 skladno s Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti. Merijo se tako emisije ali izpusti iz skladišča

Vrsta meritve VzorËevalno mesto Metoda meritve Pogostnost meritve

emisija — T1 — vrata skladiπËa termoluminiscenËni 1-krat meseËnozunanje sevanje T2 — vrata strojnice dozimeter T3 — nad skladiπËem T4 — 10 m od transportnih vrat T5 — 30 m od transportnih vrat

imisija — T6 — 50 m od skladiπËa termoluminiscenËni 1-krat meseËnosevanje v okolju na ograji dozimeter

meritve D1 — 10 m od transportnih vrat detektor sledi 4-krat letno koncentracije D2 — 50 m od skladiπËaradona v zraku na ograji

izotopska analiza P1 — piezometer VL-gamaspektrometrija 1-krat letnopodtalnice

kontaminacija tal Neposredna okolica skladiπËa 2-krat letno Asfaltne povrπine

talni used V — 40 m VJV od vrat vazelinska ploπËa, 1-krat letno skladiπËa VL-gamaspektrometrija

Tabela1:Meritve emisij in imisij na obmoËju Centralnega skladiπËa radioaktivnih odpadkov na Brinju.

23 februar 2009

kot imisije ali prisotnost radioaktiv-nih snovi v okolju (Tabela 1).

Redne meritve radioaktivnosti v okolju zagotavljajo nadzor nad mo-rebitnimi izpusti iz skladišča. Že na razdalji 20 m od skladišča ni več mogoče zaznati močnejšega sevanja. Rezultati večletnega monitoringa ka-žejo, da so obremenitve okolja zaradi prisotnosti skladišča majhne, pa še te se zaradi sanacijskih del po letu 2005 zmanjšujejo (grafa 1 in 2). Intenzivna dela so v skladišču potekala leta 2005, kar se odraža v začasnem povečanju povprečne hitrosti doze na vratih skladišča, hkrati pa so se po tem letu zmanjšali izpusti radona.

Graf1:Meritve aktivnosti emisij in imisij radona v okolici Centralnega skladiπËa na Brinju.

Graf2:Meritve zunanjega sevanja na obmoËju Centralnega skladiπËa na Brinju.

Meritve ionizirajoËega sevanja na travniku v bliænji okolici Centralnega skladiπËaradioaktivnih odpadkov.

2003 2004 2005 2006 2007

12

10

8

6

4

2

0

T6

T5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

0,9

0,8

0,7

0,6

0,5

0,4

0,3

0,2

0,1

0

aktiv

nost

Rn-

222

(Bq/

m3 )

doza

(µSv

/h)

24 februar 2009

Lokalne skupnosti na območju Re-aktorskega centra Instituta Jožef Ste-fan imajo v Sloveniji najdaljše izku-šnje s sobivanjem z jedrskimi objekti, saj je bil že leta 1966 v okviru Reak-torskega centra zgrajen raziskovalni reaktor TRIGA, leta 1986 pa je začelo obratovati tudi skladišče za radioak-tivne odpadke iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti.

S prenosom upravljanja skladišča na Agencijo za radioaktivne odpadke leta 1999 smo posebno pozornost na-menili prav vzpostavljanju in zagota-vljanju dobrih odnosov z občino Dol pri Ljubljani, v kateri je objekt, ter z najbližjimi naselji Šentjakob, Podgo-rica, Pšata, Bišče in Brinje, ki mejijo na center. Zato smo organizirali več informativnih razgovorov s predstav-niki občine Dol pri Ljubljani ter so-sednjih občin Domžale in Ljubljana. Za člane občinskih svetov občin smo pripravili oglede skladišča in informi-ranje o naših načrtih za izboljšanje njegovega delovanja. V postopku pri-dobivanja dovoljenj za rekonstrukcijo skladišča je bila občina Dol tudi sogla-sodajalec, zato smo v lokalnem okolju izvedli javno razgrnitev in obravnavo poročila o vplivih nameravanega po-sega na okolje.

K sodelovanju smo pridobili tudi prebivalce najbližjih naselij. Ker smo želeli, da so ljudje, ki pravzaprav s svojih dvorišč vidijo skladišče in osta-le objekte v Reaktorskem centru, za-res dobro obveščeni o skladišču in o tem, kaj se tam dogaja, smo že leta 2001 uvedli dan odprtih vrat. Vabilo smo zato poleg objav v javnih me-dijih naslovili na vsa gospodinjstva v bližnjih naseljih, pripravili vodeni ogled po razstavi o jedrski tehnologiji in ravnanju z radioaktivnimi odpad-ki ter odprli tudi vrata skladišča in tako omogočili vsem zainteresiranim vstop v skladišče. Hkrati smo od obi-skovalcev prejeli tudi veliko koristnih priporočil in nasvetov, kako izbolj-šati zaupanje lokalnih prebivalcev v Agencijo za radioaktivne odpadke in upravljanje skladišča. Dan odprtih vrat je zdaj že tradicionalna oblika

SkladiπËe in lokalne skupnosti

Nadja Železnik

Dan odprtih vrat — prikaz poskusov z ionizirajoËim sevanjem.

Aktivnosti,kiizhajajo izsporazumaolokalnem

partnerstvu: rednoinformiranjeobËinskegasveta,æupanainobËanovovsehdejavnosti,povezanihsCentralnimskladiπËemradioaktivnihodpadkov,predvsempa

orezultatihradioloπkeganadzorainostalihokoljskihvidikih,

zbiranjepredlogovzaizboljπanjeinformiranjainseznanjenostiodelovanjuskladiπËavobËini,

vkljuËenostvpripravonaËrtazaπËiteinreπevanjavprimeruizrednihdogodkov,

sodelovanjezlokalnimigasilskimidruπtvi,

sodelovanjezosnovnoπolo(pomoËpriraziskovalnihnalogah,zniæjimirazredipredvsemsodelovanjepriustvarjanjuslikovnegagradiva,razliËnedelavnice),

dneviodprtihvratvCentralnemskladiπËuradioaktivnihodpadkovzaokoliπkeprebivalce,

delavnicezarazliËna druπtva.

25 februar 2009

bimo za oblikovanje različnih pisnih gradiv, čestitk in poročil. Za učence višjih razredov smo izvedli tudi uspo-sabljanje za tekmovanje iz fizike in kemije ter tako pomagali tistim, ki jih to zanima, da so lahko pridobili do-datna znanja.

Sodelovanje z občino Dol pri Lju-bljani smo leta 2008 še formalizirali ter podpisali sporazum o lokalnem partnerstvu med občino in Agencijo za radioaktivne odpadke pri obrato-vanju Centralnega skladišča radioak-tivnih odpadkov na Brinju. Njegov na-men je zagotoviti dejavno sodelovanje lokalne javnosti pri dejavnostih skladi-šča ter zagotoviti obveščenost občine in občanov o njegovem delovanju. V obveščanje bodo vključeni tudi prebi-valci ostalih najbližjih naselij, ki sicer niso del občine. Izkušnje iz obratovanj podobnih objektov v svetu namreč dokazujejo, da je najpomembnejši de-javnik, ki vpliva na sprejemljivost ne-priljubljenega objekta, zaupanje med vsemi udeleženci.

sodelovanja ARAO s krajani, odziv obiskovalcev pa kaže, da je zanimanje še vedno prisotno, saj nas na ta dan obišče približno 150 ljudi.

Predvsem zaradi potreb pri zagota-vljanju požarne varnosti skladišča in odlične organiziranosti prostovoljnih gasilskih društev na območju smo že leta 2001 začeli tudi redna srečanja s člani gasilskih društev. V skupnem do-govoru smo izvedli več različnih infor-mativnih predstavitev Reaktorskega centra in skladišča, skupaj smo imeli gasilske vaje ter dorekli načine gaše-nja na pomožnem objektu skladišča in na zunanji strani skladišča. Za čla-ne gasilskih društev redno organizi-ramo tudi usposabljanja, ki so zanje zanimiva, na primer izvedba tečaja prve pomoči s poudarkom na ukre-panju pri opeklinah in zadušitvah, izobraževanje za ukrepanje v skladu z Načrtom ukrepanja v primeru iz-rednih dogodkov v skladišču, pred-stavitev možnih radioloških nesreč s sevalnimi posledicami in podobno.

Posebno pozornost smo namenili mladi generaciji in sodelovanju z Osnovno šolo Janka Modra v občini Dol pri Ljubljani. Učenci višjih ra-zredov v okviru naravoslovnih dni

redno obiskujejo Informacijski cen-ter za jedrsko tehnologijo, kjer je predstavljeno tudi ravnanje z radio-aktivnimi odpadki. Ker smo želeli so-delovanje razširiti in poudariti otro-ško ustvarjalnost, vsako leto pri likovnem pouku učenci pripravijo več risb, ki jih ob soglasju staršev upora-

Vodstvo po razstavi o radioaktivnih odpadkih v Informacijskem centru za jedrsketehnologije Instituta Joæef Stefan.

Prikaz dela pred Centralnim skladiπËem radioaktivnih odpadkov za krajane.

26 februar 2009

dveh tretjin uskladiščenih odpadkov v Centralnem skladišču na Brinju. Glede na to, da je bila prva tretjina odpadkov karakterizirana konec leta 2005 in na začetku 2006, so s tem pregledani in urejeni vsi odpadki, uskladiščeni v Cen-tralnem skladišču.

Hkrati s karakterizacijo je bil opra-vljen podroben pregled odpadkov, ki so jih tudi ločili na radioaktivne stislji-ve, nestisljive in gorljive ter neradioak-tivne dele. Radioaktivni odpadki so bili prepakirani v nove pakirne enote, ki ustrezajo zakonskim zahtevam, nera-dioaktivni pa odstranjeni iz skladišča. Tako je zmanjšana prostornina odpad-kov, izboljšane so radiološke razmere v skladišču in varnost skladiščenja.

Občina Dol pri Ljubljani ima najdalj-šo tradicijo sobivanja z jedrskim objek-tom pri nas, saj sta bila raziskovalni reaktor Triga in reaktorski center zgra-jena že leta 1966, pozneje, leta 1986, pa so dodali še Centralno skladišče radio-aktivnih odpadkov.

KARAKTERIZIRANIVSIRADIOAKTIVNIODPADKIVCENTRALNEMSKLADI©»UNABRINJU

Oktobra 2008 je bil zaključen pro-jekt »Izboljšanje ravnanja z institucio-nalnimi radioaktivnimi odpadki v Slo-veniji«, v okviru katerega so bile določene značilnosti (karakterizacija)

LOKALNOPARTNERSTVODOL

17. junija 2008 sta župan občine Dol pri Ljubljani Primož Zupančič in v. d. direktorja Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič podpisa-la sporazum o lokalnem partnerstvu. Strateški cilj partnerstva je z dobrim sodelovanjem med občino in agencijo doseči, da bo Centralno skladišče ra-dioaktivnih odpadkov, ki je v tej občini od leta 1986, za lokalno skupnost dol-goročno sprejemljivo.

S podpisom sporazuma sta se občina in ARAO dogovorili za redno informi-ranje občinskega sveta, župana in ob-čanov o vseh dejavnosti, povezanih s Centralnim skladiščem radioaktivnih odpadkov na Brinju, predvsem pa o re-zultatih radiološkega nadzora in ostalih okoljskih vidikih. Sporazum je tudi do-govor o vključenosti v pripravo načrta zaščite in reševanja v primeru izrednih dogodkov, o sodelovanju po letnem programu, npr. z lokalnimi gasilskimi društvi in osnovno šolo, ter o nadalj-njem izvajanju že tradicionalnega dne-va odprtih vrat za okoliške prebivalce.

5. novembra 2008 je bil ustanovljen vodstveni odbor Lokalnega partner-stva Dol, katerega glavno poslanstvo je delovanje na področju informiranja in ozaveščanja o delovanju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju. Agencija za radioaktivne odpad-ke je že predlagala nekaj tem za obrav-navo na okroglih mizah prihodnje leto, npr. radiološki vpliv skladišča v primer-javi z naravnim sevanjem in drugimi viri sevanja, elektromagnetno sevanje, ukrepanje v primeru nesreč, zgodovina Centralnega skladišča, monitoring.

Novice Irena Daris

Radioaktivni odpadki so bili prepakirani v nove pakirne enote, neradioaktivni deli pa izneseni iz skladiπËa.

27 februar 2009

DOKONCA2009NOVAREVIZIJA PROGRAMARAZGRADNJENUKLEARNEELEKTRARNEKR©KO

Meddržavna komisija za spremlja-nje izvajanja pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o ureditvi statu-snih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim iz-koriščanjem in razgradnjo se je na začetku septembra 2008 sešla v Kr-škem in potrdila projektno nalogo za izvedbo revizije obstoječega pro-grama razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov.

Razgradnja nuklearne elektrarne, načrtovana za leto 2023 oziroma v primeru odločitve o podaljšanju obra-tovanja 20 let pozneje, je strokovno in finančno zahteven projekt, ki zahteva vnaprejšnje načrtovanje. Zato je bil leta 2004 prvič izdelan program raz-gradnje NEK in odlaganja radioaktiv-nih odpadkov iz nuklearne elektrarne, novo revizijo pa je treba opraviti vsa-kih pet let. Namen revizije je vključiti nova tehnična spoznanja in podatke v projektih razgradnje in ravnanja z ra-dioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, izboljšati raven podrobnosti in zanesljivosti tako v tehničnem kot tudi finančnem smislu ter predlagati bolj točno oceno stro-škov in iz tega izhajajočih prispevkov v sklada za financiranje razgradnje v Sloveniji in na Hrvaškem.

Za izvedbo nove revizije je ime-novan projektni tim strokovnjakov slovenske Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) in hrvaške Agen-cije za posebni odpad (APO), ki je z delom že začel. V novi različici pri-čakujemo precejšnje razlike glede na različico iz leta 2004. Rok za oddajo je konec leta 2009.

VKLJU»EVANJE JAVNOSTIVODLO»ANJE OBUME©»ANJU ODLAGALI©»ANIZKO-IN SREDNJERADIOAKTIVNIH ODPADKOV

Junija 2008 je bila v Dolu pri Ljublja-ni 3. delavnica projekta CIP (Commu-nity Waste Management in Practice), mednarodnega projekta, pri katerem sodeluje tudi Slovenija in ki obravna-va občutljivi vidik doseganja družbene sprejemljivosti na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Delo poteka v okviru nacionalne skupine, v kateri so predstavniki lokalnih partnerstev Bre-žice in Krško ter občine Dol, kjer so jedrski objekti, predstavniki nevladnih okoljskih organizacij, jedrske industri-je in državnih organov.

Na junijski delavnici je bilo izposta-vljeno vprašanje dejanskih možnosti sodelovanja javnosti v procesu ume-ščanja jedrskih objektov. Čeprav za-konodaja načeloma poudarja pravico javnosti do sodelovanja, je konkretnih določil v zakonih malo. Udeleženci so ugotavljali, da so postopki umeščanja pri nas tako zapleteni, da se laična

javnost sama težko vključuje vanje oziroma običajno svoj interes prepo-zna zadnji trenutek, ko ga je že zelo težko uveljaviti. Javnost je nezaupljiva do raziskav in ekspertnih mnenj, zla-sti takrat, ko jih naročajo kar investi-torji sami. Upravni organi postopke vodijo birokratsko, skrbijo za izpol-nitev minimuma, ki ga nalaga zakon, ne poskušajo pa javnosti spodbujati k sodelovanju in ji ga olajšati. Večina pripomb javnosti ni upoštevana in je zavrnjena s pavšalnimi odgovori, brez tehtnih utemeljitev.

Sklepi delavnic so bili, da bi bilo treba slovensko zakonodajo dopol-niti v smislu Aarhuške konvencije, ki poudarja pravico javnosti ne le do dostopa do informacij, temveč tudi do vključevanja v proces odločanja od samega začetka in ves čas, ne le v posameznih fazah; poudarja tudi pra-vico javnosti do neodvisnega strokov-nega mnenja in pravico do pravne za-ščite. Državne organe je treba zavezati k odgovornemu obravnavanju pobud civilne družbe, čeprav to ne pomeni tudi k nujnemu upoštevanju. Smisel-no bi bilo preučiti možnost za uvedbo instituta strokovnjaka, ki bi v okolj-skih zadevah kompetentno zastopal javnost pred državnimi organi.

Udeleæenci delavnice menijo, da bi bilo treba slovensko zakonodajo dopolniti in poudariti pravico javnosti ne le do dostopa do informacij, temveË tudi do vkljuËevanja v proces odloËanja od samega zaËetka.

28 februar 2009

TUJEIZKU©NJEVRAZMISLEK

En obisk v krajih, kjer ljudje prav tako že desetletja sobivajo z jedrskim objektom, pove več kot tisoč besed. Zaradi dobrih izkušenj z ekskurzija-ma 2007 sta lokalni partnerstvi v obeh občinah, kjer poteka izbor lokacije za odlagališče nizko- in srednjeradioak-tivnih odpadkov, tudi leta 2008 orga-nizirali ekskurzijo v tujino.

Delegacija iz Krškega je maja obi-skala Francijo, ki je z 59 jedrskimi elektrarnami ena vodilnih držav na tem področju. Ogledali so si odlaga-lišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke Centre de l’Aube ter se sre-čali s predstavniki lokalne javnosti. Predstavnika nevladnih organizacij, ki nasprotujeta odlagališču, sta bila kritična do francoske agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ANDRA, češ da javnosti posreduje zelo malo informacij in neupraviče-no zanika škodljivost učinkov seva-nja zaradi odlagališč. ANDRA očitke zavrača z utemeljitvijo, da je rezulta-te nadzora odlagališča, ki kažejo, da nima škodljivih vplivov za ljudi in okolje, potrdila tudi analiza neodvi-sne organizacije, ki jo je izbrala lokal-na skupnost.

Župan bližnjega kraja je na vpraša-nja krške delegacije o nadomestilih odgovoril, da se mu zdi mnogo po-membnejše vprašanje varnosti kot de-narja. Odlagališče prebivalcem omo-goča zaposlitve in s plačevanjem davka na dejavnost pomembno prispeva v občinsko blagajno. Prebivalci so dele-žni nekaterih ugodnosti, kot sta brez-plačen prevoz otrok v šolo in odvoz smeti, s tem denarjem pa so bile ob-novljene tudi nekatere javne zgradbe. Individualna nadomestila se Franco-zom ne zdijo sprejemljiva, saj ne bi zagotovila razvoja kraja.

Delegacija iz Brežic je konec avgu-sta obiskala Češko. Češka republika ima srednje velik jedrski program, ki zajema dve lokaciji z jedrskimi re-aktorji ter tri odlagališča za različne

vrste nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Brežičani so si ogledali program ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter obiskali jedrsko elektrar-no Dukovany z odlagališčem za niz-ko- in srednjeradioaktivne odpadke in s centralnim skladiščem izrablje-nega jedrskega goriva, odlagališče za radioaktivne odpadke malih proizva-jalcev Richard, informacijski center v prostorih češke agencije za ravna-nje z odpadki RAWRA ter se sesta-li z župani občin, v katerih obratuje odlagališče.

Čeprav župani sodelovanje z la-stnikom jedrskih elektrarn ČEZ in z agencijo RAWRA ocenjujejo kot zelo dobro, si želijo večjo finančno pod-poro za lokalne projekte, kot jo preje-majo zdaj. Pripravili so predlog novih davkov na zemljišča, kjer stojijo jedr-ski objekti, in ga predstavili vladi. Če-prav predlog še ni bil obravnavan, je podpora jedrskim objektom presegla 90 odstotkov. Na Češkem že načrtu-jejo tudi odlagališče za izrabljeno je-drsko gorivo, ki ga bodo zgradili okoli leta 2070.

BreæiËani pred jedrsko elektrarno Dukovany na »eπkem, kjer je tudi odlagaliπËe za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke ter centralno skladiπËe izrabljenega jedrskega goriva.

KrËani ob ogledu odlagaliπËa zelo nizkoradioaktivnih odpadkov v Morvilliersu.

februar2009

C e n t r a l n o

s k l a d i š č e

r a d i o a k t i v n i h

o d p a d k o v

n a B r i n j u

č a s o p i s

a G e n C i j e Z a

r a d i o a k t i v n e

o d p a d k e

www.arao.si