Fjp Vsi Odgovori 2011

7/30/2019 Fjp Vsi Odgovori 2011

1/32

FJP - prosojnice izpitna vpraanja

Osnove splonega davnega prava (70/70)

1. Navedite vrste javnih prihodkov in enega izmed njih podrobnorazloite

Javni prihodki so sredstva, ki jih javna oblast zbere oz. pridobi z namenomfinanciranja izvrevanja javnih nalog, ki omogoajo zadovoljevanje javnih potreb.Glede na pravni naslov pridobivanja prihodkov, se le-ti delijo na izvirne(originarne) in izvedene (derivativne).Izvirni (originarni) so tisti prihodki drave oz. lokalne skupnosti, ki jih le-tapridobiva iz naslova gospodarske dejavnosti (poslovanje raznih dravnih podjetij)ali iz naslova lastninske pravice (npr.: stanarine za oddano stanovanje).Izvedene (derivativne) pa drava oz. lokalna skupnost pridobiva na podlagi

javnopravnih predpisov med temi prihodki so na prvo mesto uvrene davine.Drava pri pridobivanju izvedenih prihodkov uresniuje t.i. finanno suverenost.

Izvedeni se imenujejo zato, ker so pridobljeni na podlagi ekonomske moiposameznih davnih zavezancev.Glede na kontinuiteto pobiranja so javni prihodki redni in izredni.redni prihodki, to so tisti, ki dotekajo iz trajnih virov na podlagi predpisov znaeloma trajno veljavo in jih lahko praviloma predvidevamo. To so: davine(davki, prispevki in takse) in denarne kazni; redni dohodki od javnega premoenja(zlasti dravnega); lastni (izvirni) dohodki dravnih organov in zavodov (t.i.upravni dohodki) npr.: od prodaje publikacij.izredni prihodki, ki se ne pobirajo trajno, temve predhodno ali za kakoposebno prilonost. Ti so lahko predvidljivi (npr.: samoprispevek) ali panepredvidljivi (npr.: nepredviden preseek zakljunega rauna. K izrednimprihodkom pritevamo izredne davine, dediine.. Glede na subjekte loimo

prihodke od pravnih oseb in prihodke od fizinih oseb.Glede na refundiranje so javni prihodki povratni ali nepovratni. Po obliki inglede na upravienca do teh sredstev poznamo denarne, naturalne,prihodkedrave in prihodke ojih teritorialnih enot.Parafiskalni prihodki so neproraunski javni prihodki , ki imajo najrazlinejeoznabe kot npr. dodatni davki, prispevki, kotizacije, takse itdGre torej za posebne oblike obdavitve v neposredni ali posredni oblike.Plaevanje parafiskalnih prihodkov je obvezno, zagotovljeno s prisilo, enako kakorpri vseh drugih dajatvah.Pafiskalni prihodki imajo namen troenja je vnaprej doloen, so destiniraniprihodki, obveznost plaevanja parafiskalnih prihodkov ni doloena s predpisi

dravnega organa, se ne pojavljajo kot prihodki prorauna in javnopravnih teles,obveznost plaevanja bremeni doloen krog uporabnikov, ki so povezani zekonomskimi, socialnimi in drugimi interesi.Parafiskalne prihodke lahko razdelimo na dve skupini, in to na ekonomskoskupino in t.i. socialno skupino.V prvo skupino spadajo : dajatve(darila) doloenim ustanovam, kot so npr.zbornice, zavodi in razlina zdruenja ekonomskega pomena.V drugo skupino bi lahko vkljuili dajatve za potrebe socialne pomoi in zaite,prosvete, znanosti, zdravstva itd. Takne dajatve so v sodobnih dravah nujne,ker proraun drave ne more pokrivati vseh teh strokov.

2. Pojasnite Wagnerjev model tirih skupin davnih nael in eno skupinopodrobno razloite (od 23 dalje)


2/32

V davnih naelih so vsebovana priporoila zakonodajalcu oziroma davnimorganom, kakni naj bodo davki, da bodo finanno izdatni, gospodarskospodbudni, socialno pravini in davno tehnino primerni. Ne glede na to, kakneuinke naj dosee neki davni sistem, tj. fiskalne in druge, pa se povsoduveljavljajo nekatera splono veljavna naela( po prvotno izdelanem modelunemkega ekonomista Adolfa Wagnerja iz druge polovice 19. stoletja)in so:

Finanno - fiskalna naela (naela izdatnosti in elastinosti davkov), Ekonomsko - politina (gospodarska) naela (izbira davnih virov in

vrste davkov, uinkovitost, zmernost, stabilnost, prilagodljivost) Socialno - politina naela, (univerzalnosti in enakomernosti, naelo

davne privlanosti) Davno-tehnina (upravna) naela (zakonitost, udobnost in minimalni

stroki)

1. Finanno fiskalna naela:a) Naelo izdatnosti/zadostnosti:Wagner je menil, da je to najvije naelo, vendar danes to stalie niprevladujoe. Okoliina, koliken dele javnih prihodkov se pridobi z davki, nirelevantna. Davek mora biti taken, da dosega raven javnih dohodkov, torej, daomogoa zadostno zbiranje sredstev, ki so potreba za financiranje javnih nalog.b) Naelo prilagodljivosti/izdatnosti:Razlog za to naelo je spreminjanje obsega javnih nalog. Problem predstavljarazlina stopnja elastinosti posameznih davkov. Davki morajo biti takni, da sose sposobni prilagoditi oz. uspeno reagirati na vsakokratne spremembe viine

javnih odhodkov.

3. Pojasnite razliko med davno pravnim in davno dolnikimrazmerjem

Davno pravno razmerje je iri pojem in je sestavljeno iz dveh delov :formalnega in materialnega dela. Davno dolniko razmerje predstavlja ojipojem in je sestavljeno iz enega dela: materialnega dela.Subjekti davno pravnega razmerja so:*davni zavezanec in*javnopravni organ, ki je pooblaen zbirati in uporabljati sredstva, zbrana zadavki.Subjekti davno dolnikega razmerja so:*davni dolnik in* davni upnik.

4. Navedite institute (elemente) davnega prava in enega podrobnoobrazloite (53 naprej, davno izrazoslovje v knjigi)Institutu davnega prava so:Davni objekt, davno dolniko razmerje, davna osnova, davna stopnja,davne olajave, davne spodbude, interna(dvojna) vekratna obdavitev indavno porotvo.Davne olajave : ekonomski, socialni in vasih tudi davno tehnini razlogiterjajo od drave, da uvede za posamezne davne zavezance davne oprostitvein olajave. Davne oprostitve in olajave morajo biti upotevane pri davnihnaelih splonosti in enakomernosti. Loimo ve vrst davnih oprostitev; kot npr.splone, posamezne, osebne, meane, trajne, zaasne ali enkratne. Podobnodelimo tudi davne olajave, kjer gre za delno oprostitev plaila davkov.

5. Vrste upravnih aktov v davnem postopku (poglavje 8, ZDavP, ZUP)


3/32

Sploni upravni postopek predstavlja skupna splona procesna(postopkovna)pravila. Davni postopek je urejen v Zakonu o davnem postopku, ki vsebujeposebna postopkovna pravila, po katerih mora postopati davni organ, kadarodloa o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank vpostopku pobiranja davkov. e gre za izraanje volje oblasti preko finannegaorgana in to na podroju javnega prava, govorimo o upravnem aktu v davnempostopku. Vrste upravnih aktov so :

- pozitivni ( dovoljuje zahtevek)- negativni (zavraa zahtevek)- ugodni (podeljujejo pravice davnemu zavezancu)- neugodni (nalagajo obveznosti davnemu zavezancu)- deklaratorni (utrjuje e obstojee pravno razmerje)- konstituirani ( odloitev plaila)- akti trojnega delovanja- akti s kratkotrajnim delovanjem- nepremoenjsko pravni akti- premoenjsko pravni akti.

Nekateri deli davnega postopka v ZDavP-2 niso urejeni oziroma so urejeni ledelno, zato se subsidiarno uporabi ZUP (vabila, zapisnik, dokazni postopek,upravne overitve, pritobeni postopek, izredna pravna sredstva)

Mednarodno dvojno obdavenje in naini njegove odstranitve (28/28)

6. Mednarodno dvojno obdavenje - pojem in vrste dvojnega obdavenja(knjiga str 9,63,103,109)

7. Vzroki in uinki dvojnega obdavenja (10-15)

8. Merila in metode izogibanja dvojnemu obdavenju (16-27)Izogibanje plaevanja javnih dajatev (24/24)

9. Izogibanje plaevanja javnih dajatev pojem, odnos davnih zavezancev,zakonito nezakonito (2- 4, knjiga)

10.Pojasnite utemeljenost plaevanja davkov in naine izogibanja (5-6, knjiga)11.Kateri so vzroki za odpor plaevanja davkov (7-14)12.Naini izogibanja plaevanja davkov in kako to prepreevati (15-24)

Davna reforma 21. stoletja (16/16)

13.Vsebina reforme davin po predlogu OECD (1-8)14.Navedite probleme, ki jih je potrebno odpraviti in dva izmed njih opiite (9-16)

Druina v finannem sistemu (28/28)

15.Razlogi za poseganje drave v druino z davnimi in drugimimehanizmi (1-6)- Druina je naravna in temeljna celica drave in ena najpomembnejih virov

reprodukcije lanov drube zato drava druino in zakonsko zvezovkljuuje v davni sistem in jim nudi posebno varstvo (olajave) ter takozagotovi pogoje za izboljanje ivljenjske ravni
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO4703.htmlhttp://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO4703.html


4/32

- Vsaka drava mora s svojo politiko in razlinimi instrumenti zagotovitiobstojnost zakonskih zvez in druin in zagotoviti pogoje za poveanjetevila druin, njihovih druinskih lanov in zakonskih zvez

- Naloga drave je, da enakomerno razporedi davno breme na vse lanedrube, torej tudi na druine in zakonske zveze, pri tem pa mora spotovatinaelo pravinosti. Enakomernost pa se dosee z uporabo razlinih meril

- Pri vsaki kategoriji dohodka, je dohodek na glavo prebivalca pri druinah zotroci niji od dohodka zakonske zveze oz. zakoncev, zato poskua dravaz monejim obdavenjem zakonskih zvez enakomerneje porazdeliti breme

javnih dajatev

S sklenitvijo zakonske zveze se davna mo zakoncev v primerjavi s tisto, ki sojo imeli pred sklenitvijo zakonske zveze spremeni. Lahko se:

- poveuje - skupni dohodek , ki zakoncema ostane po pokritju skupnihstrokov, je torej v odnosu do posameznega dohodka praviloma veji ali

- zmanjuje - skupni dohodek se lahko tudi zmanja, e je eden od zakoncevnpr. nezaposlen in mora drugi zakonec prevzeti obvezo njegovega

vzdrevanja

Pojavlja pa se tudi nova statusna oblika in sicer zunajzakonska skupnost, ki pa jeizenaena z zakonom oziroma druino.

16.Pogoji in naini poseganja drave v druinska razmerja sfinannimi mehanizmi (7-13)

- Davni poloaj druine, zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti jedoloen v Ustavi, zakonih in v pravnem sistemu na splono, razen tega paimajo pomemben vpliv tudi pravna praksa, sodne odlobe in strokovnatolmaenja Ustavnih in zakonskih doloil.

- Ustava RS vsebuje naelo obdavitve po gospodarski (kupni) moi, namreskupnost zakoncev zagotavlja tudi s pomojo davne politike boljeivljenjske pogoje in pogoje za uspeneje gospodarjenje

Instrumenti s katerimi drava med razlinimi kategorijami prebivalcevizravnava davno breme so:- davki- davne olajave- posebni temeljni izdatki iz podroja proraunske politike- javni stroki oziroma izdatki

Drava lahko uporabi fiskalne instrumente prerazporeditve v korist druin :

-z ukrepi proraunske politike - transferni izdatki so denarne dajatvedrave zasebnemu sektorju (gospodinjstvu) in drubam oziroma javnim zavodom(subvencije) iz prorauna ali iz doloenih skladov, brez, da ti za to vraajo dravimaterialno ali neko drugo protidajatev.

Najpomembneje oblike transfernih izdatkov:- otroki dodatek, ki ga drava izplauje druinam ali materi (ali oetu)samohranilki, kot pomo za vzgojo in izobraevanje otrok- subvencioniranje solidarnostnih stanovanj, ki jih uporabljajo druine- drava sodeluje pri financiranju izobraevanja in s tem omogoa enakemonosti pridobivanja znanja

-z ukrepi davne politike:


5/32

- oprostitev plaila doloenega davka ali samo dela davka se obiajnonanaa na davek na dediine in darila po katerem so zakonec in potomci,pod doloenimi pogoji tudi sorodniki iz drugega dednega reda oproeniplaila tega davka

- oprostitev dela dohodka od obdavitve ali oprostitev dela davkaposamezniku, ki je poznana pod imenom splitting in temelji na naelu, dase davek odmeri in plaa po gospodarski moi, v obdavljivo mo se nevkljuuje znesek, ki je enak za vse zavezance eksistenni minimum.

17.Navedite modele obdavitve druin in enega obrazloite zraunskim primerom (14-19)

- individualno obdavenje - davni zavezanec posameznik- kumulativno obdavenje - davni zavezanec druina- delni splitting davni zavezanec druina dohodek se deli na dva- popolni splitting davni zavezanec stari dohodek se deli s skupnim

tevilom lanov- splitting ob upotevanju netrnega dohodka (npr. nezaposlena ena)- splitting iz milosti (obiajno eno leto po smrti zavezanca)

Splitting je eden od ukrepov finanne izravnave davnega bremena, ki seuporablja pri obdavitvi druin.Metoda splitting temelji na ideji, da partnerji, ki ivijo v druini, zakonski zvezi alizunajzakonski skupnosti tvorijo naeloma skupnost pridobivanja dohodka inporabe, ker je druina temeljna socialno - ekonomska enota in se uporablja samotakrat, kadar ivijo v skupnem gospodinjstvu.Primer popolnega splittinga ob upotevanju odstotka davka na dohodek:

- 50.000 20 %-

50.000 - 100.000 40%- 100.000 150.000 60%- 150.000 dalje 80%

M (dohodek = 50.000) - kot posameznik davni dolg 10.000+

(dohodek = 50.000) - kot posameznik davni dolg 10.000+

O - 1 (dohodek = 0)+

O 2 (dohodek = 0)Dohodek 100.000 :4 = 25.000 _ _ _ lestvica 20% _ _ _ davek znaa 5.000

V primeru popolnega splittinga je davno breme druine najmanje

18.Poloaj druin v fiskalnem sistemu Slovenije (20-24)

Slovenska davna pravna ureditev omogoa druini na podroju obdavitvedohodkov tako imenovane posredne davne ugodnosti v obliki :

- Olajave za vzdrevane druinske lane in sicer za vzdrevanegadruinskega lana in prvega otroka v viini 10% povprene plaezaposlenih v RS, za vsakega naslednjega otroka se olajava povea za 5%

- Za otroka z zmerno, tejo ali teko motnjo v duevnem ali telesnemrazvoju znaa olajava do 50%

- Zunajzakonski partner je davno izenaen z zakoncem


6/32

- Prejemki tudentov in dijakov, ki prejemajo dohodke preko tudentskihorganizacij pa so obdaveni le e presegajo 60% letne plae zaposlenih vRS

Obdavitev porabe - plaevanje davka po zniani 5% davni stopnji.Doloene oprostitve zadevajo le invalidnega otroka ali zakonca:

- nakup otrokih stvari (garderoba, igrae, ki nosijo oznako dobra igraa,olske potrebine, raunalnike)

- starem s tremi ali ve otroci je omogoen nakup osebnega vozila enkratv petih letih

Podroje obdavitve dedovanjain neodplanega prometa v prvem dednemredu je davka prosto.Drava nudi v obliki subvencioniranja denarna nadomestila v obliki druinskihprejemkov. Plaujejo se materam in oetom za as zadranosti od dela:

- starem pripada tudi starevski dodatek v obliki pomoi ob in po rojstvuotroka.

- ob rojstvu otroka prejme druina pomo za opremo novorojenca.

- za vzdrevanje otroka se zagotavlja druini sopolnilni prejemek kot otrokidodatek- noveja subvencijska oblika je dodatek za nego otroka, ki je namenjen za

nego hudo bolnega otroka ali otroka s hudo telesno prizadetostjo innadomea poveane stroke, ki jih ima druina zaradi varstva in negetaknega otroka.

- del materialnih pogojev tudentov se zagotavlja s subvencioniranjemtudentske prehrane

Davek na premoenje (17/70 FDE)

19. Pojem davka na premoenje in njegove znailnosti (1-2, knjiga)20.Navedite vrste davkov na premoenje in dvoje izmed njih podrobno

obrazloite (3-10)21.Pojasnite pri premoenjskih davkih nekatere pojme: davna osnova, davni

zavezanec, davna tarifa (11-13, knjiga)22.Pojasnite teorije (opraviila, utemeljitve) pobiranja davkov na premoenje

(14-17, knjiga poglavje 5.3)

Enotno obdavenje gospodarskih drub in kodljiva davna konkurenca(19/19)

23.Navedite in pojasnite tiri razline monosti bodoe ureditve enotnegadavnega sistema v EU (1-6)

24.Dejavniki zaradi katerih se EU nagiba k enotnemu pristopu obdavenja (7-12)

25.kodljiva davna konkurenca in prizadevanja za njeno odpravo (13-19)

Obdavenje in tuja vlaganja (29/29)

26.Pojem in dejavniki, ki pospeujejo tuja vlaganja (3-9)27.Stroki in koristi davnih spodbud (10-11)28.Nekateri pogledi na temeljne davne spodbude (12-20)29.mednarodni vidik davnih spodbud (21-24)


7/32

30.Nartovanje davnega sistema, ki bi bil privlaen za tuje vlagatelje (25-29)

Proraunski sistem Slovenije (35/35)

31.Splone misli o proraunu (1-7)32.Temeljni pojmi o proraunu (8-14)33. Proraunska naela (15-25)34.Postopek sprejemanja in izvajanja prorauna (15-29)35. Proraunski notranji in zunanji nadzor (sklepne misli, knjiga)

Proraunski sistem Republike Slovenije (51/51)

36.Pojem prorauna in njegovi dokumenti (1-7)37.Sestavni deli prorauna in klasifikacija (8-16)38.Postopek, izvrevanje in zakljuni raun prorauna ter njegovi uporabniki

(17-22)39.Proraun Slovenije njegove stopnje, naloge ministrstva za finance,

proraunski nadzor (23-30)40.Proraunska naela (31-38)41.Postopek sprejemanja in izvajanja prorauna v Sloveniji (39-51)

Proraunski sistem EU-1 (52/52)

42.Uvodne misli ter temeljni pojmi (1-7)43.Proraunski prihodki in odhodki (8-13944.Proraunska naela (14-16)45.Postopek sprejemanja prorauna (17-25)46.Izvajanje prorauna institucije in organi (26-33)47.Ostale institucije EU, ki skrbijo za izvajanje prorauna, natejte in

obrazloite jih (34-39)48.Reforma proraunskega sistema financiranja EU (ABB metoda in njegova

nomenklatura, boj proti proraunskim prevaram, sankcije in sklepne misli(41-48)

Proraun EU

49. Uvodni pojmi in naela prorauna, njegov postopekProraun EU je akt EU, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki terodhodki in drugi izdatki za eno leto. Proraun Evropske skupnosti temelji naprerazdelitveni funkciji. Finanni sistem Evropskih skupnosti temelji na odloitvidrav lanic o nainu in maksimalni viini prihodkov Skupnosti in pristojnosti, daodloa o svojih izdatkih, pri emer mora upotevati viino proraunskihprejemkov.Proraun temelji na spotovanju proraunskih nael. Proraunska naela sonaslednja:

Naelo enotnosti prorauna

Naelu asovne specialnosti Naelo predhodnosti prorauna


8/32

Naelo proraunske enotnosti in popolnosti Naelo vsesplonosti Naelo uravnoteenosti Naelo loenosti Varnost in gospodarnost

Naelo bruto izkazovanja Naelo stvarne specialnosti

PREDLOG PRORAUNA KOMISIJE:Vse institucije in organi EU v skladu s svojimi notranjimi postopki pripravijo oceneza predlog prorauna, in sicer najpozneje do 1. julija. Komisija te ocene zdrui vletni predlog prorauna, ki ga predloi Svetu in Evropskemu parlamentunajpozneje do 1. septembra. V praksi pogosto predloi predlog prorauna e predkoncem aprila/zaetkom maja.OBRAVNAVA PRORAUNA V SVETU:Svet sprejme stalie o predlogu prorauna, vkljuno z morebitnimispremembami, ter ga predloi Evropskemu parlamentu najpozneje do 1. oktobra.Svet tudi obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje svojega stalia.OBRAVNAVA PRORAUNA V PARLAMENTU:Parlament v 42 dneh bodisi sprejme proraun na oktobrski obravnavi, bodisipolje proraun s svojimi spremembami nazaj v obravnavo Svetu. Svet lahko vdesetih dneh sprejme spremembe in s tem tudi predlog prorauna.SPRAVNI ODBOR:e Svet ne sprejme sprememb Parlamenta, se sklie sestanek Spravnega odbora,ki ga sestavljajo lani Sveta ali njihovi predstavniki in enako tevilo lanov, kipredstavljajo Evropski parlament. Naloga Spravnega odbora je, da v 21 dnehpripravi skupni predlog. Ko Spravni odbor v zaetku novembra dosee soglasje oskupnem predlogu, ga morata Svet in Parlament v 14 dneh ali potrditi ali zavrniti.Parlament lahko sprejme proraun, tudi e je Svet zavrnil skupni predlog. e

eden od obeh Svet ali Parlament zavrne skupni predlog, medtem ko drugi nesprejme nikakrne odloitve, se proraun zavrne in Komisija mora pripraviti novpredlog prorauna.V proraunskem postopku je treba razlikovati med obligatornimi in ne-obligatornimi izdatki. Obligatorni izdatki so tisti, ki jih je na temelju pogodbe alipravnega akta, izdanega na podlagi pogodbe mono opredeliti kot nujne. Semspadajo zlasti izdatki na agrarnem trgu. Ne-obligatorni izdatki so vsi drugiizdatki, ki jih na temelju pogodbe ali pravnega akta, izdanega na podlagipogodbe, ni mono opredeliti kot nujne.

50. Proraun EU 2010 perspektive, prejemki in izdatki

Evropski parlament je v drugem branju decembra 2009 v Strasbourgu sprejelproraun Evropske unije za leto 2010. Proraunska plaila (odhodki) so znaala122,9 milijarde evrov ali 1,04 bruto nacionalnega proizvoda EU, obveznosti(prihodki) pa 141,4 milijarde evrov. Proraun EU za leto 2010 podpira podroja, ki

jih je Evropski parlament oznail za prednostna, predvsem energijo inpodjetnitvo. S proraunom za leto 2010 je EU elela spodbuditi konkurennostevropskega gospodarstva in zagotoviti dovolj sredstev za ukrepe za izhod izgospodarske krize.


9/32

Finanna perspektiva je veletni finanni okvir, ki ga sprejemata Svet in Evropskiparlament po posebnem zakonodajnem postopku. Svet odloa soglasno poodobritvi Evropskega parlamenta, ki jo ta sprejme z veino svojih lanov.V veletnem finannem okviru se doloijo:

letne zgornje meje glede odobrenih proraunskih sredstev zaprevzem obveznosti po vrstah odhodkov

letne zgornje meje odobrenih proraunskih sredstev za plaila.

PREJEMKI EU: Tradicionalna lastna sredstva (TLS) sestavljajo jih preteno dajatve na

uvoz izdelkov iz drav, ki niso lanice EU. V proraun prispevajo priblino12 % skupnih prihodkov.

Sredstva, ki temeljijo na davku na dodano vrednost (DDV), so enotnaodstotna stopnja, ki se pobere od prihodkov vsake drave lanice izusklajene osnove za odmero DDV. Sredstva iz naslova DDV obsegajo 11 %skupnih prihodkov.

Sredstva, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku (BND), so enotnaodstotna stopnja, ki se pobere od BND vsake drave lanice. eprav je toizravnalna postavka, je postala najveji proraunski vir in danes zajemapriblino 76 % skupnih prihodkov.

V proraun se stekajo tudi drugi prihodki, kot so davki na plae, ki jihplaujejo uslubenci EU; prispevki drav, ki niso lanice EU, v nekatereprograme EU; globe, naloene podjetjem, ki krijo konkurenno ali drugozakonodajo. Ti razlini viri znaajo okoli 1 % prorauna.

Posojila

IZDATKI EU: Izdatki za kmetijsko politiko, Izdatki za strukturno politine ukrepe, Izdatki za podroja notranje politike Izdatki za zunanjo politiko Predpristopna pomo Izdatki za iritev Izdatki za administracijo Devizne rezereve

51.Proraunski izdatki, poraba in nadzor

PRORAUNSKI IZDATKI OZIROMA PORABA EU: Izdatki za kmetijsko politiko, Izdatki za strukturno politine ukrepe, Izdatki za podroja notranje politike Izdatki za zunanjo politiko Predpristopna pomo Izdatki za iritev Izdatki za administracijo Devizne rezerve


10/32

Dejavnosti in projekti, financirani iz prorauna EU, odraajo prednostne naloge, kijih je v danem trenutku doloila Evropska unija. Te naloge so razvrene po estihirokih skupinah porabe (znanih kot razdelki) in po 31 razlinih podrojih.Proraun EU financira dejavnosti in projekte na podrojih politik, v zvezi skaterimi so se drave EU dogovorile za ukrepanje na ravni Unije. Drave EU so seodloile, da bodo v obdobju 20072013 namenile znaten del svojih skupnihprizadevanj in prorauna EU ustvarjanju veje gospodarske rasti, poveanjutevila delovnih mest ter kohezijiski politiki. Obstajajo pa tudi druge politike,pri katerih se drave EU niso odloile za ukrepanje na ravni Evropske unije (npr.nacionalne socialno-varstvene, pokojninske, zdravstvene in izobraevalnesisteme). Naelo subsidiarnosti zagotavlja, da Unija ukrepa le, e in kolikordrave lanice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo dosei nacentralni ravni ali na regionalni in lokalni ravni ter se ti cilji zaradi obsega aliuinkov predlaganih ukrepov lae doseejo na ravni Unije. Letni proraun EUustreza priblino 1 % nacionalnega bogastva Unije, kar je priblino 244 EUR nadravljana EU. Ta denar se porabi za izboljanje vsakdanjega ivljenja ljudi.

Poraba EU v % (20072013):44,6 % Konkurennost in kohezija42,5 % Naravni viri: kmetijstvo, razvoj podeelja1,3 % Dravljanstvo, svoboda, varnost in pravica5,7 % EU kot globalni akter5,9 % Drugo, vkljuno z upravnimi odhodki

NADZOR NAD PORABO PRORAUNSKIH SREDSTEV EU:Notranji nadzor je okrepljen s sklopom jasnih me r i l , predhodnim in naknadnimnadzorom s strani vodstva, neodvisnimi notranjimi revizijami na podlagi ocentveganja ter rednim poroanjem o dejavnostih posameznim komisarjem. Od leta2002 vsi oddelki Komisije (to so generalni direktorati - pristojni za posamezna

podroja) predloijo lanom Komisije letno poroilo o delu ter v njem navedejosvoje doseke v zadevnem letu in predloge za odpravo morebitnihpomanjkljivosti. Sintezno poroilo se nato polje Parlamentu in Svetu. To poroilo

je zdaj eden od temeljev, na katerem Evropsko raunsko sodie osnuje svojoletno izjavo o zanesljivosti v zvezi s tem, kako EU upravlja svoja sredstva.

SOCIALNO ZAVAROVANJE(KOT OBLIKA JAVNE PORABE)

52. Temeljne ideje socialnega zavarovanja

Poznamo tri temeljne ideje : varevanje, zavarovanje, socialno zavarovanje.

varevanje to je odpoved porabe v sedanjosti z namenom, da bi selahko poraba zagotovila v prihodnosti, poznamo preventivno in represivnovarevanje; seveda se varevanja ne morejo posluevati ogroene socialneskupine zaradi nezadostne ekonomske moi v sedanjosti.


11/32

zavarovanje to je konkretna oblika zavarovalne pogodbe oz.zavarovalnega pogodbenega razmerja med zavarovalnico oz.zavarovateljem na eni strani in skleniteljem zavarovanja na drugi; osnovnaideja je, da se v denarnih skladih zbirajo sredstva na osnovi naelavzajemnosti, iz njih pa se potem pokriva materialna in druga koda, ki je

nastala posameznikom.Loimo med pogodbenim in pa socialnim zavarovanjem.Pogodbeno zavarovanje - je zavarovanje, ki se sklepa na podlagi svobodnevolje posameznika; deli se na premoenjsko zavarovanje, ter osebnozavarovanje; temelji na predpostavki, da zavarovanci razpolagajo z zadostnimisredstvi za plailo premij zavarovalnica; slabost pogodbenega zavarovanja jeveliko tevilo ljudi brez zadostnih sredstev.

socialno zavarovanje - zavarovanje, ki skua neposredno varovati nekodrubeno skupino in izvira iz naela solidarnosti - dohodek je osnova zaviino premije, ki jo mora zavarovanec plaevati; v Sloveniji je javni sistemsocialne varnosti organiziran v 5 panog, sestavljajo ga: pokojninsko,

invalidsko in zdravstveno zavarovanje, ter zavarovanje za primerbrezzaposlenosti, socialno varstvo, druinsko varstvo; cilj je zagotovitevdoloene stopnje socialne varnosti posameznika, skupine ali celotnegaprebivalstva; socialno zavarovanje je obvezno.

53. Naela socialnega zavarovanja (8-11)

Poznamo tri naela socialnega zavarovanja :1. Naelo pomoi2. Naelo zavarovanja3. Naelo ponudbe

Naelo PomoiUporabi se takrat, ko koristnik pomoi lahko dokae, da nima sredstev ali pa da

jih je e docela izkoristil in nima ve monosti sam si zagotavljati svojeeksistence. Storitve socialne pomoi se financirajo iz davnih prihodkov.

NAELO ZAVAROVANJAPosameznik sam prispeva k svoji ekonomski in socialni varnosti in gre za nekevrste samopomo, s katero si posameznik sam zagotovi doloene fiksne, evnaprej doloene zneske za vnaprej predvidene primere; temlji na prispevkihdelojemalca, delodajalca in drave.

NAELO PONUDBEGre za pravico posameznika, da od drave zahteva z zakonom predvideneprejemke, brez obveznosti, da bi moral za to plaati premije. Izvaja le kadardrava prevzame neko posebno odgovornost za doloene osebe (rtve vojn,begunce...). Te prejemke financira drava.

54.Riziki in storitve socialnega zavarovanjaZavarovani rizik (tveganje) se pojavi takrat, ko nastopijo nezaelene posledice,katere je potrebno odpraviti s pomojo storitev socialnega zavarovanja. S

predpisi predvideno, kateri riziki se zavarujejo. Nastop kodljivih posledic (nastoprizika) zavarovancu daje pravico, da lahko zahteva storitve socialnega


12/32

zavarovanja in sicer zaradi zaasno ogroenega obstoja, za to obstajata dvaprincipa:

- Kavzalni princip: vrsta in obseg storitve se izbira in odmerja glede nanastalo kodo

- Ciljni princip: storitev se postavlja v razmerje s ciljem h kateremu

zavarovanje tei, ta pa je povrnitev stanja, ki je bilo porueno s kodljivimiposledicami, neodvisno od rizikov, ki so jih povzroili

Storitve, ki jih zagotavlja socialno zavarovanje sta dveh vrst:Storitve glede na namen:

- povrnitev ali pa prepreitev kode, ker je nastopil zavarovani rizik- pri naelu zavarovanja gre za individualni pristop k zavarovanju- naelo ponudbe temelji na ideji, da se v interesu skupnosti odpravi

objektivno ocenjene kodljive situacije- pri namenu prepreevanja nastanka kode je cilj, da se prepreuje nastop

rizika- pri naelu zavarovanja je v veji meri vse prepueno posamezniku, ki

deluje v skladu s svojimi lastnimi interesi in potrebami, pri naelu ponudbepa se kaejo tudi interesi zavarovalnic

Storitve glede na obliko:- v denarju ali pa v naravi- denarju so praviloma takrat, kadar je koda e nastala- v naravi pa so, ko se koda eli prepreiti

55. Financiranje socialnega zavarovanjaPoznamo tri metode s katerimi se pridobivajo sredstva za socialno zavarovanje:

1. Metoda transferja2. Metoda pokrivanja iz kapitala3. Metoda pokrivanja zapadlih terjatev

Metoda transferja:- prispevki v sklade socialnega zavarovanja so natanno doloeni- zavarovalnica po doloenem principu razporeja vsa izplaila, ki dospevajo

v enem letu na celotno skupnost zavarovancev- pojavlja se problem primanjkljaja pri izplaevanju pokojnin- metoda transfera je mogoa pri obveznem pokojninskem zavarovanju.

Metoda pokrivanja iz kaptitala:- izvajajo zavarovalnice tako, da od zavarovancev pobirajo premije v zneskih- te premije investirajo v t.i. kapitalske nalobe- ko zavarovanci izpolnijo pogoje za upokojitev, te prihodke od kapitala

uporabljajo za izplaevanje pokojnin- tovrstna metoda je primerna predvsem za tista zavarovanja, ki ne morejo

raunati na finanno pomo iz prorauna.

Metoda pokrivanja zapadlih terjatev:-

viina prispevkov se doloa glede na skupni znesek izdatkov, potrebnih zaizplailo pokojnin


13/32


14/32

3. INTERTEMPORALNA PRERAZPOREDITEV: dohodek posameznegazavarovanca se odvaja za as aktivnega ivljenja, da bi ga dobival kasnejekot pokojnino,

4. INTERGENERACIJSKA PRERAZPOREDITEV - prerazporeditevposameznih generacij zavarovancev; navzven se kae tako, da v denarni

vrednosti izraene skupine storitev pokojninskega zavarovanja neustrezajo viini prispevkov.

Kapitalsko nalobeni pokojninski sistem (23/23)

49.pokojninski sistemi, njihove krize in posledice (1-5)50.Implicitni davki, implicitno varevanje in implicitni dolg (6-8)51.Mone reitve nastale krize pokojninskih sistemov (9-11)

52.Prehod na kapitalsko nalobeni sistem (12-13)53.Trije enakovredni (ne) prepriljivi razlogi za prehod na kapitalsko

nalobene pokojninske sisteme (14-20)54. Kapitalsko nalobeni pokojninski sistem Slovenije (21, internet)

Reforma zdravstvenega varstva (23/23)

55.Splono o sistemu zdravstvenega varstva (2-5)56.Znailnosti porazdelitve dohodka financiranja zdravstvenega sistema EU

(6-9)57.Financiranje sistema zdravstvenega zavarovanja z davki (15-16)58.

Slovenija in porazdelitev dohodka za zdravstveno zavarovanje s pomojodavnega sistema (16-22)

Dodatno pokojninsko zavarovanje v davnem pravu (56/56)

59.Kriza pokojninskih sistemov in financiranje pokojninskih zavarovanj (1-4)60. Splono o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (5-11)61.Davna ureditev pokojninskih zavarovanj (12-23)62.Obdavitev dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji (24-33)63.problematika in alternativne monosti dodatnega pokojninskega

zavarovanja v Sloveniji in tujini (42-52, ZPIZ)

Uinkovitost preganjanja korupcije (36/36)

64.Osnovni pojmi in opredelitev korupcije (1-11)65.Pogoji, pojavi in merjenje korupcije (12-17)66.EU in OLAF z ukrepi za prepreevanje korupcije (18-35)

Dravna revizija (49/49)

67.Pojasnite osnovne pojme dravne revizije (1-8)68.Vrste revidiranja in zgodovinski razvoj (9-15)69.Revizijski standardi (16-19)

70.Raunsko sodie Slovenije (poloaj, sestava, delovno podroje, revizijskiproces) ((20-38)71.Revizija v okviru ministrstva za finance republike Slovenije (39-46)


15/32

72.Revizija v okviru dravnega zbora republike Slovenije (47-49)

Ukrepi prepreevanja tihotapstva s strani carinskih slub (18/18)

73.Splono o vlogi carine v Sloveniji in carinski uniji (1-6)

74.Tihotapstvo in vloga carinske kontrole (7-12)75.Vloga in ukrepi carinskega uslubenca (13-18)

Davna konkurenca (20/20)

76.Pojasnite pojme: davna konkurenca, harmonizacija prednosti in slabosti(1-8)

77.Pojasnite pojme: kodljiva davna konkurenca, kodeks obnaanja, boj protidavni konkurenci (9-15)

78.Pojasnite davne oaze in sistem VIES (16-20)

Davne spodbude (41/41)

79.Pojasnite naslednje pojme davnih spodbud, vrste in pomen davnihspodbud, cilji davne ureditve in namen davnih spodbud (1-7)

80.Pojasnite pojem in oblike davnih spodbud (8-12)81. Pojasnite pojme obdavitve druinskih dohodkov in preivnine (9-12)82.Pojasnite obdavitev pokojninskih zavarovanj z vidika davnih olajav (25-

37)83.Sodna praksa zoper nelojalne davne spodbude pri fizinih osebah (38-41)

Davne utaje (39/39)

84.pojasnite osnovne pojme davnih utaj, ter navedite vrste davnih utaj (7-14)Z davno utajo oznaujemo pojav, ki izvira iz konflikta meddavkoplaevalci in dravo oz. njenimi organi, zadolenimi za pobiranjedavkov. Opredeljujemo jo kot dejanje, ki ga davni zavezanec stori zato, dabi zmanjal svojo davno obvezo. Davki so zmanjani, e nisoizraunani v polni viini ali so nepravoasno ugotovljeni in/ali plaani. esamo zaasno zadrevanje davnega zneska pomeni davno utajo.Pravna podlaga za obravnavo kaznivega dejanja davne zatajitve je v 249.lenu KZ-1 RS.kdor da, zato da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognilplailu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizinih ali

pravnih oseb ali neupravieno dobil v celoti ali deloma vrnjen davek vRepubliki Sloveniji ali drugih dravah lanicah Evropske unije, lanepodatke o pridobljenih dohodkih, strokih, predmetih, blagu alidrugih okoliinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugihpredpisanih obveznosti, ali kako drugae preslepi organ, pristojen zaodmero ali nadzor nad obraunavanjem in plaevanjem teh obveznosti, paobveznosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravieno vrnjen,pomenijo vejo premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom od estihmesecev do treh let. Kaznivo dejanje se kae kot storitev.Enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejnjega odstavka ne prijavipridobljenega dohodka ali drugih okoliin, ki vplivajo na ugotovitevdavkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizinih ali pravnih

oseb, kadar je prijava obvezna, pa obveznosti, katerim se je nameraval


16/32

izogniti, pomenijo vejo premoenjsko korist. Kaznivo dejanje sekae kot opustitev.Kdor z namenom, da bi prepreil ugotovitev dejanske davneobveznosti, na zahtevo pristojnega davnega organa ne daje podatkov,ne predloi poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolan voditi, ali soknjige in evidence vsebinsko napane, ali ne da pojasnil v zvezi spredmetom davnega nadzora ali ovira davni nadzor, se kaznuje zzaporom od enega do dveh let. e je bila z dejanjem iz prvih dvehodstavkov doseena velika premoenjska korist in je storilcu lo za to,da dosee takno premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega doosmih let. Kvalificirana oblika kaznivega dejanja.e je bilo dejanje iz prvih dveh odstavkov storjeno v hudodelski zdrubi,se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let. Kvalificiranaoblika kaznivega dejanja. Storilec tega kaznivega dejanja je lahkovsakdo. Predvsem je to fizina oseba kot davni zavezanec, odgovornaoseba pri pravnih osebi, ki je zanjo zavezana dajati podatke v zvezi zodmero davkov in drugih obveznosti, ter vsaka oseba, ki omenjenima

vrstama davnih zavezancev pomaga v obliki storitve.Za to kaznivo dejanje je lahko odgovorna tudi pravna oseba. To kaznivodejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, storilec ima namreposeben namen, da bi se s svojim ravnanjem popolnoma ali deloma izognilplailu dohodnine, davkov ali drugih obveznosti. V Zakonu oodgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ZOPOKD-UPB1(Ur.l. 98/2004) je doloeno, za katero kaznivo dejanje je lahko odgovornapravna oseba in kakna kazen oziroma druga kazenska sankcija se ji lahkoizree.Vrste davnih utajLoimo naslednje vrste davnih utaj:Glede na storilca davne utaje: (fizina oseba, pravna oseba).

Glede na vzrok davne utaje: (iz malomarnosti, pravno nedolonoopredeljene davne obveznosti, naklepno).Glede na vrsto davka: (davek na dodano vrednost, davek od dohodkapravnih oseb, dohodnina, prispevki za socialno varnost, takse, carine).Glede na kazensko odgovornost: (prekrek, kaznivo dejanje).Glede na potek: (faza priprave, faza poizkusa, faza izvrevanja, fazadokonanja).Glede na razkritje: (sum davne utaje, ki jo je odkril davni organ,davna utaja, katera je popolna ele takrat, ko jo prepozna sodie, davneutaje, ki ostanejo neodkrite).

85.Pojasnite pojme: davne utaje glede na vzrok in splone metode davnihutaj (15-34)Davne utaje glede na vzrok:Davna utaja iz malomarnosti nastane:

- kadar davni zavezanec ve ali bi moral vedeti, da obstaja davnaobveznost, saj je ta nedvoumno opredeljena z zakonom oziroma z objavopojasnila. Za davnega zavezanca obstaja informacijska obveza, da poznadavne obveznosti.Davna utaja na podlagi pravno nedolono opredeljene davneobveznosti nastane:

- ko je pravno nedolono opredeljena davna osnova. Do tega pride zaradinedoreenega stalia davnega organa oziroma Ministrstva za finance o

davni obveznosti, ki ni bila uradno objavljena in jo davni zavezanec zatokljub skrbi ne pozna.


17/32

Naklepna davna utaja nastane:- kadar davni zavezanec ve ali bi moral vedeti, da davna obveznost

obstaja in je kljub temu ne poravna. Pri tem obstaja naklep za pridobitevprotipravne premoenjske koristi. Doseena je veja premoenjska korist.Davne utaje glede na potek:

-

Faza priprave davne utaje; ta faza e ni kaznivo dejanje. K pripravamna davno utajo lahko uvrstimo naslednja dejanja: izdajanje nepravilnihposlovnih listin, napano knjienje poslovnih dogodkov, sestava napanihraunovodskih in davnih izkazov (zavestne napake pri knjienju).V teh primerih e ne gre za poizkus davne utaje, saj neposrednegadejanja e ni bilo.

- Faza poizkusa davne utaje se kaznuje po 34. lenu Kazenskegazakonika Republike Slovenije. K poizkusom uvramo naslednje dejanje:davni zavezanec je davnemu organu oddal napano izpolnjeno davnonapoved (davni organ je e ni prejel). Za tovrstno utajo niso predvidenetako stroge kazni, kot za e izvreno davno utajo. Davni zavezanec lahkov tej fazi e preprei poizkus davne utaje. V praksi so poizkusi izredno

redki. Teko dokazujemo, da je bilo ravnanje storilca dejansko usmerjenona ogroanje varovane dobrine.

- Faza uresniitve davne utaje zajema njeno izvrevanje in dokonanje.Izvrena davna utaja se kaznuje v skladu z zakonskimi predpisi, vendar selahko s samoprijavo kaznovanost e preprei, e se storilec prijavi preddavnim inpiciranjem. Zakljuena utaja je dokonno izvrena davnautaja.Splone metode davnih utajPoznamo dve sploni metodi davnih utaj:

- davni utajevalec prikrije dejansko stanje in- davni utajevalec knjii izmiljene poslovne dogodke (stanja).-

Z odloitvijo za eno izmed omenjenih monosti doloimo tudi svojo metodoprevar in poneverb, in sicer:- metodo po stopnji priprave na davno utajo ali- metodo sistemskih napak (tehniko knjienja) ali nedovoljenih knjienj;

davni utajevalec uporablja pomona in prikrivajoa sredstva poneverb.Pomona sredstva poneverb so vidna od nastajanja preko evidentiranja indokumentiranja, do knjienja poslovnih dogodkov.Delimo jih na:

- pravne poneverbe in- knjigovodske poneverbe.

Pravne poneverbePoslovni dogodek se izvaja v okviru pravic, ki povzroajo donos (prihodke)in obveznosti. Posledica teh je poraba (so odhodki). Najpogosteje pravneponeverbe so navidezni posli. Navidezna oziroma simulirana pogodba jedvostranski pravni posel, sklenjen ustno ali pisno. Je pogodbeni dogovor zaneupravieno znianje davne osnove oziroma za neupravieno pridobitevali izrabo davnih olajav. Navidezne pogodbe so na primer pogodbe osklenitvi delovnega razmerja, pogodbe o nakupu, posojilne pogodbe,porotva in druge. Ob glavni pogodbeni obveznosti, kot so nakupna cena,plailo odpravnine, honorar za svetovanje, so lahko zapisane e drugeizmiljene obveznosti. Te je treba ob prekinitvi pogodbe plaati kotpogodbeno kazen, premije za odlog plaila ali odkodnine. Navideznepogodbe, s katerimi se davni zavezanec obvee za plailo storitve, kljub

temu, da je ne bo prejel ali pa bo neenakovredna plailu, povzroajo:premik dobika iz ene pravne osebe v drugo, da bi se zmanjal davek od


18/32

dohodka pravnih oseb in dohodnine; prikritje zasebnega izdatka; prikritjeizplaila dobika zaradi zmanjanja davka od dohodka pravnih oseb indohodnine. Z navideznim poslovanjem eli davni zavezanec davnemuorganu prikazati stanje, ki se razlikuje od dejanskega. Primer navideznegaposlovanja je navedba sedea podjetja ali kraja opravljanja gospodarskedejavnosti na manj razvitem obmoju zaradi pridobitve davnih olajav. Priosebnih obdavitvah se z navideznim prebivaliem v tuji dravi z nijodohodninsko stopnjo izognemo popolnemu plailu dohodnine v dravi vira(davne oaze).Knjigovodske poneverbeKnjigovodske poneverbe sodijo, v nasprotju z vsebinsko napako oziromanapako dvojnega knjienja, k pripravljalnim delom poneverjanja. Pri tehmetodah davni utajevalec: ponareja listine, tako da ustrezajoraunovodskim naelom in standardom; zajema prihodke in odhodkeasovno in stvarno napanoPoneverbe knjigovodskih listinZajema poneverbe zunanjih in notranjih knjigovodskih listin. Zunanje

knjigovodske listine imajo vejo dokazno vrednost od notranjih. Ponarejeneso listine, katerih vsebina je v kakrnikoli obliki preraunljivo prirejena: tujelistine, ki smo jih izdelali sami, stare knjigovodske listine s spremenjenimiasovnimi podatki. S tem se formalno dosee pravilna knjiba podatkov napodlagi napanih knjigovodskih listin. Ponarejeni prejeti rauni so:najpomembneje sredstvo poveanja odhodkov ali zmanjanja prihodkov.Zavestne raunske napake in ponarejanje zneskov:Nastanejo z zavestnimi raunskimi napakami pri setevanju, mnoenju inraunalnikem prenaanju podatkov in s ponarejanjem zneskov zzamenjevanjem tevilk in njihovim podaljevanjem.Mehanske poneverbeZ mehanskimi poneverjanjem listin se spreminja njihova vsebina. Sem

sodijo brisanje, pisanje ez e napisano in unievanje knjigovodskedokumentacije. Z unienjem dokumentacije ali z neustreznimi dokazilipokuajo davni utajevalci dosei ocenitev davne osnove v svojo korist.Napano zajemanje poslovnih dogodkovasovno napano zajemanje, stvarno napano zajemanje (podatki oposlovnih dogodkih niso knjieni) ali so podatki knjieni na napanih kontihin ne vplivajo na davno osnovo.Neknjienje poslovnih dogodkovNeknjienje poslovnih dogodkov je najpogosteja metoda davne utaje(prodaja brez raunov). Neknjienje lahko imenujemo tudi zunajknjigovodsko poslovanje (vzporedna knjienja na rno).

Napano knjienjeZa oblikovanje vzporednih rnih zalog se uporabljajo postopki knjienjana konte v knjigovodstvu in zunajbilanno, ki krijo naelo formalnepravilnosti. V primerjavi z drugimi metodami ta metoda odvraa pozornostod sledi, ki kaejo na napane ali ponarejene poslovne dogodke. Napanoknienje se opravlja na kontih, ki so nedoreeni in na katerih so e knjienirazlini poslovni dogodki (prehodni konti), ali na anonimnih raunih pribanki in pri drugih finannih organizacijah. Vrste davnih utaj pri davku oddohodka pravnih oseb (sem sodijo splone in druge poneverbe in prevarepri prihodkih, strokih, odhodkih, sredstvih in virih sredstev zazmanjevanje davne osnove).PRIHODKI: (neprijava dejavnosti, odjava poslovanja, ponarejanje listin za

uveljavljanje davne olajave, nezajemanje prihodkov).


19/32

ODHODKI: (stroki dela in drugi stroki dela, potni stroki in stroki zareprezentanco, vzdrevanje, stroki reklam in svetovanj, stroki materiala).SREDSTVA: (prikrivanje na podlagi popisa, nenatanen popis koliin).OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV: izmiljene rezervacije, izmiljeneobveznosti.Davna utaja tipa vrtiljak missing trader utajaDavno utajo tipa vrtiljak definiramo kot sistemsko utajo DDV z naelompogostih nakupov in prodaj med davnimi zavezanci, pri tem pa je enudeleenec praviloma iz druge drave EU. Utaja deluje na principuzahtevkov vraila DDV-ja, ki v verigi nikoli ni bil vplaan. V vrtiljak sovkljueni davni zavezanci, ki so lahko resnini, fiktivni ali pa oboji.Mehanizem utaje poteka tako, da podjetje B obrauna DDV od prodajeopravljene podjetju C, vendar obraunanega DDV ne vplaa v proraun za podjetjem se izgubi vsaka sled (izgine).Udeleenci:Missing trader ; je manjkajoi trgovec v verigi in je podjetje, ki ne izpolnidavne obveznosti. Za taka podjetja je ponavadi znan le potni predal,

sede dejavnosti pa je ponavadi laen oz. nepoznan. Direktorja takegapodjetja imenujemo slamnati mo. Tako podjetje je ponavadi tujepodjetje za katerega davna administracija nima dostopa do njegovihposlovnih knjig ali katerikoli drugih listin.V verigi se pojavlja najvekrat kot pridobitelj blaga znotraj skupnosti.Lahko pa se pojavlja tudi kot dobavitelj blaga. Buffer; je vez medmanjkajoim trgovcem in konnim kupcem v verigi. Ta kupi blago odmissing traderja in ga takoj proda brokerju. Buffer izkazuje obveznostoz. preseek DDV in deluje skladno z veljavno zakonodajo. Njegova naloga

je onemogoiti odkritje neposredne povezave v verigi tipa vrtiljak.Praviloma posluje z majhnimi marami. Ni pa nujno, da je le-ta prisoten vverigi. To je odvisno od kompleksnosti posla. Broker; je konna vez v

verigi tipa vrtiljak, ki kupi blago in le tega dobavi stranki s sedeem znotrajEU in omogoi promet blaga v drugo dravo lanico ali pa opravi prodajona domaem trgu. Splone znailnosti:mednarodni obseg; v trgovanje, ki poteka v najmanj dveh dravahlanicah EU med registriranimi trgovci, jim sistem DDV omogoa dobaveblaga znotraj EU obdavene z nielno stopnjo. Utajevalec obrauna inodtuji DDV v nadaljnji prodaji in si s tem povea lastni dobiek. Ve dravlanic je vkljuenih v takno verigo, teje jih je odkriti.organizirana utaja; pri organizaciji davnega vrtiljaka je v ozadju vednoorganizirana in povezana zdruba fizinih oseb, ki si po opravljenem posludelijo dobiek.

veje tevilo udeleencev; v takni vrsti utaje davkov je veje tevilovmesnih podjetij, katerih namen je onemogoiti odkritje podjetja, ki jeizvril utajo.hitra menjava dobaviteljev in kupcev; organizatorji taknih davnihutaj hitro in redno menjavajo dobavitelje in nadomeajo manjkajoetrgovce z novimi podjetji.neplailo DDV; pri tipu vrtiljak gre vedno za neplailo DDV. Prvi len vverigi, manjkajoi trgovec, ki svojim kupcem obrauna in pobere DDV,vendar ga ne odvede davni upravi. Iz tega pa izhaja, da blago proda poniji ceni kot je nabavna cena tega blaga.tok blaga; transakcije, ki so pogosto le navidezne, brez blagovnega toka.Lahko pa tok blaga dejansko obstaja s tokom plail. V taknih primerih gre

v glavnem za blago visoke vrednosti.


20/32

znaaj ponovitve; isto blago gre vekrat skozi vrtiljak, kar paorganizatorjem omogoa, da si z utajenim davkom povrnejo celotnestroke, ki so jih imeli.gotovinska plaila; pri takni utaji davkov gre ponavadi za visoke zneskedenarja, vendar so plaila pogosto v gotovini. Kjer pa se zgodi, da plailo nigotovina, je plailo opravljeno preko bannih raunov, na katerih je denarle kratek as, lastnik bannega rauna pa podjetje, za katero ni navedenaodgovorna oseba.poznavanje davne uprave; Organizatorji taknih davnih utaj kot jevrtiljak, zelo dobro poznajo zakonodajo drav lanic EU, njihovo uporabo inizvajanje v praksi ter so dosledni pri spremembah le-te. To jim omogoapridobitev registracije DDV in posledino vrail vstopnega DDV zminimalnim tveganjem. To so subjekti, ki znajo pravoasno oceniti kdaj jeas za spremembo v strukturi vrtiljaka.Ideja vrtiljakaDoseganje hitrega dobika z neplaevanjem DDV z uporabo DDVzakonodaje in specifinih pravil v trgovanju blaga znotraj Skupnosti in s

tem pridobiti konkurenno prednost pred ostalimi podjetji v skupini, kerlahko blago, ki je bilo vkljueno v davni vrtiljak zavezanec prodaja podtrno ceno.

86.Boj proti davnim utajam (35-39)Davna uprava lahko zane izvajati tudi postopke prenehanja identifikacijeza namene DDV po uradni dolnosti, kadar se v postopkih davneganadzora odkrije, da je neki davni zavezanec za DDV dejansko izginulitrgovec. Prenehanje identifikacije za namene DDV po uradni dolnostipomeni, da davnemu zavezancu davni organ izda odlobo o prenehanjuveljavnosti identifikacijske tevilke za namene DDV brez izrecne zahtevedavnega zavezanca, hkrati pa ni izveden izbris davnega zavezanca iz

primarnih registrov.Eden od ukrepov za uspeno prepreevanje davnih utaj je tudizavarovanje izpolnitve davne obveznosti. Davni organ lahko zahtevazavarovanje izpolnitve davne obveznosti e pred potekom roka zapredloitev davnega obrauna, e na podlagi iz uradnih evidenc ali drugihpodatkov utemeljeno priakuje, da bo izpolnitev oz. plailo davneobveznosti oteeno ali onemogoeno. Prav tako lahko Davna upravazahteva od zavezanca, da za zavarovanje izpolnitve davne obveznostipredloi instrument zavarovanja. Gre v glavnem za primere, ko davniorgan dvomi, da je vrailo DDV upravieno (98. len ZDavP, 2008).Obstaja tudi monost, da Davna uprava z zaasnim sklepom davnemu

zavezancu omeji ali pa prepove razpolaganje z doloenim premoenjem.Zaasni sklep za zavarovanje davni organ polje pristojnim organom, onipa nato v ustreznem registru oznaijo prepoved. Za nepreminine je tozemljika knjiga, za preminine pa register neposestnih zastavnih pravic.Vsaka davna utaja predstavlja izpad prihodkov v proraun in bogatenjeposameznikov. Slab davni nadzor je prisoten v davnih sistemih, kjerimajo slabo organizirano davno slubo. Problem so preohlapni zakoni inpreozke pristojnosti davnih organov. Prav tako je problem tudi vsodelovanju davnih organov med dravami. V primeru, e drave noejoposredovati podatkov, je delo davnih organov mono oteeno. Zaprepreevanje davnih utaj je nujno potrebno uinkovito delo in pomostrokovnih slub. Davni inpekcijski nadzor, notranji in zunanji nadzor so

pomembni pri prepreevanju davnih utaj. e tako dober zakonodajni inorganizacijski okvir davnega utajevanja ne bi odpravil. Znano je, da


21/32

stopnja kriminala ni odvisna samo od boljega ali slabega delovanjarepresivnih organov, temve ima globoke korenine v zgodovinskih in zlastigospodarskih razmerah. Zato so organi pregona le eden od dejavnikov, kinaj pomagajo obvladovati to drubeno zlo. Ve asa in denarja bi bilopotrebno nameniti postavljanju uinkovitejega sistema odkrivanja davnihutaj. Ena izmed monih reitev je tudi elektronska izmenjava podatkovpreko sistema VIES (VAT Information Exchange System), ki omogoaelektronsko izmenjavo podatkov davnih zavezancev v Evropski uniji, ki pabi morala biti avtomatina, saj je sedanji sistem prepoasen. Poleg tega bibilo potrebno bolj izobraziti kader, ki deluje na tem podroju. Tako biprepreili nepravilnosti v postopkih, na katere preijo odvetniki osumljenih.Prav tako bi bilo potrebno uvesti samoobdavenje , ki bi zmanjalo tevilodavnih utaj pri DDV. Nekatere drave ta sistem e uporabljajo, zato bi gabilo potrebno uvesti v vseh lanicah Evropske unije. Zato si je potrebnoprizadevati za urejeno davno zakonodajo (predvsem pregledno) terurejeno, natanno, brezkompromisno in strokovno davno slubo, ki lahkote pojave uspeno prepreujeta.

Davno svetovanje (27/27)

87.Pojasnite pojme: davno svetovanje in davni svetovalec znailnosti invrste davnega svetovanja ter temeljna naela davnega svetovanja (1-10)

Davno svetovanje je dejavnost, ki pomaga vodstvu podjetja priizboljanju

poslovanja. Davno svetovanje potrebujejo lastniki kapitala, poslovodje instrokovne slube.

Naroniki oziroma uporabniki davnega svetovanja potrebujejo redne inizredne

strokovne nasvete. Z najemom davnega svetovalca je potrebno

zagotoviti:nepristranskega opazovalca, ki ni obremenjen z internimi problemi,

posebna znanja inveine, s katerimi lahko zunanji svetovalec razpolaga in iz razlinih

razlogov nisodostopne vodstvu usposabljanje in uenje poslovodstva s pomojo

zunanjegasvetovalca priakovanje naronika svetovanja, da bodo stroki zunanjega

svetovalcaniji od koristi, ki jih bo le-ta prinesel.Davno svetovanje = strokovno svetovanje v davnih zadevah in drugih

stvareh z obveznimi dajatvami in pravicami fizinih, pravnih in drugih osebDavno svetovanje opravljajo DAVNI SVETOVALCI, ko pridobijo licenco inDRUBE, e zaposlujejo svetovalca z licenco (Predlog Zakona o davnemsvetovanju)VRSTE DAVNEGA SVETOVANJAPoznamo dve vrsti davnega svetovanja in sicer:

- usmerjeno v prihodnje aktivnosti naronika (davno nartovanje,ugotavljanje davnih uinkov poslovnih dogodkov, predlaganje ustreznihreitev, ki morajo biti optimalne tako z davnega kot s poslovnega vidika)

- usmerjeno na pretekle poslovne dogodke (sestava davnih

obraunov,


22/32

pregled in preveritev davne obravnave poslovnih dogodkov, zastopanje strankev davnem postopku ne more vplivat na e izvedene dogodke, sestavi papravilen davni obraun, preveritev pravilnosti e narejenih davnih obraunov,pisanje pritob na akte davnih organov, sodelovanje z odvetniki naronika).

Temeljna naela davnega svetovanja (naelo neodvisnosti, osebneodgovornosti, skrbnosti in vestnosti, molenosti, zdruljive in nezdruljivedejavnosti, omejenega reklamiranja, kolegialnosti, plaila, disciplinskeodgovornosti, dopolnilnega izobraevanja).

88. Pojasnite pojme davnega svetovalca, njegovega znanja prednosti inslabosti, pravice in dolnosti (11-16)Poklic davni svetovalec je nepogreljiv: nepopolno poznavanje zakonodajenaronika, strokovno usposobljene osebe, ki znajo reevati in reiti davniproblem kompetenten sogovornik davnemu organu.ZNANJA DAVNEGA SVETOVALCA (celotno davno pravo,raunovodstvo in finance, gospodarsko pravo, podjetnika ekonomija,znanja s podroja raunalnitva, izdelava investicijskih programov in

nartov, druga pravna znanja).POZITIVNE IN NEGATIVNE STRANI POKLICA DAVNEGASVETOVALCAPozitivne strani = naloge se poveujejo, zasluek je vse od zaetkazmeren, zato pa kasneje dober, stiki z ljudmi, iskanje optimalnih davnihstruktur v mejah zakonsko dovoljenega, monost za mednarodne stike terstalni napredek stroke omogoa stalno osebno strokovno rast, delo, kjer seie kvaliteto in ne najugodnejo ceno.Negativne strani = dolga in teka pot do poklica, pomanjkanjezasebnega ivljenja, saj delovni teden praviloma nima omejitev, nenehnoinvestiranje v svoje izobraevanje, tudi pisanje strokovnih lankov,literature in izvedba seminarjev, velika negotovost in nepredvidljivostizvedbe davnih predpisov v praksi, tveganje in negotovost priinterpretaciji zakonskih dolob, stalna pripravljenost biti na razpolagosvojemu naroniku.Davno svetovanje mora opravljati: (neodvisno, samostojno, skrbno,vestno, v skladu s poklicno etiko in v skladu z zakonom. Pravice indolnosti se doloijo v svetovalni pogodbi. Svetuje se v obsegu in na nain,kakor ga je naronik pooblastil (pogodba). Po prejemu naronikovegapooblastila se svetovalec prosto odloi o sprejetju naroila. Sprejetonaroilo lahko pisno odpove. Podpisovanje vsake listine, ki jo svetovalecsestavi. Podpis: odgovornost v davnem postopku, da so davne listine vskladu s predpisi ter predloene v predpisanih rokih. Hranjenje

dokumentacije = 10 let po opravljenem naroilu.DOLNOSTI DAVNEGA SVETOVALCADavni svetovalec mor ravnati po kodeksu, ravnati mora v skladu spoklicno etiko, dejavnosti ne mora opravljati oseba, ki zaseda poloaj vdravni upravi. Poklic mu miruje, e postave dravni oz. javni uslubenec, otem je potrebno obvestiti zbornico.

89.Pojasnite vrste odgovornosti davnega svetovalca in zavarovanjeodgovornosti (17-21)

Odgovornost davnega svetovalca V RS nimamo Zakona o davnem svetovanju in odgovornost davnegasvetovanja ni

normativno urejena. Veljajo splona doloila na podroju civilno pravneodgovornosti in


23/32

kazenska odgovornost.Civilno pravna odgovornost

Opredeljena je v Zakonu o obligacijskih razmerjih in je moralna terodkodninska odgovornost.

V primeru nastanka kode sledi terjatev odkodnine naelo vestnosti inzavarovanje

odgovornosti davnega svetovanja.Kazenska odgovornostKazenska odgovornost je opredeljena v Kazenskem zakoniku za storjeno kaznivodejanje. Davni svetovalec v okviru svoje dejavnosti lahko stori KD Davnezatajitve. Pogoj za storitev KD je izogibanje plailu davka. KD davne zatajitve sev bistvu odraa v predstavitvi lanih podatkov, ki omogoajo storilcu ali komudrugemu korist. Davni svetovalec se lahko v KD Zatajitve pojavi kot napeljevalecin pomaga, pod doloenimi pogoji pa celo kot storilec. Davni svetovalec se priKD Zatajitve pojavlja kot napeljevalec, kadar: s svetovanjem naroniku prikae,kako je potrebno izoblikovati davno napoved, da se v celoti ali deloma izogneplailu davka in izzove odloitev zavezanca, da napie napane podatke.

Davnega svetovalca se kot napeljevalca kaznuje kakor da bi kaznivo dejanjestoril sam sodie odmeri kazen v meji kazni, ki je predpisana za KD Zatajitve.Davni svetovalec se pod doloenimi pogoji lahko kaznuje tudi kot so sostorilec(SLO zakonodaja doloa da je sostorilec ne le tisti, ki sodeluje pri izvritvi KD,ampak tudi tisti, ki k izvritvi KD-ja odloilno prispeva.Zavarovanje odgovornosti davnega svetovalcaVelja naelo predpostavljene krivde, kar pomeni, da je davni svetovalec kriv,e ne dokae nasprotnega. Pri tem gre za uveljavljanje naela obveznegazavarovanja odgovornosti za kodo, ki jo davni svetovalec povzroi tretjemu(podobno kot pri notarjih in odvetnikih).

100. Pojasnite pojme: ureditev davnega svetovanja, izobraevanje davnih

svetovalcev, predlog zakona o davnem svetovanju, razlogi za izdajozakona (22/22)

V RS nimamo Zakona o davnem svetovanju! Kljub temu so mnoga podjetjaspoznala potrebo po stalnem davnem svetovanju. Z davnim svetovanjem seukvarja e dokaj velik krog ljudi, z razlinimi kvalifikacijami in dejavnostmi in gaopravljajo: raunovodje, revizorji, odvetniki, notarji, posredniki v prometunepreminin in drugi.Premalo je tistih, ki bo to dejavnost opravljalo kot samostojni poklic. Davnesvetovalce izobrauje: slovenski intitut za revizijo, zbornica davnih svetovalcevSlovenije, davni finanni izobraevalni intitut, davni izobraevalni intitut.Predlog Zakona o davnem svetovanju

V RS samo podroje davnega svetovanja ni urejeno. lani Drutva davnihsvetovalcev Slovenije (zdaj Zbornice) so po sprejetju in uveljavitvi Zakona odavnem postopku pripravili in vloili v parlamentarno obravnavo Predlog Zakonao davnem svetovanju! Vloila ga je skupina 27 poslancev v zakonodajnipostopek - ZAKONA E NIMAMO.Razlogi za izdajo zakonaZ izdajo zakona bi se uredila dejavnost, ki jo po naroilu pravnih in fizinih osebopravijo davni svetovalci in drube za svetovanje. Uveljavitev bi pripomogla kviji kvaliteti in strokovnosti.S tem bi bila zagotovljena pravna varnost davnih zavezancev. Davnih predpisibi se bolj spotovali. Uredil bi se odnos drava davni svetovalec naronikdavnega svetovanja. Zakonska ureditev odgovornosti za vse, ki se ukvarjajo s

svetovanjem in nimajo ustrezne izobrazbe.Mnenja davnih strokovnjakov


24/32

Prof. dr. Etelka Korpi Horvat: DZ bi moral sprejeti Zakon o davnemsvetovanju, v katerem bi uredil to podroje oz. opravljanje storitev davnegasvetovanja. Veljavna ureditev je pod normirana, ker nimamo predpisov, ki biurejali davno svetovanje in poklic davnega svetovalca, kot je to urejeno vdrugih dravah EU. Gre za pomembno podroje, ki postaja za pravne in fizineosebe enako pomembno kot odvetnike ali notarske uslugeProf. dr. ime Ivanjko pravi, da zakon v parlamentu ni bil obravnavan, ker dravaverjetno ne eli imeti strokovnjakov na drugi strani. Davni svetovalci kotstrokovnjaki pa lahko veliko pripomorejo k dvigu davne kulture in davnihzakonitosti ter so lahko v pomo davnim organom. Trg davno svetovalnihstoritev se iri. Potreba po vejem tevilu davnih svetovalcev. Zbornica davnihsvetovalcev Slovenije naj bo enakopraven sogovornik pri reevanju strokovnihdavnih problemov ter pripravljanju zakonodaje.

Obvezni socialni prispevki (23/23)

101. Pojasnite pojme iz obveznih socialnih prispevkov (2-7)Pravna podlaga je predpisana z Zakonom o prispevkih za socialno varnost.

(Uradni list RS, t. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01).Prispevki za socialno varnostZakon o prispevkih za socialno varnost doloa obraunavanje, plaevanje terstopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obveznozdravstveno zavarovanje, starevsko varstvo in prispevki za socialno varnost.S tem zakonom se doloi osnova za obraunavanje in plaevanje prispevkov zasocialno varnost od drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Prispevke zasocialno varnost plaujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci, RepublikaSlovenija, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za

zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje indrugi zavezanci. Osnova je bruto plaa.Prispevki za socialno varnost se obraunavajo in plaujejo pri jubilejnih nagradah,odpravninah in solidarnostnih pomoeh ter povrailih strokov v delu, kipresegajo doloen znesek teh prejemkov, ki se po Zakonu o dohodnini nevtevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov, od stimulacij in bonitet, odosnove, ugotovljene v skladu z Zakonom o dohodnini, pri regresih za letni dopust,v delu, ki presega 70 % poprene plae predpreteklega meseca, e se izplailoregresa opravi v dveh ali ve delih, se ob izplailu zadnjega dela regresa ugotovicelotna viina regresa in izvri obraun prispevkov. Zavezanci, ki so v delovnemrazmerju pri delodajalcu s sedeem v RS in so bili poslani v tujino, plaujejo

prispevek za socialno varnost od plae za enaka dela v RS, e z mednarodnimipogodbami ni drugae doloeno. V osnovo za obraunavanje in plaevanjeprispevkov za socialno varnost, se ne tejejo drugi prejemki iz delovnegarazmerja, razen od odpravnin, izplaanih zaradi prenehanja delovnega razmerjaiz operativnih razlogov, od katerih se po drugem odstavku 368. lena zakon opokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plaujejo prispevki za socialnovarnost. Stopnje prispevkov so: prispevki za pokojninsko in invalidskozavarovanje, prispevek za zavarovalno dobo s poveanjem = plaujejodelodajalci, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zazavarovanje za primer bolrzni in pokodbe izven dela, za pravice do zdravstvenihstoritev, povraila potnih strokov, pogrebnino in posmrtnino, za zdravstvenestoritve in povraila potnih strokov, za nadomestila, pogrebnino in posmrtnino),

prispevki za zavarovanje za primer pokodbe pri delu in poklicne bolezni (za vsepravice, za pravice do zdravstvenih storitev, povraila potnih strokov ter


25/32

pogrebnino in posmrtnino, prispevki za porodniko varstvo), prispevki zazaposlovanje. V Sloveniji je mogoe za veji obseg pravic iz zdravstvenega inpokojninskega zavarovanja skleniti tudi individualno ali kolektivno prostovoljnozavarovanje, ki ga omogoajo kapitalski skladi.

102. Pojasnite osnovne pojme iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenegazavarovanja (8-15)

(ZPIZ-1-UPB4), Uradni list RS, t. 109/2006z dne 23. 10. 2006 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: pokojninsko ininvalidsko zavarovanje v Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. Splaevanjem mesenega prispevka od plae za pokojninsko in invalidskozavarovanje se zagotovi urejeno obvezno zavarovanje. Za zagotovitev dodatnesocialne varnosti v obdobju po upokojitvi, pa se je mono dodatno zavarovati pripooblaenih pokojninskih drubah, vzajemnih pokojninskih skladih inzavarovalnicah. Zavarovanje je lahko individualno ali kolektivno prekodelodajalca, pri katerem je oseba zaposlena. Zavarovani primeri kot podlaga zapridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: starost,

invalidnost, potreba po stalni pomoi in postrebi, telesna okvara, smrt.Starostna pokojnina: Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjenestarosti zavarovanca in pokojninske dobe, ki pa mora pri najviji moni starostiobsegati izkljuno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravicedo te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta gledena spol zavarovanca.Predpisane so tri razline monosti in sicer:ENSKE starost 57 let = pokojninska doba 37 let in 6 mesecev, starost 61 let =pokojninska doba najmanj 20 let, starost 63 let = pokojninska doba najmanj 15let. MOKI starost 58 let = pokojninska doba 40 let, starost 63 let = pokojninskadoba najmanj 20 let, starost 65 let = pokojninska doba najmanj 15 let.V letu 2011 se lahko za izpolnitev manjkajoe pokojninske dobe, doloene za

pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe zavarovancaupoteva kot dodana doba tudi deset dvanajstin: asa zakljuenega tudija nadodiplomskem in podiplomskem olanju, asa dejanskega obveznega vojakegaroka, nadomestne civilne slube ali usposabljanja za rezervni sestav policije inasa, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitveali brezposelna oseba. Upotevanje natetih obdobij dodane dobe za izpolnitevpogojev manjkajoe pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostnepokojnine pa je mono le v primeru, e ta e niso vteta v pokojninsko dobo!Osebi, ki je bila vkljuena v obvezno dodatno zavarovanje, se lahko kot dodanadoba upoteva etrtina obdobja, v katerem je bila obvezno dodatno zavarovana.Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoe pokojninske dobe za

pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na viino odstotka za njenoodmero!Viino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej doloi brez upotevanjadodane dobe. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoe vdoloenih primerih izpolniti tudi pri niji starosti. Znianje starostne meje jemogoe: za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega dravljana, zakaterega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let; zaradi dela nadelovnem mestu, na katerem se je zavarovancu tela zavarovalna doba spoveanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in tee dela po dopolnitvidoloene starosti ni mogoe uspeno opravljati; zaradi osebnih okoliin,pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca; zaradi vkljuitve enske vobvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti.

Obvezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer pokodbepri delu in poklicne bolezni: (ZZVZZ-UPB3), Uradni list RS, t. 72/2006
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006109http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006109http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200672http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006109http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006109http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200672


26/32

z dne 11. 7. 2006 V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje obvezno inprostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanja izvaja ZZZS. Zavarovanci vsistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja so vse zaposlene insamozaposlene osebe in vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino s stranislovenskega nosilca zavarovanja. Status zavarovane osebe lahko pridobijo tudidruinski lani zavarovanca, e nimajo monosti vstopa na drugi podlagi. Zobveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam lahkozagotovljeno plailo zdravstvenih storitev v celoti ali pa delno, kar je odvisno odstoritve. Obvezno zdravstveno zavarovanje vkljuuje bolniko zavarovanje,zavarovanje za primer bolezni in pokodbe izven dela, zavarovanje za pokodbenastale pri delu ter poklicne bolezni.Nadomestilo za as bolnikega staa: e delojemalec zboli, nadomestiloplae za odsotnost z dela zaradi bolezni prvih 30 dni izplaa delodajalec iz lastnihsredstev. Delodajalcu je potrebno predloiti bolniki list, ki ga izda osebnizdravnik. Po preteku prvih 30 dni nadomestilo, na podlagi mnenja osebnegazdravnika, oziroma pristojne zdravnike komisije, ki deluje v okviru ZZZS,izplauje Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Nadomestilo znaa: 100% osnove ob zadranosti od dela zaradi poklicne bolezni,pokodbe pri delu, presaditve ivega tkiva in organov v korist druge osebe,dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik; 90% osnove ob zadranosti od delazaradi bolezni; 80% osnove ob zadranosti od dela zaradi pokodb izven dela,nege druinskega lana in spremstva, ki ga odredi zdravnik ter za usposabljanjeza rehabilitacijo otroka. Za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki omogoapridobitev dodatnih pravic, se vsakdo odloa sam. Priporoljivo je, zavarovanje zarazliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstvenozavarovanje ne krije v celoti. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajozavarovalnice.

103. Pojasnite pojme: starevsko varstvo in zavarovanje za primer

brezposelnosti (16-23) Starevsko varstvo: Pravna podlaga je v Zakonu o starevskem varstvu indruinskih prejemkih UPB-2 Uradni list RS, t. 110/2006 z dne 26. 10. 2006. Potem zakonu se uveljavljajo pravice iz naslova zavarovanja za starevsko varstvoin pravice do druinskih prejemkov, pravice uveljavlja eden od starev, prenehajopa s smrtjo otroka.Zavarovanci za starevsko varstvo so: osebe, ki so v delovnem razmerju vRepubliki Sloveniji, osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedeem vRepubliki Sloveniji, poslane na delo v tujino, e niso obvezno zavarovane v dravi,v katero so bile poslane, osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijahin ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavnitvih s sedeem v

Republiki Sloveniji, e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno, osebe, ki naobmoju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali poklicnodejavnost kot edini ali glavni poklic, poslovodne osebe gospodarskih drub indirektorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugipodlagi, kmetje, lani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v RepublikiSloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so vkljueni vobvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brezposelne osebe, ki prejemajona Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije nadomestilo ali denarno pomo,po predpisih, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti, osebe, ki poprenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med zaasnozadranostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, popredpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, osebe, ki prejemajo starevsko

nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane na drugi podlagi, osebe, ki imajopravico do plaila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajim delovnim
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200672http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006110http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200672http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006110


27/32

asom zaradi starevstva po tem zakonu, osebe, ki imajo pravico do delnegaplaila za izgubljeni dohodek po tem ali drugem zakonu, brezposelne osebe, ki sovkljuene v javna dela.Pravice iz zavarovanja so: starevski dopust, starevsko nadomestilo, pravicado krajega delovnega asa in pravica do plaila prispevkov za socialno varnostzaradi starevstva. Vrste starevskega dopusta so: porodniki dopust, oetovskidopust, dopust za nego in varstvo otroka, posvojiteljski dopust. Starevski dopust

je doloen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela. Druinski prejemki, kijih je mogoe uveljaviti pri centru za socialno delo so: starevski dodatek, pomoob rojstvu otroka, otroki dodatek, dodatek za veliko druino, dodatek za negootroka in delno plailo za izgubljeni dohodek. Porodniki dopust traja skupaj 105dni. Bodoa mati mora nastopiti porodniki dopust 28 dni pred predvidenimporodom. V tem asu prejema porodniko nadomestilo. Viina nadomestila sedoloi na podlagi povprenih pla prejetih v zadnjih 12 mesecih.Oe ima pravico do oetovskega dopusta, ki traja 90 dni. Z otrokim dodatkom sestarem oziroma otroku zagotovi dodatni prejemek za preivljanje vzgojo inizobraevanje, ki je odvisen od dohodka na druinskega lana.

Zavarovanje za primer brezposelnosti: Pravna podlaga: Zakon ozaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti UPB-1 Uradni list RS, t.107/2006 z dne 17. 10. 2006 Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejodelavci v delovnem razmerju, prostovoljno pa se za primer brezposelnosti lahkozavarujejo: samostojni podjetniki, samozaposlene osebe ter v doloenih primerihosebe lastniki gospodarskih drub, ter slovenski dravljani v delovnem razmerju zdelodajalcem v tuji dravi in njihovi zakonci. Pravice iz zavarovanja za primerbrezposelnosti so: denarno nadomestilo; povrailo prevoznih in selitvenihstrokov; pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravica dopokojninskega in invalidskega zavarovanja v asu upravienosti do denarneganadomestila.Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, e: je bil

pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in zanj ni navoljo ustrezne zaposlitve. Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila,e: je na razpolago za zaposlitev, zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve, zanj po trehmesecih upravienosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,aktivno ie zaposlitev, ni na voljo ustreznega programa aktivne politikezaposlovanja, prebiva v Republiki Sloveniji, razen e mednarodni akt ne doloadrugae; v asu, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica dodenarnega nadomestila miruje. Osebi preneha pravica do denarneganadomestila: e se oseba zaposli, e izpolni pogoje za pridobitev pokojnine, ekri v zaposlitvenem nartu dogovorjene obveznosti, (odklonite zaposlitev alivkljuitev v program aktivne politike zaposlovanja, ne ie aktivno zaposlitve, ni

na razpolago za zaposlitev, dela na rno itd.) ali e se odjavi sama, jo Zavod zazaposlovanje preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. V asu prejemanjadenarnega nadomestila je oseba zavarovana zdravstveno, pokojninsko ininvalidsko.

Obdavitev (prometa nepreminin v Sloveniji) (26/26)

104. Pojasnite naslednje pojme: davki povezani z nepremininami, davkipovezani s prometom nepreminin, davek na promet nepreminin (1-10)105. Pojasnite pojme: davek na dediine in darila, dohodnina (11-16)106. Pojasnite pojme : dohodnina, dobiek iz kapitala (sklepne misli, 16- )

Osebne dohodnine
http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006107http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006107http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006107http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006107


28/32

107.108.

Premoenjski davki (21/21)

109. Premoenjski davki (temeljni pojmi, namen, davni vir, pravnapodlaga, vrste davkov in oprostitve) (1-9)Davekje denarna dajatev pobrana s strani drave po sili zakona brez direktneprotidajatve, saj so davki in druge dajatve nujno potrebni za delovanje drave.Namen - zadovoljuje kolektivne potrebe, gospodarsko in socialno intervenira, soena najpomembnejih oblik fiskalnih dohodkov tako po namenu kot tudi po viini,imajo tudi vlogo instrumentov ekonomske in socialne politike.Davni vir - sredstva, iz katerih se rpajo davki. Sredstva so bodisi v oblikidonosa, dohodka ali premoenja. Pomemben davni vir je premoenje, kateregarazumemo kot denarno vrednost dobrin v trenutku nastanka davne obveznosti.Dve kategoriji premoenja:

- nepremino premoenje - zemljia z vsemi trajnimi izboljavami (npr, zgradbe,komunalna opremljenost) in- osebno premoenje - vse ostalo premoenje, ki ni nepremino (npr. plovila,avtomobili, nakit, vrednostni papirji).

Pravna podlaga: zakonodaja, ki doloa vrsto in nain odmere davkov ter drugarazmerja, povezana s premoenjskimi davki:-Zakon o davkih obanov- Zakon o davnem postopku- Zakon o stavbnih zemljiih- Zakon o davku na promet nepreminin- Drugi podroni zakoni (npr. Zakon o graditvi objektov)

- Pravilniki in odredbeVrste davka in oprostitve:Davek od premoenja - osnova za davek je vrednost stavbe, prostora za poitekoziroma rekreacijo zniana za vrednost , ki ustreza 160 m2 stanovanjskepovrine. Oprostitve plaila davka od premoenja:- od kmetijskih gospodarskih poslopij;- od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uivalec uporablja za opravljanjedejavnosti;- od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovidruinski lani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov izkmetijstva;

- od stavb, ki so razglaene za kulturni ali zgodovinski spomenik;- od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.Zaasna oprostitev plaila davka od premoenja:-prvi lastniki novih stanovanjskih hi oziroma stanovanj in gara, in to za dobo 10let.

Davek na dediine in darilaDarilo ali dediina, ki zajema le preminine, ni predmet obdavitve, e je skupnavrednost preminin nija od 5000 EUR. Davna osnova za nepreminine je 80odstotkov posploene trne vrednosti. Oprostitev za I. dedni red, zakon medosebe prvega dednega reda vkljuuje tudi dedia ali obdarjenca v registriraniistospolni partnerski skupnosti

Davek na promet nepreminin


29/32

Plauje se od prometa nepreminin ter od odplane ustanovitve in odplanegaprenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice.

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji, oprostitev plaila socialno ogroenih odloi obina.

Davek na vodna plovilaOprostitev plaila davka od plovil velja za plovila za izvajanje nalog z delovnegapodroja Policije; Carinske uprave in Slovenske vojske; za izvajanje nalogvarovanja morja in celinskih voda in za izvajanje nalog z delovnega podrojaUprave RS za pomorstvo in drugo in za plovila, ki so registrirana za opravljanjedejavnosti

110. Pojasnite naslednje pojme: davek na dediine in darila, davekna promet nepreminin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia,davek na vodno plovilo (13-18)Davek na dediine in darila - predmet obdavitve je premoenje, ki ga fizina

oseba prejme od fizine ali pravne osebe kot dediino ali darilo. Kot premoenjese tejejo:- nepreminine,- preminine (tudi vrednostni papirji in denar)- premoenjske in druge stvarne pravice.

Davek na promet nepreminin se plauje za odplani prenos lastninskepravice na nepremininah ter za zamenjavo ene nepreminine z drugo. Davnaosnova za plailo davka je prodajna cena. Davna napoved za prometnepreminin se vloi pri pristojnem davnem organu v 15 dneh. Prometnepreminin je obdaven z 2% davno stopnjo.

Nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji- za uporabo stavbnega zemljiase plauje nadomestilo. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnegazemljia se plauje od povrine nezazidanega stavbnega zemljia, ki je poprostorskem izvedbenem nartu doloeno za gradnjo.Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljia se plauje odstanovanjske oziroma poslovne povrine stavbe, zavezancem ga odmeri davniorgan na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje obina.

Davek na vodna plovila plauje lastnik (solastnik) plovila od:- plovil daljih od petih metrov, ki so vpisana v evidencah, vzpostavljenih napodlagi zakonov, ki urejajo plovbo po morju in celinskih vodah, razen plovil v

gradnji,- plovil daljih od petih metrov, katerih lastniki oziroma lastnice so rezidentiRepublike Slovenije in izpolnjujejo tehnine pogoje za vpis v evidence plovil izprejnje alineje, vendar v njih niso vpisana ter- plovil daljih od petih metrov, katerih lastniki so rezidenti Republike Slovenije inizpolnjujejo tehnine pogoje za vpis v evidence plovil, vendar v njih niso vpisana,ker so registrirana v tujini.Davna obveznost se ugotavlja za obdobje koledarskega leta.

111. Davki po modelu OECD (19-21)


30/32

OECD - Organisation for Economic Cooperation and Development (Org. zagospodarsko sodelovanje in razvoj) - 30 drav lanic, zavezanih demokraciji intrnemu gospodarstvu.

- Periodini davki na nepreminine - z njimi se obdavuje uporaba alilastnitvo zemlji in stavb. Zavezanci za plailo tega davka so fizine in pravneosebe.- Periodini davki na isto premoenje - Davno osnovo predstavlja

vrednost celotnega premoenja posameznika, poleg nepreminin tudi nekaterepreminine veje posamine vrednosti.- Davki na zapuine, dediine in darila - davek na zapuino je davek navrednost zapuine kot celote, ki se lahko izvede e v asu ivljenja donatorja in

je tudi njegova obveznost. Davek na dediino se nanaa le na doloen delzapuine, ki pripada posameznemu dediu.- Davki na finanne in kapitalske transakcije so enkratni davki na izdajo,prenos, nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter davki na doloene transakcije,kot je na primer overitev pogodb ali prodaja nepreminin.

- Drugi neperiodini premoenjski davki zajemajo davke na istopremoenje, ki so namenjeni za kritje izdatkov ob izrednih razmerah, kot sovojne, naravne nesree, in za redistribucijske namene (ob monetarnih reformah)ter ostale davke na premoenje, ki se plaajo ob pridobitvi gradbenega dovoljenjain v primeru, ko se z javno investicijo povea vrednost premoenja.-Drugi periodini premoenjski davki - V dravah OECD se zelo redkouporabljajo. Z njimi se po navadi obdavuje ivina, zlatnina in podobno

Premoenjski davki v Sloveniji in EU 23/23

112. Pojasnite naslednje pojme: razvoj in vrste premoenjskih davkov, splonoin posebno delitev in po OECD-ju (1-10)

113 Ureditev premoenjskih davkov v Sloveniji (11-23)114. Proraunski sistem EU uradna izhodie, uradna naela (1-9)115. Sprejemanje prorauna EU, njegove perspektive in njegova struktura (10-

15)116. Prejemki in izdatki iz prorauna EU ter proraunski nadzor (16-23)

Socialna zavarovanja (22/22)

117. Pojasnite zgodovinski razvoj, temeljne ideje in naela socialnegazavarovanja (1-10)

118. Pojasnite rizike in storitve ter financiranje socialnih zavarovanj (11-16)

119. Navedite nosilce socialnih zavarovanj, ekonomske in finanne uinke terfinanne izravnave (17-22)

Socialno zavarovanje v Sloveniji (24/24)120. Zgodovinski razvoj in vrste zavarovanj?(1-11)Pri nas po vzoru Avsto-ogerske.Prvi zakoni s podroja socialnega zavarovanja kancler Bismark.-1883 zakon o bolnikem zavarovanju,- 1884 zavarovanje za primer nesree pri delu- 1889 zavarovanje za primer invalidnosti in starosti.Socialno zavarovanje je predpisano z zakonom =obvezno=zavarovalno razmerje

in nastane neodvisno od volje zavezanca.V Sloveniji je javni sistem socialne varnosti organiziran v 5 panog:


31/32

-pokojninsko in invalidsko zavarovanje-socialno varstvo-zdravstveno zavarovanje-zavarovanje za primer brezposelnosti-druinsko varstvoPokojninsko varstvo je zavarovanje za primer starosti, invalidnosti, telesne okvareali potrebo po stalni pomoi. Socialno varstvo zagotavlja socialno varnost odzibeli do groba. Zdravstveno zavarovanje je obvezno in vkljuuje bolezen,pokodbo, pokodbo pri delu, poklicno bolezen, porod, smrt. Zavarovani so vsi, kiimajo kakren vir dohodka in njihovi druinski lani, pa tudi dravljani RS sstalnim prebivaliem v Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova.Zavarovanje za primer brezposelnosti, vendar je as prejemanja nadomestila vsekraji. Zavarovanje za starevsko varstvo ureja starevski dopust, starevskonadomestilo,pravice iz naslova krajega delovnega asa..Druinski prejemki sostarevski dodatek, pomo ob rojstvu otroka, dodatek za veliko druino

121. Pojasnite pojme : temeljna naela socialne varnosti in viri

financiranja (12-7)Temeljna naela socialne varnosti so:-naelo pomoi in se uporabi takrat, ko koristnik pomoi lahko dokae, da nimasredstev in monosti sam zagotavljati svoje eksistence, storitve socialne pomoise financirajo iz davnih prihodkov,-naelo zavarovanja se izkazuje tako, da posameznik sam prispeva k svojiekonomski in socialni varnosti (prispevki delojemalca, delodajalca in drave),-naelo ponudbe je naelo, kjer gre za pravico posameznika, da od dravezahteva z zakonom predvidene prejemke, brez obveznosti, da bi moral za toplaevati premije. Kadar samopomo ni mona npr. rtve vojn, begunci sefinancira iz dravnih sredstev.Glavna naina financiranja socialne varnosti sta

*financiranje s prispevki (socialna zavarovanja-delavci, delodajalci)*financiranje z davki( iz prorauna)

122. Pojasnite pojme: metode transfera, nosilci bremena financiranjasocialnega zavarovanja (18-22)Poznamo tri metode s katerimi se pobirajo sredstva za socialno zavarovanje:-metoda transferja,-metoda pokrivanja iz kapitala in-metoda pokrivanja zapadlih terjatev.Pri metodi transferja so prispevki v sklade socialnega zavarovanja natannodoloeni. Zavarovalnica po doloenem principu razporeja vsa izplaila, ki

dospevajo v enem letu na celotno skupnost zavarovancev. Metoda transferjev jemogoa pri obveznem pokojninskem zavarovanju. Pojavlja se problemprimanjkljaja pri izplaevanju pokojnin.Metode financiranja socialne varnosti sta :Financiranje s prispevki socialna zavarovanja, delavci, delodajalciFinanciranje z davki iz prorauna.

Sploni sporazum o carinah in trgovinah WTO (20/20)123. Pojasnite naslednje pojme(splono svetovna trgovinskaorganizacija, struktura in podroja WTO (1-10)Da so drave uspele uravnavati svojo mednarodno menjavo, so zaele uvajatiomejitve uvoza in izvoza. Prvo so drave ustanovile Mednarodno trgovinsko

organizacijo (ITO).


32/32

Drave so ustanovile Mednarodno trgovinsko organizacijo s podpisom sporazumao zakljuku Urugvajskega kroga pogajanj v Makareu 15.04.1994, v veljavo pa jestopila 1.1.1995,ter nadomestila odlobe sistem GATT. Pogajanja znotraj WTOpotekajo na razlinih ravneh in stopnjah. Svetvna trgovnska organizcija (STO;angleko World Trade Organization, kratica WTO) je mednarodna organizacija ssedeem v enevi (vica). STO nadzira veliko tevilo sporazumov, kiopredeljujejo pogoje trgovanja med njenimi lanicami. Organizacija je naslednicaSplonega sporazuma o carinah in trgovanju, znanega po kratici GATT (GeneralAgreement on Tariffs and Trade). Samoopredelitev STO je delovanje v smeriodstranjevanja ovir v mednarodnem trgovanju. S tem STO prispeva h globalizacijigospodarstva. Slovenija je lanica STO od 30. julija1995. STO je bila ustanovljena1. januarja1995, potem, ko je bil GATT preoblikovan v pogodbena pravilaglobalne trgovine. V STO je vkljuenih preko 145 drav lanic. 124. Pojasnite naslednje pojme: temeljna naela WTO, trgovinski sporiin WTO ter sklepne misli? (10-20)

Ti sporazumi so plod pogajanj med lanicami. S pomojo teh sporazumov in pravillanic WTO nediskriminatorno delujejo znotraj trgovinskega sporazuma.

Osnovna naela WTO so naslednja:-sistem najvejih ugodnosti- nacionalni tretma-prizadevanje za im svobodnejo trgovino- predvidljivost-prizadevanje za im svobodnejo konkurencoOblikovanje odnosov med dravami in skupinami drav v svetovnem trgovanju jev zadnjih nekaj desetletjih mono narastlo, zato se nenehoma odvijajo pogajanjain sklepajo sporazumi z im uinkovitejo svetovno trgovanje.

Premoenjski davki Pernek (33/33)

125. Pojasni razliko med pravimi in nepravimi davki (2-7)126. Navedite vrste premoenjskih davkov in enega izmed njih podrobno

obrazloite (8-22)127. Opredelite pri premoenjskih davkih: davno osnovo, davnega zavezanca

in davno tarifo (23-25)128. Navedite opraviila ( teorije) o pobiranju premoenjskih davkov in eno

izmed njih podrobno obrazloite (26-32)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dinahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Kraticahttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDenevahttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vicahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogoji_trgovanja&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Splo%C5%A1ni_sporazum_o_carinah_in_trgovanju&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Globalizacijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/30._julijhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1995http://sl.wikipedia.org/wiki/1._januarhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1995http://sl.wikipedia.org/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dinahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Kraticahttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDenevahttp://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vicahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogoji_trgovanja&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Splo%C5%A1ni_sporazum_o_carinah_in_trgovanju&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Globalizacijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/30._julijhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1995http://sl.wikipedia.org/wiki/1._januarhttp://sl.wikipedia.org/wiki/1995

Documents

Fjp Vsi Odgovori 2011