FIOOM-Poraka-i-nadez-tom-II

Petrit Menaj

Ona POraKa i naDe@

istOrija intervjua bele[Ki

tom - II

skopje, 2008 godina

izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija

Za izdava~ot Vladimir Mil~in Prevod na makedonski jazik Besnik Emini lektura i korektura Jordana [emko Podgotovka i pe~at KOMA Tira` 500

CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 329.61 (=18 : 497.7) ONA 2001 (093.3) Menaj, Petrit ONA poraka i nade`. T. 2, Istorija intervjua bele{ki / Petrit Menaj. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija, 2008. 206 str. : ilustr. ; 24 sm Peroto jazikot na nacionalnata svest / Rami Kamberi: str. 201 203 ISBN 978 9989 185 73 1 a) Osloboditelna nacionalna armija, albanska teroristi~ka organizacija vo Makedonija 2001 Se}avawa COBISS.MK ID 73815562 Site prava mu pripa|aat na avtorot

Po~itta i ~esta im pripa|a na site borci, a osobeno na padnatite borci od vojnata i na nivnite semejstva koi za tatkovinata go dadoa najskapoto ne{to - ìvotot.

Dva ZbOraSvesen deka nikoga{ eden pisatel ne moè da kaè s$, u{te pove}e koga pi{uva voena istorija, kako {to e za mene istorijata na vojnata od 2001 godina vo albanskite krai{ta vo Makedonija, go po~uvstvuvav, i go ~uvstvuvam kako zada~a vo vtoriot tom da ja napi{am po{iroko istorijata na na{ata istoriska borba, vojnata koja ja vodea najdobrite sinovi na ovie krai{ta, soedineti vo Brigadata 112 Mujdin Aliu. Vo sprotivnost so toa {to go mislev na po~etokot koga odlu~iv da gi pi{uvam moite se}avawa za ovaa vojna zadovoluvaj}i se samo so dnevnikot, mi izlegoa problemi koi me prinudija da prezemam eden teòk ~ekor, no koj go po~uvstvuvav i go ~uvstvuvam kako obvrska, zatoa {to mislam deka ova e sveta zada~a, ne samo za mene, tuku i za sekogo koj pi{uva za istorijata na negoviot narod, i na sekoj komandant i obi~en vojnik koj ja ima ovaa mo`nost. Vojnata zna~e{e soo~uvawe so te{ki problemi kako akcii, mar{irawa, obuki i obidi za izgradba na poziciite, no ima{e i voeni bitki, najveli~estveni `rtvuvawa, koi ja podignaa slavata na ONA. Vrednostite na na{ata herojska borba se osvetleni od slavata i heroizmot na padnatite borci, za koi nikoga{ ne treba da se prestane da se zboruva i pi{uva. Na niv treba da se se}avame vo sekoj moment. Nivnata biografija treba da se napi{e za da ni koristi kako kompas za na{ata patriotska edukacija, denes i vo site vremiwa koi{to }e sledat. Pi{uvaj}i za istorijata na vojnata, za padnatite borci, treba da se pi{uva i za mnogu obi~ni vojnici, koi vo tekot na vojnata to~no gi izvr{ija site zada~i, i deneska se isto tolku obi~ni i so nivnata ~esnost mu se vratija na privatniot ìvot bez da ~uknat na nekakva vrata za makite i voznemiruvawata koi gi imaat mnogu (kako i pogolemiot del na naselenieto vo ovie strani). Treba da se pi{uva tokmu za ovie borci, zatoa {to vo sekoj ~ekor bea pred opasnosta na vojnata i na lista za da se zapi{at kako padnati borci na tatkovinata. Jas napi{av, no po{iroko }e napi{am vo tretiot tom koj }e ja zaokruì istorijata na vojnata na Brigadata 112 Mujdin Aliu na knigata ONA - poraka i nade`, za {to imam ~est da sorabotuvam so site borci, od obi~niot vojnik do najvisokiot komandant, so site lu|e koi pridonesoa za uspehot i pobedata na ovaa herojska borba koja go otvori patot kon novite pobedi. Sodrìnata na vtoriot tom, so istorijata na sozdavaweto i rastot na voenite dejstvija na malite edinici, ja nadopolnuva voop{to istorijata koja se napi{a so krv i bezbrojni `rtvuvawa. Sredbite so Abaz (Ali Ahmeti),

5

intervjuata so liderite, protagonisti na Sredbata vo Prizren i Ohridskiot dogovor, kako i zapi{anite bele{ki vo razli~no vreme i izdadeni vo organite na pe~atot za problemite na nacionalnata istorija, se edno dobro prepletuvawe na problemite koi se sozdadoa vo tekot na vojnata i po nea za realizirawe na amanetot na padnatite borci na tatkovinata. avtorot

6

Petrit enaj - ONA Poraka i Nade`

OD istOrijata na vOjnata OD 2001 GODina

istorijata na Ona, vozdignata vo albanskite

krai{ta ovde vo Makedonija, e istorija na brigadite koi se sozdadoa od najdobrite sinovi na ovie krai{ta, vo ognot na obidite za da se pobaraat negiranite prava, i za da izlezeme pred svetskata javnost ~isti, mirovni, onakvi kakvi {to sme vo realnosta, nezavisno od toa {to go zedovme oru`jeto za da gi dobieme pravata {to ni bea negirani od slovenite za pove}e od eden vek, otkako na{ite krai{ta bea podeleni od golemite sili, za da gi zasitat apetitite i èlbite za teritorija na na{ite slovenski grablivi sosedi. vo istorijata na Ona svoe mesto zafa}a i istorijata na brigadata 112 Mujdin aliu, kade {to jas imav dobra sre}a da vojuvam i da gi upravuvam voenite dejstvija me|u moite bra}a od ista krv. slavnata istorija na sozdavaweto, organiziraweto i razvivaweto na bitkite go opi{uvam na realen na~in i so mnogu ~ove~ki kolorit kako vo tie ogneni denovi na vojnata. Go opi{uvam so toj moral, so taa hrabrost, so taa qubov i so taa iskrenost koja ja imavme vo sekoj ~ekor {to go pravevme. tie ~uvstva koi gi sledea na{ite te{ki denovi na na{ata herojska borba, }e ostanat vo se}avawe za mene i za moite drugari, koi }e svetat so isklu~itelno bliskawe vo na{iot pat kon slobodata i op{testveniot progres.

7

I POliti^Kata i OP[testvenata sOstOjba PreD POêtOKOt na vOjnata OD 2001 GODinaa. Politi~ki osvrtDevette godini od sozdavaweto na nezavisnata slavomakedonska dràva, koja porano postoe{e kako Jugoslovenska Republika Makedonija (JRM) i sega kako PJRM, do po~etokot na vooruèniot konflikt, ne donesoa nekakva promena za Albancite. Tie ostanaa povtorno popotisnati i popersekutirani od porano. Tie se izlaàa od novata era na demokratijata. Tie veruvaa vo Slavomakedoncite deka navistina }e smenat ne{to vo odnosite so niv, veruvaa kako {to veruvale otsekoga{ vo me|usebno razbirawe so sosedite, veruvaa kako vo sistemite koi go sledea te{kiot ìvot vo tekot na vekot koj se zatvori, a osobeno vo komunisti~kiot sistem za kogo zaedni~ki se borea vo tekot na Vtorata svetska vojna. Pluralizmot vo Makedonija, kako i za site drugi i za Albancite go donese formiraweto na politi~kite partii koi ne bea etiketirani kako albanski. Iako ne bea etiketirani kako albanski, pak tie bea sozdadeni so mnogu te{kotii i golemi ograni~uvawa vo programata. Partijata za demokratski prosperitet (PDP) i Narodnata demokratska partija vo nivnite programi poradi slavomakedonskiot pritisok go odbegnaa nacionalniot duh, za da gi odbegnat obvinuvawata za albanski iredentizam i nacionalizam. PDP koja be{e prva albanska partija vo Makedonija stana pokriv na site Albanci so razli~ni politi~ki ubeduvawa, partija koja be{e vo polza na Albancite. Toa ne be{e iskoristeno od PDP za da gi drì okolu sebe site Albanci, sozdavaj}i {to ponacionalna programa vo interes na avtonomnoto pra{awe do otcepuvawe. PDP ja ima glavnata odgovornost {to ne sozdade vistinska nacionalna oska okolu koja treba{e da kruàt barawata na Albancite, kako toga{ taka i sega. Taa im dozvoli na makedonskite politi~ki partii da se pozicioniraat protiv Albancite, so zaedni~ka politika i strategija koja e eminentna i denes, koga se zboruva za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Prvite pluralisti~ki izbori, u~estvoto vo koalicijata i drugi problemi, dovedoa do podelbi i do sozdavawe na frakcii vo jadroto na

9

partiite (osobeno na PDP), poradi razni pri~ini, kako karieristi~ki i li~ni taka i politi~ki. Pratenicite koi go pretstavija albanskiot narod vo slavomakedonskiot Parlament ne se pokaàa sposobni, a nitu hrabri za da izvr{at pritisok vo toj parlament da se donese Ustav, kade {to site Albanci }e gi najdat nivnite barawa, do samoopredeluvawe. Toa tie treba{e da go napravat trgnuvaj}i od brojot na naselenieto i kako avtohtoni vo nivnite krai{ta, koi bespravno se podelija od stebloto: Albanija i Kosovo. Politikata na albanskite partii ne se pokaà aktivna za da go prijavi pred me|unarodniot faktor antialbanskiot duh na slavomakedonskiot faktor, reflektiran vo site pravci, a osobeno vo protestite po prvite parlamentarni izbori. Taa ne go podigna narodot vo protivprotesti za da im se sprotivstavi i odgovori na ultimativnite pcuewa i navredi na Slavomakedoncite vo gradovite so albansko mnozinstvo kako: Smrt za Albancite, Makedonija e na Makedoncite itn., no otide ponatamu, u~estvuva{e vo Sobranieto za da izbere pretsedatel, bez da gi ispra{a albanskite partii, i bez da postavi nikakov uslov, na~in na odnesuvawe koj pridonese za razdor me|u Albancite i za razdor me|u partiite. Gligorov, na ~elo na PJRM, primeni {ovinisti~ki duh, duri podiv od porano. Kako srbite vo Kosovo, i makedonskata politika sozdade nov ustav, otfrlaj}i gi tie malku prava koi bile dobieni so ustavot od 1974 godina (nezavisno od toa {to ne na{le primena) vra}aj}i go mnogu nazad re{avaweto na albanskoto pra{awe vo PJRM. Od druga strana, slavomakedonskata politika, pridobivaj}i od podelbite i razdorot na politi~kite partii, postojano sozdava{e problemi na {teta na Albancite so raznovidni scenarija (so pomo{ na policijata i na tajnite slu`bi) obvinuvaj}i gi Albancite, za da ja diskreditira albanskata politika i za da go opravda pred me|unarodniot faktor nivniot srednovekoven {ovinizam. Taa gi sozdade Radoli{ta, bit-pazar, aferata na oru`jeto, Univerzitetot, 9 ti juli itn., koi site dobro znaat {to bea tie vsu{nost. Vo momentite na sozdavawe na makedonskata dràva, vo oblastite so etni~ko ~isto albansko naselenie, politi~kite partii se pokaàa mnogu nesposobni i naivni. Vo tekot na nastanite za sozdavawe na novata slavomakedonska dràva, vo vnatre{nite i nadvore{nite osporuvawa za priznavaweto, Albancite ne go iskoristija momentot. Dodeka drugite vo porane{na Jugoslavija se otcepija so vojna, Albancite treba{e da organiziraat neprekinati mirovni protesti za definirawe na nivniot status, do otcepuvawe. Politi~kite dejstvuvawa na partiite, na pratenicite, da ne kaème i na ministrite bea neorientirani i nekoordinirani. Tie bea vo najgolem del na slu~aite kontradiktorni, i za da ni bide ~ista sovesta, moè da se kaè i upravuvani i od antialbanskata politika na makedonskata nacionalisti~ka dràva, na {teta na nere{enoto albansko pra{awe, preku funkciite, biznisite, parite i drugite vidlivi i nevidlivi kanali.

10


Ova moème da go konkretizirame so odnesuvawata na e. aliu, koga go inicira voznemiruvaweto na sostanokot na rakovodstvoto na PDP na 20 dekemvri 1991 godina so zborovite kade gi vodime albancite, ne pravej}i realni zabele{ki za rabotnata platforma i programite, tuku za nezna~ajni raboti i od druga strana ne znae samiot kade go vodi narodot so negovoto odewe vo Wujork, vo OOn so Pretsedatelot, za priznavawe na slavomakedonskata dràva. Ovoj slu~aj ne e edinstven za albanskata politika, ovde moàt da se izbrojat mnogu slu~ai kade {to politikata edno rekla pred narodot i drugo pravela vo praktikata. Ovie slu~ai ja pridruìja politikata na site partii vo vladinite koalicii, niz site periodi do zapo~nuvawe na konfliktot, koi zboruvaat za nekoordinirani politi~ki dejstvuvawa, za tr~awe po momentalnite interesi, na slu~ajnite konjukturi i za nadopolnuvawe na individualnite interesi, a ne na nacionalnite. Istorijata na sozdavaweto na partiite od podelbite, razdelbite i podgotvenite pozadini od bajraktarstvoto i karieristi~kiot duh, pokaùva deka nikoj ne se zanimava{e seriozno so nacionalnoto pra{awe. Patriotskiot duh se pokaàl samo vo momentite na sozdavaweto na partiite i na pohodite za da se pridobie elektoratot i politi~koto kredo, za u~estvo vo slavomakedonskata dràva vo interes na xebot, na semejstvoto i na edna tesna grupa, a nikoga{ vo interes na narodot. Usvojuvaweto na Ustavot, izbiraweto na Pretsedatelot, ostavaweto zad sebe referendumot za politi~ka avtonomija na Albancite (na 1112 januari 1992 godina), kako i mnogu akti i indiferentni stavovi, koi dovedoa do priznavawe na slavomakedonskata dràva bez nieden uslov od Albancite, zboruvaat za politi~kiot zastoj na inteligencijata i na albanskiot politi~ki faktor. Tie zboruvaat za nedostig na doverba, volja i na politi~ka jasnotija vo pravec na re{avawe na kapitalnite problemi na albanskiot narod vo ovie krai{ta. Tie zboruvaat za edna politika, rutina na denot so misleweto: Da odime do kade {to moème da odime, drugite ne go re{ija nacionalno pra{awe, pa ostanuva nie da go re{ime!!!. Ovaa nejasnotija i politi~ki zastoj, jasno go izrazuva Gert arens koga javno izjavuva: Da vi ja kaàm vistinata, po niza kontakti so albanskata strana, s u{te ne mi e jasno {to vsu{nost baraat tie! Go kaùvam ova, bidej}i barawata na albancite se raznovidni i mnogu. Nastanite vo PDP zboruvaat jasno za politikata koja go slede{e toga{noto rakovodstvo, edna li~na politika so visok duh na bajraktarstvo, daleku ne samo od nacionalnite interesi tuku i na tesnata politi~ka grupa, {to dovede do sozdavaweto na dve partii za mnogu kratko vreme. Na~inot na dejstvuvawe na dvete grupi vo Kongresot i po nego pokaà deka tie se rakovodea od karieristi~ki ~uvstva i tesni interesi za vlast. Sekoj po izborite se bore{e za dobivawe na nekakva ministerska funkcija ili funkcija vo lokalnata vlast, za da sozdadat privilegii i izvori za biznis, prepravaj}i se kako patrioti, i nikoga{ ne borej}i se za

11

nacionalnoto pra{awe, tuku ostavaj}i mu go toa na tekot na ìvotot, i ne prezemaj}i nikoga{ vistinska i iskrena odgovornost. No, rabotite nema sekoga{ da ostanat vaka. Albanskoto pra{awe }e napreduva, i eden den, vrz bazata na istorijata sakale nie ili ne, }e se presudi. Zatoa izleguvaweto na ~elo na politi~kite subjekti, prestavuvaweto na narodot vo ustavotvornite i vo dràvnite organi, ne treba da se gleda samo kako mo`nost za da se sozdadat li~ni pozicii na edna grupa, tuku treba da se gleda kako mo`nost za da mu posluì na narodot vo tekot na sekojdnevniot ìvot i za da go teraat napred kone~noto re{avawe na pra{aweto do obedinuvawe vo edna edinstvena dràva. Go naglasuvam ova zatoa {to: kako PDP prethodno i DPA podocna koga dojde na vlast, gi napravi istite gre{ki, nezavisno od toa deka {ansite za pogolemo dejstvuvawe gi ima{e prvata. Sozdavaweto na PDPA (denes DPA) od podelbata i razdorot na PDP, nejzinoto nepriznavawe za dolgo vreme, dejstvuvaweto na grupata za PDP vo koalicija za vladeewe, sozdadoa politi~ka i institucionalna praznina. Verbata i borbeniot duh na albanskiot narod be{e sveden na minimum. Dejnosta na DPA od juli 1997 godina, no i porano, so upravuvaweto na lokalnata vlast vo mnogu urbani zoni, politi~kite dvièwa do povlekuvaweto od Sobranieto i op{tinskite soveti, pridonese povtorno da raste nade`ta za sreduvawe na sostojbata na Albancite. Nejzinite programski opredelbi i analiziraweto na sostojbata go podigna povtorno na povisoko nivo entuzijazmot i organiziraweto na narodot i go sozdade ~uvstvoto deka navistina sostojbata }e se smeni. Dvièwata vo pravec na vrabotuvaweto, nekolku investicii i borbata za da se legitimira Tetovskiot univerzitet, sozdadoa ~itliva stranica za DPA. Taa dejstvuva{e so nekakva sila kako opozicija, upotrebuvaj}i ja kartata na lokalnata vlast, objavuvaj}i gi prestapite na vlasta na PJRM. Po tretite parlamentarni izbori, Vojnata vo Kosovo sozdade novi uslovi, koi baraat posebna analiza, {to ne e cel na ovaa studija. Barawata na narodot na Kosovo ne moè{e da ne bidat i barawa na albanskiot narod vo PJRM, koi komunizmot gi podeli, koga na ve{ta~ki na~in ja sozdade SRM (Socijalisti~ka Republika Makedonija). Ova ne be{e zabeleàno ili namerno be{e ostaveno nastrana vo toa vreme, kako od albanskiot politi~ki faktor, taka i od me|unarodniot faktor iako ova barawe vrie{e vo srceto na sekoj Albanec. Ova barawe najprvin se izrazi so u~estvoto na mnogu borci od ovie krai{ta vo Vojnata vo Kosovo i so donesuvaweto na oru`jeto na ilegalen na~in za idnata vojna koja gi o~ekuva{e. Poradi koja pri~ina, ili..., ne se organiziraa i albancite vo ovie krai{ta za da ja dobijat slobodata, e drug problem koj vremeto }e go pokaè, no zna~ajno e da kaème deka narodot e spremen da dejstvuva. Od ovie krai{ta, na OVK vo Kosovo mu se pridruìja stotici borci, dobrovolno, i nema{e na~in i tuka da ne se slu~i toj borben duh za da se

12


oslobodat edna{ zasekoga{ od vekovniot okupator i da se spojat najmalku kon Kosovo, od kade se podelija po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Vo tretiot parlamentaren mandat, DPA pridobivaj}i od gre{kite napraveni od PDP se obide da gi odbegne {inite kade gi vode{e vlasta preku Ustavot i osnovnite zakoni koi se usvoeni vo dvata pominati mandati, no te{kotiite bea mnogubrojni. Veruvaj}i vo antisrbizmot na VMRO, rakovoditelite na DPA mislea deka mnogu pra{awa vo vrska so re{avaweto na albanskiot problem }e se nadminat so dogovor. No, antialbanstvoto be{e mnogu pogolemo od antisrbizmot i ni{to ne se razdviì vo toj pravec. Nitu predizborniot dogovor so PDP, nitu verbata vo antisrbizmot ne ja omeknaa sostojbata na Albancite. Zgolemuvaweto na brojot na pratenicite i u~estvoto vo Vladata ne pridonese za podobruvawe nitu na politi~kata nitu na ekonomskata sostojba. Voop{to sekoj politi~ar ili pratenik sozdade privatni biznisi za sebe i za edna opredelena grupa, direktno ili indirektno, dejstvuvaj}i kako prethodnicite, i za prostiot narod povtorno ostana kako se}avawe u~estvoto vo mitinzite i vetuvawata za re{avawe na nivnite prava do samoopredeluvawe. Vo tekot na izleguvawe na scena na ONA, DPA preku vesnikot Fakti donesuva{e razni fakti za u~estvoto na Albancite vo centralnata vlast koi bea privle~ni, no faktite ostanaa fakti. Ni{to ne se smeni vo realnosta. Albancite ostanaa kako i sekoga{ malcinstvo so eden mnogu mal procent vo sporedba so naselenieto. Tokmu ovaa politi~ka situacija, ova interpretirawe i primena na politikata od albanskite partii koi zedoa u~estvo vo koalicija so glavnite slavomakedonski partii, ednata prosrpska i drugata antisrpska, no ednata ponacionalisti~ka od drugata protiv albanskoto naselenie, pridonesoa bez diskusija i neizbe`no do vojnata vo 2001 godina. Doa|aweto do vojnata treba da go gledame vo ~etiri pravci: Kako prvo: vo pogled na ranoto barawe za nacionalno obedinuvawe, koga vo srceto na sekoj Albanec nikoga{ ne ovena i nema da ovenee so nikakvo manipulirawe baraweto da imaat svoja dràva kako i site drugi civilizirani nacii. Kako vtoro: vo kontekst na neuspehot na politikata na albanskite partii za dobivawe na pravata po miroven pat, preku demokratskite institucii i drugite mehanizmi vo PJRM. Kako treto: vo gubewe na doverbata vo politikata i korumpiranite politi~ari, koi pove}e od devet godini stanaa orudie na slavomakedonskite partii, za podigawe na slavomakedonskata nepostoe~ka i diskutabilna dràva. Kako ~etvrto: vo voeniot duh i voljata koja se sozdade kaj porane{nite vojnici na OVK vo Kosovo i na ovie krai{ta, i vo podignuvaweto na Albancite za sloboda i nezavisnost vo Pre{evskata Dolina, vo toa {to sekoga{ politi~kite zbidnuvawa vo Kosovo se pridruèni od istite zbidnuvawa kaj Albancite vo Makedonija.

13

b. Po~etokot na 2001 godina gi dade prvite znaci na albansko vostanieSite znaci, site dvièwa pokaùvaa deka }e ima vojna. Na taen na~in se pravea podgotovki, se obezbeduva{e oru`je i municija. Od {irokite yidovi na starite ku}i, od podrumite na ku}ite izleguva{e oru`jeto i se ~iste{e za da bide podgotveno. Gore-dolu lu|eto zboruvaa deka }e zapo~ne vojna, i site tie koi go o~ekuvaa denot za da se vozdignat protiv Slovenite, baraa so drugarite od doverba da se vklu~at vo tie organizirawa za koi se zboruva{e nasekade, no i vo pe~atot na vremeto. Od druga strana, makedonskata strana koja gi namirisa ovie podgotovki odgovori na provokativen na~in. Postavuvaweto na krstot vo tetovskoto kale od slavomakedonskoto malcinstvo vo ovoj grad pokaùva{e deka Slovenite imaj}i ja svojata dràva moèa da pravat {to sakaat, zatoa {to nikoj ne moè{e da im re~e ni{to. Isto taka, se zboruva{e i za masovnoto bojkotirawe na popisot od Albancite. Nezadovolstvoto postojano raste{e kaj narodot, i samata politika na necelosen na~in razbira{e deka mnogu ne{ta ne odat kako {to treba vo ovaa diskutabilna republika, i Arben Xaferi na sredbata so Nimic, specijalniot pratenik na OON za etni~ko posredstvo vo Makedonija izjavuva: Makedonija ne moè da prodolì ponatamu so etnocentri~niot koncept, no treba da se opredeli kako multietni~ka dràva. Po~etokot na 2001 godina pokaà deka Albancite ne moàt da ìveat ve}e so Slavomakedoncite kako okupirani vo nivnite krai{ta, tuku sakaat da ìveat kako ramnopravni vo edna zaedni~ka dràva, ili vo ne{to poinaku, a ne se za teritorijalna podelba kako {to se pretendira{e od slavomakedonskata strana. Sigurno deka gledaj}i go Kosovo, re{avaweto na nejziniot problem, dobivaweto na nezavisnosta i sozdavaweto na kosovskata dràva, ili obedinuvaweto so Albanija, sozdavaa razni mislewa i dvoumewa za novinarskite natpisi za dnevno konsumirawe, no toe e ne{to koe ne zavisi od li~nite èlbi, a nitu od dràvnata politika na Makedonija, Kosovo ili Albanija, tuku od edna globalna i regionalna politika, uslovena od interesite na golemite sili, podgotvena vo nivnite kujni, bez da gi pra{uvaat malite kako i sekoga{. No, obi~nite lu|e, posvetenite lu|e za pra{aweto na tatkovinata go gledaa re{avaweto na nivniot problem nadvor od ramkite na svetskite i regionalnite dvièwa, i zatoa vo barawata na obi~niot narod nema{e sovpa|awe vo ideite za realizirawe na nivnite prava, kako {to ima{e i kaj albanskite politi~ari voop{to. Nezavisno od ovie nesovpa|awa na ideite i celite, omrazata kon nepravdite be{e golema i èlbite bea razli~ni, i zatoa obedinuvaweto na patriotite koi se stremea za edna podobra sostojba na Albancite vo Balkanot raste{e od den na den, i organizirawata zemaa razni formi, me|u

14


lu|eto od me|usebna doverba. Ova najdobro go pokaà sozdavaweto OVPMB vo Isto~no Kosovo, vojnata {to se podgotvuva{e tamu za otcepuvawe od Srbija, nezavisno od toa {to i taa ne zavr{i kako {to se o~ekuva{e. Ubistvoto na eden policaec i ranuvaweto na trojca drugi vo Tearce, na 22 januari 2001 godina be{e znak na izbuvnuvawe na nacionalnata omraza, koja be{e podgotvena od nacionalnata dràva, {to i pokraj barawata da stane dràva za site gra|ani, prodolùva{e da gi tretira Albancite so ograni~eni prava. Prezemaweto na odgovornosta za ovoj napad od strana na ONA, razli~noto tretirawe na ovoj napad od politi~kite sili i od dràvata, podignuvaj}i razli~ni scenarija, stignuvaj}i do obvinuvaweto na Kosovo i ne baraj}i ja vistinskata pri~ina, ja zategnaa sostojbata i ne ja re{ija. Brutalnite dejstvija na policijata: navredite, nepravednite pritvorawa i zloupotrebuvawata vo zatvorite ja podignaa na povisoko nivo omrazata i lu|eto od moment vo moment ~uvstvuvaa kako duva{e veterot na vojnata. Po napadot vo Tearce slavomakedonskata policija gi traumatizira{e decata i primenuva{e nasilstvo vrz selata Poroj, Grup~in, Nera{te, Tearce i [em{ovo. Se maltretiraa semejstvata na Albancite koi gi pomognale Kosovcite za vreme na kosovskata kriza. Se pravea pretresi i zloupotrebi vo [ipkovica, brutalno be{e tepan Nevzat Osmani od istoto selo, koj{to leè{e vo bolnica. Vo seloto Poroj od policijata be{e istepan Vait Veliu predupreduvaj}i go deka vtoriot pat }e umre. Isto taka be{e opkoleno seloto \ermo, demonstriraj}i akti za zapla{uvawe na naselenieto i mislej}i deka voda~ot na teroristi~kata grupa se nao|a tamu. Kon krajot na januari bea pritvoreni osomni~enite za napadot vo Tearce, Zeneq Samiu, Rexep Merseli, Isuf Merseli i Hamet Kurte{i, na koi im be{e odreden pritvor od 30 dena, i na 31 januari zapo~na istragata za Te{ki formi na dràven terorizam. Den podocna, brutalno be{e tepan vo zatvor od maskirani policajci Jusuf Merseli, a drugite bea ostaveni bez leb i voda i bea maltretirani na razli~ni na~ini. Slu~ajot na zloupotreba vo zatvor kon pritvorenite od Tearce gi dava znacite na dvièwata i politi~kite nezadovolstva od Albancite na vlast i vo Vladata. Taka, zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti Refet Eqmazi, vo gorenavedeniot slu~aj i za tepaweto na Muzafer Sahiti od Radu{a i poradi toa {to zabeleùva deka mu se pravi silna blokada za bezbednost i kontrarazuznavawe, najavuva{e seriozno za davawe ostavka od ovaa funkcija. Po~etokot na 2001 godina beleì rast na povisoko nivo na somneòt na dvièwata na Albancite, kako {to be{e slu~ajot na tepaweto na studentot Fadiq Neziri, zatoa {to go posetil grobot na Adem Ja{ari vo Kosovo. So somne` se gleda{e i dvièweto na stranskite diplomati vo albanskite zoni, kako {to be{e dvièweto na amerikanskiot ambasador vo Kumanovo kade {to toj bil provociran od slavomakedonskite novinari do prekinot na konferencijata za pe~at.

15

Kon sredinata na fevruari, iseluvaweto na 60 semejstva od seloto Tanu{evci vo Vitina, brutalnoto odnesuvawe na vojnicite na ARM, vleguvaweto i brutalnoto kr{ewe na ku}ite na selanite ja zategnaa sostojbata, pridonesoa vnatre{niot revolt na lu|eto da izbuvne otvoreno, i lu|eto da veruvaat pove}e eden na drug, mislej}i vo sekoj moment da prezemat odbranbeni merki kon dejstvijata na vojnicite na ARM. I ne pomina mnogu vreme, krajot na fevruari, 26, ja donese vojnata vo Tanu{evci. Trite ~asa konflikt me|u Albancite i makedonskata armija, za koi{to veruvam deka go obeleàa po~etokot na vojnata na ONA, ja potresoa Makedonija i ja podignaa na povisok stepen omrazata na Albancite kon dràvata koja vojuva so oru`je protiv nejziniot narod. Podocne`nite tenzii i borbi pokaàa deka vojnata zapo~nala. Kominikeata pu{teni edno po drugo od [tabot na ONA pokaàa deka se raboti za dobro organizirana armija koja be{e vo rast, kon opredelena cel, otvoreno izjasneta i na precizen na~in. No, kako i za site porane{ni dejstvija i za po~etokot na vojnata, politikata voop{to, a posebno slavomakedonskata politika, ne izvle~e pouka tuku ja bara{e pri~inata za pottiknuvaweto na vojnata, a ne ja prifati vistinata, vo vistinskite barawa na Albancite, tuku vo antialbanskiot duh, podgotven od slavomakedonskata politika niz celi dekadi. Nivnite televizii i vesnici se obiduvaat da gi pretstavat Albancite kako teroristi i iredentisti, ne spomnuvaj}i gi realnite barawa na Albancite, tuku so raznovidni obvinuvawa ja ocrnuvaa realnosta kako za nivnata vnatre{na javnost, taka i za me|unarodniot faktor. Razli~ni slavomakedonski politi~ari i samiot pretsedatel na dràvata ja pretstavuvaat etni~kata sostojba kako dobra i nadminata, daleku od konfliktite. No, kontradiktoren e odgovorot na pra{aweto upateno do dvete glavni etni~ki zaednici, za me|uetni~kite odnosi, koga albanskata strana kaùva deka nikoga{ ne bilo podobro, dodeka slavomakedonskata strana kaùva deka nikoga{ ne bilo polo{o. Ova zboruva za toa deka slavomakedonskata politikata i javnost sekoe unapreduvawe na pravata na Albancite go pretstavuva kako gubewe na nivnite prava, i slu~ajot so po~etokot na vooruèniot konflikt vo Tanu{evci, za prava i problemi vo nivna {teta, go pretstavuvaat kako najgolemo vlo{uvawe na me|uetni~kata sostojba. Dejstvijata vo sostav na ONA za organizirawe na vojnata, sodejstvuvaweto, povrzuvaweto, informiraweto i na~inot na upravuvaweto na odbranbenite operacii i bitki, vo idnina moàt da bidat cel na studirawe i pi{uvawe za istorijata, no vo ovoj moment sakam da naglasam deka vo voenata odluka na [tabot na ONA bea predvideni kako voeni dejstvija, taka i sozdavawe na formacii do nivo na brigada, od Brigadata 112 do Brigadata 116, koi gi dobija imiwata na padnatite borci od porane{nite vojni, pa s$ do imeto na najnoviot padnat borec, komandantot na Brigadata 116 Tahir Sinani.

16


Vo odlukata na [tabot na ONA be{e i sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu, za da dejstvuva vo zonata na [ar Planina, vo odbrana na ìtelite na Tetovo i na negovata okolija, vo tekot na pritisokot koj i se prave{e na Vladata i na politikata voop{to, za da se postigne unapreduvawe na pravata na Albancite kako dràvotvorni vo Makedonija.

17

brigadata 112 Mujdin aliu be{esozdadena od potrebata za da se odbranime i za da go pobarame toa {to otsekoga{ sme go barale na miren na~in: slobodata. taa be{e sozdadena vo eden sre}en i istoriski moment, koga im be{e potrebna na site, za da gi pretstavi i pokaè ma{kite vrednosti, talentot i albanskata hrabrost.

19

II sOZDavaWetO na briGaData 112 MujDin aliuvovedIstorijata na sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu e istorija na rastot i zajaknuvaweto za kratko vreme, kako i samata vojna, no i istorija polna so slava. Kako i samata istorija na ONA koja be{e rodena od istoriskata neophodnost, i ovaa brigada se sozdade, porasna i zajakna vo ognot na borbata za sloboda, dostoinstvo i ~ovekovi prava. Taa ima svoja istorija na sozdavaweto, na zajaknuvaweto, no i na bitkite vo interes na odbranata na naselenieto i na nejzinite sili vo borba so slavomakedonskata policija i armija. Istorijata e napi{ana so proleanata krv na padnatite borci, so vojna i veli~estveni `rtvuvawa na padnatite borci, na obi~nite vojnici, na site komandanti i na narodot koj ne se ispla{i tuku dade s$ za ovaa vojna, i zatoa nivnite imiwa }e se zapi{at so zlatni bukvi vo oltarot na istorijata na na{ata nacija. Vo sostav na vojnata na ONA vo kumanovskite sela, na strategijata i na taktikata na General{tabot za postignuvawe na celta, se rodi i potrebata za organizirawe na voenite sili za da se za{titi naselenieto vo nivnata borba za prava i ~ovekovo dostoinstvo. Baraweto so sila na pravata dojde zatoa {to deset godini po red slavomakedonskata dràva nikoga{ ne gi zema vo predvid barawata na avtohtonite Albanci vo nivnite krai{ta i politi~kite partii ne go organiziraa narodot za da gi pobaraat ovie prava na demonstrativen na~in zafa}aj}i gi plo{tadite na gradovite do {trajkovi so glad za zapoznavawe na svetskata javnost. Eskaliraweto na odbranbenata vojna dojde kako potreba i kako rezultat na policiskoto i voenoto nasilstvo {to ja upotrebi {ovinisti~kata slavomakedonska dràva, protiv neza{titeniot narod. Ekstremnoto nasilstvo, paleweto i uni{tuvaweto na ku}ite vo kumanovskite sela gi podigna na povisok stepen svesta i narodniot revolt i se sozdadoa uslovi vo site gradovi so albansko mnozinstvo da se sozdadat prvite formi na voeno organizirawe vo forma na voeni edinici, vo po~etokot mali i slabo vooruèni.

21

Patrioti od razli~ni sela i gradovi se povrzaa eden so drug, i vrz baza na poznavawe i doverba, so skrienoto oru`je doneseno ilegalno po zavr{uvaweto na vojnata vo Kosovo, i so malku municija sozdadoa voeni edinici za da se za{titat od voenoto i policiskoto nasilstvo na slavomakedonskata dràva koja Albancite nikoga{ ne gi gledala kako nejzini dràvjani.

a. sostojbata od prvite momenti na vojnataPo nastanot vo Tearce, oru`jeto od selanite be{e skrieno vo planina vo skrivnici za da se spasi od kontrolite na policijata. Doa|aweto na proletta i nastanite vo kumanovskite sela ne moèa da gi ostavat mirni vistinskite patrioti na ovie krai{ta, i zatoa na 12 i 13 mart na taen na~in gi zazedoa Kale, Stermola, Selce, a podocna i Gajre i Klu~kata na [ipkovica. Izvestuvaweto na makedonskite lovxii za izvr{uvawe na dejstva na Kale policijata, go ocenilo kako rabota na onie koi se zanimavaat so iznao|awe na skrieno zlato. Vo gradot Tetovo od strana na zdruènijata i razli~nite op{testveni organizacii, a osobeno od taa za za{tita na ~ovekovite prava se organiziraa mirni protesti za za{tita na kumanovskite sela, za otstranuvawe na voenata opsada, napravena od policijata i od armijata. Vo kaleto na gradot i vo Stermola, vo blizina na cre{ite kone~no bea postaveni prvite voeni edinici, koi spored voda~ite vo prviot moment moèa da bidat sili na edna ~eta, koi vo komunikacija so mediumite ja proglasija ovaa zona kako slobodna zona. Ovoj datum, 14 mart 2001 godina, e datum koj go obeleà prvoto voeno dejstvuvawe na edinicite, koi }e posluàt kako jadro za sozdavawe na Brigadata vo ovaa zona. Ovoj datum }e bide i datum na poddr{kata {to narodot mu ja dade na {totuku sozdadenata armija. Svedocite na toj period kaùvaat deka vo tekot na odvivawe na mitingot vo odbrana od interveniraweto i policiskata opsada vo zonata na Kumanovo nekolku mladi lu|e se dvièle niz tolpata i velele: vikajte U^K-U^K (ONA), a vo me|uvreme od Kale se slu{nale retki pukotnici od oru`je i vo eden moment pukotnicite porasnale vo rafali, toa e momentot koga edinicata na Stermola ja napa|a policijata kaj vilata pokraj ~e{mata. Zvukot na rafalite na oru`jeto go pokril gradot i narodot se svrtel kon Kaleto izvikuvaj}i U^K-U^K! Toa bil momentot na zatvoraweto na mitingot, no i na poddr{kata koja narodot na Tetovo mu ja dade na borcite koi zafatile pozicii za da se borat za sloboda, poddr{ka koja nikoga{ nema da im nedostasuva vo tekot na vojnata, poddr{ka koja ja zasluùvaat i deneska.

22


Pogled od mitingot na studentite i narodot na Tetovo vo odbrana na kumanovskite sela od interveniraweto na makedonskata policija i armija. Protiv Kale }e se svrti makedonskata armija i policija. Kale i celiot region na [ar Planina }e bidat meta na udarite na granatite na artilerijata. Vo ovaa prva bitka, na vtoriot den od borbite, zagina Servet Ferati, roden vo Selce i ìtel na Lavce. Vesta za ovaa prva voena akcija od mediumite i od razgovorite na narodot otide od usta vo usta, i stana golema nade` za site. Mom~iwa od tetovskite sela, no i od gostivarskite sela so po edno oru`je i malku kur{umi, no i bez oru`je, vo grupi vrz baza na poznanstva se pojavuvaa vo voenite zoni i ottamu vo grupi od po 10-15 lica pridruèni od ìteli koi go poznavaa patot, se pra}aa vo Selce i Vejce, kade {to be{e [tabot, no i bez da se javat (samo informiraj}i), zafa}aa pozicii vo odbrana na naselenieto, se organiziraa, go zapoznavaa {tabot, baraa komandanti koga nemaa, kako vo Gajre, kade {to za komandant borcite dojdeni od Selce i od drugite sela, od gradot kako i od Gajre go ispratija Hasim Bajrami, komandant Pu~i. Denovite od po~etokot na borbite na Kale bea te{ki za naselenieto, za obi~nite vojnici i za komandantite na edinicite, pa s$ do General{tabot koj be{e postaven vo Vejce. Makedonskata policija i armija so site na~ini vr{e{e pritisok i ja drè{e situacijata pod tenzija za da go spre~i organiziraweto na ONA. Niz celiot period po 14 mart slavomakedonskata armija ne go prekina napadot so artilerija od sportskiot centar, kade {to

23

be{e postavena edna baterija so minofrla~i, od cre{ite i od Brvenica postojano gi ga|a{e so artilerija poziciite na ONA. Nekolku pati se obide da izleze strani~no od na{ite sili kako {to be{e napadot kaj Klu~kata na [ipkovica, kade {to tie po napadot {to go izvr{ija nad na{ite sili se povlekoa vo panika so golemi zagubi, ostavaj}i vo toa mesto eden del od oru`jeto. Takvi oddelni napadi ima{e i vo pravec na drugite edinici, no bez {tetni posledici vrz na{ite sili. Nasekade se postavija policiski punktovi i so golema strogost se kontrolira{e sekoj gra|anin, pridruùvaj}i gi ~esto kontrolite so navredi i razli~ni maltretirawa na obi~nite lu|e. Za naglasuvawe e i organiziranoto ubistvo {to se slu~i vo Tetovo vrz tatkoto i sinot pretstavuvaj}i gi preku inscenirawe kako teroristi, no {to izleze celosen blef pred svetot. Od druga strana voenite edinici gradej}i pozicii i odbranbeni zasolni{ta zaedno so naselenieto, vr{ea razli~ni voeni aktivnosti kako {to bea napadite vrz punktovite na policijata koi sozdavaa silna reakcija na artilerijata na makedonskata armija, pozicionirana na mnogu mesta. Pod rakovodstvo na nejzinite specijalisti, dràvata go otkriva{e pozicioniraweto na edinicite na ONA i podgotvuva{e napadi za celosno uni{tuvawe na ONA, so pomo{ na golemi zajaknuvawa doneseni od najspecijalnite edinici na ARM i stranski plateni vojnici. Ovie dejstvija se sledea so voznemiruvawe od [tabot i se prezedoa merki, vo slu~aj da ne moè da se prebrodi napadot da se napravi organizirano povlekuvawe so {to pomali zagubi. Na 24 mart be{e prezemena edna ofanziva od strana na makedonskata armija i policija. Vo tekot na toj den helikopterite na neprijatelot letaa nisko nad na{ite borbeni pozicii. Ima{e dvièwa na tenkovite i na oklopnite transporteri vo mestata na nivnoto pozicionirawe, {to zna~e{e deka ja proveruvaa nivnata gotovnost i sostojbata na silite na ONA. Napadot od strana na makedonskata armija i policija se izvr{i so celosno iznenaduvawe, so avijacija, artilerija, tenkovi i vozdu{en desant. So pomo{ na nadvore{ni i vnatre{ni razuznava~i neprijatelot obezbedil dovolno podatoci za eden uspe{en napad. Silite mobilizirani za vojna vo sprotivnost so izjavite na nekoi komandanti za mediumite (se znae za{to e napraveno) ja nadminuvaa brojkata 100, koja ne treba da bide mnogu to~na, no toa ne e va`no, koga se misli deka 10-11 dena ne e golemo vreme za podignuvawe na edna armija. Organiziraweto kako vo po~etokot ostana vo baza na vod, iako brojkata vo postoe~kite vodovi, osobeno vo Gajre dvojno ja nadminuva{e brojkata vo sporedba so realnata brojka {to treba da ja ima eden vod za da se upravuva i manevrira vo razli~nite voeni dejstvija. No, od druga strana vo redovite na ONA se ~uvstvuva{e nedostig na municija poradi tro{eweto bez kriterium vo tekot na izminatite denovi, poradi nedostig na iskustvo.

24


Policiskite sili, tajnata slu`ba i slavomakedonskata vojska, iskoristuvaj}i nekoi slabosti od po~etocite na ONA, rano na 25 mart, gi napadnaa vo iznenaduvawe na{ite sili, od vozduh so vozdu{en desant kaj Crveniot Kamen, i so armija i policija pridruèna so tenkovi i oklopni vozila vo pravec na Gajre, Kale i Selce. Desantot nad Crveniot Kamen so tri brana od po dva helikoptera vo sekoj bran, koi mo`no e da imale sili do edna ~eta, bea organizirani i se dvièa vo tri pravca. Pravcite na dvièweto na voeniot desant bea Vejce, Kale i \ermo so cel da se opkolat i da se uni{tat celosno voenite edinici vo ovie pravci. Za opkoluvawe na edinicata koja dejstvuva{e vo \ermo, no i za da izvr{i psihi~ka vojna i teror nad naselenieto, vo pravec na \ermo od stranata na Xep~i{te dojdoa golem broj policiski i armiski sili zajaknati so artilerija, so minofrla~i i protivtenkovski topovi. Silite na armijata i policijata so tenkovi i oklopni vozila trgnaa vo pravec na Gajre, Lavce i Selce. Site ovie voeni dejstvija se odvivaa so poddr{ka na artilerijata i so demonstrirawe na dotoga{ neviden teror kon neza{titenoto civilno naselenie, za da go ispla{at i da go prinudat da se zatvori vnatre ili da gi napu{ti naselenite zoni. Na{ite sili bez potrebnoto iskustvo, so naglasen nedostatok na municija poradi tro{eweto bez kriterium vo prvite momenti, iznenadeni od udarot na armijata i na policijata, po èstok otpor se povlekoa. Konkretno vo poziciite na ONA vo Gajre se vode{e vojna telo so telo so slavomakedonskata armija. Za toa komandantot od toj period Hasim Bajrami so psevdonimot komandant Pu~i i porane{nite u~esnici na taa borba Sulejman Meta i Murtezan [a}iri kaùvaat: Po te{kiot period koga nie vr{evme slu`ba, u~evme da upotrebuvame oru`je i vo sorabotka so mladinata na seloto Gajre gi otvorivme odbranbenite pozicii za da mu se sprotivstavime na na{iot doìvoten neprijatel, no dojde najlo{oto. Rano nautro na 25 mart od gradot bevme informirani deka edna voena kolona so te{ko vooruùvawe so tenkovi i oklopni transporteri se pribliùva kon patot na ì~arata. Vedna{ prezedovme silni merki za da mu se sprotivstavime na napadot, iako taa no} imaj}i pret~uvstvo za moèn napad, zatoa {to dvièwata na neprijatelot go dadoa signalot deka }e napadnat, preminavme site vo ognenite pozicii nabquduvaj}i i podgotvuvaj}i materijali protiv tenkovite, {i{iwa so zapaliv materijal protiv oklopnite transporteri i tenkovite na neprijatelot. Okolu 7 ~asot pred krivinata za patot kon seloto Gajre, vo edna vozdu{na linija so visinata na Kale se vidoa prvite dve oklopni vozila koi gi ga|avme, pri {to edniot se zapali dodeka drugiot se o{teti kaj trkalata 50 metri pred krivinata. Vojnicite slegoa vo panika i vedna{ se sudrija so ognot na na{eto oru`je pri {to na asfaltot padnaa nekolku ubieni dodeka drugite se oddale~ija po patot nadolu so brzawe. Drugite oklopni transporteri i tenkovite koi bea zad prethodnicata zastanaa vo

25

gornata strana na patot za da se odbranat od na{ite udari. Odbivaweto na prviot napad na neprijatelot n$ napravi optimisti, no sostojbata so vooruùvaweto be{e slaba i zatoa prezedovme merki i go blokiravme patot se~ej}i gi drvjata koi bea vo gorniot del na patot. Po kr{eweto na prviot napad, neprijatelot zapo~na so granatirawe i mitralirawe na na{ite pozicii. Na patot zad tenkovite i oklopnite transporteri tie gi postavija minofrla~ite i ga|aa bez prekin vrz nas, pri {to blagodarenie na pokrivaweto {to im go napravivme na na{ite zasolni{ta so drva i zemja, se spasivme. Ova bombardirawe i mitralirawe trae{e nekolku ~asa i okolu 13.00-13.30 ~asot povtorno zapo~na napadot, kogo i pokraj dobrata volja ne moèvme da go odbieme. O{tetuvaj}i gi na{ite zasedi so granati od topovite, od tenkovite, neprijatelot napreduva{e. So ognot na site negovi oru`ja ga|a{e vrz site na{i pozicii. I nie iskoristuvaj}i gi poziciite i na{ite odbranbeni merki se borevme juna~ki i ostavaj}i go na poleto na ~esta Servet Haredin se povlekovme od linija vo linija kade {to imavme i eden ranet, Adem od [ipkovica. Isto taka, po nekolku ~asa borba kaj Crveniot Kamen kaj Ba~ilata na Begot na{ite sili se povlekoa ostavaj}i gi vo poleto na ~esta padnatite borci Fadiq Rufati, Servet [abani i vo drugata dolina Ze}irja Tahiri koj dojde od Vejce na pomo{ na edinicata na Crveniot Kamen. Kaj Kale dejstvuva{e edinicata komanduvana od Izeir Samiu. Ovaa edinica se bore{e juna~ki niz celiot period na vojnata do povlekuvaweto. Po ranuvaweto na Izeir upravuvaweto go zema Mala. Treba da se priznae deka pozicijata na Kaleto niz celiot period na borbite be{e cel na ga|awe na artilerijata i na avijacijata na armijata, kako i na dejstvijata na policijata i na armijata od zemja. Kako rezultat na ovie borbi be{e ubien u{te vo vtoriot den na borbite padnatiot borec Servet Ferati. Vo Strmola pokraj cre{ite pod seloto \ermo edinicata komanduvana od komandantot Leka so imeto Daut Rexepi se odbrani od udarite na artilerijata iskoristuvaj}i gi poziciite i odbranbenite skloni{ta napraveni vedna{ po zapo~nuvaweto na vojnata. Silite na edinicata na Strmola se povlekoa so naredba pominuvaj}i po patot na Kale koe be{e ostaveno slobodno od na{ite sili koi se povlekoa so naredba. Ovaa sila na ONA pokraj toa {to be{e organizirana ne moè{e da & se sprotivstavi na elitata na armijata na edna dràva, i zatoa [tabot na ONA ja slede{e so vnimanie i so voznemiruvawe sozdadenata sostojba zemaj}i u~estvo i samiot vo borbite vo odbrana na [tabot opkolen od vozdu{niot desant i so pribliùvaweto na temnicata naredi bezuslovno i organizirano povlekuvawe od glavnite pozicii vo pravec na za{titenite mesta za da se organizira vo idnina, iako povlekuvaweto od vtoriot del na denot zapo~na borej}i se od linija vo linija i ~uvaj}i si gi stranite eden na drug. Ova povlekuvawe {to zapo~na pred naredbata borej}i se od linija vo linija se slu~i poradi nedostatok na iskustvo, municija i oru`je, no

26


i bidej}i sprotivstavuvaweto na napadot na policijata i na armijata so frontalna borba vo odbranbeni pozicii }e ima{e mnogu te{ki posledici. I pokraj neposakuvanoto i nametnatoto povlekuvawe, na{ata armija ja postigna prvata cel za otvorawe na drugiot voen front za angaìrawe na armijata i policijata i vo selata na [ar Planina. Kako zaklu~ok: Moè da se re~e deka po~etokot na vojnata vo zonata na [ar Planina i vo okolijata na Tetovo ima{e zna~ewe poradi mnogu pri~ini, kade {to moè da spomneme: 1. Predupredi deka nezadovolstvoto go opfatilo celoto albansko naselenie i deka nasobranite problemi vodea kon vojna, a ne ne{to drugo nadvore{no kako {to se pretendira{e od makedonskata politika. 2. Go namali stepenot na dejstvuvaweto na policijata vo zonite na kumanovskite sela angaìraj}i drugi sili vo [ar Planina. 3. Gi ra{iri policiskite i voenite sili na teren i sozdade povolni uslovi za razuznavawe i zazemawe na {to e mo`no po pravedna odluka od General{tabot za zapo~nuvawe na vojnata vo ovie krai{ta kade {to spored planot }e se sozdade Brigadata 112 Mujdin Aliu. 4. Bez gotovnost i predispozicii na naselenieto na ovie zoni za poddr{ka na vojnata, se vide deka toj narod ja saka{e slobodata kako najskapoto ne{to, poddrùvaj}i ja ONA u{te vo prviot moment na zapo~nuvaweto na voenite dejstvija. 5. Sozdade iskustvo {to ne postoe{e porano za organiziraweto, odlu~uvaweto i na~inot na odvivawe na vojnata. 6. Nezavisno od prvite zagubi koi se opravdani vo edna narodna vojna (zatoa {to vojna bez padnati borci ne postoi) sozdade uveruvawe deka protiv slavomakedonskata armija i policija moè da se vojuva i moè da se pobedi dokolku si dobro organiziran i vooruèn (ova go potvrdija samite vojnici koi ja zapo~naa vojnata na 14 mart 2001 godina). Ovie zaklu~oci, kako i drugi pomalku zna~ajni dovedoa do donesuvaweto na odlukata na General{tabot za povtorno zapo~nuvawe na vojnata, vo odbrana na ìtelite na [ar Planina od slavomakedonskata policija koja zapo~na psiholo{ki teror i inkvizicija kon ìtelite za da najde izmisleni teroristi. Po privremenoto povlekuvawe na ONA, golemi policiski sili se angaìraa vo site sela na [ar Planina, kako za patrolirawe taka i stacionirani, kako vo Selce i vo drugi mesta. Tie patroliraa i go ucenuvaa narodot za da go zapla{at i da vr{at nasilstvo vrz nego. Eden takov slu~aj {to treba da se spomne be{e onoj od po~etokot na mesec april koga makedonskata policija go ubi 16 godi{noto mom~e pred o~ite na svojot tatko vo seloto Selce. Isto taka, na 22 april vo Selce be{e tepena edna stara èna, tretiraj}i ja kako pripadni~ka na ONA. Po takti~noto povlekuvawe, [tabot i eden del na armijata se stacioniraa na bezbedni mesta za da prezemaat organizacioni merki za povtorno zapo~nuvawe na vojnata. Na teren vo zonata na [ar Planina,

27

kade {to povtorno }e zapo~ne vojnata, silite za razuznavawe na ONA bea prisutni nabquduvaj}i go na razli~ni formi na~inot na dejstvuvawe na neprijatelot kako so policiski sili taka i so voeni sili. Sekoj den se nabquduva{e na~inot na patrolirawe na policijata. Od na{ite lu|e vnatre vo redovite na policijata se izvestuva{e za moralno-politi~kata sostojba na policijata, no i za snabduvaweto so oru`je i municija. Preku razuznava~ite i na{ite lu|e se razbra taktikata, silata i na~inot na organiziraweto na policijata so zapo~nuvaweto na voenite dejstvija od strana na ONA. Isto taka, se nabquduva{e dvièweto na silite na armijata, armiskite stacionirawa, dvièweto na silite i na artilerijata. So povlekuvaweto na silite na ONA zonata na {arplaninskite sela stana centarot na dislocirawe, patrolirawe, nabquduvawe i kontrolirawe na s$. Armijata i policijata zajakneti so tenkovi i so golem arsenal na oru`je se pozicioniraa nasekade. Na dominantni mesta kako vo Gajre, Klu~kata kaj [ipkovica, Kamenot na Sidol, Selce, Kale se postavija edinici na makedonskata policija ili armija za da go pokrijat so nabquduvawe i za da go kontroliraat sekoe dvièwe. So site formi i pati{ta iskoristuvaj}i gi site kanali, se dozna sostavot, moralno-politi~kata sostojba, vooruùvaweto so koe{to raspolaga{e armijata vo site nejzini stacionirawa kako i reìmot na slu`bata. Voenite dejstvija zapo~naa so mali sili psiholo{ki i voeno podgotveni, kako od takti~ki taka od fizi~ki aspekt. Najprvin ovie sili se postavija za obuka i za demonstrirawe kaj Borovata [uma vo seloto Bozovce, mesto {to posluì i podocna za postavuvawe na protivvozdu{en vod, za otkrivawe na avioni i diverzantsko-izvidni~ki grupi na neprijatelot, kako i za ~uvawe na grbot na brigadata vo sozdavawe. Obukata i demonstriraweto gi namirisa policijata, koja trgna vo nivno eliminirawe. Na povikot na na{ata edinica za da se povle~at i za da gi ostavat na mira selanite od ovie sela policijata odgovori so odlu~en ogan. No, pozicijata na edinicata na na{ata armija, podgotovkata i oru`jeto {to go imaa pridonese neprijatelot na bojnoto pole da ostavi 8 ubieni i nekolku raneti. Od na{a strana nema{e nikakvo o{tetuvawe, samo {to se snabdivme so drugo oru`je i municija od policijata. Ovaa bitka koja{to se slu~i na 23 maj go beleì datumot na povtornoto zapo~nuvawe na vojnata vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, go beleì i po~etokot na bitkite za odbrana na selata vo zonata na ovaa Brigada koja }e napi{e kratka istorija, no polna so bitki i mnogu uspe{ni voeni dejstvija.

28


Borbenata edinica na Vejce

29

Rezultatot na sudirot na patot za Vejce go zabeleà povtornoto zapo~nuvawe na borbite po povlekuvaweto na ONA vo zonata na [ar Planina na 25 mart 2001 godina

30


Edinicata na Selce

Sekoga{ na obuka i vo gotovnost

31

b. borbenata struktura na brigadata 112 Mujdin aliuSo nekolku promeni koi se vidoa kako potrebni poradi osobenosta na zada~ata, strukturata na brigadata se podigna spored dokumentite na General{tabot na ONA. Taa gi sodrè{e tie strukturi, mali edinici i slu`bi koi re{avaa za realizirawe na zada~ata vo odbrana so protivnapad i so poddr{ka na lesna i podvi`na artilerija vo tekot na site voeni situacii. Logistikata, zdravstvenata slu`ba i drugite slu`bi, osnovata ja imaa vo narodot i vo sozdadenata pomo{ vo pari za obezbeduvawe na tie artikli koi ne se nao|aa vo naselenite zoni, ili vo operativnata zona na brigadata. Baza za snabduvawe so oru`je i municija be{e logistikata na General{tabot, no i silite za logistika na brigadata spored mo`nostite koi se sozdavaa, dejstvuvaa nikoga{ da ne se sozdade nedostatok. Na po~etok na voenite dejstvija mnogu vojnici i komandanti, oru`jeto i municijata go obezbedija so nivni sili. Snabduvaweto se prave{e na nivo na mala edinica, no spored potrebata na teren, vo nekoi slu~ai stignuva{e da se napravi i vo nivo na vod. Brigadata 112 Mujdin Aliu ima{e edna struktura koja so vnimanie se prilagodi so razli~nite situacii koi se pojavija vo tekot na primenata na mnogute voeni zada~i, koja so hrabrost re{i mnogu te{ki situacii, so upotrebenata taktika, pri {to bi & zaviduvale i aktivni armii i generali na mnogu bitki. Strukturata na [tabot na Brigadata be{e takva, {to i pokraj necelosnoto kompletirawe, uspe{no gi realizira zada~ite i niz celoto vreme ja ima{e sostojbata pod kontrola. Ovoj [tab so 30 oficeri, 10 podoficeri i 21 vojnik, so edno kompletirawe {to nikoga{ ne nadmina 70 procenti, be{e sekoga{ vo dvièwe i vo celosna aktivnost. Komandantot i [efot na [tabot, vo pogled na re{avawe na zada~ite nalikuvaa na edno edinstveno telo. [efovite vo [tabot pokraj zada~ite za sistematizacija, gi vr{ea i zada~ite na nenazna~enite {efovi vo sistematizacijata. Razli~ni ~lenovi na [tabot, vo nekoi slu~ai i samiot komandant i {efot na [tabot u~estvuvaa vo razni bitki so odlu~uva~ka uloga. Komandantot na brigadata: koj be{e li~nosta broj eden vo brigadata, be{e odgovoren za sostojbata na postojana gotovnost, moralnopoliti~kata i borbenata sostojba i vo opredeleni momenti prezede odgovornost pred komandata i [tabot na ONA za primenuvawe na nekoi brzi zada~i vo momenti vo koi sostojbata ne dozvoluva{e ~ekawe za konsultirawe. Toj postojano gi primenuva{e so strogost dadenite zada~i i naredbi od komandata na ONA pismeno i usno. Toj ostana veren na voenata odluka koja se donese u{te vo po~etokot na organiziraweto na brigadata. [efot na [tabot: isto taka kako najzna~ajna li~nost po komandantot, so negovata dejnost stana primer ne samo za ~lenovite na [tabot tuku i

32


za site borci i komandanti. Toj be{e prisuten sekade. [efot na logistikata: so negoviot personal i civilite od terenot vo vonredni uslovi ne go ostavi bez snabduvawe so oru`je i municija vojnikot, grupata ili edinicata. Vo depoata na [tabot sekoga{ ima{e rezerva na oru`je i municija, za da se prebrodi najte{kata situacija. [efot na razuznavaweto: so razuznava~ite na na{iot teren i na terenot na neprijatelot go ima{e vo raka sekoe dvièwe i promena {to moè{e da se napravi vo redovite na policijata i na armijata na neprijatelot. Protegaweto na razuznavaweto vo narodot, sozdavawe na kodot za izvestuvawe i golemata tajnost vo dejstvuvawe, be{e golema prednost za poznavawe na neprijatelot koj be{e pred nas. [efot na operativata: so nepopolnetiot personal, no so dobra kompjuterska aparatura i so sposoben informati~ar, sozdade dokumentacija za zapoznavawe so zada~ite na site kadri na brigadata. Gi nadopolni potrebnite karti spored stepenite na voenoto dejstvuvawe. Vo tekot na celata voena situacija so uspeh gi isplanira site odbranbeni operacii so protivnapad kako i dejstvija od takti~koto nivo na vod. Edinicite bea snabdeni so potrebnite dokumenti za uspe{no organizirawe i upravuvawe na voenite dejstvija. Vo tekot na inspektirawata dade instrukcii na site komandanti za zapoznavaweto i upotrebata na site voeni dokumenti. [efot na vrskata: so personalot na vrskata, so aparaturi i so prakti~ni metodi, iskoristuvaj}i ja sekoja mo`nost, odrà postojani vrski so General{tabot i so malite edinici. Obezbedi uspe{no sodejstvuvawe vo tekot na razli~nite fazi na borbite. Organizira prislu{uvawe na radiovrskite na neprijatelot i kodirawe na na{ite razgovori so site sredstva za vrski so koi{to raspolagavme. [efot na voenata policija: primenuvaj}i go pravilnikot za voenata policija i naredbite na Komandata, ja protega policiskata slu`ba vo celata zona na protegawe na Brigadata, patroliraj}i i ~uvaj}i, bez razlika dali vnatre ili nadvor od redovite na armijata ili vo civilnoto naselenie, za da gi spre~i kriminalnite akti, kako vo brigada taka i kaj civilnoto naselenie. Vo ovoj pravec ima{e oddelni slu~ai na kriminalni akti, kidnapirawa, koi bea rakovodeni vo najgolem del od motivot za da ja kompromitiraat ONA. Ima{e slu~ai na somnitelni ubistva ili ranuvawa, koi vremeto i istorijata }e gi rasvetli. Faktite }e se obelodenat. Lu|eto eden den }e stanat sovesni i nema da imaat ve}e strav tuku }e ja kaàt vistinata. Vistinata docni, no ne zaborava. Dejstvijata na drugite {efovi: kako poradi nedostatokot taka i poradi ograni~enata aktivnost na voenite dejstvija ne bea staveni na potrebnoto raspolagawe. Nitu rabotata nitu situacijata ne gi pobara nekoi {efovi, koi vo edna po{iroka vojna s pove}e od zadolìtelni. No, i zabeleànite nedostatoci vo nekoi pravci, vo rabotite na [tabot se edno dobro iskustvo za idninata, za site onie koi mislat deka albanskoto pra{awe ne e re{eno, tuku odi kon re{avawe i eden den }e se re{i.

33

Imiwata na komandantite, na {efovite vo [tabot na Brigadata ne gi spomnuvam, ne poradi skromnost, tuku zatoa {to tie ostanaa vo se}avaweto na sekoj vojnik i komandant i vo se}avaweto na narodot. Tie povtorno }e bidat vo tie pozicii, dokolku vremeto povtorno }e go pobara toa. Dokumentite na vojnata eden den }e se arhiviraat, i ne samo istorijata na Brigadata 112 Mujdin Aliu, tuku i istorijata na drugite brigadi i na celata ONA treba da se napi{e od edna rabotna grupa so najgolema odgovornost i vistina kako pouka za pokolenijata i vremiwata koi doa|aat, kako svedo{tvo za toa {to nie go napravivme za da go imame predvid vo realiziraweto na amanetot na padnatite borci. Kako zaklu~ok moè da se re~e deka: strukturata na [tabot na Brigadata 112 Mujdin Aliu be{e vnimatelno odbrana i organizirana struktura. Taa celosno im odgovori na voenite sostojbi, so site pokazateli, kako so voenite taka i so civilnite, kade {to narodot i vojnikot bea nerazdelni. Organiziraweto, dejstvuvaweto i dobroto upravuvawe na vojnata dojde kako rezultat na ovaa struktura, koja se organizira brzo, i voop{to dejstvuva{e bez gre{ki. Iskustvoto sozdadeno od site ~lenovi na [tabot e iskustvo {to sekoj bez kolebawe moè da ja pi{uva i da ja kaùva spored negoviot na~in, za da im posluì na idnite pokolenija za pofalba i nacionalna gordost, za da i tie, dokolku ne moème da go re{ime ova za {to se borevme i proleavme krv, da go nare~at `rtvuvawe, so na{eto iskustvo i spored konkretnite okolnosti da go teraat napred i kone~no da go re{at na{eto nacionalno pra{awe. Ova iskustvo e novo bliskawe na doblesta na na{iot narod, kako vo site vojni i vo ovaa vojna. Za sekogo treba da bide po~it da vojuva vo Brigadata 112 Mujdin Aliu, {to go nosi imeto na edniot od najistaknatite borci na Kosovskata vojna. Strukturata na pe{adiskiot bataljon kako takti~ka edinica be{e osnova za organizirawe na brigadata. Brigadata ima{e nekolku takvi bataljoni, koi spored organiziraweto, taktikata, sostavot, formacijata na borbata vo odbranbeniot region i upravuvaweto vo razli~nite vidovi na borba sekoja gi ima svoite karakteristiki. Brigadata ima{e dva takvi bataljona postaveni vo redovni formacii: Prviot i Vtoriot pe{adiski bataljon. Dodeka nekolku mali edinici na nivo na vod i edinica bea spremni vo slu~aj na potreba da se organiziraat vo dva drugi bataljona za zafa}awe na formacii spored voenite potrebi koi moè{e da ni gi nametne sostojbata na pro{iruvaweto na vojnata. Vo sostavot na pe{adiskiot bataljon u~estvuvaa pe{adiski ~eti i vodovi, vodot na oru`jeto i sanitetskata i logisti~kata edinica. Vo zavisnost od terenot, zada~ata i oru`jeto vo upotreba se menuva{e i goleminata i sostavot na ovie mali edinici. So tekot na vremeto vo bataljonite se sozdade golemo iskustvo, pri {to izgleda{e deka tie dejstvuvaa kako samostojni edinici. Toa se postigna blagodarenie na voeniot duh i inicijativata na kadrite do nivo

34


na edinica. Toa se gleda{e kako vo vrska so primenata na voenite zada~i, taka i vo pravec na snabduvawe so materijali za sekojdnevnite pobaruvawa. Toa se postigna i poradi angaìranosta i posvetenosta na naselenieto vo zonite kade bea dislocirani. êtata: be{e najkompaktnata formacija kade {to vo sekoe vreme se upravuvaa voenite dejstvija, no i dejstvijata na sekojdnevniot ìvot (zatoa {to, kako {to se znae, primirjeto go pridruì najgolemiot del na vremeto i slobodnoto vreme na vojnikot vo mestoto kade {to sede{e nalikuva{e na ìvotot vo kasarna) kade {to se znae deka glavna uloga igra komandantot na edinicata so maliot {tab {to go ima. Edinicata be{e stoèrot na vojnata, tamu se ìvee{e, se vr{e{e straà, slu`ba za razuznavawe i nabquduvawe. Tamu se vr{e{e planirawe, organizirawe i odvivawe na vojnata. êtata e vistinski dom za sekoj vojnik, pa zatoa ne treba da se zaboravi, tuku treba za da se spomne golemata uloga na komandantite na ~etite koi imaa uloga na roditel za sekoj vojnik. Komandantot na edinicata, zapisni~arot, evidenti~arot i pozadinata ili logistikata, kako {to e nare~ena vo poslednite vojni na Albancite, bea jadroto koe zaedno so komandantite na vodovite i na edinicite kako arteriite vo teloto na ~ovekot ja drèa armijata vo ìvot, kako od moralen i od materijalen aspekt, taka i vo tekot na odvivaweto na voenite dejstvija. îtaj}i gi gorenavedenite redovi }e gi zamolam site koi imaat kolku {to e mo`no malku sposobnost, da pi{uvaat za tie iskreni odnosi na komandantite na ~etite, vodovite i oddelenijata so vojnici, koi zaedno gi pominaa te{kotiite na vojnata, zaedno gi ispratija vo posledniot dom najdobrite mom~iwa na ovie krai{ta, zatoa {to zaedno treba da vrvime po na{iot pat kon nacionalnoto obedinuvawe. Pe{adiskiot vod: kako takti~ka mala edinica dejstvuva{e vo site momenti kako osnova na edinicata. Vo site momenti grupata ne dejstvuva{e podelena. Taa vo tekot na celata vojna dejstvuva{e so ~eti, so isklu~ok na nekoj poseben slu~aj, koga zada~ata pobara taka, no toa sekoga{ be{e za kratko i ograni~eno vreme. vodot: kako po~eten takti~en element be{e predmet na povrzuvawe na sekoja struktura vo redovite na ONA. So vod go podrazbirame ~ekorot na vojnikot organiziran za vojna i za sekoe dejstvuvawe vo sekojdnevniot ìvot. Vodot kako po~eten element, od na{a strana e smetano deka so negovoto vooruùvawe i municijata treba da ja nadopolni zada~ata vo sekoe vreme. Vodot se tretira{e i se gleda{e kako element na povrzuvawe vo sekoj ~ekor na organiziraweto na obukata i na kompletiraweto za da bide spremen da se upravuva i da se komanduva so lesnotija od komandantot na vodot kako najblizok komandant.

35

c. vo voenata odluka se nao|a osnovata na uspehot na site bitki na brigadataPo zapoznavaweto na sostojbata, vo tekot na inspektiraweto na edinicite na brigadata vo sozdavawe, na sostojbata so snabduvawe so oru`je i municija, na o~ekuvanoto kompletirawe vo site pravci, zaedno so rabotite i zada~ite na organizirawe, se napravi i procenka (odeweto po terenot peda po peda i predviduvawe na odbranbenite voeni zada~i do nivoto na vod). Vo tekot na preocenuvaweto kako prva zada~a, po zapoznavaweto na situacijata, vo donesuvaweto na odlukata za preminuvawe vo odbrana, be{e potrebna mnogu vnimatelna rabota. Na karta beleèvme nekolku varijanti za sekoe predviduvawe za postavuvawe na trupite, no i za razvivawe na idejata za odbranbeno vojuvawe. Potrebno be{e da predviduvame nekolku varijanti na dejstvuvawe na neprijatelot, so policija i armija. Ni be{e potrebno da go predviduvame mo`noto dejstvuvawe na neprijatelot vo nekolku vidovi na dejstvuvawe, ne isklu~uvaj}i go dejstvuvaweto so masoven vozdu{en desant so pomo{ na prijatelite, poradi toa {to nivnata mo`nost be{e mala. Ni be{e potrebno da predviduvame i silen artileriski napad od Cre{ite i Brvenica, od Popova [apka i Kale, no i od podaleku od kade {to ima{e mo`nost. Vrz baza na ovie predviduvawa pri procenuvaweto go sledevme ovoj red na dejstvuvawe do donesuvaweto na odlukata: 1. Go planiravme postavuvaweto i rasporeduvaweto na trupite od prviot red do dlabina, eliminiraj}i go ostavaweto na nekoj xeb, kade {to moè{e da se probie neprijatelot za da n napadne strani~no i za da vnese panika vo na{ite sili, koi vo prviot moment ja nemaa potrebnata voena i psiholo{ka podgotovka, {to go pokaà po~etokot na vojnata na 14 mart. 2. Gi isplaniravme na~inot na zaedni~ko dejstvuvawe i na vrskite vo tekot na odbranata i protivnapadot za zafa}awe na pojakite pozicii. 3. Vo tekot na organiziraweto na odbranata imavme predvid taa da bide aktivna i stabilna odbrana od napadite na artilerijata i avijacijata na neprijatelot, odbrana so dviè~ki i maskirani pozicii, za da se odbegnat udarite na neprijatelot, sozdavaj}i la`ni pozicii za naditruvawe na neprijatelot. 4. Vo tekot na planiraweto i organiziraweto na ogneniot sistem na oru`jeto na artilerijata, na nivo na brigada i bataljon, imavme predvid samo da mu odgovorime na neprijatelot vo tekot na negovite napadi, a ne ga|awe na odbranbenite pozicii, kako baza za po~etok na vojna. 5. Go isplaniravme na~inot na snabduvawe, pati{tata na dvièweto i rezervniot plan za snabduvawe vo slu~aj na prodolèni borbi, ili pri upotreba na masoven vozdu{en desant so vozdu{ni napadi. 6. Predvidovme silni merki za dvièwe na bolnicata i na materijalno-tehni~kata rezerva, za najte{kite voeni uslovi.

36


Vrz baza na ovie predviduvawa vo Komandata na Brigadata 112 Mujdin Aliu ja pretstaviv idejata za organizirawe na odbranbenata vojna i protivnapadot, {to vo su{tina be{e ovoj: brigadata 112 Mujdin aliu da premine vo odbrana na regionite: vrap~i{te (31-89), vratnica (65-07) i bozovce (57-86) so obvrska uporno da gi za{titi ìtelite i voenite sili vo slobodnata zona. so protivnapad za da go odbiva sekoj obid na neprijatelot za op{t napad. Da ja podgotvi op{tata ofanziva dokolku se pojavi potreba. Ovaa odluka i odlukite koi se donesoa na nivo na bataljon i edinica, kako i planiranite merki za primena na odlukite na Komandata na brigadata, koja be{e baza za sekoja odluka, pa s do odlukite na komandite na bataljonite na edinicite, koi sluèa kako glaven pokazatel, vo tekot na site planirawa, kako vo utvrduvawe, postavuvaweto na artilerijata i na logistikata itn. Tekot na rabotata na komandata za primena na merkite na odlukata vo ovaa kniga se prodolùva so pretstavuvawe na dokumentite koi{to vo su{tina ja pretstavuvaat izvr{enata rabota, zabeleànite slabosti, koi dokolku se pretstavuvaat bez nikakva promena so~inuvaat tajna, koja nie upravuva~ite na ONA }e ja ~uvame za ponataka, zatoa {to albanskoto pra{awe ne e re{eno so ovaa vojna, a nitu so vojnite vo drugite albanski krai{ta.

37

Okolu ovaa odluka otide celata dinamika na odvivawe na odbranbenite borbi so aktivni protivnapadi, prilagoduvaj}i mu se na terenot i na voenite dejstvija na neprijatelot. strukturata i organiziraweto se usovr{uvaa do krajot na svojata borbena aktivnost na brigadata 112 Mujdin aliu. spored uslovite na terenot, zada~ite i mo`nosta na kompletiraweto, mo`no e da ima{e promeni, no nikoga{ tie ne bea esencijalni za da ja smenat odlukata ili za da se donese druga odluka razli~na od taa {to e donesena na zaedni~ki na~in so po~etokot na voenite dejstvija na brigadata 112 Mujdin aliu.

Pogled od rabotata za donesuvawe na odlukata

38


Komandant A. Lika ja prenesuva nagradata General na komandantot Sokol

Podgotvuvaj}i gi podatocite za artilerijata

39

Pred sekoja akcija sednuvame i razgovarame

Na denot na zakletvata

40


Podignuvaj}i go nacionalnoto zname

So komandantot Abaz vo Centarot za obuka vo Brodec

41

Kaj Klu~kata na [ipkovica

Eden moment na odmor i zabava

42


Konsultiraj}i se so komandant Hoxa

Ognenite pozicii na bojnoto pole

43

Na smotra [efot na [tabot na ONA general Gzim Ostreni

Sam so okoto vo celta

Den i no} vo gotovnostPetrit enaj - ONA Poraka i Nade`

44

Gradej}i gi zasolni{tata po akcijata kaj Kamenot na Sidol

Ovie zasolni{ta podgotveni so drva n spasija od artilerijata na neprijatelot

45

Obu~uvaj}i se postojano da se bide podgotven So pu{ka i pesna

46


So znameto na ~elo So mitralezot 12.7 mm

Eden moment od sledeweto na vestite za sostojbata

47

d. Dinamikata na voenite dejstvija na brigadata 112 Mujdin aliuDonesenata odluka od komandata spored politi~kata i organizacionata va`nost ostana najzna~ajnata rabota {to ja imavme predvid vo tekot na site voeni dejstvija, od dejstvijata na nizok stepen do bitkite za osloboduvawe na Tetovo. Vo site voeni dejstvija nie se vodevme od kolegijalnata odluka koja ja donesovme i vo tekot na primenata na naredbite nikoga{ ne ja povredivme. Vo vremeto koga be{e donesena voenata odluka, Brigadata be{e vo faza na organizirawe na strukturite spored dokumentite na General{tabot na ONA. Na{ite sili bea odlu~ni vo opredelenite pravci spored odlukata, no rabotata za rasporeduvawe i pozicionirawe be{e se razbira vo po~etokot, taka {to komandantite, vojnicite i naselenieto se angaìraa vo otvorawe i utvrduvawe na poziciite i za eden mnogu kratok period se postigna mnogu. Dobienoto iskustvo vo tekot na po~etniot period na dejstvuvawe na voenite edinici vo nekoi bitki koi }e se opi{at so vistinitost na hronolo{ki na~in, za komandantite i obi~nite vojnici bea {kola na oformuvaweto i hrabrosta, koja se zgolemi pove}e vo tekot na voenite

Pozicioniraweto na na{ite sili eden den pred povlekuvaweto 24.2.2001

48


Postavuvaweto na policiskite i armiskite sili po 25.3.2001 godina dejstvija vo podocne`nite bitki kon provokaciite na slavomakedonskata armija i policija. Ocenuvaj}i spored stepenot na dejstvuvawe na silite, va`nosta na bitkite i organiziraweto, vremeto na dejstvuvawe, dinamikata na voenite dejstvija na Brigadata 112 Mujdin Aliu, za efektot na ocenuvawe i studirawe moè da se podeli na tri fazi koi moème da gi imenuvame kako podolu: - Fazata na dislocirawe i pozicionirawe na silite - Bezbednosnata faza - Zavr{nata faza

Fazata za dislocirawe i repozicionirawe na silitePo zapo~nuvaweto na primenata na odlukata na General{tabot za povtornoto zapo~nuvawe na voenite dejstvija vo zonata na [ar Planina, koga dominantnite to~ki i mnogu pati{ta i pravci se drèa i se patroliraa od makedonskata policija i armija, na na{ite sili im be{e potrebno so borba ili so razni pritisoci da se dislociraat i da se pozicioniraat vo poziciite koi gi imaa pred povlekuvaweto od 25 mart 2001 godina, ili vo pokorisni od tie.

49

Vo prvite momenti koga na{ite sili go zapo~naa reorganiziraweto, neprijatelot se nao|a{e pozicioniran na Kale, Lavce, Popova [apka, Gajre, Klu~kata na [ipkovica, Kamenot na Sidol i vo drugi pozicii koi gi drèa i gi napu{taa spored eden opredelen reìm no}e ili dewe, vo nekoi slu~ai za demonstrirawe i terorizirawe. So pomo{ na ovie sili toj gi drè{e pod kontrola glavnite pati{ta Tetovo - Popova [apka, Tetovo - Vejce, Tetovo \ermo itn. Kako {to se gleda od protegaweto na makedonskite sili, pozicioniraweto na na{ite sili na poziciite od 25 mart be{e mnogu te{ko, pa zatoa na po~etok se misle{e da se napravi dislocirawe na silite vo nekolku regioni koi so voeniot jazik se narekuvaat bazni regioni za da se izvr{i nabquduvawe i razuznavawe na neprijatelot, lociraweto i negovite voeni pozicii, reìmot na dejstvuvawe na neprijatelot vo patrolirawe i razni slu`bi vo regionite kade {to be{e predvideno da se postavi brigadata vo odbrana. Regionot na Borovata [uma nad seloto Bozovce posluì kako bazen i priemen region za po~etnoto organizirawe na sekoja edinica. Tamu sekoja edinica ostanuva{e nekolku dena obu~uvaj}i se za razuznavawe i prilagoduvawe so sostojbata. Najprvin tamu se pozicionira Edinicata za izviduvawe na brigadata so najsilniot ~ovek vo site nasoki, Hoxata od Prizren. So negovoto odewe vo regionot na seloto Vejce so specijalna zada~a za nabquduvawe i razuznavawe, kaj Borovata [uma vo Bozovce dojdoa nekolku edinici po red. Vo po~etokot dojde edna grupa so nad dvaeset lu|e kade moè da go spomneme Mesuesi (U~itelot) od Radu{a Rafiz Aliti, Ku{trimi - Harun Aliu, Rusi - Re{at Bardi, Emru{ Suma, Cufa - Zulcefli i drugi. I ovaa edinica po nekolku dena se povle~e vo pravec na seloto Vejce i nejzinoto mesto kaj Borovata [uma go zazede najgolemata grupa koja dojde od Prizdren so Bardi na ~elo. Vo sostav na ovaa grupa ima{e mnogu borci so golemo iskustvo, zdobieno vo Kosovskata vojna kade {to moème da go spomneme [a}i [a}ir Ter{ana, ^lirim, Adiq, komandantot Beti i mnogu drugi koi vo site bitki svetea kako neizgasnat ogan. So pristignuvaweto i na ovaa grupa vo regionot na seloto Vejce, kaj Crveniot Kamen i nad seloto \ermo bea postaveni drugite edinici komanduvani od Pu~i - Hasim Bajrami, komandantot Roki - Rahim Be}iri i Leka - Daut Rexepi, koi vo toa vreme vr{ea nabquduvawe i razuznavawe vo pravec na postavuvawe na silite na makedonskata policija i armija vo regionite vo koi tie predviduvaa da se postavat vo odbranbeni pozicii. Najprvin ovie borbeni edinici se vodea od nivniot borben duh, od èlbata da vojuvaat so neprijatelot vo sekoj moment do osloboduvawe. Kaj ovie edinici postoe{e disciplina, hrabrost i golema èlba za ispolnuvawe na zada~ite, no i golema èlba za da se vojuva zaedno na organiziran na~in i vo sostav na zaedni~ka komanda. Po~ituvaj}i se eden so drug, komandantite na ovie edinici gi opredelija regionite kade }e dejstvuvaat, go le-

50


gitimiraa u{te edna{ rakovodeweto od edna zaedni~ka komanda koja be{e prifatena u{te vo prvata faza na vojnata od 14-25 mart 2001 godina. Ova be{e sostojbata na prvite voeni edinici koi }e posluàt kako prvo jadro na sozdavaweto na Brigadata 112 Mujdin Aliu koja & pripa|a na vtorata polovina na mesec maj 2001 godina. Linijata na pozicioniraweto na silite na ONA vo regionite za pozicionirawe vo borbeni formacii ili za patrolirawe kon krajot na mesec maj ili po~etokot na mesec juni be{e kako podolu: Voenata edinica so komandant Leka vo regionot na isto~nite kraevi na Crveniot Kamen; Voenata edinica so komandant Roki nad seloto \ermo; Voenata edinica so komandant Pu~i kaj Crveniot Kamen i kaj ba~ilata pokraj kaleto nad seloto Selce. Edinicata za razuznavawe so komandant Hoxa dejstvuva{e okolu Popova [apka, za nabquduvawe, otkrivawe i vr{ewe pritisok nad silite koi patroliraa na patot za Popova [apka. Drugite edinici so Bardi, ^lirim, Emru{, Rusi i drugi se postavija vo Brodec i [ipkovica za da nabquduvaat, razuznavaat i za da go zemat pod kontrola patot Tetovo - Popova [apka, koj se drè{e pod kontrola na makedonskata policija i armija. Spored sostavot, organiziraweto i vooruùvaweto ovie grupi bea razli~ni i zada~ite najprvin se postavija imaj}i gi predvid ovie karakteristiki, registriraj}i gi nivnite barawa za da se kompletiraat so najpotrebnoto oru`je i municija. Ocenuvaj}i go neprijatelot vo ovaa faza, treba e da se naglasi deka najsilnite to~ki bea Kaleto i Popova [apka, koi od strana na na{ite edinici se gledaa kako glavni pre~ki vo postignuvawe na celta, dodeka od strana na neprijatelot se smetaa kako sili za dejstvuvawe zad grbot na silite na ONA. Vo prvite momenti se prostudira reìmot na slu`bata, nadevaweto, silite i oru`jeto koi go imaa armijata i policijata. Se prezedoa merki za da se postavat sili za da gi dràt pod opsada iako vo po~etnite momenti mo`nostite bea mali, pa zatoa kako prethodna merka se ocenija predupreduva~kite zasedi za da se ispla{i neprijatelot da se povle~e bez vojna. Edinicite na ONA se pojavuvaa i is~eznuvaa kako veterot sozdavaj}i golema nesigurnost kaj neprijatelot i te{kotii vo dvièweto za patrolirawe i snabduvawe. Ovaa merka go dade efektot vo prvata zaseda, vo koja i pokraj dobrata volja na na{ata edinica, na patot pome|u Selce i Vejce policijata da se povle~e i da ne go patrolira toj pat, policijata otvori ogan i vo taa borba koja se vode{e, poradi nivnata tvrdoglavost, tie vo taa zaseda ostavija osum ubieni i dve uni{teni vozila i drugi voeni sredstva. Ova se odnesuva na 23 mart 2001 godina {to go beleì datumot na povtornoto zapo~nuvawe na borbite na brigadata koja }e bide prosledena od drugite bitki, koi }e & ja podignat slavata vo piedestal.

51

Ovaa faza e zna~ajna faza poradi dve pri~ini, kako za voena pridobivka taka i za politi~ka pridobivka. Od razni voeni krugovi, na makedonskite politi~ari im doa|aa ocenki deka tie gi nemaa mo`nostite da & se sprotivstavat na albanskata armija koja be{e dobro organizirana i {tom is~eznuva{e od edna zona se pojavuva{e vo druga zona, poorganizirana i posilna. Od druga strana, kako politi~kiot faktor taka i voeniot faktor na Ona so sredbi i jasni izjavi im stavija na znaewe na me|unarodniot faktor deka tie nemaa teritorijalni pretenzii tuku samo baraa ramnopravnost vo sostav na ovaa krevka dràva koja prodolùva{e da stoi vo poziciite na okupator kon albancite, negiraj}i im gi ste prava.

Prethodnoto pozicionirawe na silite na Brigadata 112 Mujdin Aliu okolu datumot 25 maj 2001 godina

52


Po zasedata na patot Selce - Vejce, [efot na [tabot na Ona, general Gzim Ostreni izjavi: Ofanzivite treba da gi vodime na trkalezna masa, a ne na bojnoto pole. Vo ovaa izjava dadena za vesnikot Fakti toj me|u drugoto naglasuva: Jas ne mislev deka }e dojde do upotreba na sila vo realiziraweto na politi~kite barawa za pravata na Albancite. Mislev deka od 1991 godina pa navamu se otvori sloboden trend na politi~kata dejnost i so u~estvoto na albanskite politi~ki partii }e se postigne ne{to. Se nadevav deka }e dojde do dogovor i razbirawe so makedonskite partii na vlast i }e se pridonese{e za odbegnuvawe na vojnata. Me|utoa do toa ne dojde, iako kako {to e poznato, Albancite napravile nekolku barawa vo sostav na sistemot i nikoga{ ne bile zemeni predvid. Vo me|uvreme politi~kite lideri na albanskite partii Arben Xaferi i Imer Imeri se sretnaa so Ali Ahmeti, politi~kiot pretstavnik na ONA vo Prizren so me|unarodno prisustvo, {to iako be{e diskutirano i sprotivstaveno od strana na razni me|unarodni pretstavnici i samata makedonska dràva, toa be{e realnost i go podigna na povisoko nivo optimizmot i verbata na sekoj vojnik i komandant i na celiot narod, koi kaj armijata ja gledaa nivnata idnina.

bezbednosnata fazaOvaa faza spored teìnata e najzna~ajnata faza bidej}i ja opfa}a bezbednosta na pozicioniraweto i na odbranata kako na silite na ONA taka i na naselenieto. Vo ovaa faza se napravija povrzuvawa so terenot i se sozdadoa {tabovite za civilna za{tita koi se zanimavaa so problemite na logistikata, no i so problemite za organizirawe na naselenieto za izgradba na pozicii i zasolni{ta, kako za armijata, taka i za naselenieto. Vo ovaa faza so isklu~ok na patot Selce - Vejce koj be{e pod kontrola na edinicite na ONA kako rezultat na zasedata od 23 mart, vo drugite pravci makedonskata policija i armija be{e poprisutna, iako vestite za protegaweto na ONA bea ra{ireni nasekade. Itna zada~a za site edinici be{e pozicioniraweto vo odbranbeni regioni i prezemaweto na site merki za zgolemuvawe na bezbednosta za odbrana od napadite na makedonskata policija i armija, popravaj}i gi gre{kite od prvata faza na borbite vo mesec mart od taa godina. Taka, site edinici koga napreduvaa makar samo eden ~ekor prvo se utvrduva{e, pa potoa go pravea sledniot ~ekor. Ova go pokaùvaat site raboti i deneska koga ja frlam na hartija ovaa istorija. Od Te}e, Gajre, Klu~kata na [ipkovica, dominantnite mesta do Popova [apka kako i vo Selce i \ermo, i vo celiot region kade se protegaa do kraj malite edinici na brigadata, s u{te se primetuvaat tragite na poziciite i na zasolni{tata za odbrana od artilerijata na neprijatelot.

53

Po akcijata za zazemawe pod kontrola na patot Selce - Vejce se prezedoa akcii i se organiziraa zasedi za da se predupredi makedonskata armija i policija deka treba da se povle~e od regionot na [ar Planina, no kako policijata taka i armijata so tvrdoglavost mnogu pati se sudrija so silite na ONA, dobivaj}i sekoga{ smrtonosni udari i ostavaj}i vo ovie borbi mnogu ubieni i mnogu raneti. Brojot na ubienite nie toga{ ne go znaevme, no deneska go gledame spored datumite i mestata na ubivawe vo knigata izdadena od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Makedonija na angliski jazik White book (Terrorism of the So-Called NLA), iako na mnogu raboti od taa kniga nie ne im veruvame zatoa {to, se razbira, e napravena so propagandna cel, za da go zgolemi varvarstvoto na silite na ONA, za da se pokaàt pred me|unarodniot faktor kako mirotvorci, za da ja pokrijat realnosta na ubistvata i persekuciite koi gi napravile kon albanskiot narod, ne samo vo periodot na vooruèniot konflikt, tuku niz celoto vreme na zaedni~koto ìveewe. No, nitu so edna nitu so stotici montirani knigi ne se pokriva realnosta. Kolku i da se pi{uva crnoto nad beloto, crnoto eden den se bri{e i ostanuva samo beloto, pa taka i makedonskite zlostorstva eden den }e izlezat na videlina i }e bidat osudeni od istorijata. Sonceto so re{etka ne se pokriva - velime nie Albancite. So intenzivirawe na kontrolite na policijata vo tekot na denot vo celata zona, a osobeno vo selata Poroj i Xep~i{te kade {to eden gra|anin be{e istepan i odleà vo bolnica poradi skr{eni rebra, voenite edinici im se pribliìja na mestata na pozicionirawe na policijata i na armijata i so rafali od oru`je im stavija do znaewe deka tuka sme nie gospodari, vie treba da izbegate. Na{ata edinica najmnogu im se dobliì na silite vo Popova [apka kade {to ima{e silna razmena na ogan do granatirawe na zonata so artilerija. Po~etokot na juni zaedno so zagrevaweto na vremeto go donese i zagrevaweto na ìlite pri {to kako i postojano pri~initel stana politikata na makedonskata dràva koja izvr{i pritisok nad albanskite partii za da se povle~at od odlukite od Prizren, za da ne gi priznavaat tie. Zazemaweto pod kontrola na regionite okolu [ipkovica, Gajre i Lisec bea prvi~ni zada~i za voenite edinici i zatoa toa vreme beleì nekolku zna~ajni akcii, pri {to po nivnoto uspe{no zavr{uvawe gorenavedenite regioni bea staveni pod celosna kontrola na na{ite sili. Stavaweto pod kontrola na Klu~kata kaj [ipkovica be{e tri pati na{a cel. Vo prvite dva slu~aja na{ite edinici napadnaa od gorniot del na Klu~kata i nasproti silite na policijata od desnata strana na patot. Napadot na na{ata edinica se izvr{i so lesno oru`je za da ne sozdade golemi o{tetuvawa, no vo dvata slu~aja makedonskite policajci, kade {to ima{e i policajci Albanci koi s u{te bea del od policijata, se odbranija bez da pruàt nekakov golem otpor i na{ite sili se povlekoa poleka mislej}i deka go dadoa signalot za da se povle~at.

54


Tretiot slu~aj be{e po kompliciran. Na{ite edinici {tom go dadoa signalot deka }e ja napadnat Klu~kata kaj [ipkovica gi napadnaa silite na policijata koi bea pozicionirani vo Gajre vo edna zgrada nad zgradata kade se nao|a deneska restorantot Mato{i koi se povlekoa vo celosna panika. Napadot se organizira provociraj}i gi od strani~en pravec koj be{e pogoden za niv. Policiskite sili se angaìraa vo protivnapad vo toj pravec i padnaa vo zamkata na edinicata na ONA koi so silen ogan ja napadnaa policijata od gornata strana na zgradata koja be{e celosno otkriena kon silniot ogan na voenata edinica. Se organizira i tretiot napad kon Klu~kata kaj [ipkovica, no policiskite sili se povlekoa i odbranata mu ja ostavija na artilerijata locirana na Kale, od kade Klu~kata se gleda{e kako na raka. Na{ite sili ne padnaa vo zamkata na policijata i Klu~kata ja stavija pod kontrola no}e, po kontroliraweto od mini i izgradbata na zasolni{ta i odbranbeni pozicii. Akcijata za otstranuvawe na silite na armijata od Kamenot na Sidol i nekoi drugi pomali akcii koi pridonesoa makedonskata armija da ostane opkolena vo Popova [apka od silite na ONA, kade {to edinstven pat za snabduvawe ostanuva{e vozdu{nata linija. Po urivaweto na helikopterot vo Popova [apka, so me|unarodno barawe be{e dozvoleno poradi humanitarni pri~ini sletuvawe na eden helikopter dnevno, se razbira za hrana, lekovi, no tie moèa da pratat s$, i voena oprema, i kako {to sme zapoznaeni realno vo toj period postojano ispratija edna baterija na minofrla~i za ga|awe na na{ite sili od zad grb. I vo drugata strana na pozicioniraweto na silite na ONA be{e napraven napredok. Eden del na edinicata na Pu~i vleze vo Selce kade {to dejstvuva{e Mala i sede{e na ~elo na silite na armijata pozicionirani vo Lavce i na Kale, pozicioniraj}i se na dvete strani na patot koj vode{e vo seloto. Edinicata komanduvana od Roki, koja ja nadminuva{e brojkata na ~eta be{e pozicionirana nad Kaleto vo Stermola i nad seloto \ermo kade {to vr{e{e dejnosti vo odbranbenite pozicii i nabquduva{e. Edinicata na Leka koja, isto taka, ja nadminuva{e brojkata na ~eta be{e pozicionirana vo Plo~e kaj ba~ilata i so dobro podgotveni sili vr{e{e nabquduvawe vo regionot kade treba{e da se pozicionira i da dejstvuva podocna. Ova voop{to be{e sostojbata na pozicioniraweto na silite na brigadata vo momentot koga se donese voenata odluka za pozicionirawe i za nejzino voeno dejstvuvawe pred nejzinoto celosno organizirawe. Po donesuvaweto na odlukata i celosnoto organizirawe se izvr{ija drugi voeni akcii. Sekoja akcija ima svoja va`nost, kako od voen taka i od organizacionen i politi~ki pogled, zatoa {to po sekoja akcija doa|a{e primirjeto inicirano od me|unarodniot faktor, pretstavnicite na NATO i na EU.

55

Vremeto na primirjeto sluè{e za politikata. Tie se obiduvaa da se razberat za uslovite na zavr{uvaweto na vojnata, dodeka komandata na brigadata i komandite na site stepeni se zanimavaa so sozdavaweto na povolnite uslovi za zafa}awe na povolnite regioni i za da se utvrdat {to pobrzo i podobro za da gi prebrodat bombardirawata na artilerijata i na avijacijata na makedonskata armija, {to koga niv gi interesira{e ne go {tedea nitu neza{titenoto naselenie, a kamoli silite na ONA. Vo prvata kniga se prezentirani nekoi od dokumentite za upravuvawe, prete`no kominikeata od momentot na donesuvaweto na odlukata do krajot na vojnata koi jasno pokaùvaat deka armijata ostana na poziciite ne samo do zavr{uvaweto na vojnata, tuku i podocna vo fazite na razoruùvaweto. Edna mala grupa ostana pokraj [tabot na ONA vo organizirawe na drugite raboti do sozdavaweto na Demokratskata unija za integracija po neuspehot na inicijativata od strana na ONA za sozdavawe na zaedni~kiot sovet na site albanski politi~ki partii vo Makedonija, za podgotvuvawe i realizirawe na novite parlamentarni izbori. Izve{tajot za Komandata na Brigadata za sostojbata na borbenata gotovnost na malite edinici na ONA vo zonata na formirawe na Brigadata 112 Mujdin Aliu od 22. 6. 2001 godina koj posluì za zapoznavawe na realnata sostojba i donesuvaweto na odlukata, kako i mnogu drugi dokumenti, pokaùvaat deka armijata ostana armija i ne se zanimava{e so politi~ki problemi tuku pomina od akcija vo akcija, protegaj}i se na celiot front spored voenata odluka donesena na 24. 6. 2001 godina. Po ovoj datum vo idnite voeni dejstvija }e se upotrebat terminite za voeno dejstvuvawe, no ne na voenite edinici tuku na bataljonite, vodovite i na ~etite nezavisno od toa {to bea sozdadeni tri ~eti i nekolku edinici koi dejstvuvaa prete`no na desnata strana na Kaleto vo zonata okolu [ipkovica, koi dejstvuvale kako edinici, a ne na nivo na mali edinici. So preminuvaweto na eden del na borcite dojdeni od okolijata na Gostivar vo pravec na gostivarsko Tanu{evci za sozdavaweto na Brigadata 116, vo [ipkovica so ostanatite edinici i so ~etata na Pu~i se sozdade Vtoriot bataljon koj premina vo odbrana na regionot: levata strana na ba~ilata nad Selce, desnata strana na seloto Restelica, kako i vo dlabina kaj ba~ilata na [ipkovica. So dvete ostanati ~eti, taa na komandant Rahim Be}iri i na Daut Rexepi se sozdade drugiot bataljon koj se postavi vo regionot: desnata strana 300 m nad Kaleto, levata strana Vratnica i vo dlabina ba~ilata na Plo~e. Protegaweto na bataljonite vo ovoj region se napravi po nekolkute voeni akcii kako na levata strana, taka i na desnata strana kade komanduvaa imenuvanite komandanti Mahi - Lala i Daut Rexepi - Leka. Akciite odvivani od malite edinici na dvata bataljona sekoga{ imale za cel da ja oddale~at makedonskata policija i armija od zonite kade ìveeja i se dvièa Albancite kako i da go dràt na visoko nivo borbeniot duh na borcite za da im odgovorat na situaciite koi moè{e da gi donese

56


vremeto na koi nikoga{ ne moè{ da im veruva{, tolku pove}e vo uslovi na voen konflikt. Protegaweto na Prviot bataljon vo opredeleniot region spored odlukata se realizira po nekolku voeni akcii, vo po~etokot vodeni vo demonstrativna forma, no ~esto poradi tvrdoglavost na makedonskata strana se pretvoraa vo vistinski bitki. Prviot bataljon gi zazede so red selata Jedoarce, Setole, Nepro{teno, Varvara, Le{ok i Ratae. Dodeka vo regionite na selata Slatino, Tearce, Dobro{te i Odri dejstvuvaa edinici podignati na selsko nivo koi drèa vrski so Komandata na Prviot bataljon i komandantot Mala, koj be{e ispraten od Komandata na Brigadata zaedno so {efot na razuznavaweto Quli i Vaqon so specijalna zada~a. Regionot vo koj dejstvuva{e Prviot bataljon kade {to ima{e me{ano naselenie, stana gnezdo na provokacii na razli~ni makedonski slu`bi za da ja ocrnat borbata na ovoj bataljon, no blagodarenie na politi~kiot oset na upravuva~ite na bataljonot i na site borci, obvinuvawata ostanaa obvinuvawa i na nivnite provokacii vojnicite odgovorija so vnimanie, ostanuvaj}i sekoga{ vo sostav na aktivnata samoodbrana za samiot bataljon i za naselenieto na tie sela. Dodeka vo regionot na Vtoriot bataljon kade {to dejstvuva{e i specijalnata edinica na ONA so Hoxa od Prizren kako komandant, ima{e polesno protegawe. So blokiraweto i zazemaweto pod kontrola na patot Tetovo - Popova [apka, bataljonot se protega postavuvaj}i sili vo celiot region i drèj}i gi pod kontrola mo`nite pravci na dvièweto na policijata ili armijata. Oddelenija na ovoj bataljon vo osnova na vodovi napreduvaa vo zna~ajni regioni i se utvrduvaa gradej}i ogneni pozicii i zasolni{ta za odbrana od artilerijata. Na ovoj na~in se zazede Te}eto, Mala Re~ica kade se podigna i edna bolnica. So red vrz baza na selskite edinici se napravi protegaweto na ONA vo selata @erovjane, Palatica, Kamewane, Bogoviwe, Pirok do Vrap~i{te. Vo site ovie sela dejstvuvaa silite na ONA pod komanda na Brigadata 112 Mujdin Aliu. I vo ovie regioni imalo zna~ajni voeni dejstvija koi sekoga{ ja imaa kako cel za{titata na silite na armijata i na naselenieto. Akciite kon punktovite na policijata sekoga{ se vr{ea vo forma na predupreduvawe, za nivno oddale~uvawe bez borba, trgnuvaj}i od maltretiraweto i potcenuvaweto {to policijata im go prave{e na Albancite. Takov slu~aj e oddale~uvaweto na policajcite od punktot na seloto Galate, blisku Vrap~i{te.

57

Se se}avaat na nas i na na{ite deca

58


So komandantot Hoxa od Prizren - Samidin Xezairi

59

ONA so tenkovite na neprijatelot

Pogled od Drenovec vo vojna

60


Edno dragoceno se}avawe

êkaj}i ja naredbata

Nema da te zaboravam Bardi

61

Retko se}avawe {to nikoga{ ne se povtoruva

So Gospod i so ovie uniformi }e izlezeme pobednici

Eden nezaboraven moment so Daja (Vujko) Fazli VeliuPetrit enaj - ONA Poraka i Nade`

62

So qubovta na decata zemame sila

So nezamorniot komandant Ilir Kaj Vratot na Vejce

63

Go ostrime okoto vo celta za da bideme sekoga{ spremni

Nasekade trasi i pozicii

64


Nasekade zasedi i pozicii so site vrsti na oru`je stanaa na{ ìvot vo toj slaven period za site

Documents

FIOOM-Poraka-i-nadez-tom-II