UVOD V FINANCE *mesto raunovodstva v podjetju*

Raunovodstvo in finanni podatki podjetja so zanimivi za nabavo, proizvodnjo, prodajo, razvoj, managment in predvsem zunanje uporabnike.

Zunanji uporabniki: lastniki, upniki tisti, ki kreditirajo podjetje, bonitetne hie ocenjujejo finanno stanje podjetja. Lastna cena proizvoda je cena, ki pove koliko je stala izdelava proizvoda in stroke proizvodnje proizvoda.

1. BILANCA STANJASredstva + viri sredstev (aktiva + pasiva). 1.1 Sredstva (stalna in gibljiva) predstavljajo premoenje, s katerim upravlja in razpolaga podjetje. 1.1.1. DOLGORONA SREDSTVA Zemljia, ki jih ne rabimo amortizirat, zgradbe in oprema (opredmetena osnovna sredstva). Patenti, pogodbe, dobro ime, .. (neopredmetena osnovna sredstva). Dolgorone finanne nalobe. * odpisanost opreme je kazalec, ki kae na to, koliko opreme je e odpisane in kolikna je mejna vrednost. * stopnja odpisanosti nam prikae kako stara je oprema. * knjina vrednost opreme je vrednost, ki e ni zamortizirana. 1.1.2. KRATKORONA SREDSTVA Se hitreje obraajo. Sem spadajo denar, terjatve, zaloge in kratkorone finanne nalobe. Njihov obstoj je nujno zlo. 1.1.3. METODE STROKOV LIFO metoda ali metoda last in, first out. V proizvode se vraunava material, ki je zadnji priel v zaloge. FIFO metoda ali metoda first in, first out. Metoda doloitve povprene cene.

Raunovodstvo ne sme skakati iz ene na drugo metodo.* neposredni proizvodni stroki: delo in material. * proizvodni stroki: stroki marketinga, stroki prodaje, ..

1.2. Viri sredstev so na drugi strani bilance stanja. Gre za pasivo tisto kar smo dolni. 1.2.1. FINANNE OBVEZNOSTI so dolgovi pri bankah. 1.2.2. POSLOVNE OBVEZNOSTI ali obveznosti iz poslovanja so predvsem plaila dobaviteljem in dolnost plaevanja pla delavcem. Pri poslovnih obveznostih ni obresti. Te obveznosti financirajo poslovni partnerji in elijo im ve takih obveznosti. Vire sredstev lahko delimo tudi na kratkorone (do 1 leta) in dolgorone vire oz. obveznosti. NETO OBRATNA SREDSTVA so sredstva, ki niso pokrita iz poslovnih obveznosti. Predstavljajo gibljiva sredstva, ki so zmanjanja za poslovne obveznosti in se ne financirajo preko poslovnih partnerjev, temve jih financiramo z lastnikimi ali dolnikimi sredstvi.

2. BILANCA USPEHA oz. BILANCA DOBIKAJe izkaz poslovnega izida. Lahko je letna, polletna,.. Odhodki + prihodki. 2.1. Odhodki so stroki poslovanja in stroki financiranja. 2.1.1. STROKI POSLOVANJA so materialni stroki, plae, amortizacija. Amortizacija je stroek podjetja, ki ga ta izraunajo, a denar ostane v podjetju. Podjetje ta stroek plauje samo sebi. Lahko ga porabimo za dejanski nakup ali za odplailo dolga. 2.1.2. STROKI FINANCIRANJA so obresti. 2.2. Prihodki Z prihodki pokrijemo stroke poslovanja. Kar nam ostane je EBIT (earnings before interests & amortization). Priakujemo, da bo EBIT pozitiven. Ko od EBIT odtejemo obresti (stroke financiranja), dobimo CELOTNI DOBIEK in e je le ta pozitiven, moramo plaati davek na dobiek. Ko plaamo od celotnega dobika obresti, dobimo ISTI DOBIEK, ki ga pridobijo lastniki in je v nasprotju z prihodki, majhen. EBIT je dobiek iz poslovanja in e ga poveamo za amortizacijo, dobimo EBITDA (denarni tok iz poslovanja). P/E = price/earnings = x (cena delnice je x-kratnik istega dobika).

e je EBIT negativen, negativen tudi celotni dobiek in isti dobiek, EBITDA papozitiven, to pomeni, da se amortizacija samo obraunava. Denarni tok je na koncu pozitiven.

ANALIZA RAUNOVODSKIH IZIDOVTri temeljne metode analiziranja:

1. Vodoravna analiza (primerjava doloenih kategorij med leti) 2. Navpina analiza (gledamo strukturo: npr. koliko so stroki glede na prihodke) 3. Analiza s finannimi kazalniki (medsebojno primerjamo razline kategorije). Da lahko identificiramo kateri kazalnik je moramo poznati bilanco uspeha, bilanco stanja, .. Poznamo pet takih kazalnikov: 1. KAZALNIKI FINANCIRANJA so pomembni za tiste, ki financirajo podjetje, kajti ta kazalnik prikae trdnost podjetja.kapital Dele kapitala v financiranju = ---------------------------------------(equity ratio) obveznosti do virov sredstev

dolgovi Dele dolgov v financiranju = -----------------------------------------(debt ratio) obveznosti do virov sredstev

dolgovi Kazalnik finannega vzvodja = (debt/equity ratio) ----------------kapital *

V SLO je kazalnik finannega vzvoda ve kot 1!

*kapital se poveuje z zadranjem dobika. e ima podjetje ve dolgov kot kapitala, so to tvegana podjetja, ki imajo doloeno visoko obrestno mero, posledino pa tudi manj kapitala.

2. KAZALNIKI INVESTIRANJA Pri tem kazalniku gledamo aktivo v strukturi bilance stanja (enako velja za kazalnik financiranja).dolgorona sredstva Dele dolgoronih sredstev = -----------------------------Sredstva

odpisana vrednost osnovnih sredstev Odpisanost osnovnih sredstev = ------------------------------------------------------nabavna vrednost osnovnih sredstev kratkorona sredstva Dele kratkoronih sredstev = -----------------------------------sredstva

(e amortizirana vrednost, ki prikae obrabljenost).

(e so dolgorona sredstva npr. 60 , so kratkorona 40).

3. KAZALNIKI PLAILNE SPOSOBNOSTI Ti kazalniki pogledajo kaj imamo v aktivi taknega, da lahko s tem plaamo nekaj iz pasive. Sredstva v aktivi so razklino dobra za plailo obveznosti iz pasive (najbolje sredstvo je denar in nekatere terjatve).Kapital + dolgoroni dolgovi + rezervacije Dolgorono financiranje dolgoronih sredstev = ----------------------------------------------------------------dolgorona sredstva

kratkorona sredstva Kratkoroni koeficient plailne sposobnosti = --------------------------------------(current ratio) kratkorone obveznosti

(v aktivi vzamemo kratkorona gibljiva sredstva in jih primerjamo z kratkoronimi obveznostmi. GKS mora biti 2krat ve, da pokrijemo kratkorone obveznosti).

Pospeeni koefcient plailne sposobnosti (quick ratio)

denarna sredstva + kratk. terjatve + kratk. finanne nalobe = ---------------------------------------------------------------------------------------kratkorone obveznosti

4. KAZALNIKI OBRAANJA Prikaejo uinkovitost upravljanja s sredstvi in poslovnimi obveznostmi. Pomembna je bilanca uspeha.prihodki od prodaje Koeficient obraanja terjatev do kupcev = -------------------------------------------------------povpreno stanje terjatev do kupcev Terjatve do kupcev in gibljiva sredstva skuamo vselej spraviti v denar.

stroki prodanih proizvodov Koeficient obraanja zalog = -----------------------------------------povpreno stanje zalog

Ta koeficient nam prikae, kako hitro lahko zaloge spravimo v denar.

stroki materiala in storitev Koeficient obraanja obv. do dobaviteljev = ------------------------------------------------povpreno stanje obv. do dobaviteljev prihodki od prodaje Koeficient obraanja sredstev = -----------------------------------povpreno stanje sredstev

Kazalnik obraanja lahko prikaemo na tri razline naine:V aktivi imamo 1000 prihodkov, zalog oz. konnih proizvodov imamo 200 in to potrebujemo vedno, e elimo realizirati 1000 prihodkov.

1. ODSTOTEK PRODAJE nam pove, koliko zalog v % rabim, da realiziram prihodke. Pomembno je da doseem im manji odstotek. 200/1000 = 20% (e imamo 1000 realizacije, potrebujem 20% zalog). 2. KOEFICIENT OBRAANJA nam pove, kolikokrat letno moramo obrniti zaloge, da realiziramo produkt. Pomembno je, da doseemo im veje tevilo. 1000/200 = 5 (zaloge moramo obrniti 5krat na leto, da realiziramo produkt). 3. DNEVI VEZAVE morajo biti im manji. Ta nain nam prikae koliko dni v povpreju imamo stvar v zalogah, e se na leto x-krat obrnejo. 365/koef.obraanja = 365/5 = 73 dni elimo, da se terjatve in zaloge imvekrat obrnejo (obratno velja za dobavitelje). Nabavnik immanji koeficient obraanja, ker je to zanj najugodneja monost financiranja (brez obresti). Prodajnik imveji koeficient obraanja

4. KAZALNIKI DONOSNOSTI Gre za kazalnik rentabilnosti, za katerega moramo poznati bilanco uspeha.kosmati dobiek iz prodaje Kosmata donosnost prihodkov iz prodaje (gross margin) = -------------------------------------------isti prihodki iz prodaje

isti dobiek ista donosnost prihodkov iz prodaje (net margin) = ------------------------------------isti prihodki iz prodaje

celotni dobiek Donosnost sredstev (return-on-assets ROA) = -----------------------------------------povpreno stanje sredstev isti dobiek ista donosnost kapitala (return-on-equity - ROE) = ------------------------------povpreno stanje kapitala ROE donos za lastnike, ki jih zanima isti dobiek. ROE zanima delniarje. ROA - sredstva.

ROS returns on saves (prihranki).

EBIT/prihodki = 30% (kazalec donosnosti) EBITDA/prihodki = 45% (na 100 prihodka, generiram 45 za amortizacijo).

Povezanost: ROE = D/kapital (dobiek je cilj lastnikov) ROE = D/kapital x sredstva/prihodki x prihodki/sredstva prihodki/sredstva je kazalec obraanja, ki kae kako uinkovito uporabljamo sredstva in z njimi poslujemo. DONOSNOST = D/prihodki (donosnost prihodkov, ki kaejo uspenost pri prodaji) x sredstva/kapital (kazalec financiranja)isti dobiek za dividende Dele istega dobika za dividende = ------------------------------------(dividend-payout-ratio) isti dobiek

isti dobiek Donosnost delnice = -------------------------tevilo delnic

nakupna cena delnice Razmerje med ceno in donosom delnice = --------------------------------(price / earnings ratio) donosnost delnice

FINANNO NARTOVANJEPoznamo tri oblike finannega nartovanja: 1. nartovanje dobika (poslovni izid, bilanca dohodkov in odhodkov) 2. kratkorono finanno nartovanje (plailna sposobnost, bilanca finannih tokov)

3. dolgorono finanno nartovanje (nad 1 leto; bilanca uspeha, bilanca stanja, poslovni nart). 1. NARTOVANJE DOBIKA Gre za kratkorono nartovanje (obiajno 1 leto), ko bilance stanja sploh ne nartujemo. Stroke nartovanja dobika razdelimo na variabilne in fiksne stroke. Variabilni stroki so odvisni od vsega poslovanja. Tipini variabilni stroki so materialni stroki, stroki dela, .. so odvisni od tega kakno delo imamo. Fiksni stroki niso odvisni od obsega poslovanja in se ne spreminjajo. Poveajo tveganje poslovanja za podjetje. Tipini fiksni stroki so amortizacija, delo, ..

Prelomna toka v poslovanju je tisti obseg prodaje, ko z prodajo pokrijemo tako fiksne kot variabilne stroke. Stroki financiranja so izkljueni. S = FS + VS

Naloga:FS = 2000 (vedno enaki) VS = 0,6*S -----------------------------Koliken obseg prodaje rabimo, da pokrijemo VS in FS? EBIT = 0 Graf! S = VS + FS S = 2000 + 0,6*S 0,4*S = 2000 S = 5000 (to je toka preloma, dobiek = 0, prodaja pokrije VS in FS)

Naloga: A: nizki FS VS = 0,8*S FS = 20 000 ------------------Toka preloma A in toka preloma B?! S = VS + FS S = 0,8*S + 20 000 0,2*S = 20 000 S = 100 000 S = VS + FS S = 0,6*S + 40 000 0,4*S = 40 000 S = 100 000 B: visoki FS VS = 0,6*S FS = 40 000 ---------------------

Toka preloma je pri obeh 100 000. Bistvena razlika je v tem, da A, e ne dela ni, ima izgubo 20 000, B pa v primeru, da ni ne dela, ima izgubo 40 000. Vejo izgubo ima tisti z vejimi FS. Graf

e prodaja zaniha navzdol, ima vejo izgubo B. e prodaja zaniha navzgor ima veji dobiek B. tveganost poslovanja je veja pri vijih FS, kajti FS poveujejo tveganje za poslovanje (oseba z vijimi FS ima bolj tvegano prodajo pri nihanju le te). FS absolutno vplivajo na to, kako dobiek iz poslovanja odreagira na nihanje prodaje.

A in B imata isto prelomno toko, razlika je le v tveganosti poslovanja ( B bolj niha).

1.1. STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA je razmerje med procentualno spremembo dobika iz poslovanja in procentualno spremembo prodaje. Prikae nam tveganje iz poslovnega vzvoda oz. iz poslovanja (na podlagi nihanja dobika iz prodaje). % EBIT (OP)

SPV = -------------------- = 2 (% sprememba poslovnega dobika = 2* % sprememba prodaje) % prodaja (S)

Veja kot je stopnja poslovnega vzvoda, bolj je podjetje uspeno. SPV = 1 + FS/OP uporabi kadar je dobiek iz poslovanja pozitiven

OP (S FS VS)=EBIT in mora biti veji od NI (desna stran prelomne toke)! e so FS = 0, je SPV = 1 e so FS veji od NI, bo tudi SPV veja od NI veji kot so FS, veja bo SPV Panoge: aluminij: visoki FS elezo: visoki FS veliko tveganje iz poslovanja

Naloga:

S = 300 dobiek iz poslovanja je pozitiven FS = 100 OP = 20 ----------------SPV?

SPV = 1 + FS / OP SPV = 1 + 100/20 SPV = 6

SPV = 100% / 16,66% SPV = 6

SPV je deloma pogojen z dejavnostjo, deloma pa z preteklim poslovanjem.

Naloga:A prodaja VS FS dobiek 600 320 120 ? B 2500 2100 200 ?

OP (dobiek) A: S FS VS = 600 320 120 = 160 OP B: S FS VS = 2500 2100 200 = 200 SPV A = 1 + FS/OP = 1 + 120/160 = 1,75 SPV B = 1 + FS/OP = 1 + 200/200 = 2

1.2. STOPNJA FINANNEGA VZVODA Finanni vzvod obravnava razmerje med celotnim dobikom in dobikom iz poslovanja. Stopnja finannega vzvoda je kvocient med stopnjo spremembe celotnega dobika in stopnjo spremembe dobika iz poslovanja. Od PRODAJE odtejemo FIKSNE in VARIABILNE stroke, dobimo EBIT/OPERATIVNI DOBIEK. Od OP odtejemo OBRESTI in CELOTNI in ISTI dobiek.

Tveganje je lahko posledica poslovanja (FS) ali financiranja (obresti). Stopnja finannega vzvoda je korak od dobika iz poslovanja do istega dobika.

% celotnega ali istega dobika

SFV = ----------------------------------------- = 2 % EBIT

SFV je kvocient med dobikom iz poslovanja in celotnim dobikom. Zavzema lahkovrednost 1 ali ve. Odvisen je od obresti; e le teh ni gre za poslovanje brez dolgov.

SFV = OP / (OP i)

OP mora biti veji od ni

e so obresti (i) enake NI, bo SFV enaka ENA kadar so obresti veje od NI, bo SFV veja d ENA veje kot so obresti, veja bo SFV ko se veajo i, se vea SFV.

1.3. STOPNJA CELOTNEGA VZVODA Stopnja celotnega vzvoda sestoji iz SPV in SFV. Govorimo o skupnem tveganju poslovanja zaradi delovanja obeh vzvodov. pri SPV je kljunega pomena velikost FS, pri SFV pa viina obresti(i). Podjetja, ki imajo visoko stopnjo tveganja iz poslovanja (veje FS), morajo imeti nijo stopnjo tveganja iz financiranja (nizke obresti, manj dolgov). In obratno! Kadar ima podjetje stopnji obeh vzvodov visoki, posluje zelo tvegano. Tako podjetje mora dosei dovolj visok obseg prodaje, da pokrije svoje fiksne in variabilne stroke (in dosee toko preloma) in hkrati e fiksne stroke financiranja (obresti). isti dobiek tega podjetja je zelo obutljiv na spremembe v obsegu prodaje. SCV = SPV x SFV% celotni dobiek

SCV = --------------------------- % prodaja

Naloga:SPV = 3 SFV = 2 -----------------SCV = ? SCV = SPV * SFV = 3 * 2 = 6 SCV 6 pomeni, da se bosta pri 1% spremembi obsega celotne prodaje celotni dobiek in isti dobiek poveala za 6 (trikrat zaradi poslovanja in dvakrat zaradi financiranja).

SCV je predvsem tehnoloko pogojena kakna sredstva so potrebna za opravljanje doloene dejavnosti, kar pogojuje tudi razmerje med fiksnimi in variabilnimi stroki.

2. DOLGORONO FINANNO NARTOVANJE Pri dolgoronem finannem nartovanju se poleg bilance uspeha, spremlja tudi bilanca stanja (planiranje sredstev in virov iz katerih se bomo financirali). Postopek dolgoronega finannega nartovanja oz. nartovanja poslovnega izida: I. Ocenimo obseg prodaje v % II. Doloimo postavke v bilanci stanja oz. bilanci uspeha, ki so odvisne od prodaje in obsega le te (npr. polproizvodi, VS, zaloge, ..)

III. Doloimo postavke, ki niso neposredno povezane s prodajo in obsegom le te, so pa kljub temu pomembne (investicije, oprema, amortizacija, ..) IV. Izenaitev aktive s pasivo, kar terja nart financiranja poslovanja (bilanca stanja mora biti enaka na obeh straneh). od obsega prodaje so na kratek rok odvisne postavke bilance stanja, ki predstavljajo gibljiva sredstva (zaloge materiala, surovin in blaga, terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev). V daljem roku pa so od obsega prodaje odvisne tudi druge postavke bilance stanja. 2.1. FINANNO NARTOVANJE (da doseemo uravnoteeno bilanco stanja) Od prihodkov od prodaje odtejemo FS in VS, dobimo EBIT (dobiek iz poslovanja), od katerega moramo odteti odhodke za obresti in davek, dobimo ISTI oz. CELOTNI DOBIEK. Lastniki podjetij, ki v podjetja vloijo svoj kapital, ga financirajo in zato se podjetje ne rabi zadolevat. Pri lastnikem financiranju ni izdatkov za obresti!

Investicije imajo dve posledici:

I. Potrebno jih je financirati. Financiranje je lahko dolniko podjetje si kapitalsposodi, nastane dolg, plaujejo se obresti, ali pa lastniko kapital pride od lastnikov, ni obresti. II. Amortizacija, ki prav tako kot obresti, pomeni dodaten stroek. pri vsaki investiciji moramo razmisliti ali bomo lahko s prihodki pokrili stroke financiranja (obresti) in stroke iz poslovanja (amortizacija).

3. KRATKORONO FINANNO NARTOVANJE

Podjetje lahko ima v doloenih asovnih obdobjih preseek prihodkov nad odhodki. In obratno! Zato imajo podjetja na transakcijskih raunih in kratkoronih finannih nalobah doloeno likvidnostno rezervo, da lahko financirajo primanjkljaj denarnih sredstev. Tako podjetja z kratkoronim finannim nartovanjem ugotovijo ali bo njihova likvidnostna rezerva zadostovala za pokrivanje potreb po denarju v obdobjih, ko bodo odhodki presegali prihodke in ali bodo morali najeti zunanje vire, v primeru, da rezerva nebo dovolj (krediti). Kratkorono finanno nartovanje poteka tako, da podjetja izdelajo nart izkaza denarnih tokov. Ta nart potem vodstvu podjetja omogoa, da pravoasno priskrbi zunanje vire financiranja in predvidi njihovo imprejnje vrailo, e gre le za kratkorono financiranje. Gre za monost predvidevanja, kdaj se bo pojavil preseek denarja in koliko asa bo trajal. na osnovi tega se lahko izvajajo kratkorone finanne nalobe, ki bodo poveale finanne prihodke ali pa zaasno zmanjale zunanje vire financiranja. Nart denarnih tokov je spisek vseh denarnih prihodkov in odhodkov. Denarne odhodke lahko smiselno loimo na spremenljivke, ki so odvisne od prodaje in stalne odhodke.

FINANNI VZVOD IN STROEK KAPITALAFinanni vzvod prikae razmerje med lastnikim in dolnikim kapitalom financiranjem. Stroek kapitala pa glede na finanni vzvod prikae koliko nas stane investicija. Investicija je dobrodola, e nas stane im manj. 1. sredstva dolg lastniki kapital(knjina vrednost=trna vrednost)

2. 8 000 000 4 000 000 4 000 000

8 000 000 0 8 000 000

obrestna mera stopnja davka na dobiek 25 %

10 % 25 %

1. UINEK FINANNEGA VZVODA Govorimo o davnem itu. Uinek davnega ita obstaja, e je dobiek veji od NI! 1. obresti (i) isti dobiek 0 900 000 2. 400 000 (dejanski stroek i je 300 000, 100 000 je davka) 600 000 (dolg je do mere dobra stvar, povea se tveganje)

bogateji smo za 100 000 (zaradi drugane strukture financiranja na raun drave, zaradi efekta davnega ita).Kako zmanjamo kapital? Na pasivi izdamo obveznice, s tem na aktivi poveamo koliino denarja (na pasivi pa se poveajo obveznosti).

pri 1. je donos na kapital = 2 % in 25 % pri 2. je donos na kapital = - 6 % in 40 % (tukaj je veje tveganje lastniki kapital &dolgovi, ki se poveuje zaradi finannega vzvoda, vea se tudi obrestna mera) 2. POVPRENI STROEK KAPITALA

VIR

dele

stroek pred davki

stroek po davku

tehtani stroek*(dele x stroek po davku)

1. Navadne lastnike delnice

0,4

20 %

20 %

8%

2. Prednostne delnice 3. Obveznice

0,2 0,2

15 % 10 %

15 % 8%

3% 1,6 %

4. Dolgoroni dolg do bank

0,2

10 %(uinek davnega ita)

8%(uinek davnega ita)

1,6 %

Navadne lastnike delnice in prednostne delnice predstavljajo lastniko financiranje, obveznice in dolgoroni dol do bank pa dolniko financiranje. Prednostne delnice imajo pri izplailu dividend prednost pred navadnimi in ne rabijo glasovati. V kolikor dobika ni, se jim dividende ne izplaajo (banke pa zahtevajo obresti, etudi dobika ni). Obresti so namre FS. Razmerje med lastnikim in dolnikim financiranjem je 60:40. Tisti, ki v podjetju bolj tvegajo, zahtevajo veji donos. To so predvsem lastniki. Zato si podjetja elijo imeti tudi dolgove, ker so ceneji nain financiranja. *Tehtani stroek kapitala je WACC.Kaj e podjetje ne posluje z dobikom? Podjetje ni davni zavezanec in ni uinka davnega ita, tehtani stroek kapitala se povea. *Ponderirani stroek kapitala nam pove, koliko v povpreju plaujem za dolgorono

financiranje.

FINANNI VZVOD IN STROEK KAPITALA (WACC)

(1) * poveujem zadolevanje in povpreni stroek se mi nia * zmanjuje se stroek kapitala * dele drajih lastnikih virov se zmanjuje

(2) * poveanje tveganja in zahteva donosnosti za dolnike in lastnike vire tudi ustavimo se v toki, kjer se negativni in pozitivni uinki izenaijo davni it obstaja, e je dobiek veji od NI!! e davnega ita ni, se stroki kapitala poveujejo.

Pomni: pri steaju se najprej poplaajo upniki (delavci, drava, banka) in ele nato delniarji. Med delniarji se najprej poplaajo prednostni in ele nato navadni.

DOLGORONE NALOBE PODJETJA (investicije)Ko odloamo o nalobah gledamo povpreni stroek kapitala. e se podjetje financira samo z lastnikim kapitalom je povpreni stroek kapitala zelo visok (to je ponderirano povpreje kapitala). Ve dolnikega financiranja omamo, bolj so to tvegana podjetja, vije obresti imamo. Optimalna struktura kapitala je tisto razmerje med dolnikim in lastnikim kapitalom, kjer je povpreje stroka kapitala najnije. Pri obrestih obstaja uinek davnega ita, pri katerem del bremena obresti, ki jih mora plaevati podjetje, pokrije drava.

Primer:Dobiek = 50 Davna stopnja (t) = 30 % -------------------------------------Davek = 15 % dolg = 100 (se dodatno zadolimo) Obrestna mera = 7,5 % Obresti = 7,5 ----------------------------------------------Dobiek2 = ? Da2 = ? Dejanski stroek obresti = 7,5 2,25 = 5,25 (to je stroek obresti zmanjanza davni it. Pogoj je pozitivni dobiek).

Da = Dobiek x davna stopnja (t) Da = 50 x 0,3 = 15 %

Dobiek2 = 50 7,5 = 42, 5 Da2 = 42,5 x 0,3 = 12,75 % Da = 2,25 % (plaujemo manj davka, ker je prilo do dodatnegazadolevanja in dodatnih obresti, ki so zmanjane za davni it!!)

Povpreen stroek kapitala: Dolg = 0 tole ni optimalna struktura kapitala D/E = 1 : 1 tole pomeni, da mora biti dolg 50 % (kar je optimalna struktura kapitala)

Ko se odloamo o investicijah upotevamo povpreni stroek kapitala. Vire vzamemo tako, da se pribliamo ali doseemo optimalno strukturo kapitala.

1. INVESTICIJE Vse v kar investiramo, mora prinesti ve dobika, kot je stroek kapitala. Najpogosteja oblika investiranja je investicija v opremo. S takimi investicijami poveamo prihodke v podjetju (dodatna prodaja)m zmanjamo stroke podjetja in poveamo kvaliteto. Osnovni stroki, ki se pojavljajo pri investicijah, so amortizacija in stroki financiranja (obresti). Investiramo pa lahko tudi v nakup obstojeega podjetja AKVIZICIJA. To investicijo izvedemo, ker priakujemo veje prihodke in manje stroke. Pri akviziciji je pomembna tudi nakupna cena (delnice) in stroki financiranja. Poznamo pa tudi investicije, ko vloimo kapital v nakup blagovne znamke, patenta, licence, .. tudi za te investicije obstajajo enaka pravila.

Npr. nakup VIKI kreme kot nalobe. Pri tem moramo upotevati koliko kapitala (kaken stroek kapitala) bo nekdo odtel v primerjavi z prihodki, stroki,.. od tega nakupa ez doloen as dolgorono.

2. ASOVNA VREDNOST DENARJA|Ve je vredno 5000 danes, kot obljubljenih 8000 ez 8 let, ker moramo upotevati asovno vrednost denarja.|

Primer vrednotenja delnic in obveznic.denarni tok1 = 200

|--------------------------------------|--------------------------------------------0 (danes) 1 (1 leto naprej)

Koliko bomo danes pripravljeni odteti za obveznico, ki nam bo za 1 leto dala 200? Kolikna je dananja vrednost te obveznice? Da to ugotovimo je pomembna diskontna stopnja (r). DT1 = 200 r = 50 % ------------------Cena obveznice = ? CENA = den. tok1 / (1 + r) Cena je cena obveznice (koliko sem danes pripravljena odteti za njo, e mi bo v prihodnosti prinesla nek denarni tok) DT1 = denar, ki ga ta obveznica prinese po preteku 1 leta. Denarni tok od investicije = amortizacija + dobiek (1 +r) = diskontni faktor; r = diskontna stopnja (pri podjetnitvu je r = WACC!) Kako se odloim za investicijo, ki bo dajala rezultat naslednja 3 leta? CENA = den. tok1/(1 + r) (1 + r) je postopek diskontiranja c = 200/1 + 0,5 = 133 toliko sem pripravljen odteti za obveznico

|--------------------------|--------------------------|------------------------|----------0 (danes) 1 2 3

PV = present value (sedanja vrednost) PV = DT1 / (1 + r) + DT2 / (1 + r)2 + DT3 / (1+r)3 drugem letu, zato diskontiram samo ta dva. najpomembneji do DT v prvem in

Poznamo ve metod, na podlagi katerih se odloimo za investicijo (metode investicijskih odloitev): 1. Metoda NPV (net present value) metoda neto sedanje vrednosti Pri tej metodi e moramo upotevati vrednost investicije v prvem letu.

|--------------------------|--------------------------|------------------------|----------0 (danes) 1 2 3

NPV = -I0 / (1 + r) + DT1 / (1 + r) + DT2 / (1 + r)2 + DT3 / (1+r)3 diskontni faktor pri NPV = WACC. WACC = 14,2 % v SLO (multinacionalke imajo WACC manji od 14,2%) diskontni faktor = (1 + r) NPV investicijskega projekta so vsi denarni tokovi (pozitivni in negativni), diskontirani s strokom kapitala. Za NPV velja:

e je NPV veji od NI, moramo investirati (financiranje te investicije je dobro) e je od NPV manji NI (negativen), moramo tak projekt pozabiti ali na njemdelati in skuati poveati denarne tokove (preko znianja strokov, podaljevanja ivljenjske dobe,..). ko se poveujejo denarni tokovi, se zniuje WACC.

2. Metoda IRR (internal rate of return) metoda notranje stopnje donosnosti Pri tej metodi nas zanima tista diskontna stopnja, ki bo izenaila vrednost pozitivnih in negativnih denarnih tokov (+ pokrijejo -). Ko doseemo to diskontno stopnjo, pri kateri bo sedanja vrednost priakovanih neto denarnih tokov od nalobe izenaena z denarnim tokom same nalobe, bo NPV = 0! NPV = 0 = -I0 / (1 + r) + DTi / (1+r)i IRR = -I0 / (1 + r) = DTi / (1+r)i (vrednost IRR, ki jo dobimo, primerjamo s strokom kapitala-WACC, ki je 14,2 %)

IRR diskontira denarne tokove tono v vrednost sedanje investicije Za IRR velja:

IRR > WACC dober projekt IRR < WACC slab projekt bolj je neko podjetje tvegano, viji bo WACC Metodi IRR in NPV sta dve metodi investicijskih odloitev, ki dasta enak rezultat. NPV vse diskontiramo (> 0!) IRR pri kakni diskontni stopnji dobimo 0? Ko velja: IRR > WACC!

Poleg teh dveh metod poznamo e neke pribline metode, ki pa za investicijsko nartovanje niso dobre. 3. Metoda raunovodske stopnje donosa (RSD) Ta metoda NE upoteva asovne vrednosti denarja, NE upoteva tveganja. Upoteva samo isti dobiek, amortizacije NI (vrne samo glavnico). Pri tej metodi primerjamo isti dobiek z vloenim kapitalom.povpreni letni isti dobiek od nalobe

RSD = -------------------------------------------------------vrednost nalobe koliko je povprena vrednost od nalobe.

4. Metoda roka povraila Za investicijsko odloanje ni uinkovita metoda, ker favorizira kratkorone projekte oz. projekte, ki hitro vrnejo denar, NE upoteva diskontiranja (trenutne vrednosti denarja in nihanja le te) in NE upoteva tveganja.vrednost nalobe

RP = -----------------------------povpreni letni neto DT v koliknem asu mi investicija vrne tisto, kar sem vloil.

5. Metoda kazalca zadolenosti Relativno nova metoda, ki se je razvila v primeru Merkur in nam prikae razmerje med neto dolgom in EBITDA.neto dolg

KZ = -------------------EBITDA

Ta kazalec nam prikae v koliknem asu (koliko let) lahko neto dolg poplaamo z letnim denarnim tokom (koliko let moram letni denarni tok v celoti nameniti odplailu neto dolga). Koliko denarnega toka imamo za poplailo neto dolga. Drug nain prikaza zadolitve = skupni dolg / kapital. likvidnost = sposobnost poravnanja kratkoronih obveznosti.

VRSTE NALOB, ASOVNA VREDNOST DENARJA, TVEGANJE, DONOSNOST IN CENE VREDOSTNIH PAPIRJEV 1. ASOVNA VREDNOST DENARJA sedanja vrednost denarja (present value) = PV prihodnja vrednost denarja (future value) = FV FV = PV * (1 + obrestna mera) FV = PV * (1 + r) PV = FV / (1 +r) Bolj bo investicija tvegana, vija bo vrednost denarja. Kdor posoja denar priakuje: * ohranitev kupne moi, * zavarovanje pred tveganji, * nagrada za varevanje. Obrestna mera je cena za izposojo denarja. Donosi od investicije: * obresti (obresti dobim, e nekoga kreditiram) * dividende in kapitalski dobiki (z nakupom delnic nekega podjetja dobim dividende in kapitalski dobiek). 2. OBRESTOVANJE / DISKONTIRANJE 2.1. Eno obdobje FV1 = PV * (1 + r) 2.2. Ve obdobij (obrestno obrestni raun) FVn = PV*(1+r)n PV = FVn / (1+r)n PV = FV1 / (1 + r)

(1+r)n faktor prihodnje vrednosti1 / (1+r)n diskontni faktor

3. DONOSNOST IN TVEGANJE Podajmo si predpostavko, da je odnos do tveganja negativen. Veje bo tveganje, manja bo nagnjenost k tveganju, vije bo doloena nagrada obrestna mera. Kot plailo za prevzem tveganja je vija zahtevana donosnost (t.i. premija za tveganje). Zahtevana donosnost se doloi v kontekstu posameznih nalob in se lahko doloi glede na * tveganje posamezne nalobe * tveganje, ki ga posamezna naloba pomeni za celotno premoenje. Zahtevana donosnost kae kakna je stopnja tveganja. Kako zmanjati tveganje? Tveganje lahko zmanjamo preko *znanja in analize *razpritve nalob (diverzifikacije) neposredno ali preko finannih posrednikov. *zavarovanja. 4. VREDNOTENJE OBVEZNIC Poznamo tri vrste obveznic: I. . Brezkuponska obveznica

Ta obveznica ne pozna obresti, ven dobi F. Potrebno je n-krat diskontirati. V = F / (1+r)n II. Obiajno obveznica s kuponi

III. Obveznica brez dospetja

Za obveznico moramo na zaetku plaati neko doloeno ceno, vsako leto pa od obveznice dobimo kupon v neki vrednosti (denarni tok. Pri obveznicah uporabljamo za investicijo CENO. Tam kjer je investicija izdana obiajno pie kdaj in koliko bomo od obveznice dobili. IRR = notranja stopnja donosnosti in je tista diskontna stopnja, ki vse bodoe donose diskontira na sedanjo vrednost, ki je natanno enaka zaetni ceni.

Cena (c) = DT / r r = obrestna mera, zahtevana donosnost (donos) ko poznam ceno obveznice in denarne tokove (ni nujno, da so vsa leta enaki!), ki jih obveznica zagotavlja, lahko izraunam zahtevano donosnost koliko donosa elijo ljudje danes od te obveznice (zahtevana donosnost s strani tistih, ki denar dajejo podjetjem). ko poznam zahtevano donosnost in den. tokove lahko izraunam ceno obveznice koliko sem danes pripravljen plaati za obveznico, ki mi bo zagotavljala doloene denarne tokove v prihodnosti.

4.1. Cena, denarni tok in r r = donos, obrestna mera (%) Vija je cena obveznice, nija je zahtevana donosnost. In obratno. cena = R / r % Zahtevana donosnost kae kakna je stopnja tveganja (v slabih asih bo obrestna mera vija). e izdam obveznico, katere cena je 100 in ima obrestno mero 5%, vsako leto dobim 5. Obrestna mera gor, cena obveznice dol. e je danes cena > 100, potem vemo, da so se zaradi delovanja trga, obrestne mere zniale (to pomeni, da je tveganje manje in je banka bolj zanesljiva). Obrestna mera v Sloveniji je za 3% veja kot v Nemiji, ker je tveganje v Sloveniji, zaradi zadolenosti podjetij, veje! Denarne tokove, ki so nam obljubljeni v prihodnosti, moramo vselej diskontirati, kajti ele tako izvemo, koliko nam ti denarni tokovi prinesejo danes, kajti denarni tokovi v prihodnosti so manji od denarnih tokov v sedanjosti. Diskontiramo z diskontno stopnjo, ki je odvisna od stopnje tveganja (za podjetja v Sloveniji je to povpreni stroek kapitala WACC). WACC = D / E prikazuje razmerje med dolnikim in lastnikim financiranjem D = debt (kredit in obveznice) E = equity (navadne in prednostne delnice) Glavno tveganje financiranja je D / E!

Denarni tokovi pri obveznicah so e vnaprej doloeni v pogodbi - dolniko financiranje.

5. VREDNOTENJE DELNIC Za delnice je znailno, da imajo priakovane donose. Donos je sestavljen iz dividende in kapitalskega dobika (kapitalski dobiek je sprememba med zaetno in konno ceno). Donos od delnice je odvisen od ocene tveganja lastniko financiranje.

Splona enaba (diskontiranje)

Enaba enakih dividend (priblino vrednotenje, prednostne delnice)V = Div / r Gre za delnico, ki nam da vsako leto dividendo. Vrednost delnice je dividenda, ki jo plaujemo do - enako kot obveznica, ki ne zapade.

Enaba enakomerne rastiDiv1 = Div0 * (1 + q) V = Div1 / r q Postopek vrednotenja delnic je podoben kot pri vrednotenju obveznic. Tudi delnice objavljajo doloene donose v prihodnosti, ki jih je potrebno diskontirati. Delniarji (lastniki delnic) so tisti, ki pri steaju prvi izgubijo. Cena delnice je doloena glede na tveganost podjetja, kajti bolj kot je podjetje tvegano, nija bo cene delnice. 5.1. CAMP model (capital assets price model) Imamo dve vrsti tveganja:

I. Specifino tveganje, ki je povezano s zadevami , ki so povezana samo s tempodjetjem. Od podjetja se priakuje, da bodo ta tveganja z diversifikacijo (razpritvijo premoenja) odpravili.

II. Trno / sistemsko tveganje, kjer se tveganja od panoge do panoge oz. od podjetja dopodjetja razlikujejo.Tveganja so lahko vija ali nija. To tveganje se imenuje BETA: . Beta meri tveganje glede na trno stanje:

> 1 podjetje je bolj tvegano od trga, < 1 podjetje je manj tvegano od trga, = 1 podjetje je enako tvegano kot trg. Ko je > 0, r (obrestna mera) naraa!. Z naraanjem r, cena pada! Tveganje naraa. = 0 netvegana donosnost Beta je mera tveganja (ni izguba ali dobiek!). Manje tveganje pomeni, da je priakovana donosnost manja. Tveganost trga merimo z gibanjem indeksa na borzi.

GRAF: stopnja donosa delnice x in trnega portfelja

e je premica poloneja, je nihanje donosnosti delnice manje od trga ( < 1), zahtevamo manjo donosnost. premica s kotom 45 pomeni, da je podjetje enako tvegano kot trg ( = 1) e je premica bolj nagnjenja je podjetje bolj tvegano od trga ( > 1). GRAF: premica trga vrednostnih papirjev

R = Rf + * Rmp

R = zahtevana donosnost, ki prikae koliko zahtevajo tisti, ki financirajo podjetje skozilastnike vire. Odloilna od vrednosti . Rf = risk free / netvegana donosnost (donosnost za zadeve, ki ne nosijo tveganja, kot npr. dravna obveznica). Rmp = market premium / trna premija, ki je razlika med donosnostjo trga (trnega indeksa) in donosnostjo (dravnih) obveznic. Primer: Rf = 5%, = 0 donosnost = 5%

Rf = 5%, Rmp = 7%, = 0 R = Rf + * Rmp; R = 12% Rf = 5%, Rmp = 7%, > 1 ( = 1,5) R = 15,5% Rf = 5%, Rmp = 7%, < 1 ( = 0,5) R = 8,5% Na premici trga vrednostnih papirjev se nahajajo vsi vrednostni papirji trga. Za izraun tveganosti oz. zahtevane donosnosti potrebujemo samo podatek ! Beto izraunamo na osnovi zgodovinskih podatkov izpred 10, 20 let.

e se spremeni netvegana donosnost (Rf), se premica vzporedno premakne navzdol,e se je Rf zmanjal, ali navzgor, e se je Rf poveal.

e se Rmp, ker so ljudje ugotovili, da je trg kapitala tvegan in so spremenili svoj odnosdo trga, se naklon premice spremeni in premica postane bolj strma.

vrednostni papirji nad premico (nosijo ve kot trg) povea se povpraevanje, cenanaraste, donos se zmanja padec nazaj na premico! Obratno velja za vrednostne papirje pod premico.

DOLGORONO DOLNIKO FINANCIRANJE Kljuna stvar pri financiranju so tveganja, ki jih prevzamejo tisti, ki dajo denar. Pri dolnikem financiranju je denar potrebno vrniti, obresti so fiksne in se plaajo takne kot so doloene z pogodbo. Dolniko financiranje je manj tvegano kot lastniko (zaradi veje tveganosti lastniki zahtevajo veji donos; izplaujejo se dividende). Pri tej obliki financiranja je torej potrebno vrniti glavnico, zraven pa e fiksno doloene obresti. Kazalci zadolenosti so: D / E, poslovne (dobavitelji) in finanne obveznosti (banke) ter EBIT in EBITDA (finanni dolgovi). Poznamo tri oblike dolnikega financiranja: 1. KREDIT Kredite v glavnem dajejo banke. Obstajajo doloena banna pravila, ki se jih je primerno drati. Kredit naj bo vzet za toliken as kot je ivljenjska doba tistega, kar s pomojo kredita kupi (obiajno podjetja z krediti kupijo opremo). Kredit mora biti namenski porabljen za tisti namen za katerega je bil vzet. Banke od podjetij priakujejo, da del sredstev za nakup opreme prispevajo podjetja sama (t. i. participacija). Npr. podjetje eli nabaviti stroj za 100. Banka temu podjetju odobri kredit v viini 70, podjetje 30 prispeva samo. to daje zavarovanje tistim, ki dajejo kredite, torej bankam. Kajti, v primeru, ko mora podjetje v krizi prodati stroj, je lahko sedanja prodajna cena nija,

kot je bila nabavna v asu, ko je podjetje stroj kupilo. In e banka ni dala 100% pokritja za nabavo stroja, temve samo 70%, bo podjetje svoj dolg banki, kljub niji prodajni ceni stroja, lahko poplaalo. To pa bi bilo teje dosei, e bi kredit, ki ga je banka dala podjetju 100% pokril njegovonabavno vrednost bi torej znaal 100.

Krediti se plaujejo anuitetno postopoma (npr. za kredit za 10 let se plauje 1 / 10 na leto). S tem izvajamo nadzor nad odplaevanjem kredita. Lahko pa je plailo za kredit v smislu presihajoega rauna gre za raun na katerega se nakazuje denar (ni potrebno sproti, temve ko je podjetje za to dovolj sposobno), na tem raun se ta denar zbira. Banka ali oseba, ki se ji odplauje kredit, pa nadzira ta raun in ali je bilo vsako leto nakazano toliko kot je bilo dogovorjeno. Osnovno naelo: dinamika odplaevanja se prilagodi dinamiki denarnega toka od investicije. Bankirji, ki dajejo kredite, pa lahko vasih zahtevajo tudi polog (banka da podjetju 100 kredita in obenem zahteva, da podjetje odpre raun, na katera poloi npr. 20 - de facto je torej kredita samo 80). Lahko pa banka v sami kreditni pogodbi, ki jo sklene s podjetjem, doloi, da se lahko pogoji kreditiranja spremenijo. Banka se obiajno na nek nain zavaruje. Oblike zavarovanja kredita so:

I. hipoteka (na nepremininah, opremi, ..), II. zastava (npr. vrednostnih papirjev), III. garancija (npr. garancija drave zniana obrestna mera, saj je del kredita pokritgarancijo drave, ki pa ima nizko tveganje). 1.1. DODATNE DOLOBE / DODATNE KLAVZULE GLEDE POSLOVANJA 1.1.1. Omejitev na zadolevanje

Primer: Razmerje med dolnikim in lastnikim financiranjem (D / E) je 1,2. V kreditnipogodbi je lahko doloeno, da je treba v treh letih spraviti D / E na 1,0, sicer se bo obrestna mera dvignila za npr. 1%. 1.1.2. Dolg /EBITDA Primer: Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je veji od 5. V kreditni pogodbi lahko doloijo, da mora biti dolg manji ob petkratne vrednosti EBITDA. e se dolg povea npr. na 6, sledi kazen (ta je lahko tudi, da zapade cel kredit). 1.1.3. Izplailo dividend V pogodbi se lahko doloi, da se v primeru dobika, dividende ne bodo izplaevale, temve se bo lastniki vir financiranja poveal.

1.1.4. Omejitev razpolaganja z lastnimi sredstvi Gre za omejitev prodaje sredstev, ki so v lasti podjetja. Pogodba lahko doloi, da se sredstva brez soglasja upnikov ne smejo prodati. 1.1.5. Prepoved kreditiranja drugih podjetij

Pogodba lahko podjetju prepoveduje, da bi podjetje kreditiralo druga podjetja. 1.1.6. Cross default Doloba pogodbe, ki pravi, da v primeru, da podjetje enega kredita ne vrne, zapadejo vsi krediti (npr. podjetje ima pet kreditov pri eni banki). 1.1.7. Bolje zavarovanje upnikov ni dovoljeno V pogodbi se lahko podjetje zavee banki, da nobenemu upniku ne bo dalo boljega zavarovanja.

Kaj je nezavarovan upnik? Gre za upnika, ki nima nobenega zavarovanja, da bonjegova terjatev poplaana. Zavarovan je s tem, da pride na vrsto, ko bodo poplaani vsi zavarovani upniki. elja nezavarovanih upnikov je, da v podjetju im ve financiranja s strani lastnikih virov, kajti ve kot je lastnikega kapitala v podjetju, bolj bo nezavarovan upnik zavarovan. Nezavarovani upniki glasujejo o prisilni poravnavi.

2. OBVEZNICE Osnovna razlika med kreditom in obveznico je, da banke drijo kredit do zapadlosti, z obveznicami pa se lahko trguje se jih prodaja in kupuje, ker so obveznice vrednostni papir. Tveganju pri kreditu se skuamo im bolj izogniti. Pri obveznicah pa se glede tveganja nanaamo na bonitete bonitetno hio oz. agencijo, ki ocenijo kreditna tveganja podajo bonitetno oceno. Podjetja so premajhna in nimajo dovolj denarnih sredstev, da bi same izvedle to bonitetno oceno tveganja. Poznamo dve vrsti prodaje obveznice: I. Javna prodaja, ki je namenjena zelo iroki javnosti in mora imeti izdelan prospekt. II. Zaprta prodaja, ki je namenjena manjemu krogu kupcev. V obveznici, ki je hkrati tudi pogodba, pie namen, podane so lahko razline klavzule, ipd. 2.1. POSEBNE VRSTE OBVEZNIC 2.1.1. Obveznica z variabilno obrestno mero Obrestna mera se spreminja in je odvisna od euriobora (medbanno izposojanje). Pri taki obveznici gre hkrati za prevzem tveganja spremembe obrestne mere. Lahko pa se kupi zavarovanje, da obrestna mera nikoli ne bo skoila npr. nad 5%. 2.1.2. Obveznica s fiksno obrestno mero Ni prevzema tveganja spremembe obrestne mere, ker je obrestna mera fiksno doloena.

2.1.3. Obveznica, katere obrestna mera je vezana na poslovni uspeh

Obresti so odvisne od dobika. Obresti se plaujejo samo, ko je dobiek. Obravnavamo jih enako kot delnice uinek davnega ita. Npr. obresti plaamo samo, e bo dobiek > 0. e bo dobiek = 2, bodo obresti = 2. 2.1.4. Zamenljiva obveznica Dolg (D) se spremeni v equity (E). gre za spremembo obveznice v delnico, to je mono samo pod doloenimi pogoji.

Primer: kredit po 10%, vsako leto dobim 10%. To podjetje, kjer imam kredit, pa nadelnico zaslui 15%. Kredit bom dal, e mi bodo dali na voljo monost, da npr. ez tri leta svojo obveznico zamenjam za delnico (ko vidim, da je donos veji). equity kicker (v asu krize je bolje imeti obveznico, ker predstavlja upnika, ki ima prednost pri poplailu pred delniarji v primeru steaja. Ko je podjetje reeno krize je bolje imeti delnico, ker je zasluek veji). 2.1.5. PUT opcija To je obveznost izdajatelja obveznice in pravica investitorja, da je predasno poplaan. 2.1.6. CALL opcija To je pravica izdajatelja obveznice in obveznost investitorja, da izdajatelj predasno odkupi obveznice nazaj. Npr. ob padcu obrestne mere bo izdajatelj odkupil stare obveznice z vijo obrestno mero in izdal nove obveznice po niji obrestni meri.

2.2. LASTNOSTI OBVEZNICE Monost odplaila (CALL pravica izdajatelja, da predasno odplaa svoj dolg. Nasproti te pravice je obveznost imetnika). Imetnik eli imeti PUT opcijo, da lahko zahteva predasno poplailo obveznice. Kakno zavarovanje je PUT opcija? Kadar bodo obrestne mere visoke, lahko imetnik uporabi PUT opcijo. Vekrat sta hkrati vkljueni PUT & CALL opcija!

2.2.1. Konverzija Pravica izdajatelja in obveznost imetnika, da lahko izdajatelj zahteva, da obvezniarji postanejo delniarji. Pravica imetnika in obveznost izdajatelja, da imetnik sasoma postane delniar, obrestna mera in posledino tudi tveganje se zmanja.

3. LIZING Gre za tretjo obliko dolnikega financiranja, ki ga lahko imenujemo tudi zakup. Potencialna prednost lizinga je, da v bilanci ni zadolenosti, ker obstaja pogodba. Poznamo dve obliki lizinga: 3.1. FINANNI LIZING (dolgoroni lizing, ki je lahko tudi alternativa lastnikemu financiranju), Lizing kupi opremo in jo da podjetju v najem. Lastnik te opreme je lizing. Podjetje se zavee, da bo npr. 5 let plaevalo t.i. zakupnino. Zakupnina vsebuje: * glavni, * obresti oz. donos za lizing hio, * vzdrevanje opreme (opremo vzdruje podjetje), * zavarovanje (ki ga plaa podjetje). V pogodbi za lizing obiajno pie, da po zadnjem plaanem obroku zakupnine, lastnik te opreme postane podjetje, ki pridobi ostanek vrednosti opreme. Znailno je sporazumno prenehanje pogodbe o lizingu. 3.2. OPERATIVNI LIZING (kratkoroni lizing) Ronost je zelo kratek rok, kajti obiajno je ivljenjska doba pogodbe kraja od ivljenjske dobe stroja oz. nabavljene opreme. Za to obliko lizinga je znailni odpovedni rok, ki ga je potrebno spotovati. Vzdrevanje opreme je pri operativnem lizingu na strani lizingodajalca (monost nadomestne opreme).

LASTNIKO FINANCIRANJE I. Ustanovitev podjetja (vplailo ob ustanovitvi podjetja), II. zadrani dobiki (vrednost obstojeih delnic se povia), III. dokapitalizacija (nove delnice). nove delnice se lahko izdajajo obstojeim delniarjem (v tem primeru se lastniko razmerje ne spremeni, cena nove delnice ni pomembna),

lahko pa se prodajo preko zaprte prodaje (namenjena ozkemu krogu vnaprej znanihljudi) ali javne prodaje (po ZTFI gre za prodajo delnic iri javnosti, potreben je prospekt). Za obe vrsti prodaje novih delnic novim delniarjem je znailna sprememba lastnike strukture v podjetju in prerazdelitev vrednosti delnic.

1. NAVADNA DELNICA Znailnosti: Pravica do istega dobika, pravica glasovanja (pomembna za tiste, ki imajo veji dele glasov), pravica prenos / prodaje (kadar ima nekdo manji % delnic je zelo pomembna monost odstopa iz podjetja), prednostna pravica do novih delnic (obstojei delniarji imajo prednostno pravico pri izdaji novih delnic), pravica do preostalih sredstev ob prenehanju /likvidaciji (prenehanju po dogovoru delniarjev). Primerjava delnica obveznica: delnica nima roka zapadlosti ni dospetja, delnica ga ima; nominalna vrednost delnice ni pomembna, pri obveznici so obresti doloene glede na nominalno vrednost obveznice; pomembna je knjina vrednost delnice (kapital v bilanci deljeno s tevilom delnic) kadar imamo trg delnic je knjina vrednost irelevantna in je pomembna trna vrednost delnice; pri obveznicah je denar praviloma namenski, pri dokapitalizaciji delnice denar ni namenski, temve obstaja neka strategija. Prednosti navadnih delnic: so brez dospetja, imajo minimalne omejitve za poslovanje (denar ni namenski), ni fiksnih obveznosti Slabosti navadnih delnic: nadzor na drubo (glavni problem pri dokapitalizaciji), stroki izdaje delnice (npr. soglasja, ..).

2. PREDNOSTNA DELNICA Tale delnica nima glasovalnih pravic, ima pa doloeno prednost pri dobiku, pod pogojem, da dobiek je (obveznice imajo za razliko od delnic, v sami pogodbi doloeno pravico do obresti, ne glede na poslovanje podjetja). Za prednostno delnico je enako kot za obveznice pomembna nominalna vrednost. Tale delnica ima dve temeljni lastnosti:

I. Kumulativnost: e npr. 3 leta nismo izplaevali dividend, potem pa jih etrto letoizplaujemo, moramo lastnikom prednostnih delnic izplaati vse zapadle dividende (za vsa 4 leta).

II. Participativnost: kadar so dobri asi in dobijo navadni delniarji > 5%, bodo tudiprednostni delniarji dobivali > 5%. Gre za participacijo pri uspehu.

Pod kaknimi pogoji prednostni delniar pridobi glasovalno pravico in s tem postanenavadni delniar? e npr. 5 let ni dobika bo prednostni delniar pridobil glasovalno pravico, kajti s tem, ko se ji je odpovedal, ni pridobil, ker 5 let ni bilo dobika. Dokapitalizacija je proces izdajanja prednostnih delnic (novi delniarji ne dobijo pravice do glasovanja. Problem prednostnih delnic je pri tistih podjetjih, ki nimajo dobika, kajti odrekli so se pravici do glasovanja, nimajo pa nobena dobika.

3. NAKUPNI BON Je neke vrste pogojni lastniki kapital. Gre za vrednostni papir, ki daje pravico nakupa navadne delnice po vnaprej doloeni ceni. Izda ga izdajatelj navadne delnice. Nakupni boni so se neko izdajali kot nagrada za delavce uprave.

Primer: vrednost delnice je 100. Nakupni bon (pravica nakupa delnice) bo nekajvreden, e je cena delnice na trgu (trna cena) > 100. Razlika med nakupnim bonom in delniko opcijo:

Nakupni bon (pravica imetnika, obveznost izdajatelja) izda izdajatelj navadne delnice,delnika opcija (pravico ima tisti, ki je delniko opcijo dobil, obveznost pa tisti, ki jo je izdal) pa je lahko nakupna ali prodajna lahko jih izdaja kdorkoli.

4. TERMINSKA POGODBA O PRODAJI DELNICE (izvedeni ekonomski instrument) S to pogodbo se doloi pravica prodaje in obveznost prodaje, da nek vrednostni papir prodam po doloenem asu za doloeno ceno. Je obojestranska. Lahko se obrne posamezniku v kodo ali v korist (tako koda kot korist je odvisna od stanja na trgu). Gotovo je po kakni ceni se bo vrednostni papir prodal. 5. NAGRAJEVANJE UPRAV Z DELNICAMI Problem PRINCIPAL (lastnik) AGENT (manager): Ali delajo agenti v svojo korist ali v korist principalov? Kako nagrajevati agente, da bodo zastopali interese principalov? Nagrada bi lahko bila plaa (fiksni + variabilni del, variabilni del je kvalitativen in pa finanni, ki je odvisen od uspeha).

Uprave se obiajno nagrajuje v delnikih opcijah, kjer bo ta pravica vredna samo, e je cena delnice na trgu visoka (e so managerji uspeni). SLO: variabilni del mora biti sharing (profit sharing), kar je oblika udelebe pri dobiku. To se zaradi davkov ne splaa.

sharing je lahko v gotovini ali v delnicah. e je v delnicah ostane denar v podjetjuin ga lahko podjetje porabi za poslovanje.

6. ZMANJANJE KAPITALA odkup lastnih delnic Odkup lastnih delnic pomeni zmanjanje gotovine v aktivi. Zmanjanje kapitala pa pomeni umikanje delnic na trgu npr. jih je samo e 900. e se odloimo, da ne izplaamo dividend so delniarji lahko zelo nezadovoljni in takrat se lahko odloimo za odkup lastnih delnic (npr. po ceni 1,5 lahko kupimo priblino 66 delnic, na skupini ostane 134 delnic). Denar je odel iz podjetja, eni delniarji so dobili denar (tisti od katerih se je odkupilo delnice in sedaj delnic ve nimajo), drugi delniarji pa denarja niso dobili. Najbolj pametno je odkupiti delnice od tistih delniarjev, ki so najbolj nezadovoljni, kajti spremeni se nadzor zaradi spremembe glasovalnih pravic, ki jih dobim z odkupom delnic. e delnice odkupi tisti, ki jih ima npr. 80, se v bistvu zgodi prevzem, kajti porabil se je denar podjetja. To dela npr. Krka, ampak ne z namenom prevzem, temve z namenom dobika, kajti delnice bodo dali nazaj na trg, ko bodo ve vredne (trenutno so po njihovem mnenju prepoceni).

POLITIKA DIVIDEND Gre za usmeritev delnike drube, kaken del dobika bo zadran v podjetju in kaken del dobika bo izplaan delniarjem. Teorije o politiki dividend: I. Dividendna politika ni vana in nima nobenega vpliva na ceno delnice (Muller & Modigliani).

Doloene so nerealne predpostavke: brez davkov, popolne informacije in konkurenca. II. Zaradi davkov imamo preference, le te pa so zadrani dobiki (neizplailo dividend, dividende = 0). Ljudje so davni zavezanci niji dohodki pomenijo nijo stopnjo po kateri plaamo davek. e dividend ne izplaujemo, cena delnice raste, tako se imetnik sam odloi kdaj bo prodal delnico in realiziral kapitalne dobike (plaati mora davek na kapitalni dobiek). III. Zadranih dobikov ni, dividende so zelo visoke. Ideja te teorije je, da sami doloimo investicije in ne zaupamo delniki drubi, kajti ta lahko slabo investira.

1. PRAKTINE POLITIKE Politika dividend mora biti STABILNA in vnaprej OPREDELJENA (npr. teorija 1.2. dobimo delniarje, ki noejo samo realizirati kapitalskih dobikov; teorija 1.3. dobimo delniarje, ki hoejo denar dividende sproti). 1.1. Nizke dividende (model preostalega dobika to je tisti dobiek, ki ga ne potrebujemo nujno za investiranje) znailno za hitro rastoa podjetja; taka podjetja potrebujejo veliko sredstev za investiranje, zato naeloma ne izplaujejo dividend, razen kadar dobiek presega investicijske potrebe. Investirajo tisti, ki so pripravljeni akati na povrailo investicije (npr. 5 let)

1.2. Model enakomerne rasti dividend Model je znailen za zelo zrela podjetja (predvsem velike delnike drube), kjer obstaja zanesljiv dobiek.D0 = 100 + % inflacije + x % rasti

Dividenda je pri tem modelu bolj fiksna kot dobiek (obstaja sicer tveganje, vendar relativno majhno). 1.3. Model nizkih dividend ( + dodatne dividende v dobrih letih) Model nizkih dividend je zelo podoben modelu preostalega dobika, medtem ko dodatne dividende predstavljajo ravno razliko z tem modelom.

Obiajen model za drube z nihajoo dejavnostjo (panoge: surovine, turizem, ..)

1.4. Visoka razdelitev dividend Pri tem modelu se razdeli zelo velik del dobika (npr. 75%), zato delniarji utijo vsako nihanje dobika. Ta model je znailen za zaprte drube (ozke skupine lastnikov, ni na trgu).

2. OMEJITVE ZA IZPLAILO DIVIDEND Omejitve so lahko zakonsko doloene (ZGD doloa obvezne rezerve in dokler le teh ni, dividend ni dovoljeno razdeljevati). Omejitve so vasih vsebovane tudi v kreditnih pogodbah (npr. ne sme izplaevati dividend, dokler ne vrne dela glavnice). Omejitev pa je tudi likvidnost, kajti e ni denarja gotovine v aktivi, se dividende ne morejo izplaevati.

JAVNE FINANCE Gre za vedo o razpolaganju z denarjem v javnem sektorju (pridobivanje & troenje). Cilj javnih financ je zadovoljevanje javnih interesov, medtem ko je cilj poslovnih financ dobiek in pridobivanje le tega. Racionalno naelo javnih financ: z doloenimi javnimi sredstvi dosei im ve ciljev oz doloene cilje dosei z im manj sredstvi. Funkcije javnih financ so tri in so sledee: stabilizacijska, redistribucijska in alokacijska. 1. STABILIZACIJSKA FUNKCIJA poveanje troenja drave v krizi (deficit); v konjunkturi ustvarjanje rezerv za hude ase, fiskalna politika je edina monost RS, kjer lahko uveljavlja stabilizacijsko funkcijo (monetarna politika je v rokah EU).

2. REDISTRIBUCIJSKA FUNKCIJA prerazporejanje sredstev skozi javne finance (od tistih, ki imajo ve, k tistim, ki imajo manj). To prerazporejanje poteka preko davkov (progresivna obdavitev) in preko izdatkov (socialni transferi tistim z manjimi dohodki). Cilj te funkcije je zmanjanje razlik med bogatejimi in revnejimi. Redistribucija je povezana z vrednostnimi sodbami o pravinosti.

zdravstveno zavarovanje: plailo prispevkov glede na meseni dohodek(proporcionalno). Zdravstveno zavarovanje ve koristijo tisti z nijimi dohodki, ki plaajo manj prispevkov (to je redistribucija!). pokojninsko zavarovanje: plailo prispevkov je prav tako proporcionalno, redistribucija se pojavi pri izplailu pokojnine max. Pokojnina je 4,1- krat veja kot najnija pokojnina. Predlog socialne kapice je, da se prispevki omejijo navzgor.

3. ALOKACIJSKA FUNKCIJA Javne finance na tem podroju nastopajo zato, ker trni mehanizem ni uinkovit za alokacijo. Obstajajo trne napake:

kadar ni konkurence lahko monopolist dvigne ceno, znia kvaliteto in znia koliino, informacije so asimetrine (kupci in prodajalci nimajo istih informacij), obstoj zunanjih uinkov / eksternalij (le ti so lahko pozitivni olanja, pismenost; ali negativni vplivi na okolje), javne dobrine (se ne morejo pojaviti na trgu),

tveganja, ki se ne dajo oceniti (nepredvidljiva tveganja drava naredi bolje delo kot trg).Javne finance izboljajo ekonomsko uinkovitost.

Pri ceni, viji od ravnotene, je na trgu ve ponudnikov kot povpraevalcev. Nianje cene, povzroi gibanje proti ravnoteju.

JAVNE FINANCE:

ZASEBNA DOBRINA:

3.1. EKSTERNALIJE Lahko so pozitivne ali negativne. Poleg direktnih strokov obstajajo e indirektni (zunanji uinki na okolje). Cestnine: 1. naelo: uporabnik naj plaa po kilometrih uporabe (vinjeta ni potena) 2. naelo: tisti, ki onesnauje, naj tudi plaa. Cestnine so lahko vije doloene v asu sezone ali npr. v asu rush hours, kadar je zunanjih uinkov ve.

Zunanja eksternalija:

Ali je zmona drava tako intervenirati, da bi energetika upotevala tudi stroke na okolju? e bi zadevo prepustili trgu, bi bila koda 5 x 1000 (). Naloga drave je, da to zmanja (//////////). Drava ima za to tiri monosti: I. Drava naloi okoljsko takso / davek, ki ga plaa onesnaevalec. II. Subvencija drave za istilno napravo Z vidika ekonomije je vseeno katera monost se uporabi, glavno, da kode ni. Redistribucijsko je razlika velika. I. Dravna regulativa (standard za onesnaevanje) drava s svojim monopolom poskrbi, da na trg pride 800 in ne 1000. II. Definiranje pravic.

kadilec mi naj da 5 x 1 in lahko pokadi 5 cigaret. zasebniki lahko v primeru, ko drava definira pravice, uinkovito uresniujejo svoje pravice. Potreben je uinkovit pravni red in sodno varstvo.

3.1.1. Pozitivne eksternalije Doloena zadeva ima bistvene koristi, poleg teh pa e splone koristi. To je npr. dravna subvencija za kmetijstvo, ki ima neposredne koristi (pri ivinoreji je to mleko, sir, meso, ..) in posredne koristi (regulacija naravnega okolja).

Trna napaka napaka drave napaka drave je, ko drava subvencionira nekoga, ki de facto do subvencije sploh ni upravien (npr. bogatega odvetnika, bi naj gojil oljke). Trno napako elimo popraviti s pomojo drave, torej dravne subvencije, kjer pa lahko pride do napake drave zaradi:

omejenih informacij, ni kontrole nad obnaanjem zasebnikov, interesa administracije, omejitev v politinem procesu (npr. pri zakonodajnem postopku, kjer so te omejitve lahko posebni interesi, hitrost odloanja nesposobnost hitrega sprejemanja odloitev in/ali blokada odloanja).

Zakaj imajo ekonomisti tako razlien pogled na ukrepe drave v ekonomiji?

1. Ali smo upotevali vse posledice dravnih ukrepov? kratki rok dolgi rok Rezultati so lahko popolnoma drugani na kratek in na dolgi rok.

Primer: dvig DDV ja iz 20% na 40%. Na kratki rok poveamo prihodek, na dolgi rok pa ne inmoramo seliti proizvodnjo, uvesti drugano strukturo porabe,..

2. Kako deluje ekonomija? Ali ima Luka Koper monopol? NE, ima regionalni monopol v Sloveniji, tovor pa e veinoma iz sosednjih drav in bi ga lahko transportirali tudi preko Reke ali Trsta. trni poloaj, kako mono bodo odreagirali ponudniki ali povpraevalci na spremembo (npr. na dvig troarin pri bencinu), vrednostne sodbe ekonomistov (nezaposlenost vs. inflacija odvisno od preferenc posameznih drav; uinkovitost vs. pravinost to sploh ni podroje ekonomistov, ekonomisti bi se morali drati uinkovitosti, pravinost pa je podroje za sociologe in politike; pravina reitev je bolja od uinkovitih reitev oz. moramo se odpovedati vsaj delu uinkovitosti).

Podroja trnih napak: zunanji uinki, asimetrija informacij (drava je tista, ki je informirana bolje kot potroniki), javne dobrine, ni konkurence in negotovost.

Povpraevanje se ustvarja na osnovi nepopolnih informacij. Potronik ne ve natanno, koliko potrebuje (npr. zobozdravnik boli te en zob, ko pride tja, ugotovi, da ima e 3 luknje). JAVNE DOBRINE So nasprotje zasebnih dobrin, ki jih brez drave sploh ne bi bilo.

Loimo jih na:

I. iste javne dobrine (policija, vojska, pravna varnost) to so tiste dobrine, kjeromejevanje porabe ni mono in niti zaeljeno (z vidika ekonomske uinkovitosti). Mejni stroki teh dobrin so enaki NI, tako torej dodatni potronik, drave ne stane ni. Za drubo je optimalno, da dobijo vsi vse zastonj. II. Javne dobrine so tiste dobrine, ki jih je sicer mono omejevati, ampak nima smisla, saj so mejni stroki enaki NI. (npr. park Tivoli, ki ga lahko ogradimo, vendar to nima smisla). Pri zasebnih dobrinah nastajajo dodatni stroki, ki jih pokrijejo dodatni potroniki (npr. gorenjski TV: dodatni TV je stroek, ki ga pokrije kupec, ko kupi ta TV).

EKONOMSKE LASTNOSTI DOBRIN (grafini prikaz)

Meane dobrine so zasebne dobrine z zunanjimi eksternalijami (pogledam iz marne gore na njive krompirja, ta pogled me ni ne stane in mi ga nihe ne more omejiti). Pomembno je, da se drava ukvarja z istimi javnimi, javnimi in meani dobrinami, ki imajo pozitivne eksternalije. Pravna lastnost dobrin je, da lahko drava ree, da naj neka zasebna dobrina postane javna, torej zastonj.

< 1000 stroki dodatnega avta = 0 (MS = 0) > 1000 dodatni avto pomeni stroek (MS 0) Na tej toko javna dobrina postane zasebna. Z ekonomskega vidika je < 1000 javna dobrina, ki pri > 1000 dobi lastnost / znailnost zasebne dobrine. Ekonomski vidik: zasebne dobrine: P = MS > 0 javne dobrine: P = MS = 0 Pravni vidik: zasebna dobrina: P = 0 javna dobrina v zasebni lasti (npr. most): P = 0

Izpitna naloga: Narii , ki kae, da je druba sedaj na slabem kot je bila prej (da jetrna situacija bolja kot to, da zasebno dobrino ponujamo po P = 0). Prvi dodatni potronik ni ve pripravljen plaati 10, temve manj (drava pa zanj plaa 10) = izguba. Izguba je najveja pri zadnjem potroniku, ki ni pripravljen plaati ni, drava pa plaa zanj 10. ABCD je tisti, kar so potroniki pripravljeni plaati. ABE pomeni korist potronika in e temu odtejemo ABCD dobimo razliko, ki je negativni DC (in to je izguba).

Izguba blaginje z vidika tistega, ki dobrino ceni > 10, pa zanjo ne plaa ni ali manj kot 10. e drava odkupi most, plaa zasebniku P x Q / letno, pridobi pa izgubo blaginje.

BISTVENA RAZLIKA MED JAVNIMI IN ZASEBNIMI DOBRINAMI Bistvena lastnost javnih dobrin je, da jo uporablja ve uporabnikov hkrati, pa se njena koliina ne zmanja. Za zasebno dobrino je znailna individualna uporaba. Preference pri zasebnih dobrinah setevamo vodoravno, preference za javne dobrine pa navpino.

Agregatno povpraevanje za zasebne dobrine: pri danih cenah setevamo vse povpraevane koliine. Agregatno povpraevanje za javne dobrine: pri dani koliini setevamo vse cene, ki jih je povpraevalec pripravljen plaati. Navpino setevamo pripravljenost za plailo enote javne dobrine.

Pri zasebnih dobrinah je pravilo: Ponudba je optimalna takrat, ko je zadnji potronik pripravljen plaati dano ceno za doloeno koliino (pravilo cene). pripravljen plaati toliko, kolikor stane zadnji produkt. Pravilo pri javnih dobrinah: Optimalno ponudbo imamo takrat, kadar so za dodatno javno dobrino vsi uporabniki pripravljeni plaati doloeno isto ceno. vsi potroniki, enaka cena, prilagaja se koliina. zadnja enota javne dobrine naj bi stala toliko, kolikor so vsi uporabniki hkrati pripravljeni plaati zanjo.

D1 je za 250 vojakov pripravljen dati 5, D2 pa 15. Davke bi morali plaevati razlino, neodvisno od prihodka in glede na preference. To v praksi ne deluje, kajti ljudje bi svoje preference skrivali. Tukaj se ponudi LINDHALOVA REITEV, ki pravi, da se preference za javne dobrine v praksi setevajo skozi politini sistem in volitve.

POTRONIK mora biti sposoben primerjati stanje A in stanje B. mora biti racionalen. Monosti: A > B; A < B; A = B Tranzitivnost: A > B, B > C A > C

Test racionalnosti v parlamentu: 1. skupina: A > B > C 2. skupina: B > C > A 3. skupina: C > A > B

A : B 1. skupina: A

2. skupina: A 3. skupina: B A > B

B : C 1. skupina: B2. skupina: B 3. skupina: C B>C Sledi: A > C e glasujejo A : C 1. skupina: A 2. skupina: C 3. skupina: C izglasujejo nekaj, kar ne velja po pravilu tranzitivnosti. Gre za t.i. PARADOKS GLASOVANJA, kjer je izid odvisen od vrstnega red predlogov, veinsko glasovanje ni reitev, ker ne izpolnjuje pogoja tranzitivnosti.

FINANCIRANJE OBIN Financiranje obin je urejeno podobno kot financiranje dravnega prorauna, velika razlika je na strani prihodkov (relativno omejeni lastni viri, ker drava pobira davke). Vasih je bila glavni vir financiranja obin dohodnina (predstavljala je kar 30%). Danes se celotna dohodnina zbere v centralni davni upravi, ki zbrano porazdeli obinam (sistem solidarnosti). Sistem solidarnosti predstavlja protiustavno stanje, kajti lokalne skupnosti bi naj imele lastne vire. 1. KONCEPT PRIMERNE PORABE (PP) Za celo dravo se izrauna primerna poraba na posameznika na lokalni ravni, potem pa se izvede korekcija, pri kateri se upoteva predvsem tevilo mladih in tevilo starih, povrina obina, dolina lokalnih cest. Ve kot imajo posamezne lokalne skupnosti, ve sredstev dobijo (dobijo jih iz razdelitve dohodnine + iz dravnega prorauna, e zmanjka). Lokalna skupnost v Sloveniji je izgrajena samo do obin (pokrajine so e dilema). Problem je, da obine nimajo lastnih sredstev. POKOJNINSKA BLAGANJA SOCIALA Socialna varnost je del socialnih izdatkov. socialna zaita socialna varnost, kamor spada socialno zavarovanje (pokojninsko, zdravstveno, za brezposelnost), socialno varstvo (financirano s davki) in sistem univerzalnih pravic. Socialni izdatki so predvsem izobraevanje, stanovanjska oskrba (subvencija za gradnje in subvencije za najemnine), zdravstvo, pokojnine, nadomestila za brezposelnost in socialne pomoi.

Socialna zaita zajema vse kar je nateto pod socialne izdatke, razen izobraevanja in subvencij za gradnje. Socialna varnost: pokojnine (izplaujejo se na podlagi plaevanja prispevkov in iz dravnega prorauna, ki nabira sredstva z davki), zdravstvo (plaujejo se prispevki), socialne pomoi (plaujejo se iz davkov), brezposelnost (plaujejo se prispevki).

1. SISTEM SOCIALNE VARNOSTI Sistem sestoji iz treh delov: I. Socialno zavarovanje, ki se financira s prispevki, II. Socialno varstvo, ki se financira z davki (bolj ciljni sistem, kjer zaradi preverjanja res dobijo tisti, ki potrebujejo) in III. Sistem univerzalnih pravic, ki se prav tako financira z davki.

V sistemu socialne varnosti veljajo tri naela pravinosti, za vsak podsistem eno: I. Naelo recipronosti (pravico iz socialnega zavarovanja dobi tisti, ki plaa prispevke. V praksi je to naelo univerzalnost npr. tudent je zavarovan po starih, ima pravico do socialnega zavarovanja, kljub temu da prispevkov ne plauje sam), II. Naelo potreb (v praksi se preizkua ali je pomo res potrebna glede na dohodek in premoenje), III. Naelo univerzalnosti (do sistema univerzalnih pravic so upravieni vsi- mladi, bolni, invalidi, ..).

Obstajajo trije sistemi socialne drave: I. Bismarchov sistem, znailen za kontinentalno Evropo (poudarja irok spekter pravic, financiranje s prispevki in naelo recipronosti), II. skandinavski sistem (znailne so iroke pravice, financiranje z davki in naelo univerzalnosti), III. liberalni model, znailen za Anglijo (znailne so ozke pravice, financiranje z davki in uporablja se naelo potreb).

Razlogi za nastopanje drave: redistribucija oz. drubena pravinost nedelovanje trga na teh podrojih: * zunanji uinki (pozitivni) * asimetrija informacij (kratkovidnost ljudje ne znajo oceniti dolgoronih posledic; nezavedanje npr. zdravstvenih teav; problem negativne selekcije zavarovanje rizinih skupin, ki so bolj tvegane dvig premij, ker tisti z nijim tveganjem se umaknejo, ker se jim ne splaa zavarovati, tako na koncu ostane samo e najbolj rizina skupina, ki je zavarovana z maksimalno premijo reitev bi lahko bile

razline zavarovalne premije za skupine, ki so razlino rizine, t.i. segmentacija; teko oceniti tveganje ocenjevanje tveganja pri zasebnih zavarovanjih).

V zavarovalnitvu imamo dva velika problema: I. negativna selekcija II. moralno tveganje (ex ante, ex post npr. nezgodni dogodek) zavarovanje ob nastanku nezgodnega dogodka povzroi dva uinka: 1. obnaanje ex ante (pred dogodkom) in 2. obnaanje ex post (po dogodku). Zavarovalnice to reujejo z bonusi (npr. bonitete pri Triglavu) Kako ta dva problema reuje javno zavarovanje? Negativno selekcijo reuje javno zavarovanje samo po sebi (ni nobenega razlikovanja) povprena premija (zdravi plaujejo preve, bolni premalo).

1.1. SOCIALNO VARSTVO Gre za javno financiranje iz davkov in obveznega socialnega zavarovanja. Zasebno financiranje pa zasebnik plaa sam ali pa samo doplaa, ker del prispeva javna blagajna. Alternativa je privatno zavarovanje, ki predstavlja nek nadstandard. Predstavlja pa tudi doplailo k osnovnemu standardu (obstaja 90% vseh zdravstvenih zavarovanj, kjer drava sicer za osnovni standard zahteva doplailo). 2.1. SOCIALNA KAPICA Gre za omejitev prispevkov za zdravstvo in pokojnine navzgor (npr. nad 35 000 / leto). To bi pomenilo, da tisti, ki imajo zelo velike dohodke, nad nekih dohodkom (npr. 4 povprene plae) ne bi ve plaevali prispevkov. To bi bil veliki izpad za javno blagajno in bi bilo potrebno uvesti prispevke na druge prejemke iz dela.

ZDRAVSTVO Obstajata dve monosti z vidika financiranja: I. Javno financiranje z davki in prispevki, kjer se plauje doloen % od plae, ali II. Zasebno financiranje, kjer gre za sprotna plaila ali zasebno oz. privatno zavarovanje. Zasebno zavarovanje predstavlja je lahko: 1. dodatna storitev (nadstandard, ki ni vkljuen v paket osnovnega zavarovanja), 2. namenjen vsem tistim, ki niso obvezno zavarovani,

3. participacija oz. doplailo dopolnilni zdravstveno zavarovanje (to so praktino vsa zasebna zavarovanja v RS, kjer se plauje prispevek od plae). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje imajo Vzajemna (ni d.d. in njen cilj ni ustvarjanje dobika), AS in Triglav (sta d.d. in je njun cilj ustvarjanje dobika). Razlogi, da se na podroju zdravstva pojavlja drava:

I. Solidarnost (enaka dostopnost vsem dravljanom) v dimenziji zdravi bolni, II. redistribucija (tisti, ki imajo ve, naj dajo ve plauje se proporcionalno glede naplae, pravice pa so enake) glede na dohodek, III. trg zdravstvenih storitev ne deluje asimetrina informacija (primer: zobozdravnik),

zavarovalnitvo (negativna selekcija ta problem reuje javno obvezno zdravstvenozavarovanje; moralno tveganje sprememba obnaanja zaradi tega, ker imamo zavarovanje in smo ex ante manj skrbni, ex post pa elimo izrpati im ve pravic),

zunanji uinki (pozitivni veja produktivnost zdravih ljudi, dalja ivljenjska doba, ..),

medicinska inflacija (cene v zdravstvu rastejo hitreje kot cene drugih storitev, predvsem zaradi potreb po dodatni opremi, dodatnih posegih, dodatni rehabilitaciji ..). to so razlogi za javno financiranje podroja zdravstva, to pa e ne pomeni, da potrebujemo javno oskrbo (javno financiranje javna oskrba). P = 0 to bi lahko izvajali zasebniki, ki imajo koncesijo zasebna oskrba (koncesionarji sami kupijo opremo, drava pa jo odplauje preko plaevanja storitev). Kaj se zgodi, kadar se drava odloi za javno financiranje (preko davkov)? P = 0

e preseno povpraevanje pustimo, bo to vodilo v podkupovanje. Kaj se zgodi s presenim povpraevanjem? Zasebni ali sivi trg, preskakovanje akalnih vrst (podkupovanje), akanje v vrstah, katerega cilj je zmanjanje presenega povpraevanja, in doplaila

Slovenski sistem participacije:

MS = fiksen: en poseg stane 10, za vsak dodaten poseg je potrebno plaati isto (10). Q1 dejansko povpraevanje pri P = 0 (pri javnem financiranju) e bi bila storitev na trgu Q0 ljudje naj plaajo 30% storitev potronik ne vidi ve cene 0, ampak 30% MS, to je pri koliini Q2 0Q2BD plaajo posamezniki DBEF plaa drava 0Q2EF izdatek za zdravstvo (celoten = posameznik + drava) Javni zavod je ustanovil Vzajemno ljudje so zavarovani za doplailo, zato se ponovno obnaajo, kot da je P = 0. Spet smo na zaetku, ljudje niso ve racionalni (Q 1). Doplailo znaa priblino 24 meseno in je doloeno neodvisno od plae (e bi poviali obvezne prispevke, bi se poveevalo proporcionalno). Zakaj v RS ni zavarovanja za nadstandard? Ker je koarica osnovnih pravic dovolj iroka. Ideja o veliki redistribuciji prek prispevkov ni zelo pomembna. To bi bilo potrebno dosei preko dohodnine.

POKOJNINSKI SISTEM

Loimo obvezno / javno financiranje in zasebno pokojninsko zavarovanje. V RS se pokojnine veinoma izplaujejo iz obveznega zavarovanja. Dve obliki obveznega pokojninskega zavarovanja:

I. Pretoni sistem oz. sistem medgeneracijske solidarnosti (prispevki se vplaujejo vZPIZ, izplaujejo se pokojnine in druge pravice; tudi RS vplauje 30% prorauna) Kaj doloa koliko prispevkov pobere ZPIZ? povprena plaa x prispevna stopnja x t. zaposlenih = povprena pokojnina x t. upokojencev

e se zmanja tevilo zaposlenih, moramo zviati prispevno stopnjo. S poveanjemprispevnih stopenj zviujemo stroke dela, to pa slaba konkurennost v RS in poveuje se tevilo brezposelnih stroek dela = bruto plaa (vkljuuje prispevke in dohodnino) poveuje se tudi t. upokojencev (demografija, zgodnje upokojevanje, staranje prebivalstva, ..) pokojnina = % n x plaa

n = nadomestitvena stopnja (npr. 75%) to pomeni, da povprena pokojninapredstavlja 75% povprene plae. Ta sistem je zelo obutljiv na demografske spremembe, e posebej, e se ti pri upravljanju ne upotevajo (npr. pred 20 leti bi morali generirati zaloge, ko je bil dele mladega prebivalstva e veji, demografska slika pa je kazala staranje prebivalstva). Pretoni sistem financiranja temelji na medgeneracijski pogodbi (in solidarnosti), ki jo ureja drava in jo prilagaja razmeram. Tak sistem je uspeen, ko so prilivi enaki odlivom. I. Nalobeni sistem (obstaja solidarnost med osebami z istim tveganjem)

Sedanja generacija vplauje prispevke, ko si nalobeni (40 let), potem pa sledi rpanje pravic. Vsaka generacija skrbi zase, saj rpa svoja lastna privarevana sredstva. Pokojnina vsakega posameznika je odvisna od njega, njegovih privarevanih sredstev in sposobnosti. Ta sistem ni obutljiv na demografijo. Trend v svetu je meani sistem (1 steber pretonega sistema in 1 steber nalobenega sistema). Prednost nalobenega sistema je individualizacija (koliko je kdo vplaal in koliko pravic ima). Pretoni sistem ima visoko stopnjo solidarnosti (redistribucija je bolj uinkovita). Problem prestopa v RS je problem financiranja obstojeih pokojnin edina monost je, da bi obstojee pokojnine financirala drava. Tudi uvedba meanega sistema predstavlja podoben problem, kajti tisti del, ki bi po novem predstavljal nalobe, bi morala spet financirati drava.

Potrebna je reforma sistema, vendar kako jo izvesti uspeno? Nianje nadomestitvenih stopenj + ljudje morajo dlje delati.

1. FINANCIRANJE POKOJNINSKE BLAGANJE V SLOVENIJI prispevki za ZPIZ znaajo 24,35% bruto plae (15,5% plaa posameznik in 8,85% plaa delodajalec), prispevki za zdravstvo so 13,45% bruto plae (spet se razdeli med posameznika in delodajalca). ----------------------------------------------------

skupno znaajo prispevki za socialno varnost 38, 20% bruto plae (razlika so e drugiprispevki, ki so zelo majhni, kot npr. starevsko varstvo, ..).

Zadnja pokojninska reforma v RS je bila izvedena leta 1999. Trenutni sistem doloa, da pravica do starostne pokojnine obstaja, e sta izpolnjena dva kriterija: 1. STAROST (polna starost za moke je 63 let in za enske 61 let; v EU je polna starost doloena za oba spola enako in je 65 let), 2. POKOJNINSKA (delovna) DOBA (polna pokojninska doba za moke je 40 let in za enske 38 let). polna starost in polna pokojninska doba je pomembna pri bonusih in malusih.

V RS so tri monosti odhoda v pokoj (tri razline kombinacije starosti in pokojnine): 1. starost mokih = 65 let, ensk = 63 let in 15 let pokojninske dobe 2. starost mokih = 63 let, ensk = 61 let (polna starost) in 20 let pokojninske dobe 3. starost mokih in ensk = 58 let in 40 let pokojninske dobe (polna pokojninska doba)

1.1. ODMERA POKOJNINE Pokojnina vsakega posameznika se odmeri na podlagi pokojninske osnove Pokojninska osnova se odmeri na podlagi povprene plae v najboljih 18 letih delovne dobe, iz katere sem plaeval prispevke za pokojnino. Odmera pokojnine za moke (ob predpostavki polne pokojninske dobe) je: Na podlagi pokojninske osnove se doloi nadomestitvena stopnja, ki je v tem primeru 72,5% za prvih 15 let pokojninske dobe je 35%, za vsako naslednjo leto pritejemo 1,5%. Pokojnina je lahko vija ali nija od nadomestitvene stopnje, zaradi bonusov in malusov.

bonusi se dodelijo, e dela posameznik preko polne starosti ali preko polne pokojninske dobe, malusi so tisti, ki pokojnino zniajo, ker je posameznik odel v pokoj pred polno starostjo ali polno pokojninsko dobo. Pokojnina pa je odvisna tudi od VALORIZACIJA oz. INDEKSACIJE pokojninske osnove. Le ta se lahko valorizira na dva naina:

I. Z indeksom pla (upokojenci so vezane na zaposlene in njihove plae. Pokojninskaosnova se v tem primeru prilagodi inflaciji pla, ki naraajo hitreje kot cene zaradi poveane produktivnosti. Spremeni se njihova koara ivlj. potrebin.) ali II. Z indeksom cen ivljenjskih potrebin (pokojnina se prilagodi rasti cen, realni standard upokojencev je zagotovljen in njihova koara ivlj. potrebin ostane enaka.). V Sloveniji je z zakonom doloeno, da se pokojninska osnova valorizira z indeksom pla in se torej pokojnine gibljejo z neto plaami (upokojenci s tem participirajo pri poveani produktivnosti). ZPIZ predstavlja 13,6% BDP (oz. 4 milijarde ).13,6% = 5,4% BPD zaposleni + 3,2% BDP + 0,7% BDP nedavni prihodki + 4,3% BDP proraun

Javne blagajne v RS po velikosti: I. II. III. IV. Proraun RS, pokojninska blagajna, zdravstvena blagajna, lokalna samouprava.

Dravna pokojnina ni odvisna od plaila prispevkov in pripada dravljanu RS, kinima slovenske ali tuje pokojnine, je stareji od 65 let in ima v RS stalno bivalie vsaj preteklih 30 let. Zraven dravne pokojnine poznamo tudi invalidsko in vdovsko pokojnino.

Primer: neto plaa posameznika je 1000 na mesec, od tega vsak mesec plaapokojninski prispevek v viini 370. -------------------------------------------------------Ob pokojninski dobi 40 let, bo do konca ivljenja meseno prejemal 580 pokojnine. Lahko bi se ta posameznik odloil, da bo namesto plaevanja pokojninskega prispevka, ta denar vezal v banko in si za pokojnino privareval na tak nain. Tako bi ob razlino dolgem asu varevanja, prejemal meseno razline zneske obresti: ob varevalni dobi 30 let, bi iz banke prejemal meseno 590 obresti,

ob varevalni dobi 35 let, bi iz banke meseno prejemal 815 obresti, ob varevalni dobi 40 let, bi iz banke meseno prejemal 1066 obresti ob tem pa bi v banki e vedno ostala glavnica 382 000. Tvegane nalobe, kjer donosi padajo in naraajo, so dobrodole pri dolgoronem varevanju, ker obstaja veja verjetnost, da posameznik preneha varevati, ko bodo donosi visoki. V RS je sistem invalidskega in pokojninskega zavarovanja zasnovan na treh stebrih: 1. steber: obvezno pokojninsko zavarovanje (prispevki, obveza drave, osnovni steber v RS). Ta steber temelji na medgeneracijski pogodbi in solidarnosti in ponuja samo najnujnejo pokojninsko varnost. Gre za dokladni sistem plaevanja in rpanja sredstev. 2. steber: obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za doloeno poklicno dejavnost + prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (le tega drava podpira z davnimi olajavami). Drugi steber je vezan na prvega, kajti da lahko rpa pravice iz drugega stebra, mora biti zavarovan v prvem stebru. Gre za nalobeno financiranje (ko gre posameznik v pokoj se zanejo rpati naloena sredstva). Prvi del tega stebra je obvezen in je namenjen doloenim poklicnim dejavnostim. Drugi del stebra je za vse poklice in je prostovoljen. Drava prizna davne olajave (ne plauje se davek od tega kar se vplaa), ko pa se pokojnine izplaajo so obdavene). Premije vplaujejo kolektivno delodajalci ali individualno posamezniki (takih je zelo malo). 3. steber: prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je s strani drave popolnoma nepodprt. Ta steber je individualen in popolnoma neodvisen od obveznega zavarovanja (posameznik zane rpati sredstva, ko se za to odloi sam). Ni doloenih nobenih davnih olajav (varuje se z namenom dodatne pokojnine), pokojnina je neobdavena. Financiranje je nalobeno. Nalobeno financiranje, ki ga vodijo pokojninske drube, ima tri dejavnosti: 1. zbiranje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih raunov zavarovancev sklada, 2. upravljanje vzajemnega premoenjskega sklada in 3. izplaevanje pokojninske rente, ki jo zavarovalnice doloijo na podlagi izraunane priakovane ivljenjske dobe in vplaanih prispevkov (obstaja solidarnost znotraj skupine z enakim tveganjem). Pokojninska renta je zavarovanje proti tveganju, da bo ivel zelo dolgo, ivljenjsko zavarovanje je zavarovanje za primer zgodnje smrti!!

DAVKI IN PRISPEVKI Davki in prispevki so javnofinanne dajatve, ki so obvezne. Davki gredo v proraun obin ali drave in niso namenski.

Za prispevke je znailno, da lahko pravico priakuje tisti, ki jih plauje. Predstavljajo stroek dela, plaa se 38,2% od bruto osebnega dohodka. Velja naelo recipronosti (reciproen proces). Lastnosti dobrih davkov so pravinost, minimalna izguba uinkovitosti (blaginje), im niji stroki pobiranja davkov, fleksibilnost, preglednost in demokratien nain sprejemanja zakonodaje. 1. PRAVINOST je lahko horizontalna ali vertikalna. Horizontalna pravinost je, da davne zavezance v enakem poloaju obravnavamo enako. Vertikalna pravinost je, da davne zavezance, ki so v razlinem poloaju, obravnavamo razlino. 2. FLEKSIBILNOST pomeni, da se dobri davki lahko prilagodijo gospodarski aktivnosti (konjuktura = povianje, recesija = znianje). 3. MINIMALNA IZGUBA UINKOVITOSTI je lastnost, ki pomeni, da davki sami so sebi povzroajo neko doloeno izgubo, pomembno pa je, da je ta izguba, im manja. 4. PREGLEDNOST in DEMOKRATIEN NAIN SPREJEMANJA ZAKONODAJE eli zagotoviti ljudem, da vnaprej vedo, kaj lahko priakujejo in posledino pozitivno sprejmejo davke. Retroaktivno davki so zelo netransparentni. Obdaven je lahko dohodek fizinih in tudi pravnih oseb, ki so obiajno v lasti fizinih oseb. Fizine osebe so obdavene z dohodnino, ki se deli na dohodek iz dela (plae, avtorski dohodek, ..) in dohodek od kapitala (obresti, dividende, kapitalski dobiek, ..). Medtem ko je dohodek fizinih oseb obdaven z dohodnino, je dohodek pravnih oseb obdaven z davkom na dobiek, ki je enako pomemben kot dohodnina. Dohodek = potronja (C) + varevanje (S). Dohodek, za katerega velja ta enakost, je e obdaven. Obdavena je lahko tudi potronja in to z davkom na dodano vrednost (DDV) ali v obliki troarin. Obdavi se lahko tudi privarevano premoenje, v kolikor je lo v nakup nepreminin.

1. PRAVINOST IN DOHODEK Davki so lahko treh vrst: 1. Proporcionalno obdavenje (davna stopnja je za vse kategorije enaka in razlike v dohodku so enake pred davkom in po davku).

Relativno vsi plaajo enako, absolutno pa tisti z vejim dohodkom plaajo ve (npr.: 30% od 100 < 30% od 1000). 2. Progresivno obdavenje (davna stopnja z vianjem dohodka naraa).

Bogateji plaujejo relativno in absolutno ve (s takim davkom se elijo zmanjati premoenjske razlike). Z vidika redistribucije gre za pravien davek. 3. Regresivno obdavenje (z naraanjem dohodka davna stopnja pada).

Razlike v dohodku so po obdavenju e veje. Ta davek je z vidika redistribucije slab davek.

PLAANI DAVEK davna stopnja. Plaani davek nam pove, koliko ljudje plaajo davka na svoj dohodek. t = T / Doh t = povprena davna stopnja, T = plaani davek, Doh = dohodek.

Bolj kot davek deluje pravien, bolj je problematien z vidika uinkovitosti. Povprena davna stopnja se giba od 0% do 30%. Povprena davna stopnja je progresivna in je pravina. Povprena davna stopnja je pomembna za redistribucijo. Enotna davna stopnja je pravina (to je linearna dohodnina). Pri linearno dohodnini obdavujemo dohodek, davna stopnja je enotna, bistvena je splona olajava. Mehanizem linearne dohodnine:

Tisti, ki je nad Y0, plauje davke, tisti, ki je pod, pa dobi pomo od drave (v vrednosti tistega, kar manjka do Y0). problem pri tem je v tem, da tisti, ki nima ni in dobi od drave razliko do Y0, ne bo nikoli zael delati. Za ekonomsko uinkovitost davkov ni pomembna povprena davna stopnja, temve mejna davna stopnja, ki nam pove, koliko plaamo dodatnega davka zaradi dodatnega dohodka. MDS = T / Doh Nija mejna davna stopnja pomeni vejo spodbudo za delo in zasluek. V kolikor Angliji in se mu ne da izogniti. Pri tem davku za dodaten zasluek ne plaam davka.

MDS pri plaah v RS: plae = 1 MDS = ? -----------------MDS = T / Doh = ? / 1 T v tem primeru so davki + prispevki MDS = 0,221 + (1 0,221) * 0,41 / 1 0,221 = prispevki posameznika; (1 0,221) = dohodnina ( plae prispevki); 0,41 = dohodninska stopnja. MDS = 54% Kaj pa MDS pri avtorskem honorarju? Pri avtorskem honorarju ni plaila prispevkov za pokojnine in zdravstvo. Priznanih je e 10% strokov. MDS pri avtorskem honorarju je bolja kot pri plai. MDS = (1 0,1) * 0,41 / 1 = 36,9%

2. EFEKTIVNA | NOMINALNA (zakonska) DAVNA STOPNJA Efektivna davna stopnja je pomembna za obnaanje posameznika. Ta davna stopnja upoteva tudi olajave: upoteva davno izvzetje (npr. kmetijske subvencije ne gredo v davno osnovo), upoteva davne olajave, ki zmanjujejo davno osnovo (T = t * (x x0) ; x0 = tisti, ki zmanjuje davno osnovo), upoteva olajave, ki zmanjujejo davno obveznost (T - x0 ; izraunamo davno obveznost in odtejemo olajavo), upoteva tudi olajavo, ko je posameznik davni zavezanec, a je davna stopnja enaka NI (posameznik davka ne plaa, upravien je do olajav; to je npr. DDV pri izvozu).

3. OBLIKE PROGRESIJE 3.1. Navadna progresija Znailni so davni razredi za posameznike. Gre pa za neuinkovit davni sistem, ker so MDS previsoke ob vijih dohodkih (MDS se spreminja). Razredi: do 5000 je davna stopnja (t) = 15% od 5001 do 10 000 je t = 30% od 10 001 in naprej je t = 40%.

Tak sistem je zelo nepravien za nekoga, ki zaslui npr. 5001, kajti za en dodaten zasluka, mora plaati davke po 30% davni stopnji. e bi zasluil samo 1 manj, bi spadal v razred, kjer bi se davki obraunavali po 15% davni stopnji. Tak posameznik (z zaslukom 5001) mora za 1 zasluka, plaati 750 ve davka.

3.2. Stopniasta progresija Tak sistem imamo v Sloveniji. Gre za sistem, ko imamo razrede za dohodek in se potem celoten dohodek razdeli po razredih. Razredi: do 5000 je t = 15% od 5001 do 10 000 je t = 30% nad 10 000 je t = 40%.Oseba, ki ima meseno plao 7500, bo po tem sistemu plaala davek za 5000 po 15% davni stopnji, za preostalih 2500 pa po 30% davni stopnji. Oseba z plao 12 000, plaa davek za 5000 po 15% davni stopnji, drugih 5000 po 30% davni stopnji in preostalih 2000 po 40% davni stopnji.

3.3. Indirektna regresija Znailna za mediteranske drave, ki ne marajo davkov in imajo zato ve posrednih davkov. MDS je pri tej regresiji vedno enaka (npr. 30%).

Davki se plaujejo linearno nad doloeno splono olajavo. t * (x - x0) = 0,30 * (x 3000) t = med 0 in 30%.Za prvih 3000 je t = 0%; kakno pa je povpreje je odvisno od preseka nad 3000 (bogateji so blizu 30%, tisti z plao npr. 3001 so blizu 0%).

4. SKUPINE DAVKOV 1. Prva skupina je glede na to kaj obdavujemo: Davki na dohodek (dohodek od dela in kapitala), davki na potronjo (DDV in troarine), davki na premoenje (nepreminine in ladje) in davki na transakcije (s premoenjem).

2. Druga skupina davkov je glede na to kdo davek plauje (ali je to davni zavezanec ali kdo drug): Posredni davki (npr. DDV) in neposredni oz. direktni davki (davek na dohodek).

3. Tretja skupina davkov je glede na vrsto davka: Progresivni davki, proporcionalni davki in regresivni davki. Davki na potronjo veliko bolj obremenjujejo niji sloj, kot viji, ker prebivalstvo z manj dohodka, veliko ve svojega dohodka nameni v potronjo in manj v prihranke. 4. Delitev na: Objektivne davke (doloeni so enako to je glede na troenje, in ne glede na lastnosti zavezancev; tipini objektivni davek je DDV in troarina), subjektivne davke (upotevajo se lastnosti davnega zavezanca; tak davek je npr. dohodnina; stroki pobiranja subjektivnih davkov so veji).

4. DAVNO PREVALJEVANJE Razlika med tem, kdo je davni zavezanec in kdo dejansko plaa davek. Mono je prevaljevanje naprej ali nazaj: nazaj: nije nabavne cene naprej: vije prodajne cene (kadar gre za davek na dobiek pravnih oseb, kjer je kljuna pozicija pravnih oseb, kajti e le te nimajo monega poloaja na trgu, ne morejo regulirati. Prevalitev strokov naprej je teja pri fizinih osebah in njihovih plaah).

gledamo na strani ponudbe! dodatni davek na strani ponudbe (S`) P`` P` = davek na enoto

* Kdo plaa pobrani davek? Oba, potronik in proizvajalec, ki je tudi zavezanec. * Koliina je pa manja (proizvajalci proizvedejo manj, potroniki porabijo manj). negativni uinek davka.

D` = potronja po davku (potronja se zmanja zaradi uvedenega davka). tudi, e davno obremenimo potronika, dobimo isti rezultat (del davka plaa potronik, del pa proizvajalec). ZAKLJUEK: Vseeno je, kdo mora plaati davek ponudnik ali proizvajalec. Vedno si delita davno breme, skupna blaginja pa je manja. Loi med ZAKONSKO INCIDENCO in EKONOMSKO INCIDENCO: Zakonska incidenca pove kdo je v zakonu doloen kot davni zavezanec. Ekonomska incidenca ni odvisna od zakonske, temve od ponudbe in povpraevanja.

5. CARINA POTRONI DAVEK Kdo nosi breme potronega davka (ekonomsko breme carine)? Potroni davek: DDV (sploni davek na vse storitve in proizvode), troarine in carine. Namen carin: I. Fiskalne carine (s temi carinami zberemo denar za javne zadeve), II. ekonomske (so zaitne carine, ki itijo pred poceni konkurenti iz tujine), III. proti dumpinke carine. Davek ima dva uinka: dohodkovni in substitucijski uinek, le ta pa mora biti im niji, saj pomeni izgubo blaginje. Pri carinah so substitucijski uinki zelo veliki!

Graf: substitucijski uinek carin (100% uvoz)

Posledice uvedbe carine:

Prej:

Zmanjanje Q (1000 Q), poveanje P (10 13), proraun dobi prihodek (carine ///////; 3 x Q), zmanjanje potronikega dobika (////// dobi drava; |||||||| ne dobi nihe).Potem:

Celotno breme carine plaa domai potronik! (Carina izpolni fiskalni uinek kot potroniki smo izgubili ve, kot je pridobil proraun ||||||).

Graf: dejanska ponudba na domaem trgu

domaa ponudba (S) se je zmanjala, potronja se je poveala! (Zagotavlja jo odprtost gospodarstva uvoz). Dva uinka: 1. del domae ponudbe je nadomestila ponudba Kitajske, 2. poveano potronjo kompenzira uvoz.

Domai proizvajalci si elijo ve carin! Carine torej uvajamo zaradi njih.

Uinek carin: Proraun (+), domai proizvajalci (+), potroniki (-). Pri ponudbi, ki je elastina, uinek uvedbe carin nosijo potroniki.

Kdo ima ekonomsko korist od subvencije?

Subvencioniranje potronika pomeni poveanje povpraevanja.

6. POSEBNI PRIMERI breme davka 1. Breme davka nosi 100% kupec, kadar je ponudba neskonno elastina.

Kadar je povpraevanje togo (to je pri zelo nujnih dobrinah luksuzni