četrtek, 17. julij 2014

Kaj pravijo izvoljeni poslanci?

02 07 10

Pogovor: Marina Barovič

Jamatlon – čisti užitek

15

Glasovi jeze in upora na zasavskih ulicah

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 4

Rudarji so carji, poslanci to še morajo postati

»Dogodka sem se udeležila, ker je bil moj dedek rudar in sem želela podo-živeti vsaj delček tega, kar je on v vseh letih rudarjenja. Proga naj ne bi pred-stavljala napora nikomur, ki je vsaj malo v kondiciji. Najbolj zahteven del proge je bil pri Perkmandeljcu, ker nam je – kot se za škrata spodobi – precej ponagajal na poti do cilja.« Besede udeleženke Jamatlona, ki po-vedo vse o prireditvi.Zadovoljni obrazi, umazanija na li-cih, nasmehi, zadihani so največkrat izrekli besede – še pridemo. Nam, ki smo se trudili s prireditvijo v jami, je bilo ob tem toplo pri srcu. Dokazali smo, da lahko v Zasavju izpeljemo zanimive projekte. Vsem v Sloveniji smo povedali, da jame ne bodo umr-le. Kljub temu, da se v njih ne bo več kopal premog.Navdušili so me mladi, ki so povezali tradicijo rudarstva s svojo adrenalin-sko močjo, energijo in navdušenjem. Navdušili so me rudarji, ki so prišli v jamo in jo za en dan odstopili jama-tloncem. Prijazno so jim pomagali, jih vzpodbujali, se skupaj nasmejali in potem, zunaj, skupaj pojedli kna-povsko malico in spili pir.Vesel sem, da smo našli skupni jezik z vodstvom rudnika, ki je storilo vse, da so bile ovire v jami varne in z eki-pami jamskih reševalcev poskrbelo za varnost tekmovalcev. Rudnik se spreminja, potrebno je iskati novo življenje v njem. Zakaj bi ga povsem zaprli, če ga lahko izkoristimo za nove zgodbe.Nove zgodbe so se pisale tudi v nede-ljo. Zvečer so bili nekateri obrazi na-smejani. Pet poslancev v DZ bo imelo še kako veliko obveznost do Zasavja, kjer so bili izvoljeni. Njihovi obrazi ne bodo umazani, roke blatne, oble-ka zapacana z blatom, kot je bilo med jamatlonci. Če pa bodo znali pričarati takšen na-smeh na ustnice ljudi, kot smo jih mi na obraze jamatloncev, bodo carji. Kot so carji rudarji, ki so vsak dan delali v zasavskih jamah. Tako jih je označil udeleženec, ki se je s tem poklonil svojim prednikom, ki so si služili kruh globoko pod zemljo. Uživajte poletje.

Marko Planinc

Edini od peterice, ki je v parlamen-tu sedel že v preteklem mandatu, je Ivan Hršak. Slednji je v Hrastniku močno izboljšal svoj izkupiček iz leta 2011. Tokrat je prejel 18,89 odstotka glasov, pred tremi leti le dobrih deset. V Hrastniku je bila, tako kot v celot-nem Zasavju, zmagovalka SMC. Nje-na kandidatka Vojka Šergan je dobi-la 36,95 odstotka glasov, volilo jo je 1526 občanov. Nobena druga stranka ni presegla desetih odstotkov.

Ljubljančan prek Trbovelj v DZV Trbovljah je kandidatka SMC Ire-na Grošelj Košnik dobila 36,53 od-stotkov, ali povedano drugače, 2734 glasov. Med 90 izbrancev ljudstva se je iz Trbovelj prebil tudi Ljubljančan Luka Mesec, nosilec liste Združene levice. V največjem zasavskem mestu je dobil 12,20 odstotka glasov, poleg Grošelj Košnikove sta ga prehitela le še Alojz Vajdič iz stranke DeSUS (14,87 %) in Alenka Forte iz Slo-venske demokratske stranke (SDS) z 12,89 odstotka glasov, ki pa se, vsak s svoje liste, nista uspela prebiti v par-lament.

Dolinšek edini ZagorjanIz Zagorja bo v novem sklicu najviš-jega zakonodajnega telesa sodeloval le en poslanec. Kandidat SMC Mar-jan Dolinšek je dobil 3079 glasov,

zanj je glasovalo več kot dve petini tistih, ki so oddali svoj glas v zagor-ski volilni enoti (40,11%). Zagorjani so drugo mesto namenili SDS, ki se je, tako kot v Trbovljah, predstavila s Fortejevo (13,99 %). Deset odstotkov je presegel le še DeSUS z Anico Ule Maček (12,09 %), četrto mesto je pri-padlo Socialnim demokratom (SD) z mlado Teo Juratovec (6,27 %).

DeSUS pred SDSTako kot v celotni državi je bila tudi v Zasavju z velikim naskokom zma-govalka SMC, v vseh treh občinah je

skupno dobila 7339 glasov (37,53 %). Odličen rezultat je dosegel tudi De-SUS, ki je bil v Revirjih druga najbolj uspešna stranka z 2821 glasovi (14,43 %). Tretje mesto v Zasavju je pripadlo SDS s 2364 glasovi (12,09 %), četrto pa ZL s 1574 (8,56). Za novinci so se zvrstili SD, ki je tokrat dobil le 1457 glasov (7,45 %), Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) z 992 glasovi (5,07 %) in zmagovalka preteklih volitev Pozitivna Slovenija (PS), ki je v vseh treh zasavskih občinah tokrat prejela skromnih 840 glasov (4,32 %).

Pomladne stranke močnejše v ZagorjuPoleg PS, ki se ni prebila v parlament, so tokrat manj volivcev kot v prete-klosti za svoj program uspeli pridobi-ti tudi v SD. Dobrih sto glasov več od njih je prejela celo novonastala ZL, medtem ko je SDS zbral dobrih 900 glasov več kot Socialni demokrati. Padec podpore SD v Zasavju sovpada z državnim povprečjem. Stranka upokojencev je bila v Zasav-ju bolj uspešna kot v preostalem delu države. Zasavska populacija ima še večji delež starejših od slovenskega povprečja, zato takšen rezultat ne preseneča. Omeniti velja še dejstvo, da sta v Zagorju Nova Slovenija (NSi) in Slovenska ljudska stranka (SLS) prepričali precej večji del volivcev, kot v Hrastniku in Trbovljah. NSi je v Zagorju dobila več kot 400 glasov (5,22 %), SLS pa za odtenek manj (5,00 %). V preostalih občinah je NSi dobila manj kot dva odstotka, za SLS pa je v Hrastniku glasovalo 1,96, v Trbovljah pa 2,02 odstotka volivcev. V Zagorju je več podpore kot v preo-stalih dveh volilnih enotah dobil tudi SDS.

David Buovski

V celotni Sloveniji se je volitev udeležila dobra polovica vseh volilnih upravičencev (50,99 %). V Zasavju je bila udeležba malce boljša, glasovalo je 19553 od 36987 volilnih upravičencev (52,87 %). Najbolj množično so volili Zagorjani, v njihovi volilni enoti je bilo oddanih 7768 glasov (54,52 %). V Trbovljah je glasovalo 7605 ljudi (52,68 %), v Hrastniku pa 4181 (50,37 %). Le v najbolj vzhodnem zasavskem mestu je bila udeležba torej manjša, kot je znašalo slovensko povprečje.

Pet poslancev za tri zasavske občine

Iz treh zasavskih občin je bilo v Državni zbor (DZ) na tokra-tnih predčasnih volitvah izvoljenih kar pet poslancev. Poleg vseh treh kandidatov Stranke Mira Cerarja (SMC) Marjana Dolinška, Vojke Šergan in Irene Grošelj Košnik sta zaupanje volivcev dobila še kandidat Združene levice (ZL) Luka Me-sec in kandidat Demokratične stranke upokojencev Sloveni-je (DeSUS) Ivan Hršak.

Jamatlon je pričaral nasmeh na obraz. Foto: Dominik Kužnik

2 četrtek, 17. julij 2014ZASAVJE

Predčasne volitve v Državni zbor (DZ) so močno premešale karte na slovenski politični sceni, Zasavje ni bilo izjema. Velika zmagovalka voli-tev v Revirjih je nova stranka SMC, tudi Luka Mesec iz ZL je novinec na političnem parketu. Edini po-slanec, ki je delal v parlamentu tudi v prejšnjem mandatu, je Dolan iz stranke DeSUS – Ivan Hršak.

»Z rezultatom smo v stranki seve-da zadovoljni, smo pa tak izid tudi pričakovali,« je povedal Hršak, ki je okrepil svojo pozicijo v Hrastniku s tokratnimi 780 glasovi (18,89 %).

»Sam sem svoj izid iz leta 2011 po-večal kar za 80 odstotkov. Hvaležen sem volivcem, ki so očitno nagradili moje dobro delo v preteklem manda-tu. Boril sem se proti ukinitvi Dav-čnega urada Hrastnik, posluh sem imel tudi za ostalo lokalno problema-tiko. V novem mandatu se bom zav-zemal, da bi tretja razvojna os tekla skozi Zasavje, za avtocestni priklju-ček s Savinjsko dolino, ter za ureditev regionalne ceste skozi Dol in lokalne ceste Zidani Most - Hrastnik,« je do-dal Hršak.

Za SMC ključna HE na SaviZasavci so množično podprli komaj pred nekaj tedni ustanovljeno SMC, v Zagorju je Marjan Dolinšek prejel več kot 3000 glasov in premočno sla-vil s 40,11 odstotka. »Zadovoljstvo ob izvolitvi je bilo kratkotrajno, saj nas čaka naporno delo, s katerim smo pravzaprav že začeli,« nam je dejal Dolinšek, sicer izkušen gospodar-stvenik. »V kampanji nisem veliko obljubljal, prej se tudi nikoli nisem ukvarjal s politiko. Ljudje so me spoznali kot dolgoletnega predsedni-ka območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in očitno cenijo moje delo. Že več kot 34 let delam v gospodarstvu,« pravi Zagorjan, ki

trdi, da bo treba iz predala potegni-ti že zastavljene projekte. »Prioriteta so hidroelektrarne na srednji Savi, ki bi oživile gospodarski zagon v naši regiji. Boril se bom za delovna mesta - eno po eno. Treba je obuditi deficitarne obrti, velike podjetniške zgodbe moramo pozabiti. Skušali bomo spodbujati lokalno gospodar-stvo, predvsem pa je treba nastopiti

z novim odnosom, ki bi ljudem dal upanje,« dodaja Dolinšek.Le malce manj uspešna je bila Do-linškova strankarska kolegica, Tr-boveljčanka Irena Grošelj Košnik.

Zbrala je 2734 glasov (36,53 %). »Zahvaljujem se vsem volivcem v Tr-bovljah, ki so mi zaupali glas. Zave-dam se, da imam sedaj veliko odgo-vornost do ljudi,« je najprej poudarila

Košnik Grošljeva. »K moji izvolitvi je gotovo največ prispeval vpliv predse-dnika stranke (Mira Cerarja, op. a.). Sama nisem obremenjena s politični-mi zdrahami, v svoji službi pa vedno skušam delovati povezovalno. V svo-jem mandatu bom skušala pridobiti čim več argumentov za usmeritve, ki bi kar najbolj pomagale Zasavju,« je še dejala.Tudi v Hrastniku so imeli privrženci SMC razlog za veselje. Vojka Šergan je prejela nekaj več kot 1500 glasov (36,95 %) in gladko ugnala vse tekme-ce. »Z izidom sem seveda zadovoljna, a gre za veliko odgovornost,« je svoje

prve vtise po zanjo uspešnih volitvah strnila Šerganova. »Med kampanjo sem poskušala biti v neposrednem stiku z ljudmi in sem se dodatno sez-nanila s problemi, ki sem jih sicer kot podjetnica spoznala že prej. Ljudem je treba pomagati od spodaj navzgor, treba jim je prisluhniti. Poznam teža-ve zasavskega podeželja in treba bo veliko storiti, da bi tem ljudem poma-gali. Zasavje si mora prizadevati za čim višjo stopnjo samooskrbe. Poleg tega je eden glavnih projektov izgra-dnja hidroelektrarne na srednji Savi,” je dodala Dolanka, ki je v preteklih letih skrbela za razvoj podeželja.

SD je pozabila svoje poslanstvoPoleg SMC je največje presenečenje volitev pripravila Združena levica. Ljubljančan Luka Mesec je kandi-diral v Trbovljah in očitno zadel v polno. »Rezultat je dober, pravza-prav smo navdušeni nad doseženim, malce tudi presenečeni nad številčno podporo, za katero se seveda zahva-ljujemo volivcem,« je preboj v par-lament pokomentiral vodja liste ZL. »Ljudi smo prepričali z našo svežino, smo namreč popolnoma nova stran-ka, in s tem, ker zagovarjamo drugač-ne koncepte kot ostali. Vsi bi nižali davke in krčili delavske pravice, da bi privabili »prijazne« tuje investitor-je. Mi zagovarjamo nasprotno: treba je pobrati več davkov in denar nato

pravično in pametno razdeliti, da bo država dobro delovala,« je svoje na-črte razkril Mesec in pojasnil, zakaj je kandidiral v Trbovljah. »V Zasavju so zgoščeni problemi celotne države:

mladi nimajo perspektive, okolje je degradirano, veliko je brezposelnih. V Trbovljah so bili vedno močni Socialni demokrati, a ta stranka je v zadnjih letih pozabila svoje pos-lanstvo. To ni več »delavska« stran-ka, s svojo politiko so odtujili veliko družbenih skupin. Mladi jih ne vo-lijo več, prav tako ne upokojenci. ZL prevzema vodilno vlogo pri skrbi za male ljudi,« je zaključil Ljubljančan, ki so mu Trboveljčani namenili 913 glasov (12,20 %).

David Buovski

*Podatki o volilnih izidih obdelani do 22. ure dne 13. 7. 2014.*Kratice: SMC – Stranka Mira Cerarja, SDS – Slovenska demokratska stranka, DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije, SD – Socialni demokrati, ZL – Združena levica, ZaAB – Zavezništvo Alenke Bratušek, PS – Pozitivna Slovenija, NSi – Nova Slovenija, SLS – Slovenska ljudska stranka, SNS – Slovenska nacionalna stranka, DL – Državljanska lista, Zeleni – Zeleni Slovenije, LGS – Liberalno gospodarska stranka, HS – Humana Slovenija, ED – NPS – Enakopravni deželani – Naprej Sloveni-ja, Piratska stranka, Verjamem

Velike gospodarske zgodbe moramo pozabiti

Dve poslanki in trije poslanci, ki so kandidirali v treh za-savskih volilnih enotah, bodo v naslednjem mandatu sedeli med 90 izbranci ljudstva v slovenskem hramu demokracije. Vsi trije zasavski kandidati iz Stranke Mira Cerarja (SMC) so se prebili v parlament, z izidom pa sta zadovoljna tudi Ivan Hršak iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in Luka Mesec iz Združene levice (ZL).

»Prioriteta je hidroelektrarna na srednji Savi, ki bi oživila gospodarski zagon v naši regiji. Boril se bom za delovna mesta - eno po eno. Treba je obuditi deficitarne obrti, velike podjetniške zgodbe moramo pozabiti. Skušali bomo spodbujati lokalno gospodarstvo, predvsem pa je treba nastopiti z novim odnosom, ki bi ljudem dal upanje.«

Marjan Dolinšek

»V Zasavju so zgoščeni problemi celotne države: mladi nimajo perspektive, okolje je degradirano, veliko je brezposelnih. V Trbovljah so bili vedno močni Socialni demokrati, a ta stranka je v zadnjih letih pozabila svoje poslanstvo. To ni več »delavska« stranka, s svojo politiko so odtujili veliko družbenih skupin. Mladi jih ne volijo več, prav tako ne upokojenci. ZL prevzema vodilno vlogo pri skrbi za male ljudi.«Luka Mesec

Lista Kandidat(ka) Št. glasov Delež DZSMC Vojka Šergan 1526 36,95 % DADeSUS Ivan Hršak 780 18,89 % DASD Katjuša Laznik 384 9,30 % NESDS Vika Jelen Škrlep 325 7,87 % NEPS Jože Velikonja 268 6,49 % NEZL Mitja Svete 247 5,98 % NEZaAB Rasim Ahmetović 244 5,91 % NESLS Marija Oven 81 1,96 % NEDL Gregor Pajić 74 1,79 % NESNS Jernej Štefanič 70 1,69 % NENSi Grega Štendler 53 1,28 % NEPiratska stranka Mateja Konc 32 0,77 % NEVerjamem Milan Gregorn 22 0,53 % NEZeleni Drago Rus 19 0,46 % NEED - NPS Atifa Hajder 5 0,12 % NELGS / / / NEHS / / / NE

HRASTNIK 8301 volilnih upravičencev, glasovalo je 4181 upravičencev (50,37 %)

TRBOVLJE 14437 volilnih upravičencev, glasovalo je 7605 upravičencev (52,68 %)

Lista Kandidat(ka) Št. glasov Delež DZSMC Irena Grošelj Košnik 2734 36,53 % DADeSUS Alojz Vajdič 1113 14,87 % NESDS Alenka Forte 965 12,89 % NEZL Luka Mesec 913 12,20 % DASD Sebastjan Ledinek 592 7,91 % NEZaAB Rasim Ahmetović 378 5,05 % NEPS Barbara Žgajner 327 4,37 % NESLS Tomaž Vresk 151 2,02 % NENSi Tadeja Šuštar 130 1,74 % NESNS Barbara Kočjaž 84 1,12 % NEVerjamem Samo Koren 36 0,48 % NEZeleni Ivana Gričar 28 0,37 % NEDL Kristijan Adamlje 28 0,37 % NEED - NPS Atifa Hajder 6 0,08 % NELGS / / / NEHS Piratska stranka

/ /

/ /

/ /

NE NE

ZAGORJE OB SAVI 14249 volilnih upravičencev, glasovalo je 7768 upravičencev (54,52 %)

Lista Kandidat(ka) Št. glasov Delež DZSMC Marjan Dolinšek 3079 40,11 % DASDS Alenka Forte 1074 13,99 % NEDeSUS Anica Ule Maček 928 12,09 % NESD Tea Juratovec 481 6,27 % NEZL Davorin Žnidarič 414 5,39 % NENSi Grega Štendler 401 5,22 % NESLS Primož Jelševar 384 5,00 % NEZaAB Istok Cilenšek 370 4,82 % NEPS Aleš Gulič 245 3,19 % NESNS Polonca Grum 139 1,81 % NEDL Kristijan Adamlje 81 1,06 % NEVerjamem Samo Koren 47 0,61 % NEZeleni Daniel Hengelman 34 0,44 % NEED - NPS / / / NEPiratska stranka / / / NELGS / / / NEHS / / / NE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc. Odgovorna urednica: Sabina LokarUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Kar-men Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža)Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

3četrtek, 17. julij 2014 GOSPODARSTVO

HSE na čelu z Blažem Košorokom do konca junija ni uspel končati pogajanj s švicarsko družbo Edelweiss Investment glede prodaje svojega deleža v TET. Pogajanja z družbo, ki je v lasti Rusa Olega Burlakova, sicer trajajo že dve leti in pol, HSE pa je zdaj ruski ponudbi podaljšalo ročnost. S pogajanji pa naj bi nadaljevali konec meseca. V HSE upajo, da bodo pogajanja zaključili v kratkem, dodajajo pa še, da dokler ta potekajo, njihove vsebine ne morejo komentirati. Nadzorniki HSE so sicer že ob koncu junija soglašali, da poslovodstvo holdinga prične zaključna pogajanja za prodajo na osnovi ponudbe z datumom 9. april 2014 in na osnovi priloženega petletnega poslovnega načrta.

Po izredni reviziji še izredna seja nadzornega sveta TETSpomnimo, da so bili v izredni revi-ziji pod drobnogledom posli TET z družbo Prototip CC in da je nadzorni svet poslovodstvu naložil, da pripravi dodatne obrazložitve glede na ugoto-vitve izrednega revizijskega poročila. Prvi mož nadzornikov Matjaž Eber-linc je za 8. julij sklical izredno sejo nadzornega sveta, na kateri je zahte-val odpoklic direktorja Franca Blaz-neka prav zaradi suma milijonskega oškodovanja in domnevnih nepravil-nostih, ki jih je razkrila revizija. Do odpoklica direktorja ni prišlo, saj sta izredno sejo predčasno zapustila dva nadzornika, Borut Dolanc, ki zasto-pa 19-odstotnega lastnika NFD Hol-ding oz. Factor banko, in predstavnik

Rudarski praznik 3. julija je bil tudi priložnost, da razpustijo stavkov-ni odbor letošnje stavke rudarjev. Tako so predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec, njegova name-stnika Stanislav Rožanc in Rasim Ahmetović ter člani Marta Sotlar,

benim podjetjem. To mu je ponudilo možnost sodelovanja, ki jo je z vese-ljem izkoristil. »Trenutno sem še ved-no zaposlen v njem, moje usposablja-nje je še v teku. Zadovoljen sem, da sem v tej težki situaciji našel delo, za katerega sem se tudi šolal.«

Škrbec je prepričan, da morajo mladi, ki po končanem šolanju iščejo zapo-slitev, predvsem slediti svoji želji po tem, kaj želijo delati v življenju: »Tre-ba je vztrajati. Časi so za zaposlova-nje precej neugodni, treba je iskati kanale, kjer postaneš prepoznaven in lahko izpostaviš svoje kvalitete.« Blaževa zaposlitev dokazuje, da je do želene službe mogoče priti na raz-lične načine. Pri tem pa je predvsem potrebna vztrajnost.

Saša Kisovec

Eden takšnih je Blaž Škrbec, ki se je v projekt vključil lani po končanem študiju gradbeništva, ko ni našel zaposlitve. »Vsak, ki dokonča štu-dij, misli, da je sedaj konec učenja, vendar se učenje šele začne,« pravi mladi gradbenik. Program mu je nudil petmesečno zaposlitev in izo-braževanje na področju podjetništva. »Moja poslovna ideja je bilo trženje inovacije na področju gradbeništva, ki bi investitorju privarčevala denar, čas in delo,« pojasnjuje Škrbec svoj karierni načrt.

V projektu je dobil veliko podjetni-škega znanja in izkušenj na trgu. »Prav tako smo se seznanili s trže-njem, davčno zakonodajo in podje-

tniškim pravom,« opisuje pozitivne vidike projekta, a se na koncu ni odločil za samostojno podjetniško pot. »Glede na to, da v gradbeništvu nisem imel izkušenj in da je uvajal-na doba za samostojnega gradbenega inženirja nekje pet let, se s svojim znanjem nisem počutil zmožnega za-korakati na samostojno pot,« razlaga.

V času sodelovanja v projektu Pod-jetno v svet podjetništva je nekajkrat tedensko sodeloval z manjšim grad-

Prodaja TET pretrd oreh za HSEVodstvo Holdinga Slovenske elektrarne bi moralo do kon-ca junija končati pogajanje glede prodaje 81,3-odstotnega deleža v Termoelektrarni Trbovlje, ki je od marca v hladni rezervi. A pogajanja se zaradi zahtevnosti niso končala in so podaljšana za mesec dni.

Termoelektrarna Trbovlje. Foto: Matjaž Kirn

Gradbenik raje v podjetjeMladi se danes v iskanju prve zaposlitve večkrat znajdejo pred številnimi ovirami. Zato so jim po končanem šolanju na voljo programi, ki povečujejo njihovo zaposljivost. Eden takšnih je projekt Podjetno v svet podjetništva, ki je name-njen brezposelnim mladim z dokončano visokošolsko izo-brazbo in željo po samostojni podjetniški poti. Vsi udele-ženci svoje kariere ne nadaljujejo kot podjetniki. Nekateri ugotovijo, da jim podjetništvo ne leži in najdejo zaposlitev.

Blaž Škrbec. Foto: osebni arhiv

»Treba je biti prepričan v svojo poslovno idejo, jo razvijati in preizkušati«.

»Glede na to, da je približno 90 % gradbenih podjetji v Sloveniji v privatni lasti, so bile izkušnje iz podjetništva še kako dobrodošle«.

delavcev Aleš Gerčer. Kako pa se na domnevne nepravilnosti v TET od-ziva njen največji lastnik, HSE? Kot

Stane Juršič, Tomo Mejač in Bojan Zupanc zaključili svoje delo. Tako se je uradno končala verjetno zad-nja stavka zasavskih rudarjev v letu 2014. Ti so na zboru delavcev v mo-štveni čakalnici RTH 26. februarja postavili jasne stavkovne zahteve: izplačilo plače za mesec januar 2014, zagotovitev sredstev za odpravnine presežnih delavcev RTH in premije za prezaposlitve oziroma samozapo-slitve presežnih delavcev, možnost prezaposlitve zaposlenih v podjetja v lasti države, dokončna opredelitev la-

stnika o nadaljnjem delovanju druž-be RTH in možnost upokojevanja po rednih in izrednih pogojih Zakona o upokojevanju. Rudarji so s štiridnev-no stavko v jami Hrastnik dosegli izpolnitev vseh stavkovnih zahtev, zato so razpustili stavkovni odbor in se še enkrat postavili pred kamere na vhodu v jamo pred Savskim rovom v Trbovljah.

MPZadovoljni člani stavkovnega odbora ob razpustitvi (z leve): Rasim Ahmetović, Marta Sotlar, Tomo Mejač, Stane Juršič, Anton Lisec, Stanislav Rožanc in Bojan Zupanc. Foto: MŠ

zatrjujejo, bodo določeni ukrepi na podlagi ugotovitev izredne revizije zagotovo potrebni, vendar dodajajo,

da je o konkretnih zaenkrat še pre-zgodaj govoriti.

Saša Kisovec

Razpuščen stavkovni odbor

4 četrtek, 17. julij 2014

Počastili praznikHrastničani doživljajo občinski praznik kot svojega. Prire-ditve so bile dobro obiskane, prav tako proslava v sredo, 2. julija, v dvorani delavskega doma, kjer so podelili tudi letoš-nje občinske nagrade.

Praznik je posvečen spominu na ru-darje, ki so 3.julija 1934, pričeli z gla-dovno stavko, ki se je nato razširila še v Trbovlje in Zagorje. 80 let pa mi-neva tudi od ustanovitve samostojne občine Hrastnik - Dol. Želja Hrastni-čanov, da bi se združili z Dolom, se je leta 1934 uresničila, saj so se s tem strinjali tudi prebivalci Dola, Marne-ga in Turja, ki so imeli do tedaj svojo občino. Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Hrastnik je župan Miran Je-

rič spomnil na dosežke v preteklem letu in napovedal nove podvige. S predsednikom komisije za odlikova-nja Franjem Krsnikom je podelil tudi občinska priznanja. Od 22 predlogov so jih podelili pet.

Božiču zlato priznanjeZlato priznanje na gospodarskem področju je prejel Andrej Božič, ki je v štirih letih, odkar vodi Steklarno Hrastnik, dal podjetju nov zagon in pravo smer. Poudarja medsebojno

spoštovanje in pripadnost vseh za-poslenih, kar so simbolično dokazali njegovi sodelavci, ki so zavzeli celo vrsto sedežev. Ob podelitvi nagrade jih je nagrajenec pozval, da vstanejo. Poželi so spontan aplavz vseh obisko-valcev.Majda Krošlin je prejela srebrno priznanje za delo in uspehe na go-spodarskem področju. Kot odlični gospodarstvenici ji je uspelo zapeljati

Forstek v izjemno uspešne poslovne vode.Bronasto priznanje je dobil Rudi Pu-šnik kot eden izmed najbolj aktivnih in predanih planincev v Planinskem društvu Hrastnik. Prav tako so do-bili bron hrastniški ribiči, ki slavijo letos že 60 let delovanja. Priznanje je prejel njihov predsednik Rudi Po-tisek. Tretjega pa je prejel za delo in uspehe na področju društvenih de-javnosti Ivan Restar, ki od elta 1987 vodi Moški pevski zbor Svoboda. Kot predsednik se je zelo potrudil tudi ob letošnji 90 - letnici zbora.

Bratuškova je spomnila, da je izpol-nila vse, kar je obljubila. Z veseljem je sprejela novico, da so ta dan raz-pustili stavkovni odbor. Prejela je darilo iz rok direktorja, predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec pa ji je v imenu rudarjev poklonil rudar-sko svetilko. »V spomin in opomin,« je dejal Lisec.Prireditve so se udeležili bili tudi vsi zasavski župani Miran Jerič, Vili Treven in Matjaž Švagan, nekaj poslancev in še več kandidatov za poslance. Bratuškova je obisk v Hra-stniku izkoristila za stisk rok z rudar-ji, s katerimi je spila tudi vrček piva.

MP

Praznovanje dneva rudarjev

Rudarji na proslavi v Hrastniku. Foto: Branko Klančar

Lisec Bratuškovi: »V spomin in opomin.«

Zasavski rudarji so letos svoj stanovski praznik obeleži-li z druženjem v Hrastniku, kjer je pripravil srečanje Ru-dnik Trbovlje – Hrastnik. Na njem je direktor RTH Bojan Jelen poudaril rudarsko tra-dicijo in spregovoril o tre-nutnem položaju podjetja, ki je v zapiranju. Srečanja se je udeležila tudi predsednica vlade RS, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek. Ru-darji so jo kot staro znanko iz stavke v jami, toplo poz-dravili.

Župan je podelil Zlato županovo pero najboljšim učencem in učenkam v generaciji. Urška Velikonja, Barbara Haberl in Žan Bratuša so bili su-perlativni v vseh letih šolanja. Poleg izjemnega uspeha jih druži prepri-čanje, da je poleg šole treba razvijati kreativne potenciale tudi na drugih področjih življenja.

Nastop domačih glasbenikovVrhunski kulturni program so iz-vedli kar domači glasbeniki. Najprej je navdušil saksofonist Oskar La-znik, ki je začel glasbeno pot v GŠ Hrastnik leta 1996. Na klavirju ga je spremljal pianist Tadej Horvat. Mla-da umetnika sta maturanta Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, ter diplomanta Akademije za glasbo. Šolanje sta zaključila na tujem; Tadej s podiplomskim študijem v Bernu v Švici, Oskar pa v Kölnu v Nemčiji. Trenutno poučujeta na Konservatori-ju za glasbo in balet v Ljubljani.

Tjaša Šketako je klavir začela igra-ti pri profesorju Dejanu Jakšiču v Glasbeni šoli Hrastnik, kjer trenutno poučuje in korepetira. Letos sta njeni učenki v disciplini klavirski duo pre-jeli zlato plaketo in nato še 2. nagra-do na tekmovanju v Italiji. Sama pa glasbeno pot nadaljuje na podiplom-skem specialističnem študiju klavirja na Akademiji za glasbo v Zagrebu in Reki.Na proslavi je nastopila skupaj s kla-rinetistom Urošem Razpotnikom, ki je prav tako začel igrati v GŠ pri pro-fesorju Vanji Tomcu. Po diplomi na prvi stopnji Akademije za glasbo na-daljuje magistrski študij pri profesor-ju Jožetu Kotarju. Redno nastopa s pihalnim ter simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo kot prvi klarinet oz. koncertni mojster. Je član Dela-vske godbe Trbovlje, letos pa je postal dirigent Rudarske godbe Hrastnik.Večer so v Hrastniku zaključili s pri-jetnim družabnim srečanjem na dvo-rišču OŠ NH Rajka Hrastnik.

Fanči Moljk

Nagrajenci ob hrastniškem občinskem prazniku. Foto: Branko Klančar

Andrej Božič med zahvalnim govorom. Foto: Branko Klančar

Oskar Laznik. Foto: Branko Klančar

Tjaša Šketako in Uroš Razpotnik. Foto: Branko Klančar

5četrtek, 17. julij 2014

Po življenju, ki ga živi danes. Podje-tnik, glasbenik, pisec, aktivist – člo-vek, ki ga zanima ustvarjanje. Z veli-kim žarom pove, da rad iz nič ustvarja nekaj, kar ljudi navdušuje: »Celo živ-ljenje so mi govorili, da se ne da, jaz pa sem vedno dokazal nasprotno.«

Pridelano domaProfesor biologije in geografije je le kratek čas iskal službo v šolstvu. Ko je ugotovil, kot se je slikovito izra-

zil, da tam zanj še štirideset let ne bo prostora, je začel iskati alterna-tivne poslovne možnosti. Združil je obe profesiji, biologijo in geografijo: »Razmišljal sem, kako povezati pode-želje z mestom. Podeželje hrano pro-izvaja, mesto jo porablja, kako torej razviti področje lokalne samooskrbe. Odkril sem zabojčke – način, kako pridelke s kmetij dostaviti neposred-no k potrošniku na dom.« Rodil se je projekt Pridelano doma in Adamlje

je avgusta 2011 dostavil prvi zabojček lokalno pridelane zelenjave. Začel je z dvema kmetijama, danes v sistemu sodeluje že dvajset resnih dobavite-ljev. »Čuti se, da kmetje potrebujejo prodajni kanal, ki bo spravil njihove pridelke naprej in jih razbremenil. V moderni družbi naj se kmet ukvarja s pridelavo, drugi pa naj to tržijo,« pra-vi Adamlje. Ponudba se je razširila, v zabojčkih ni le zelenjava, so tudi dru-gi domači izdelki - sadje, kruh, mleč-ni in mesni izdelki, pekovski izdelki, tudi primorsko olivno olje in vino. Najbolj ponosen je na dodelan logi-stični sistem, ki omogoča, da je med njivo in kuhinjo najkrajša možna pot.

Zelenjava za ultramaratoncaNa dostavni dan smo se mu pridru-žili in pokukali v zabojček, ki ga je naročil Leon Cestnik iz Trbovelj. Na-roča predvsem zelenjavo. In zakaj pri Pridelano doma? »Prvič, s tem pod-piram lokalne pridelovalce. Drugič, manj zapravim. Ko grem v trgovino, kupim še kaj drugega, tukaj pa, kar naročim, to dobim.« Leon Cestnik je ultramaratonec: »Sem vegetarijanec in pomembno je, da v moji prehrani

DPM Trbovlje bo tako kot vsako leto poskrbelo za pester počitniški pro-gram, ki poteka od začetka julija do konca avgusta. Vsak teden je zazna-movan z določeno tematiko, v okviru katere so izpeljane razne ustvarjal-nice, krajši izleti po Zasavju in redni obiski mestnega bazena. Vse dejav-nosti pomagajo izvajati požrtvovalni prostovoljci, na katere so se otroci skozi leta že pošteno navezali. V pre-ostanku meseca julija se bo izpeljal športni teden, v okviru katerega se bodo otroci posvečali balinanju, spuščanju zmajev in treniranju mo-dernega plesa zumbe. Zadnji teden v mesecu juliju pa bo v celoti posvečen varnosti v prometu, saj se bodo otroci seznanjali s pomeni prometnih zna-kov in mini tečajem prve pomoči, sle-dila pa bosta tudi obiska policijske in gasilske postaje, kjer bo moč izvedeti nekaj več o delu na terenu in upošte-vanju predpisov v prometu.

Živali, srednji vek, časopisAvgust na DPM Trbovlje bo zdru-ževal poučno z zabavnim. Zgodo-vinsko turistični teden bo otrokom omogočal, da se seznanijo z zgodo-vino in starimi običaji mesta, v kate-rem živijo, prav tako pa bodo lahko sodelovali pri izdelavi velikanskega zemljevida Trbovelj. Temu bo sledil teden živali, kjer bodo otroci spozna-

vali živalski svet, izdelovali naprstne lutke živali, obiskali pa bodo tudi eno od okoliških kmetij, kjer jim bo predstavljeno življenje na podeželju. Posebno pozornost bodo nedvomno pritegnile domače živali. V drugo po-lovico avgusta bo zakorakal grajski teden, kjer bodo otroke seznanjali z življenjem v srednjeveških gradovih, med drugim se bo moč naučiti graj-skih plesov in iger, organizirana pa bo tudi delavnica na temo srednjeve-ških pisav. Zadnji teden v avgustu bo zaznamovan s slovesom od poletnih počitnic v obliki velike poslovilne za-bave na sedežu DPM Trbovlje, otroci pa bodo ob tej priložnosti še izdelali časopis, v katerega bodo strnili vse svoje vtise o počitniških dejavnostih.

Kakšna pa so mnenja otrok o poči-tniških dejavnostih na DPM Trbo-vlje? Ajda Lina Škvarč je povedala kratko in jedrnato: »Zelo rada pre-življam počitnice na DPM in če bi bilo možno, bi sem hodila vsak dan. Prav nikoli nam ni dolgčas, saj se vedno nekaj dogaja. Vse je preprosto zakon!«

Svoje mnenje je dodala še Maša Bož-jak, ki je še posebej pohvalila vzgo-jitelje: »Počitniške dejavnosti ne bi bile enake brez naših vzgojiteljev, ker so vedno pripravljeni na zabavo. Še posebej všeč mi je, ko se skupaj odpravimo na igrišče Partizan in se tam skupaj zabavamo.« Prijate-ljice Kim Žibert, Aida Fatimić in Semra Huremkić pa so se v izjavah dopolnjevale: »Sem hodimo, ker je vedno super vzdušje, rade imamo naše vzgojitelje. Pa tudi pridne smo.« Na koncu so dekleta skupaj zavpila v pozdrav: »Vsi pridite na DPM, ker nam je tu luštno!«

Delavnice, živalski vrtPrav nič manj zabavno ne bo tudi v sosednji občini Zagorje ob Savi. Tamkajšnji DPM je v sodelovanju z Mladinskim centrom Zagorje že v mesecu juniju organiziral ustvarjalne delavnice v Parku dr. Janeza Drnov-ška, te pa bodo izpeljane še enkrat, in sicer od 18. do 29. avgusta. Tu se lah-ko otroci naučijo ustvarjati izdelke iz različnih materialov; od nakita, vzor-ce iz kolaža, izdelave transparentov itd. V času delavnic se bodo v parku odvijale tudi številne družabne igre, vse pa se bo v naslednji dneh odvijalo še na športnih igriščih znotraj občine Zagorje ob Savi. Nogomet, badmin-ton, ping-pong, med dvema ognjema, tenis, odbojka… za vsakogar se bo našlo nekaj zanimivega. To pa še ni vse. V avgustu bodo pripravili tudi dva izleta; 22. avgusta se bodo lahko otroci odpravili iskat pustolovščine in uživat v priljubljeni Pustolovski park Geoss, kjer je najmlajšim ponu-jena edinstvena pustolovska izkušnja

v krošnjah dreves. In 29. avgusta bo konec počitniških dejavnosti zazna-moval obisk živalskega vrta v Zagre-bu. Otroci se bodo lahko spoznavali z živalmi, katere v vsakdanjem živ-ljenju običajno ne srečujejo, zato je obisk vsekakor vreden pozornosti.

Bazen, VačeDPM Hrastnik prav tako ponuja pe-stro ponudbo počitniških dejavnosti za najmlajše. Dvakrat, 1. in 22. av-gusta, bodo organizirali prevoza do trboveljskega bazena, kjer se bodo lahko otroci pod budnim nadzorom vodičev prepuščali igram na vodi in druženju z vrstniki. Število mest je omejeno, zato so potrebne predho-dne prijave (vsaj 2 dni pred odho-dom) na tel. številki 03 56 42 378. Prav poseben dogodek bodo prip-ravili 25. avgusta. Otroci se bodo v spremstvu vzgojiteljev odpeljali na Vače in v objemu neokrnjene nara-ve spoznavali življenje na podeželju. Privoščili si bodo Pastirski dan na Vačah. Prepevali bodo pastirske pe-smi, uživali v pastirskih igrah, pekli jabolka na ognju, spoznavali domače živali in se odpravili na krajši spre-hod po okolici. Tudi na tem dogodku je število mest omejeno, prijave pa so možne do 20. avgusta.

Počitniške dejavnosti na zasavskih DPM–jih so namenjene predvsem zabavi, obenem pa igrajo pomembno vlogo pri socializaciji otroka, ki se preko igre v sproščenem okolju lahko vključi v družbo in preko sovrstni-kov naveže nova prijateljstva, ki bodo trajala večno. Pomembno je, da vsak otrok preživi počitniške dni na zaba-ven, vendar kakovosten način.

Vid Šteh

Otroške poletne avanture

Zabojček energijeV Zagorjanu Kristijanu Adamljetu se od nekdaj skriva živa-hen in neutruden duh. Pravi, da je bil od vseh otrok v dru-žini najbolj zvedav, s presežkom energije in željo po tvega-nju. Menda sta njegova starša konec srednje šole nad njim obupovala. Prepričan je, da se je za živahno mladostjo skri-vala želja po ustvarjalnem, zanimivem življenju.

Leon Cestnik (levo) in Kristijan Adamlje. Foto: Gal Rojko

Pogled dobavitelja

Na Kmetiji Sopotnik s Polšine pod Trojanami gojijo jagode in zelenjavo. Aprila letos so prejeli certifikat za ekološko pridelavo. Jožica Sopotnik je povedala, da prek sodelovanja s Pridelano doma ustvarijo dodatno prodajo in promovirajo svojo kmetijo. V dogovoru z njimi tudi načrtujejo posevke. Dodala je še, da je prodaja zelenjave v Zasavju specifična, saj ima veliko ljudi svoje vrtičke in na kmetijah kupujejo šele proti koncu sezone, ko pripravljajo ozimnico.

ni strupov, da hrana ni škropljena, da je pridelana večinoma na ekološki na-čin.«

Po navdih in mir Poleg potrošnikov, ki tvorijo pravo skupnost, Kristijana Adamljeta nav-dušujejo njegovi sodelavci. Pot, po kateri stopa, ni lahka, polna odreka-nja, težav in neprespanih noči. »Ven-dar me je ta izkušnja obogatila in uži-vam v tem, delam z ljudmi, ki so se

pripravljeni žrtvovati, ki verjamejo v vizijo in podjetje,« zatrjuje Adamlje.Svoj zabojček z energijo napolni z glasbo, ki ga umiri in »skulira«. Kot saksofonist igra v skupini Orlek, piše glasbo in besedila, zgodbe. Mir najde tudi doma. Pred kratkim se je poro-čil v Litijo, načrtuje družino in upa, da bo hkrati minil ves ta »džumbus«. Čeprav o tem ni čisto prepričan, doda med nalezljivim smehom.

Polona Siter Drnovšek

Vročih poletnih mesecev se marsikdo veseli, saj nam omo-gočajo, da sprostimo svoje telo in duha od vsakodnevnih na-porov in si napolnimo baterije za nove izzive, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Poletje pa je še posebej dobrodošlo v očeh najmlajših, ko šole zaprejo svoja vrata in se s tem začne-jo meseci brezskrbne zabave in koristnega preživljanja pro-stega časa. Tega se zavedajo tudi pri zasavskih Društvih pri-jateljev mladine (DPM), ki v poletnem času skrbijo za dobro voljo otrok z organizacijo različnih prireditev, delavnic in izletov do nekaterih znanih slovenskih turističnih atrakcij.

Počitnikovanje na prostem v Zagorju. Foto: Arhiv DPM Zagorje

Prijetno druženje v prostorih DPM Trbovlje. Foto: Vid Šteh

6 četrtek, 17. julij 2014TEMA

LETNO KOPALIŠČE TRBOVLJEOdpiralni časmed delovniki od 9.00 do 18.00sobote, nedelje in prazniki od 9.00 do 19.00večerno kopanje od 20.00 do 22.00

ZAVOD ZA ŠPORT TRBOVLJERudarska cesta 6, 1420 Trbovljetel.: (03) 56-25-280; faks: (03) 56-25-282

V trboveljsko Kopalnico in čez hrib v Rimske Toplice

Zasavčani se tudi letos lahko v vročih poletnih dneh osvežijo le v trboveljski Kopalnici, saj je bazen v Hrastniku vsako leto od konca junija do sredine avgusta zaprt zaradi vzdrževal-nih del, v Zagorju in na Izlakah pa so sanje o letnem kopali-šču še vedno predaleč od realnosti. Najbližji trboveljskemu je letni bazen Aqua Roma v Rimskih Toplicah.

Trboveljski letni bazen kopalce pri-čakuje vsak dan med 9. in 18. uro, večerno plavanje pa se prične po 19. oziroma 20. uri. Odrasli bodo med tednom za celodnevno vstopnico odšteli 4,5 evra, otroci, dijaki, štu-denti, upokojenci in invalidi pa evro manj. Popoldanska vstopnica, ki ve-lja med 13. in 18. uro, je cenejša le za pol evra. Malce dražje je kopanje ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko bodo kopalci za popoldansko karto odšteli toliko kot med tednom za ce-lodnevno vstopnico, za cel dan pa pol evra več.

HodipovodiPoleg namakanja v bazenu pa trbo-veljski Zavod za šport, ki upravlja kompleks, obiskovalcem nudi še na-jem igrišča za odbojko in žoge “ho-dipovodi”. Gre za veliko prozorno žogo, ki plava na vodi skupaj s člove-kom. Ta vstopi vanjo skozi posebno zadrgo, nato pa lahko hodi po vodi, skače, se sprehaja, teče, se prevrača, poskuša obdržati ravnotežje ali pa preprosto leži in se sprošča.

Zasavčani imajo blizu tudi letno kopališče Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Tam so nekaj brezplačnih vstopnic priskrbeli v Zvezi prijateljev mladine Hrastnik. Starši in otroci se lahko po brezplačne celodnevne vstopnice oglasijo na sedež organi-zacije, za podrobnosti pa jih pokli-čejo po telefonu. Prav tako svojim občanom do nedelje, 17. avgusta, ponuja avtobusni prevoz od glavne avtobusne postaje do Rimskih To-plic občina Zagorje. Za prevoz in celodnevno vstopnico bodo odrasli odšteli 7 evrov, otroci med 4. in 15. letom starosti pa 5 evrov. Celodnev-na vstopnica za odrasle v Aqua Romi, kjer je kopališče odprto med 9. in 19. uro, sicer med tednom stane 7,4 evra in med vikendom 8 evrov, za otroke pa dva evra manj.

Zagorjani še vedno razočaraniZagorjani, ki so v zadnjih letih os-tali brez obeh bazenov, na Selu in v izlaških Medijskih toplicah, lahko o kopanju v domači občini le sanjajo. Lani je sicer bilo nekaj pogovorov med občino in lastnikom Medijskih toplic, celjsko družbo PSZ, da bi ob-čina bazenski del kompleksa prevzela v brezplačni petletni najem, vendar jim je revizorka investicijo v obnovo bazena odsvetovala. Da bi ga lahko spet odprli, bi potrebovali vsaj 0,5 milijona evrov, pri čemer ne bi imeli zagotovil, da bi kompleks upravlja-li tudi po tem, ko bi ga sanirali, je pojasnil direktor zagorske občinske uprave Rudi Medved. Dodal je, da se na občini sicer trudijo, da bi ob-čanom spet lahko ponudili bazen, čeprav jasnih načrtov zanj še nimajo. Že nekaj let sicer pokritega načrtujejo v sklopu prenove Osnovne šole Tone-ta Okrogarja, a je Medved pojasnil, da bo imela prednost energetska ob-nova objekta, medtem ko projektno dokumentacijo za telovadnico in idejne rešitve za bazen še pripravljajo.

Družba PSZ se je medtem res odloči-la za prodajo objekta, ki ga sami vre-dnotijo na slabe tri milijone evrov. »Kompleks se trudimo dezinvestirati, zato prodajne aktivnosti že poteka-jo,« je dejal direktor podjetja Saša Ze-lenović in dodal, da se občasno poja-vi interes za nakup, a o potencialnih kupcev ne želi govoriti. Povedal je le, da iščejo investitorja, ki ne bo le od-kupil hotelskega kompleksa skupaj z letnim bazenom, ampak bo vanj tudi vlagal. »Glede na razmere v Sloveniji pa pričakujemo, da bi bil primernejši kupec tujec,« je še dodal.

Namesto bazena športni in kulturni centerUdarniške akcije čiščenja kompleksa pa kljub vsemu tudi letos nadaljujejo v Društvu za oživitev kulturne de-

diščine Medijskih toplic, ki ga je lani ustanovila civilna iniciativa domači-nov, naveličanih, da se za nekdaj zelo priljubljene toplice nihče več ne zme-ni. »Letos nadaljujemo čistilne akcije v notranjosti hotela, ki bi ga radi tudi zavarovali pred različnimi ‘nočnimi’ obiskovalci,« je povedal predsednik društva Jure Urbanija in dodal, da bi v hotelu med drugim radi uredili tudi poligon za airsoft.Prav tako jim je uspelo pridobiti tudi že nekaj soglasij, med drugim za dostop do vode iz vrelca, ko bo objekt

zavarovan pred morebitnimi vlomi, pa ga nameravajo spet priključiti v električno omrežje in urediti sanita-rije. A njihov cilj ni več odprtje kopa-lišča, temveč ureditev lokacije za raz-lične športne in kulturne prireditve, ki so jih pripravljali že lansko poletje, je dejal Urbanija.Njihova ideja za vzpostavitev centra športnih in kulturnih dogodkov, Val-vasorjevega akvaponičnega vrta in centra ponovne uporabe je bila izbra-na tudi med tri najbolj perspektivne podjetniške ideje v Zasavju, tako da

Medijske toplice so naprodaj, a prostovoljci ne bodo odnehali s čistilnimi akcijami in prirejanjem različnih aktivnosti. Foto: Sabina Lokar

bodo delo nadaljevali kljub proda-ji kompleksa, je povedal pobudnik udarniških delovnih akcij. »Novega lastnika verjetno ne bo lahko najti, kar pomeni, da bi projekt lahko še naprej propadal. Če se bo kupec ven-darle našel, pa mu bomo lahko ponu-dili nekaj vsebine. Do takrat bomo vse delali prostovoljno, poskušali pa bomo tudi s prijavami na različne razpise,« je dejal Urbanija.

Sabina Lokar

7četrtek, 17. julij 2014 POGOVOR

»Zasavje ni geto, bolnišnica je dobra.«

Kakšna dela potekajo v Splošni bol-nišnici Trbovlje?Trenutno poteka gradnja urgentnega centra, enega izmed desetih v Slo-veniji, za katere je denar zagotovila Evropa. Investicijska vrednost skupaj z opremo znaša tri milijone evrov. Več kot dve tretjini denarja je evrop-skega.Kaj vse boste uredili?Kakšni morajo biti urgentni centri, je določeno z metodologijo Mini-strstva za zdravje. Poznamo tri tipe, naš spada med manjše. V njem bomo uredili prostore za hitro obravnavo urgentnih pacientov. Uredili bomo internistično ambulanto, prostor za manjše kirurške posege, velik rea-nimacijski prostor z RTG aparatom, prostor za opazovanje bolnikov, mavčarno in še dve ločeni ambulan-ti. Uredili bomo še prostor za svojce, policijo, bolnike, ki bi bili eventualno okuženi, pa spremljajoče prostore za osebje. Za ureditev prostora za umr-le, za verske obrede in prostora, kjer se bodo lahko svojci na primeren način poslovili od pokojnika ter ar-hiva bomo odšteli še svojih 200 tisoč evrov.

Zakaj ste podrli prizidek kirurške ambulante, zgrajen pred nekaj leti?Več kot trideset let je bila rak rana naše bolnišnice kirurška ambulanta in dohod vanjo. Pacienti s težkimi poškodbami so se lahko pri iskanju nujne medicinske pomoči zaradi nemogočega dostopa praktično še enkrat poškodovali. Leta 2006 smo zgradili začasne prostore kirurške ambulante, uredili smo čakalnico in sanitarne prostore. Naložba, vredna 300 tisoč evrov, je bila financirana iz posebnih sredstev državnega pro-računa. Trditve, da enkrat gradimo, drugič pa podiramo, niso resnične. Kdaj boste urgentni center predali namenu?Prvotno smo načrtovali zaključek naložbe konec letošnjega leta. Vendar se je rok zamaknil za slabe tri mesece zaradi nepredvidenih težav pri teme-ljenju. Skrajni rok je april 2015.V zadnjih letih ste se v SB Trbovlje lotili velikih projektov. Kateri so za vas najbolj pomembni? Vsak projekt je pomemben za čim boljši pretok bolnikov v bolnišnici. Od leta 2004 smo uredili sanitarije v vseh bolnišničnih prostorih, preure-dili oddelek za radiologijo, ginekolo-ški porodni oddelek… Praktično vse oddelke smo preuredili. Na novo smo postavili oddelek za neakutno bolni-šnično obravnavo bolnikov. Večja

naložba je bila gradnja medzidka med pediatrijo in levim prizidkom bolnišnice za evakuacijske poti in preselitev pediatričnega oddelka. S tem smo lahko iz nemogočih prosto-rov preselili oddelek za dializo. Po-polnoma smo prenovili laboratorij in posodobili oddelek za radiologijo. V vseh teh letih smo ogromno naredili za boljši standard bolnikov in osebja bolnišnice.Če primerjate trboveljsko bolnišni-co z ostalimi bolnišnicami v Slove-niji, kje je?Naša bolnišnica je na marsikaterem področju veliko sodobnejše opre-mljena kot druge slovenske bolni-šnice. Prav tako dosega, na nekaterih področjih pa presega, standarde ka-kovosti zdravljenja, kar je posledica vrhunsko usposobljenega zdravstve-nega kadra. Lani smo pridobili med-narodni akreditacijski standard na področju kakovosti za bolnišnične. Veliko večjih zdravstvenih ustanov, tudi klinična centra, tega standarda še nimajo. Seveda nismo idealni, sre-čujemo se z nezadovoljstvom določe-nih bolnikov zaradi odnosa do njih, dolgih čakalnih dob na nekaterih

področjih, nastanitve. Prizadevamo si odpraviti vzroke, če je to odvisno samo od nas. Sicer je veliko več po-hval, ampak vseeno. Imate dovolj zdravstvenega kadra?Glede na število bolnikov in njiho-va obolenja bi potrebovali dodatne zaposlitve na medicinskem in ne-medicinskem področju. Delamo z minimalnim številom ljudi. To je pogojeno z zdravstvenim sistemom v Sloveniji, linearnim zmanjševa-njem zaposlenih v javni upravi in z odnosom države do naše bolnišnice. Mi smo najmanj 10 do 20 odstotkov podcenjeni v primerjavi z drugimi bolnišnicami na področju zago-tavljanja kadra in drugih sredstev za obravnavo bolnikov. Naše osebje s skrajnimi močmi kljub temu še zago-tavlja kvalitetno nego in diagnostične ali terapevtske postopke.Kaj vas najbolj moti? Mi smo za našega lastnika, finan-cerja, nepomembni. To se odraža na področju odobravanja specializacij zdravnikov, investicij, priznavanja

kvalitete oz. zahtevnosti obravnave bolnikov. Tako Zavod za zdravstve-no zavarovanje kot Ministrstvo za zdravje zahtevnejše obravnave bolni-kov ne priznavata. Z dobro organiza-cijo dela, s prizadevanjem zaposlenih nam je do sedaj uspevalo nekako pre-mostiti te anomalije, vendar je vsak dan težje. Zakaj trboveljske bolnišnice ne bi smeli ukiniti?V Sloveniji mislijo, da je Zasavje geto. To ni res. Zasavje je na dnu svojega razvoja, ampak tudi tu živimo ljud-je z znanjem, sposobnostmi, idejami in to bi morali izkoristiti. Ne čakati, kaj nam bo država dala. Država nam ne bo dala popolnoma nič. Država bo samo vzela. Če ne bomo sami po-

vedali, kaj želimo, kaj hočemo, kaj lahko naredimo, seveda ob pomoči vsega, kar lahko dobimo, potem za Zasavje res ni perspektive. To ve-lja tudi na področju bolnišničnega varstva ali pa zdravstvenega varstva. Če Zasavčani sami ne bomo pove-dali, zakaj želimo imeti bolnišnico, potem jo pač ne bomo imeli, takšni so trendi. Zakaj jo moramo obdržati?

Obdržati jo moramo, ker se v bolni-šnici začne življenje in tudi konča. V Zasavju moramo zagotavljati temelj-ne zdravstvene storitve na sekundar-nem nivoju s področja internistike, kirurgije, ginekologije, še posebej pa s področja porodništva in pediatrije. Zame so to osnovne potrebe, ki jih moramo zadovoljevati, če želimo, da prebivalstvo na tem področju ostane. Če tega ne bo, se bodo mladi odselili. Kaj jim še ostane potem tukaj? Šol ne bo, zdravstva ne bo, industrije ni. Se bomo vdali v usodo? Ali tudi trboveljska bolnišnica že več let posluje z izgubo, tako kot ve-čina slovenskih bolnišnic?Prvič po letu 2005 je v lanskem letu bolnišnica poslovala negativno. Vzrok je enostaven: izplačilo dela plač za nazaj, kar je bilo zakonsko določeno. Za to ni bilo zagotovljene-ga denarja. Kako visoka je bila? Okrog dvesto tisoč evrov. V letoš-njem letu trenutno poslujemo z izgu-bo. Ta je posledica več opravljenega programa v prvega pol leta, drugi del je posledica podcenjenega programa. V letošnjem letu sem ponovno spro-žila arbitražni postopek pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da bi do-bili priznano zahtevnost programa, ki ga dejansko opravljamo. Če bi bil izid arbitraže pozitiven, bi lahko za-poslili več ljudi, lažje bi poslovali.Lahko zaposlite kvalitetne zdravni-ke?

Pri nas delajo zelo kvalitetni zdrav-niki, vendar še vedno ne dovolj, trg dela še ne deluje. Upam, da se bodo kmalu pokazali tudi prvi rezultati štipendijske politike, ki jo izvajamo dobrih šest let. Naša bolnišnica je eden največjih štipenditorjev v Za-savju. Trenutno štipendiramo sedem študentov na Medicinski fakulteti. Letos trije štipendisti zaključujejo šolanje na fakulteti. Čaka jih priprav-ništvo v naši bolnišnici. Vendar je vprašanje, če bodo dobili odobreno željeno specializacijo. To je ponovna diskvalifikacija Zasavja kot regije, saj se specializacije odobravajo po »zdravstvenih« regijah in ne po sta-tističnih. To pomeni, da Zasavje spa-da pod ljubljansko regijo in do sedaj

so bile vse specializacije usmerjene v Klinični center. Kakšna bo prihodnost trboveljske bolnišnice?V bolnišnici bi morali obdržati vse programe, ki jih izvajamo danes, pri-dobiti pa bi morali še specifične. Na primer zagotavljanje žilnih pristopov in reševanje zapletov za dializne bol-nike, kar zagotavlja team zdravnikov internistov in kirurgov. Za nas je to lahko tržna niša, saj želimo postati na tem področju vodilni v Sloveniji. Že sedaj iz večine dializnih centrov prihajajo bolniki na ta poseg v našo bolnišnico. Druga tržna niša bi lahko bile operacije krčnih žil, določene ab-dominalne operacije in različni drugi žilni pristopi na področju kirurgije. Ukvarjali bi se lahko s paliativno oskrbo, onkološkim zdravljenjem bolnikov s področja preventivnih programov, nadgradili ambulantno zdravljenje z novimi diagnostičnimi in terapevtskimi postopki itd. Vodite eno večjih Zasavskih firm…V bolnišnici je zaposlenih okrog 290 ljudi, mislim da je to eno izmed največjih zasavskih »podjetij«. Tudi prihodka imamo 15 do 16 milijonov evrov letno.Bi lahko zdravstvo v Sloveniji bolje uredili?Slovensko zdravstvo ni idealno or-ganizirano. Ni opravljenih analiz o številu in vrsti zaposlenih, o vrstah materiala, ki se uporablja pri zdra-vljenju, niso postavljeni minimalni

standardi za zdravljenje, ki so zago-tovljeni iz javnih sredstev. Vas jezi, da bolnišnice še niste ener-getsko sanirali? Zelo. Projekta energetske sanacije ne morem preboleti. Še vedno razmi-šljam o tem, na koga se sploh lahko v Sloveniji obrnem, da bi se ta denar vrnil. Denar je politika odvzela slo-venskim bolnišnicam, ne samo naši, odvzetih je bilo 13,6 milijona evrov. Denar so preusmerili na druga pod-ročja. Nekdo si je vzel pravico, da to vzame bolnišnicam, ki imajo na področju investicij že tako premalo sredstev. Mislim, da je bil ta projekt »prodan«.

Marko Planinc

Marina Barovič vodi eno večjih zasavskih firm z 290 za-poslenimi in okrog 15 milijoni evrov letnega prometa. Če bi prišteli še vse, ki se občasno zdravijo v Splošni bolnišnici Trbovlje, bi bile številke še veliko večje. Bolnišnico vodi 10 let in v tem času je poskrbela za temeljito prenovo prostorov in opreme.

Denar je politika odvzela slovenskim bolnišnicam, ne samo naši, odvzetih je bilo 13,6 milijona evrov. Denar so preusmerili na druga področja. Nekdo si je vzel pravico, da to vzame bolnišnicam, ki imajo na področju investicij že tako premalo sredstev. Mislim, da je bil ta projekt »prodan«.

V Sloveniji mislijo, da je Zasavje geto. To ni res. Zasavje je na dnu svojega razvoja, ampak tudi tu živimo ljudje z znanjem, sposobnostmi, idejami in to bi morali izkoristiti. Ne čakati, kaj nam bo država dala. Država nam ne bo dala popolnoma nič. Država bo samo vzela.

Marina Barovič. Foto: osebni arhiv

Marina Barovič, direktorica SB Trbovlje

8 četrtek, 17. julij 2014POGLED ČEZ PLANKE

ObčinaLitija

ObčinaTrbovlje

Investitorji projekta

ObčinaZagorje ob Savi

ObčinaHrastnik

ObčinaRadeče

Operacijo delno financira Republika Slovenija

Za čisto Zasavje.

V projektu Regijski center za rav-nanje z odpadki v Zasavju CE-ROZ – II. faza, ki je sofinanciran s kohezijskimi sredstvi, je precejšen obseg del pred zaključkom. Tako so dela na lokaciji Neža v Trbovljah že končana, za zagon obrata je po-treben le še tehnični pregled. Na lokaciji Unično v Hrastniku že stoji sortirnica, poteka montaža opreme, narejeni pa sta tudi nadstrešnica za skladiščenje bal in objekt za sprejem biorazgradljivih odpadkov. Poteka rekonstrukcija ceste Marno – Unič-no. Povečala se bo tudi kapaciteta odlagališča za sprejem nenevarnih odpadkov in zgradila kompostarna, kjer bo potekala predelava ločeno zbranih bioloških odpadkov.

Zaradi zakonodajnih sprememb je prišlo do preprojektiranja prvotno predvidene kapacitete odlagališča Unično, dogovarjanja pa potekajo tudi glede gradnje kompostarne na podlagi že pridobljenega gradbene-ga dovoljenja.

Miran Jerič, župan Občine Hrastnik: »V Razvojnem programu Hrastnik 2020 + smo začrtali sme-ri razvoja, ki temeljijo na tradiciji in trajnostnemu razvoju. CEROZ bo imel zelo pomembno vlogo pri odgo-vornem ravnanju z odpadki.«

Franci Rokavec, župan Občine Litija: »Zelo pomembno je, da smo zasavske občine za projekt pridobi-le evropska sredstva iz Kohezijskega sklada, saj bi bila sicer investicija za nas prevelik zalogaj.«

Rafaela Pintarič, županja Ob-čine Radeče: »Projekt bo občanom Občine Radeče omogočil še večje možnosti odgovornega in pravilnega ravnanja z odpadki. S tem bo tudi Občina Radeče pomembno prispevala k zmanjšanju toplogrednih plinov.«

Vili Treven, župan Občine Tr-bovlje: »Celostni projekt CEROZ pomeni pomembno nadgradnjo dose-danjega sistema ravnanja z odpadki

v zasavskih občinah. V Trbovljah bo po novem mogoče na sodoben način predelati tudi nenevarne gradbene odpadke, kar ni pomembno le za občane, ampak tudi za poslovne su-bjekte.«

Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi: »S sodelovanjem občine v projektu CEROZ bodo na-šim občanom zagotovljene možnosti odgovornega ravnanja z odpadki v skladu z visokimi evropskimi standar-di, kar je tudi del razvojne usmeritve naše občine.«

Več o projektu na www.ceroz.si.

Obrat za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov na lokaciji Neža v Trbovljah.

Foto

: Bra

nko

Kla

nčar

Nekateri objekti pred odprtjem,predvidene tudi spremembe

Danes se bo v Laškem pričel tradi-cionalni, letos jubilejni 50. festival Pivo in cvetje, ki bo v treh dneh na treh glasbenih odrih ponudil do-gajanje za vse generacije. V Laško namreč prihajajo glasbene zasedbe, ki bodo zadostile še tako zahtevnim glasbenim okusom, obljubljajo or-ganizatorji.

Nemara najbolj zveneče ime letošnje-ga festivala bodo The Winery Dogs, skupina, ki jo sestavljajo po mnenju mnogih najboljši rock bobnar vseh časov Mike Portnoi, med drugim tudi ustanovitelj Dream Theater, bas kitarist Billy Sheehan, ki je ig-ral s številnimi velikimi imeni, med njimi so UFO, David Lee Roth, Mr. Big, Talas in Steve Vai, ter kitarist Ritchie Kotzen, ki je posnel preko 20 solo albumov in igral v številnih znanih zasedbah. The Winery Dogs bodo na velikem odru prvič v Evropi nastopili ravno na Pivu in cvetju.Na prizorišču Zlatorog v Jagočah bodo med drugimi nastopili tudi Elvis Jackson, Dan D, Bajaga in Triggerfinger. Prav tako bo prvič v

Na izredni seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so se nadzorni-ki seznanili s potekom odprodaje naložb Skupine Laško in začetkom procesa iskanja investitorja za do-kapitalizacijo Pivovarne Laško. v predvideni višini najmanj 75 mio EUR. To določa tudi podpisani Sporazum o restrukturiranju in mirovanju z bankami upnicami.Pivovarna je v prvih petih mesecih leta 2014 na pijačarskem delu sku-pine ustvarila skoraj 76 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. EBIT-DA je v tem obdobju znašala 14,7 milijonov evrov. Matična družba Pivovarna Laško d.d. je v tem ob-dobju ustvarila 35 mio evrov pri-hodkov, kar je 4 odstotke več kot v istem obdobju lani.Laščani se ponašajo tudi z odličnim

Gradnja je vredna 11,6 milijona evrov, celotna naložba se bo ustavila šele tam nekje pri 17 milijonih evrov. Občina je vzela več kot 10 milijonov evrov kreditov, ki ga že odplačujejo. Litijani so se poleg te naložbe lotili še nekaj drugih velikih investicij: nova šola v središču mesta, centralna čistilna

Medgeneracijsko središče ŠmelcV Litiji so predali odprli Medgenaracijsko središče Šmelc, ki so ga zgradili na levem bregu Save ob vstopu v mesto. Gre za veliko naložbo, ki so se je na občini lotili sami in bo še dolgo bremenila občinski proračun.

naprava ter kanalizacijski sistem. Ne-kateri že nekaj časa opozarjajo, da je občina zaradi tega prezadolžena.Vendar finančne težave niso odnesle optimizma. Župan Franc Rokavec je ob otvoritvi dejal, da zaradi naložbe v Socialno varstveni center (SVC) nimajo težav pri poslovanju občine.

Velik kompleks Socialno varstvenega centra na vstopu v Litijo. Foto: M.Š.

V SVC Litija so že pred otvoritvijo pričeli delati v Delavski hranilnici. Odprli so tudi vrtec s štirimi oddel-ki. Ravnateljica Lili Plaskan: »Vrtec v SVC Litija pomeni za starše veliko rešitev, saj doslej vi Litijani niso imeli možnosti, da bi svoje otroke vozili v litijske vrtce. Konec maja smo lahko sprejeli v nov vrtec 40 otrok.«

Sloveniji nastopil oče funka George Clinton s skupino Parliament Fun-kadelic. Na odru Jubilejnik bodo go-stje poslušali zvoke narodno zabavne in pop glasbe, saj bodo tam nasto-pili Werner, Štajerskih 7, ansambel Saša Avsenika, Pop Design, Čuki in Helena Blagne, na oder Oder pa bodo stopili Andrej Šifrer s skupino Ele-vators, Bilbi, Alya, Muff, Neisha in druga imena pop glasbe.Letošnja novost festivala je prizorišče Zlatorog v Jagočah, ki bo zasnovano kot festival znotraj festivala in bo edino prizorišče, za katerega bo pot-rebno kupiti vstopnico, s čimer bodo obiskovalci dobili zagotovljeno tudi parkirišče in prostor za kampiranje. Tridnevna vstopnica stane 50 evrov, za posamezni dan pa bodo obiskoval-ci odšteli 20 evrov. Prav tako tudi letos partner festivala ostajajo Slovenske železnice, ki bodo v času festivala do Laškega zagotovile večje število vlakov in določene po-puste za vožnje. Podrobnosti in vozni redi so objavljeni na njihovi spletni strani www.slo-zeleznice.si.

SL

Dnevi piva in cvetja v Laškem

Pivo in cvetje. Foto: arhiv Pivovarne Laško

Poleg tega bodo v kompleksu dobili sodobne prostore še Glasbena šola Litija, enota varstveno delovnega centra, enota Doma Tisje za starejše občane, uredili bodo tudi varovana stanovanja, prostor je za nekaj loka-lov. Dogovor z Ljubljanskimi lekar-nami, ki naj bi uredile v kompleksu svojo lekarno, se krha in v Litiji že iš-

čejo druge možnosti. Prav tako še ni koncesije za varstveno delovni cen-ter, pa tudi za večino postelj v domu starejših ne. Vendar litijsko občinsko vodstvo upa, da bo kljub vsemu dom čim prej zaživel. »Če bo vse po sreči, bo dom poln do novega leta,« je opti-mističen župan Rokavec.

MP

Pivovarna Laško. Foto: M.Š.

75 milijonov evrov za dokapitalizacijonastopom na letošnjem 52. mednaro-dnem kmetijsko - živilskem sejmu AGRA je na sejmišču Pomurskega sejma. V ocenjevanju sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih

vod so blagovne znamke družb Skupine Laško prejele kar sedem-najst medalj, od tega štiri velike zlate.

ZL

9četrtek, 17. julij 2014 DRUŠTVENO

“Po desetih letih treniranja namizne-ga tenisa sem vzljubil druge športe. Po rolkanju, deskanju in motokrosu sem se preizkusil tudi v teku na daljše razdalje,” je o svoji športni poti pove-dal Iztok Deželak, ki se je pred tremi leti odločil, da bo začel nastopati na triatlonih.“Leta 2012 sem odšel na prvo tekmo, kmalu zatem pa sem se spopadel s polovično razdaljo Ironmana (2 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka, op. a.). Srečeval sem se z občutki kot še nikoli prej. Proti koncu so me spremljali močni krči in konkretne bolečine, a sem vedel, da se ne bom ustavil,” se svoje prve tekme v seriji Ironman spominja Deželak, ki ga je za to zvrst leta 2011 navdušil prijatelj,

ki je bil zadnje leto tudi v vlogi tre-nerja, Denis Šketako.Končna odločitev Deželaka, da se udeleži tekmovanja Ironman 2014 v Avstriji, je padla leto dni pred tem, ko je po ogledu celovške preizkušnje prespal v avtomobilu. Naslednji dan se je prijavil. “Ironman je tekmova-nje, na katerega sprejmejo le 3000 ljudi iz vsega sveta in ga razprodajo v eni uri, čeprav prijavnina znaša 520 €,” je razkril Trboveljčan, ki se je leto dni še intenzivneje pripravljal: “Vsak dan sem po službi treniral skoraj do teme, odšel spat in drugi dan naredil isto.”

Užitek vedno zmagaNa dan tekmovanja se je v vodo najprej podal prvi val 800 tekmoval-cev, na čelu s profesionalci, ostalih 2200 pa 15 minut kasneje. “To je bila vojna brez orožja, prejemanje udar-

cev po rokah, nogah, glavi,” je De-želak opisal plavanje, ki ga je zmogel v uri in devetih minutah. Za 180 km na kolesu je porabil 5 ur in 31 minut, 42 km pa je pretekel v 3 urah in 46 minutah. “Med tekmovanjem veliko izveš o sebi, trpiš, uživaš, trpiš, a na srečo užitek vedno zmaga. Bistveno vlogo ima glava - si ali nisi,” se De-želak spominja napornih trenutkov.

“Trbouska mašina” je s celotno progo opravila v 10 urah, 41 minutah in 44 sekundah. “Po ozvočenju slišiš napo-vedovalca, ki govori čarobne besede: ‘You are an IRONMAN! Noro! Z za-služeno medaljo sem šel počasi proti zaodrju, kjer so me čakali najbližji in neprecenljivo razpoloženje. Tega se ne da kupiti,” je sklenil Deželak, ki se je ob koncu zahvalil staršem in sestri za vsa leta podpore, prijateljem in “čudoviti deklici, svoji Urški” za vsestransko pomoč.

ZT

Veterani iz petih državNa letošnjem, že šestnajstem veteranskem turnirju v rokometu na Dolu pri Hrastniku, je nastopilo 14 ekip iz petih držav nekdanje skupne do-movine (Srbija, Črna Gora, Hrvaška, Slovenija) in Italije. Pri »mlajših dekletih« so slavile Novomeščanke, med mlajšimi dečki pa je zmagala ekipa Novega Sada. To je bila že njihova četrta zmaga na zadnjih petih turnirjih.Po izboru športnega novinarja Jožeta Premca so proglasili najboljše igralke in igralci turnirja. Pri vratarjih sta to bila Janja Pesko (Zagorje) in domačin Franci Šantej, naziv najboljše igralke in igralca pa sta šla v roke Tjaši Nadu (Novo Mesto) in Petru Vokiću (Novi Sad). Pokal za najboljša strelca pa sta si pristreljala Metka Ilc (Bombice Ribnica) in De-nis Arlič (Zasavje). Sodelujoči so si bili enotnega mnenja, da se naslednje leto zopet srečajo.

ZT

Od nič do prve lovorikePred tremi tedni so se fantje ŠD Floorball klub Zagorje veselili svoje prve zmage na turnirju, v nedeljo, 6. julija, pa je bil za mlado moštvo pose-ben dan. Na turnirju v Medvodah so osvojili svojo prvo težko prigarano lovoriko – prvi pokal.

Floorball je šport, ki je zelo podoben hokeju, le da se namesto na ledeni ploskvi odvija v dvorani, namesto drsalk pa igralci uporabljajo športne copate. ŠD Fbk Zagorje deluje leto dni. Moštvo je zelo ambiciozno, v eki-pi je nekaj odličnih floorballistov, ki so v enem letu neverjetno napredo-vali. Fbk Zagorje je v svojem prvem letu obratovanja poskrbelo za neka dobrih promocij tega športa. Ključne pa so bile predstavitve na osnovnih šolah v Zagorju, ki so dale zagon za ustanovitev mlajših selekcij.

V Kisovcu skakali čez kožo

V spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo leta 1934 začeli zasavski rudarji, vsi slovenski rudarji 3. julija praznu-jejo svoj praznik. Osemdeseto obletnico gladovne stavke so v KS Kisovec – Loke počastili s proslavo, ki se je začela v sre-dišču Kisovca z nastopom Pihalnega orkestra Svea Zagorje.

Godba, rudarji v stanovskih unifor-mah in krajani so se nato sprehodili do Lok. Tam je že skoraj dvajset let del strojnice nekdanjega rudnika spre-menjen v rudarski muzej. Priredi-tev je pripravilo Rudarsko muzejsko etnološko društvo Srečno Zagorje. Na prireditvi so pripravili tradicio-nalni skok čez kožo. Letos so čeznjo pogumno skočili Metod Malovrh, Alenka Pavlič, Helena Odlazek, Ri-hard Majcen, Vlado Poredoš, Jože Leskovar, Boštjan Vidmar in Franc Novak. V kulturnem programu pa so poleg zagorskih godbenikov nastopi-li še MPZ Loški glas, Vlado Poredoš, Rihard Majcen, Jernej Pikl in Maks Marinčič.

Metka Šum

Metod Malovrh se pripravlja na skok čez kožo. Foto: Žiga Repovž

Zmagovalke in zmagovalci turnirja na Dolu. Foto: Branko KlančarJekleni mož iz Trbovelj

Trboveljčan Iztok Deželak je postal Ironman. V Celovcu je s plavanjem, kolesarjenjem in tekom uspešno premagal 226 kilometrov (km) dolgo progo, znano kot eno najzahtevnej-ših enodnevnih preizkušenj na svetu.

“Za pripravo na tekmovanje sem samo v zadnjem letu preživel 240 ur v vodi, 540 ur na kolesu, 290 ur sem tekel. Na skupni dolžini Ironmana (226 km) sem porabil okoli 9000 kalorij, spil približno 8 litrov tekočine in 15 gelov, pojedel 5 energijskih ploščic, 4 čokolade, 4 banane. Zavedam se, da bi bilo vse to premalo, če ob meni ne bi bilo ljudi, ki so mi tako ali drugače stali ob strani.”

Iztok Deželak na cilju Ironmana v Celovcu. Foto: osebni arhiv

V zadnjem letu je Iztok na kolesu preži-vel 540 ur. Foto: osebni arhiv

Gasilska slika članov Floorball kluba Zagorje. Foto: arhiv kluba

Društvo trenutno šteje približno 30 članov, od mlajših do starejših. Dru-štvo vodi predsednik Bernard Jaušovec, podpredsednik je Janko Relič. Treningi floorballa v Zagorju so oteženi, saj društvo nima na razpolago ‘band’ (ograj), ki so ključnega pomena pri floorballu. Člani so prosto-voljci, društvo še nima sponzorjev ali kakršnekoli finančne pomoči. Že-lijo si, da se bodo čim prej pridružili 20-tim klubom v Sloveniji, ki imajo ustrezne ograje, in se kmalu pohvalili z njimi tudi sami. Z ureditvijo igrišča bi lahko tudi Fbk Zagorje zaigralo v 1. slovenski floorball ligi. Se-zona se počasi zaključuje, Fbk Zagorje pa že išče nove člane za naslednjo.

ZT

10 četrtek, 17. julij 2014REPORTAŽA

Malo po dvanajsti se je na start začel pripravljati prvi tekmovalec, triatlo-nec Denis Šketako. Po spodbudnih besedah se je ob glasnem vzklikanju tradicionalnega rudarskega pozdra-va “Srečno!” navdušeno zagnal v rov. Sledila mu je prva ženska tek-movalka, nato pa je pred vhod stopil glasbenik Matic Jere, pevec skupine Bohem. »Za Jamatlon sem izvedel iz Zasavskega tednika in nato z vese-ljem spremljal dogajanje. V rudniku

še nisem bil, zato komaj čakam, da grem noter,« je pojasnil.

Pot, ki so jo morali jamatlonci prete-či, je bila dolga 5,5 kilometra. Trasa je bila mokra in spolzka, da so se čevlji tekačev pogrezali v blato, če nisi bil previden, pa si lahko hitro pristal na tleh. Razen svetlobe, ki so jo oddajale naglavne svetilke, in nestalne rudni-ške razsvetljave, je vladala popolna tema, zrak pa je bil prašen in v njem

je bilo čutiti vonj po žveplu. A to je le prispevalo k pristnosti izkušnje in tekmovalcem, ki so tekli mimo, so se na obrazu poleg kapljic znoja lesketa-li nasmeški.

Ovire, tudi PerkmandeljcNajprej so v rov odšli posamezniki, nato še skupine. Na poti so mora-li premagati 10 ovir. Splezati je bilo potrebno čez kup odpadnega žele-za, nato pa se plaziti po vpadniku navzdol. Tretjo oviro je predstavljal voziček za prevoz rudarjev, četrto pa vrsta vozičkov za premog, ki so jih morali tekmovalci prelezti. Še en vo-ziček jih je čakal malo naprej - tega so morali potiskati do določene točke in nato nazaj. Po kakšnih treh kilo-metrih se je iz daljave zaslišal glasen

Jamatlon – čisti užitekPred vhodom v Rudnik Trbovlje-Hrastnik je bilo 12. julija nadvse živahno. Gruča ljudi s čeladami na glavi se je zbrala pred rovom, da bi, polni adrenalina, stekli novim dogodi-vščinam naproti. Tokrat v jami ni bilo šihta – rudarji so na-mreč svoj rudnik za en dan odstopili udeležencem Jamatlo-na, ki so pod zemljo tekli od enega mesta do drugega.

Potiskanje vozička. Foto: Dominik Kužnik

Jamatlonci so močni fantje. Foto: Dominik Kužnik

Posebna priznanja JamatlonaNajstarejši jamatlonec: Jože Smrkolj - 58 let

Ekipa iz najbolj oddaljenega kraja:J.A.M. Sladki Vrh (Maja Polanec, Jernej Rezec, Aljaž Berčič)

Ekipa z največ ‘kumaratšafta’:Minecrafterji (Primož Zelenšek, Polona Češnovar, Franci Jerman)

Najbolj srčna ekipa:Smrkete (Jana Tavčar, Taja Smolič, Tamara Janičijević)

Najbolj simpatična jamatlonka in jamatlonec:Manja Delnegro, Anže Sendelbah

Najbolj številčna udeležba:ŠD Kotredež – 5 ekip

Perkmadeljčeva nagrada za najbolj prestrašenega jamatlonca:Branko Herman

smeh, pomešan z zvoki udarcev. Vsa-ke toliko je govorjenje presekal krik bolečine. Kmalu je postalo jasno, da je vse to del Perkmandeljčevega krsta, ki je doletelo vsakega tekmo-valca. Perkmandeljc, rudniški škrat, je namreč vsakega pričakal z desko, s katero mu je čez zadnjo plat naložil svoj »štempelj«. Družbo so mu dela-li rudarji, ki so ob vsaki oviri žvečili tobak in tekmovalce usmerjali na nji-hovi poti. Alijaga Blejković je pojas-nil, da ga ne moti, da so rudnik za en dan prevzeli tekači. »Dobro je, da se čim več družimo,« je povedal.Perkmandeljčevemu krstu je sledi-lo prenašanje delov jamskega loka in jamskega lesenega podpornika. Po mnenju nekaterih tekmovalcev najbolj zabavna ovira je bilo plaze-nje skozi plastično cev, kjer je bilo, za razliko od ostalih ovir, zaslutiti nekaj oklevanja, a se je opazovana tekmovalka nato kot blisk hitro pre-bila skozi. Predzadnja ovira je dvema članoma ekipe ponudila nekaj počit-ka, saj sta sedla v gondolo za prevoz ponesrečencev, ki jo je moral tretji potiskati v dve smeri.

Priznanje za najstarejšega udeleženca. Foto: Katja Markovič

Najbolj srčne udeleženke Smrkete. Foto: Vid Šteh

Tudi Funšterc teamTek se je končal z 280 metri vzpona po vpadniku, kjer so udeležence že božali žgoči sončni žarki od zunaj. Po približno uri samote so se nasme-jani zopet pridružili množici, zbra-ni v Hrastniku. Jamatlonu je sledila prava knapovska malica z rudarsko štručko, »kuoncem« in »zenfom«. Udeleženci so se s pivom in drugi-mi osvežilnimi pijačami zbrali še na zaključku v »vašhavi«. Ogledali so si predstavo skupine Funšterc team iz Čeč, ki je na komičen način pri-kazala utrinke iz življenja nekdanjih rudarjev. Nato je Bojan Jelen, di-rektor Rudnika Trbovlje - Hrastnik, udeležencem podelil nekaj nagrad za »posebne zasluge«.

Jamatlon je na inovativen in zabaven način združil rekreacijo in seznanja-nje tekačev s tradicijo, ki je v zamira-nju. Odzivi so bili nadvse pozitivni, večina udeležencev pa je obljubila, da na naslednji Jamatlon zagotovo spet pride.

Martina Drobne

SOORGANIZATOR JAMATLONA

ANKETAMaša Romšek

»Jamatlona sem se udeležila, ker me je zanimalo, kako je moč teči po mal-ce drugačnem terenu kot običajno in moram reči, da je bila proga gladka in mokra, ampak nasploh zelo super narejena. Jamatlona se bom udeležila tudi naslednje leto.«

Matic Jere

»Proga je bila odlična, čeprav zame osebno malce prelahka. Pričakoval sem zahtevnejše ovire, ampak sem kljub temu zadovoljen, da sem uspel preteči celotno progo. Edini izziv mi

11 REPORTAŽAčetrtek, 17. julij 2014

PosameznikiDenis Šketako, Maša Romšek, Matic Jere, Primož Polanec, Tamara Gre-gorčič, Domen Horvat, Dejan Bider-man, Branko Herman, Darko Knez, Katja Pertinač, Dejan Baš, Leon Cestnik, Irena Planinšek, Matej Plevčak, Urška Domadenik, Gregor Lenarčič, Jerneja Jerman, Franci Jer-man, Marjan Rosi Čebin, Rok Skaza, Miran Teršek, Vesna Planinc, Branko Pleša, Anže Majdič, Simon Kumlanc, Blaž Vukelič, Blaž Vrbnjak, Nejc Je-lovčan, Zlatko Kafel, Robert Biček, Gorazd Kac, Sašo Knap.

EkipeSabina Lokar, Marko Holešek, Tadej Janc (Trbouc, Hrasnčan&Sabina); Robert Povše, Sašo Mars, Ana Her-man (Malgaj team); Sara Planinc,

Udeleženci Jamatlona

Na Jamatlonu so sodelovali jamatlonci iz vse Slovenije. Eki-pe so si nadele izjemno zanimiva imena. Skupno je progo prvega Jamatlona od Anjzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku premagalo 32 posameznikov in 144 članov 48 ekip. Vsem gredo iskrene čestitke.

Udeleženci Jamatlona so pozorno poslušali navodila pred odhodom v jamo. Foto: Stanislav Rožanc

je predstavljal sam teren, ker mora človek ves čas gledali pod noge, da mu ne bi zdrsnilo ali pa da bi po ne-sreči padel v kakšno luknjo. Na pri-hodnji Jamatlon pa bi se, če bi bilo možno, prijavil že v tem trenutku, tako super se mi je zdela ta zadeva.«

Rok Skaza

»Moj oče je rudar in zato se mi je zdelo plemenito, če mu izkažem spo-štovanje z udeležbo na Jamatlonu. Proga je bila precej težka, še posebej na koncu, ko se začneš vzpenjati proti cilju, ampak sem kljub temu užival.«

Blaž Vrbnjak

»Proga je bila malce blatna in proti koncu bolj zahtevna, ker te že utru-jajo mišice. Sicer pa sem se udeležil Jamatlona, ker se zavedam rudarske tradicije v Zasavju in sem želel izku-siti, kakšno je življenje pod zemljo. Organizacija dogodka je bila vrhun-ska in menim, da bi z njo morali na-daljevati tudi v prihodnje.«

Darko Knez

»Jamatlona sem se udeležil bolj zara-di solidarnosti do rudarjev, da jim iz-razim podporo v težkih trenutkih, ki jih prestajajo v zadnjem času. Proga v jami je bila zahtevna, precej blatna, pa vendar čudovita. Po pričakovanjih je bilo veliko zahtevnih ovir. Edini vir svetlobe predstavlja lučka na čela-di, pa tudi sam teren je nepredvidljiv. Naslednjega Jamatlona se bom vse-kakor udeležil in s seboj pripeljal še nekaj svojih prijateljev in znancev.«

Anže Majdič

»Proga je bila res naporna, vendar so se organizatorji potrudili in nam omogočili enkratno izkušnjo. Do-godka sem se udeležil zaradi izziva. Moj ded je bil rudar in me je zani-malo, v kakšnih pogojih je vsa ta leta opravljal svoje delo. Jamatlon ni samo športni dogodek, ampak tudi priložnost, da spoznamo delo na nam

neznanemu terenu. Je pa res, da je treba pri teku v jami biti pozoren na marsikaj, saj lahko en napačen korak povzroči nesrečo.«

Ekipa Malgaj Team

»Proga je bila super; blatna, mokra, zahtevne ovire, vzdušje pa fanta-stično. Čeprav dogodek ni temeljil na tekmovalnosti, jo do neke zdrave mere tudi sami dovoljujemo, saj nam to poveča izziv. Naslednje leto pa si-gurno krenemo na nov Jamatlon!«

Tekst in foto: Vid Šteh

Gregor Petelin, Petra Planinc (3P); Matej Branda, Matija Feguš, Tomo Podlesnik (Hitri in lepi); Mario Bru-men, Donovan Skubic, Špela Lahar-nar (ŠMD Zagorje); Matevž Polak, Sami Krasniči, Luka Zdolšek (Kur-cenknap); Jana Tavčar, Taja Smolič, Tamara Janičijević (Smrkete); David Horvat, Andreja Butolo, Špela Kiso-vec (Blatni krtki); Rok Fabijan, Živa Repovž, Nejc Gole (Gradbeni biro), Sašo Šinkovec, Branko Povše, Jože Smrkolj (Zlatarna Lea Litija); Jas-mina Grahek, Sabina Dornik, Mar-tina Bolte (ŠD Kotredež 102); Franc Ostronč, Jani Cirnar, Vili Golob (ŠD Kotredež 95); Špela Princ, Tjaša Šink, Gašper Princ (Fjrbci), Robert Erjavec, Mitja Lazar, Žiga Farkaš (ŠD Kotredež 14); Tomas Ivačič, Jože Dornik, Andrej Bolte (ŠD Kotredež

36); Marjeta Jordan, Borut Strnad, Miha Prelogar (Trio funšterc); Be-njamin Povirk, Nejka Lazar, Domen Drnovšek (ŠD Kotredež 64); Barba-ra Deželak, Sabina Potrbin, Mojca Prelogar (Vesele huntarce); Damjan Naglič, Filip Vodnik, Pavel Andrejc (Bramorji); Savin Gorup, Vesna Ho-mar, Miha Homar (VMS); Rok Deže-lak, Sebastjan Rešetar, Sebastjan Ške-tako (Poubi); Jure Zdovc, Aleš Petek, Jure Zupanek (Jamarji); Damjana Habjan, Blaž Habjan, Miha Lavrič (Damijanina telovadnica); Luka Zupan, Žiga Kovačič, Jernej Levičar (Južni vjetar); Sašo Benetek, David Kreinz, Barbara Mavec (Hribola-zec); Mateja Gračner, Maja Potisek, Damjana Nurkovič (Kameratke); Andreja Fišer, Boštjan Tratnik, Tim Buršič (BAT); Rok Guna, Matjaž Og-rinc, Jure Šprajc (KD Trenča); Dani-jela Gerjol, Anja Paš, Manca Drnov-šek (Donferce); Peter Gregorc, Tjaša Jug, Dejan Štupar (Strašni strelci); Maja Polanec, Jernej Rezec, Aljaž Berčič (J.A.M.); Nedeljko Tkalec, Mojca Seručnik, Matej Huš (Jamski

hrošč); Žan Hribar, Matic Pajk, Nejc Poglajen (Knapi); Vasja Lebar, Matic Ocvirk, Miloš Tarlač (Leganevem-kajbidalzaen); Boštjan Ocvirk, Rok Šintler, Dejan Pavlovič (Škrince); Rožle Kranjc, Anže Sendelbah, Ma-nja Delnegro (Planinci); Maša Čer-nič, Hrvoje Čurić, Davorin Simon (Potrpežljivčki); Uroš Razpotnik, Tjaša Šketako, Primož Frajle (Pleh-banda); Tilen Zajc, Miloš Rozman, Maja Vetršek (Pon do kwan Izlake); David Adamlje, Gal Rojko, Žiga Cu-kor (Kerlci); Polona Mrak, Blaž Če-ška, Mateja Hafner (RUŽV); Matevž Bohinc, Jure Arh, Peter Klobčič (Ša-labjzerji); Lara Hodej, Maša Stanič, Maja Lindič (K&M&L); Jože Gre-gorčič, Nuša Gregorčič, Silvija Gre-gorčič (Gregorčič family); Primož Zelenšek, Polona Češnovar, Franci Jerman (Minercrafterji); Teja Urba-nija, Marko Žavbi, Neva Matko (Ur-banija team); Uroš Češnjevar, Marko Zaletel, Tadej Tomšič (PGD Trbo-vlje); Gregor Gruden, Matija Prnaver, Simona Hari (Gamsi).

KM

12 četrtek, 17. julij 2014KULTURA

Bruselj slabši od Zagorja

Slikarska kolonija Izlake Zagorje je najstarejša slikarska kolonija v sred-nji Evropi, saj deluje že od leta 1964. Ponavadi traja 10 dni, povabljeni pa so tako domači kot tuji slikarji. Letos se je kolonije udeležilo 11 umetnikov. Sedem je Slovencev – Irena Gajser je Mariborčanka, Stane Jagodič in Tihomir Pintar prihajata iz prestol-nice, Katja Pal iz Lendave, Gregor Pratneker je iz Maribora, Iztok Sitar prihaja iz Poljan nad Škofjo Loko, Klavdij Tutta pa je Kranjčan.

Slikarji so se zbrali v četrtek, 10. ju-lija. Večino časa preživijo v stekleni dvorani, kjer ustvarjajo in se dru-žijo. Tutti se to zdi ustrezno in po-membno. »Pri nas kulturne institu-cije zelo malo naredijo za samostojne kulturne delavce in to je rak rana naše kulturne politike, zato so takšna srečevanja, kjer se ustvarjalci družijo med sabo, zelo zdrava. Marsikatero stvar zvečer po delu prediskutira-mo.«

Prvič med udeleženci stripar

Štirje od enajstih udeležencev so k nam prišli iz tujine, kjer se kriza v slikarstvu pozna prav tako kot v Slo-veniji. »Na Poljskem je situacija za slikarje zelo podobna kot v Sloveni-ji,« v polomljeni slovenščini razlaga Stanislaw Stach. Poleg njega so se slikarske kolonije od tujcev udeležili še Jelena Stojkovič iz Srbije, Kosov-čan Hasan Taqi in Željko Mucko iz sosednje Hrvaške.

Letošnja slikarska kolonija pa prina-ša določene spremembe. Prvič je bil namreč nanjo povabljen umetnik, ki riše stripe, Iztok Sitar: »Prvič sem bil tukaj lansko leto, ker sem imel šolo stripa za otroke. Takrat so bili zelo zadovoljni, pa so se odločili, da bi letos prvič povabili striparja na eno kolonijo. Nad organizacijo kolonije v Zagorju je navdušen: »Moram pove-dati, da veliko hodim na festivale po bivši Jugoslaviji in po Evropi in tako dobre organizacije, kot je tu, še nisem nikjer videl. Par dni sem bil v Bru-slju, ampak se ne more primerjati z Zagorjem. Veliko se udeležujem tudi festivalov v Beogradu in Zagrebu, ampak tu je najboljše.«

Tudi Sitar meni, da je kriza v umetni-ke zasadila svoje zobe, vendar upa, da se bo situacija kmalu popravila. Tutta je mnenja, da se v slikarstvo premalo vlaga: »Pri nas so možnosti premoso-razmerne z vložkom, ki je majhen, a s tem naredimo maksimalno. Da se tudi še boljše, stremeti moramo k temu, da bo še boljše.«

Slikarji slikajo in…Slikarji bodo poleg druženja in ustvarjanja svoje dni v Zagorju iz-koristili za oglede in udeležbo na

različnih dogodkih. Obiskali so že Petkov glasbeni večer v Delavskem domu, čaka pa jih še krožna vožnja po zagorski občini z ogledom pejsa-

Zdaj igrajo že deveto leto. Kot sku-pina so začeli nastopati na pobudo predsednice Društva za kulturo, ra-zvoj in turizem KRT Čolnišče Mi-haele Ocepek. Takrat je bila zasedba nekoliko drugačna: Boštjan Jerman, Tadej Klinc in Miha Ševerkar, ki so skupino že zapustili ter Milan Božič, Jože Ocepek in Viktor Razpotnik, ki so člani skupine še danes.Ime skupine je nastalo popolnoma spontano: vrhovski po vasi Vrh nad Čolniščami, ofirači pa po stari na-vadi ofiranju – to je posebna oblika voščila, ko se sosedje, sorodniki in prijatelji na večer pred praznikom nenapovedano zberejo pred vrati godovnika in mu »zaigrajo« z vsemo-gočimi domačimi instrumenti. Vrhovski ofirači niso posebni samo zaradi instrumentov, na katere člani skupine igrajo, pač pa je posebna nji-hova »noša«: oblečeni so v črno srajco in črne hlače, svetel brezrokavnik z

vezenim rdečim nageljnom, na glavi pa nosijo črne klobuke. Igrajo in prepevajo stare slovenske ljudske pesmi in so vsi brez glasbe-ne izobrazbe. Stojan je harmoni-ko začel igrati kot samouk, kasneje pa je bil učenec Nika Zajca. Vsi pa imajo eno skupno točko in to je lju-bezen do petja. V vseh teh letih so se ljudem predstavili s približno petde-setimi nastopi. Ponavadi nastopajo v kulturnem programu na proslavah, martinovanjih, praznovanjih in ve-selicah. Sodelujejo tudi na območnih srečanjih zborov in malih vokalnih skupin na Mlinšah. Veseli so vsakega povabila in radi zaigrajo in zapojejo povsod, kamor so povabljeni. V posebno čast si štejejo povabilo na otvoritev dobrodelne prireditve v Kulturnem centru Delavski dom Za-gorje v mesecu oktobru 2012. Priredi-tev z naslovom Odprimo vrata novim idejam in spoštovanju dela – vrnimo

Te dni se v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje v zra-ku čuti vonj po barvi. Tu namreč nastajajo dela udeležencev slikarske kolonije Izlake Zagorje, ki so od blizu in daleč priš-li, da bi v miru ustvarjali, poklepetali s kolegi in spoznali najzanimivejše točke Zasavja.

Vrhovski ofiračiStripar Iztok Sitar. Foto: Martina Drobne

Klavdij Tutta pri delu. Foto: Martina Drobne

Glasbeno skupino Vrhovski ofirači danes sestavlja pet »fan-tov«: Milan Božič igra na kitaro perilnik, Viktor Kovčan na grablje, Jože Ocepek na kanto bas, Viktor Razpotnik na lon-čeni bas in Stojan Zorko na harmoniko. Njihova povprečna starost je malo več kot šestdeset let.

Vrhovski ofirači ofirajo. Foto: arhiv skupine

ljudem nasmeh na obraz je organizi-ral Rotary klub Zagorje Kum. V le-tošnjem maju pa so Vrhovski ofirači sodelovali tudi na Mrzlici, kjer je bila

tretja destinacija Zlatorogove tran-sverzale ponosa, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Laško. Godci in pevci posebnih načrtov za priho-

dnost nimajo – prisotni bodo pa tam, kjer si želijo njihove družbe.

Joža Sotenšek

Ovnikova razstavaV sejni sobi podjetja EVJ iz Kisovca je bila 5. junija ob razglasitvi najbolj-ših pesnikov 4. natečaja Naj pesem ETV in praznovanju 10. obletnice delovanja televizije odprta razstava Jožeta Ovnika, ilustratorja, slikarja in karikaturista. Ovnik je poznan kot avtor slikanice o nagajivem ru-darskem škratu Perkmandeljcu, je dober poznavalec rudarskega živ-ljenja v Zasavju in avtor, ki v svojih slikarskih delih upodablja motive rudarskega dela in življenja v rodnih Trbovljah in s tem skrbi za ohranja-nje naše dediščine. Razstavo, ki je bila na ogled mesec dni, je otvorila slikarka Severina Trošt – Šprogar.

MŠ

žev in turističnih točk, obisk Ljublja-ne, udeležili se bodo otroške likovne kolonije Morske dogodivščine, kjer bodo pomagali mladim slikarskim talentom. V petek, 18. julija, se bo umetnikom predstavila animatorka Špela Čadež, katere animirani film Boles je bil letos kot najboljši kratki film nagrajen na tržaškem filmskem festivalu. Naslednji dan bodo dela, ki so nastala med njihovem bivanju v Zagorju, razstavili v stekleni dvorani. Slikarska kolonija Izlake Zagorje to-rej širi vidnost Slovenije v kulturnem smislu, hkrati pa umetnikom pred-stavlja možnost, da se medsebojno spoznajo in navdahnejo. »Sodelo-vanje z umetniki iz drugih držav je dobro, saj človek tu lahko dobi tudi kakšno dobro pobudo za naprej,« meni Tutta.

Martina Drobne

Jože Ovnik. Foto: arhiv ETV

13četrtek, 17. julij 2014 ŠPORT

Šketako se bliža svetovnemu vrhu

»Vse se je začelo z mojo službo reše-valca iz vode v Zdravilišču Laško,« je pogovor o začetkih svoje triatlonske poti začel Denis Šketako. »V naj-stniških letih sem sicer igral košar-ko, toda pri prehodu iz mladinske v člansko konkurenco je bilo v mojih časih za domače igralce malo poslu-ha in potrpežljivosti. Naveličal sem se sedenja na klopi in sčasoma sem se s pomočjo prijatelja seznanil s tria-tlonom, oziroma serijo Ironman,« se spominja Šketako. »V službo iz Hra-stnika do Rimskih Toplic sem se vozil

s kolesom, do Laškega pa sem tekel. V službi sem bil ob bazenu in tako sem se praktično nezavedno že pripravljal na triatlon,« nam je 25-letnik opisal začetek njegove športne poti.

»Vedno sem imel rad kolesarjenje in tek. Imam prirojeno vzdržljivost in triatlon mi po tej plati ustreza. Tako sem se leta 2011 praktično brez res-nih priprav podal na celovško tekmo serije Ironman, dosegel čas 10 ur, 22 minut in 41 sekund, s čimer sem se uvrstil na 657. mesto med 2800 re-kreativci,« se spominja Šketako, ki je zatem, ko je uvidel, da ima potrebne sposobnosti za vrhunskega triatlon-ca, krepko poprijel za delo in začel sodelovati z osebnim trenerjem Sa-šom Rupnikom. »Z njegovo pomoč-jo sem začel disciplinirano trenirati, spremenil sem tudi prehranjevalne navade. Začela sva s 15 urami tre-ninga na teden, do danes se je število

treningu posvečenih ur podvojilo.« Prvo znamenje, da bi 187 centime-trov visoki Zasavec lahko bil konku-renčen v triatlonu, je prišlo leta 2010 v Monaku na tekmovanju Tristar, na katerem je Šketako v svoji kategoriji zasedel deseto mesto.

Lani dobil nov zagonPo nastopih na krajših razdaljah v Monaku, St. Pöltnu in na sprinter-skih triatlonih se je Šketako leta 2013 podal v profesionalne vode. Lani se je ponovno preizkusil na Ironmanu v

Celovcu, tokrat je s časom 9 ur, 9 mi-nut in 45 sekund posegel po 55. mes-tu med profesionalci. »Napredek je bil res velik in takrat sem dobil drugo potrditev, da bi ob trdem delu lahko prišel v svetovni vrh. Še bolj zagnano sem se vrgel v trening in zabeležil ne-kaj solidnih izidov na krajših razda-ljah.« V lanskem letu se je Hrastničan izkazal na sprinterskih triatlonih, le-tos pa je 24. mestu v Celovcu, ki ga je dosegel z osebnim rekordom 8 ur, 55 minut in 17 sekund, dodal še dve solidni uvrstitvi na pol krajši razdalji v avstrijskem St. Pöltnu in na španski Mallorci.Kljub vidnemu potencialu je pod-pore za njegovo udejstvovanje malo. »Praktično vse je na plečih mojih bli-žnjih in mene. Družina mi zelo po-maga, ogromno podpore pa dobim tudi od partnerke Maše (Romšk, op. a.). Letos v Celovcu, ko sem bil raz-očaran, ker sem svoj lanski čas pre-

malo izboljšal, je bila kar malce jezna name. Pridobil sem 14 minut in pol, s čimer sprva nisem bil zadovoljen, toda zavedam se, da napredek sedaj ne bo več tako silovit. Sem zelo sa-mokritičen in vem, da sem sposoben več. Morda želim preveč prehitro. A stalno je treba stremeti k napredku,« pravi Šketako, ki pogreša malce več podpore s strani lokalnih institucij. »S prijavami na občinske razpise ni-sem bil kaj prida uspešen. Težko je najti sponzorje, saj triatlon pri nas ni preveč prisoten v medijih.« Zato pa so njegov potencial prepoznali v ameri-škem proizvajalcu športne opreme Saucony, ki Šketaka zalaga z najkako-vostnejšimi tekaškimi copati.

Želja so stopničkeŠketako se je s startno številko ena podal tudi na premierni Jamatlon, ki sicer ni tekmovanje. Sam je pot po rudniku vzel kot dober trening. »Naj-bolj zahtevna je bila neravna podlaga in seveda slabša vidljivost. Zaključ-ni vzpon po Barbara vpadniku mi je pobral veliko moči, tudi zaradi manj-še količine kisika v jami. Sem pa še utrdil svoje spoštovanje do rudarjev, ki so desetletja delali v zahtevnih po-gojih. Tudi moj oče in stari oče sta bila rudarja, tako da je imela preizkušnja zame tudi čustveno komponento. Si-cer pa smo vsi triatlonci ljubitelji ek-stremnega, tako da Jamatlona nisem hotel zamuditi,« je o podzemni poti od Trbovelj do Hrastnika povedal Šketako, ki se je dogodka udeležil sku-paj s svojo boljšo polovico.Ambiciozni Hrastničan ima pred seboj smele cilje. Sčasoma želi pos-tati najboljši triatlonec v Sloveniji in se prebiti v svetovni vrh. Velika že-lja je uvrstitev na stopničke v seriji Ironman. Glede na kratek profesio-nalni staž in hiter napredek Šketako-vi cilji nikakor niso nerealni.

David Buovski

Rudar stavi na mladeV nogometnem klubu Rudar Trbovlje so priprave na novo sezono že v polnem teku. Prišlo je do nekaterih kadrovskih sprememb, nekaj se jih še obeta. Po koncu lanske sezone je knape zapustil branilec Jure Breč-ko, defenzivni vezist Alen Kahteran se je vrnil v celjski Simer Šampion, najboljši strelec lanske sezone Nebojša Karamarković pa je prestopil v Roltek Dob.Moštvo Rajka Jeršina se je okrepilo z nekaj perspektivnimi domači-mi fanti. Tako sta se v matični klub vrnila obetavna mladeniča Davor Rižner in Rok Pirc, prvi iz Simer Šampiona, drugi iz ljubljanskega In-terblocka. Iz Zagorja se je vrnil branilec Denis Bašić, iz Radeč pa napa-dalec Jan Berger. Iz mladinskih vrst je prišel vratar Klemen Radić, ki se bo za mesto med vratnicama boril s povratnikom Matejem Martin-čičem. Vodstvo kluba je bilo v pogovorih z izkušenim branilcem Petrom Klan-čarjem ter napadalcem Damirjem Čehićem, toda Klančar je že našel delodajalca v Avstriji, tudi dogovor s Čehićem je padel v vodo. Rudar se bo tako verjetno še okrepil, v svoje vrste želi zvabiti še enega napadalca, saj se bo verjetno poslovil tudi Ivica Perić.

DB

Dolani boljši od HrvatovKadeti RK Dol TKI Hrastnik so se po zaključku ligaške sezone udeleži-li mednarodnega turnirja za 11. Pokal Mediterana in v bližini hrvaške Reke osvojili prvo mesto.

V predtekmovanju so najprej prepričljivo odpravili domačo ekipo Ma-tulji II, bolj izenačen je bil boj z najboljšim domačim moštvom Matulji I, a se je tudi ta končal z zmago Dolanov. V zadnji tekmi skupinskega dela so bili varovanci Aleša Filipiča za dva gola boljši še od aktualnih hrvaških kadetskih državnih prvakov - moštva RK Kozala. Dolani so tako v polfinalu kot finalu zmagali proti domačim ekipam po streljanju sedemmetrovk. Izkazala sta se vratarja Žiga Seme in Jan Hribernik. V Kvarnerskem zalivu so imeli lepo podporo s tribun. Navijači so se po-leg zmage na turnirju lahko veselili tudi naziva najboljšega igralca, ki si ga je prislužil Žiga Seme. Na turniju so igrali: Jernej Moljk, Žan Cigoj, Jan Hribernik, Žan Ulaga, Žiga Seme, Žiga Lovrič, Kristjan Simončič, Žan Blagotinšek, Rok Poljan, Rok Pintar, Domen Lamovšek, Mario Ran-zinger in Gašper Zobarič.

DB

GET-WET.ORG v finaluV državnem prvenstvu v ulični košarki je na sporedu le še finalni turnir na Kongresnem trgu v Ljubljani, kamor se je uvrstila tudi ekipa Get-Wet.org, ki jo poleg Simona Finžgarja, Adina Kavgića in Anžeta Srebovta predstavlja tudi Trboveljčan Gašper Ovnik.

Prihodnji konec tedna se bo osem najboljših ekip pomerilo za naslov državnega prvaka, med favoriti so tudi košarkarji moštva Get-Wet.org. Po štirih kvalifikacijskih turnirjih so na skupnem drugem mestu s 320 točkami, dvajsetimi manj od vodilnih Škorcev. Ekipa, ki bo na koncu zbrala največ točk, bo Slovenijo zastopala v reprezentančnem dresu.

Zadnji kvalifikacijski turnir v Kopru je pripadel prav Ovnikovi ekipi, ki je v finalu tesno (20:19) premagala Škorce, kar je lep obet pred sklep-nim dejanjem domače sezone. Le zmaga na finalnem turnirju jih pelje na masters v Lozani, preko katerega se je moč kvalificirati v veliki finale svetovne turneje, ki jo je lani osvojila prav slovenska ekipa 3x3 Team Ljubljana.

DB

Hrastniški triatlonec Denis Šketako se je v lanskem letu po-dal med profesionalce. Krivulja njegovih rezultatov v seriji Ironman se vseskozi vzpenja, z njegovo pomočjo pa triatlon tudi v Zasavju dobiva nove privržence.

Triatlon v seriji Ironman je sestavljen iz 3,8 kilometra (km) dolgega plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Na malih triatlonih v seriji Ironman 70,3 so razdalje za polovico krajše. Na sprinterskih tekmovanjih morajo triatlonci preplavati 750 metrov, prekolesariti 20 km in preteči 5 km. V seriji Olimpik tri-atlon so razdalje za polovico daljše kot na sprinterskih triatlonih.

Na tekmovanjih v seriji Ironman so triatlonci razdeljeni v profesionalno in rekreativno kategorijo. V Celovcu prijavnina za rekreativce znaša 520 evrov, profesionalci nastopajo z zakupljeno licenco. Na vseh tekmah serije Ironman, tudi na malih triatlonih (serija Ironman 70,3), se zbirajo točke, s katerimi se tekmovalci rangirajo na lestvici. Ob koncu sezone ima 50 najboljših pravico nastopa na finalni tekmi na Havajih.

Šketako na treningu. Foto: osebni arhiv

Prihod v cilj v Celovcu. Foto: osebni arhiv

Dolani po uspešnem turnirju. Foto: arhiv RK Dol TKI Hrastnik

14 četrtek, 17. julij 2014ZA MLADE

Mladinski center Hrastnik je do zdaj izvedel kar nekaj uspešnih projektov. Kakšne priložnosti bos-te mladim ponudili v Mladinskem centru v bodoče?Tudi v bodoče si želim, da bi se z usklajenim delovanjem in medse-bojno pomočjo omogočilo resnične priložnosti za mlade na vseh pod-ročjih. Prepričan sem, da pri teh pri-zadevanjih nismo sami in da lahko računamo na pomoč celotne družbe. Prizadevali si bomo, da med mladimi spodbudimo aktivno državljanstvo. Pomagali jim bomo, da se integrirajo v družbene procese, da aktivno so-delujejo pri javnih zadevah na lokal-nem nivoju, se usposabljajo za aktiv-no državljanstvo in izvajajo civilno družbene akcije. Vključili se bomo v prizadevanja občine Hrastnik, da pridobi certifikat Mladim prijazna občina. V sklopu teh aktivnosti se bomo aktivno vključili v pripravo strategije za mlade v občini, ki bo v naslednjih letih strukturirano vse-binsko in finančno začrtala delovanje Občine na področju mladine.

Bo Mladinski center mlade tudi za-posloval?V MCH sta zaposlena dva mlada prek javnih del. Zaposleno imamo tudi osebo iz programa družbeno - koristnih del. Vse te oblike zapo-

slovanja bomo skušali ohraniti tudi naprej, seveda pa je dolgoročnejši cilj zaposlitev še ene osebe za nedoločen čas. S širjenjem dejavnosti bo za ne-moten potek dela in izvajanja progra-mov to verjetno nujno, sploh ker želi-mo mladinskemu centru dodati tudi dimenzijo spodbujanja turističnega potenciala v občini.

Se boste osredotočali tudi na med-narodno sodelovanje?Mladinski center Hrastnik je prido-bil akreditacijo za izvajanje Evropske prostovoljne službe ali krajše EVS (v okviru programov Erasmus+). V pro-jektih Evropske prostovoljne službe bomo nastopali kot organizacija go-stiteljica, pošiljateljica, v primeru pri-jave projekta pa bomo prevzeli tudi vlogo koordinatorja projekta. Raču-namo, da bodo prvi prostovoljci iz tujine v Hrastnik prišli že jeseni. Že sama prisotnost prostovoljca iz tujine bo za mlade pri nas pomenila širjenje obzorij, strpnosti in solidarnosti.

Imamo tri mladinske centre v treh zasavskih občinah. Ste razmišljali o globljem povezovanju vseh treh zavodov? Sodelovanje na posameznih projek-tih že poteka, gotovo pa je možnos-ti za poglobitev sodelovanja še več. Povezovanje pa ni potrebno samo na

ravni naše regije, ampak tudi širše. Jasno je, da spadamo v neko skupno statistično in razvojno regijo, vendar bi bilo narobe, če bi se osredotočali samo na sodelovanje v Zasavju. Oz-reti se moramo precej širše.

Kje v Hrastniku vidite potencial za mlade, ki zaključujejo šolanje in pričenjajo z iskanjem prve zaposli-tve? Po mojem mnenju v Sloveniji preveč mladih študira zgolj zato, ker mislijo, da je tako prav in da jim bo to olaj-šalo iskanje službe. Pogosto jih v to

sili tudi sistem – zaposlitev je malo, z vpisom na fakultete si urejajo sta-tus, omogočijo študentsko delo in nekaj ugodnosti. Vprašanje pa je, če jih izbrani študij resnično zanima in se temu področju želijo povsem posvetiti. Zaradi tega velikokrat za-nemarijo svoje resnične potencia-le. Izobrazba seveda je pomembna, vendar je jasno, da so danes najbolj cenjene izvirne ideje. Seveda pa jih je treba tudi realizirati, da ne ostanejo samo na papirju. Možnosti je danes veliko – dober zgled so na primer fantje iz ekipe Chipolo, ki so s svojim obeskom uspeli na spletni platformi Kickstarter in so svojo dejavnost za-čeli razvijati v Hrastniku.

Kako lahko Mladinski center pri tem mladim pomaga?V Mladinskem centru razmišljamo o tem, da bi zagotovili pogoje, kjer bi se lahko oblikovala coworking skup-nost. Če bi ta skupnost postala moč-na in če bi se kasneje pokazala realna potreba, si bomo v sodelovanju z ob-čino prizadevali, da bi za te podjetni-ke skušali zagotoviti tudi ustrezne prostore za stalno uporabo.Na tem mestu bi rad poudaril, da nisem eden tistih sanjačev, ki meni, da se bodo zgolj z razvojem podje-tniške miselnosti med mladimi rešile vse gospodarske težave. Dejstvo je, da okolje, ki se ponaša s pomembno industrijsko tradicijo, ne more ime-ti dobrega razvojnega modela brez trdnega industrijskega jedra. V to je-dro pa je treba vključiti komponento razvoja, nove tehnologije, drznost in ustvarjalne ideje.

Saša Kisovec

BudimpeštaBudimpešta je bila tokratni cilj dijakov GESŠ, ki so se odločili, da OIV oz. ID - dijakova prosta izbira - izkoristijo za potepanje in odkrivanje madžarske pre-stolnice. Za potešitev radoved-nosti si lahko fotografije ogle-date na http://www.medves.si/slike/ekskurzije/Budapest_14.

GobecNews

Danes so najbolj cenjene izvirne ideje

Mladinski center Hrastnik od junija vodil nov direktor, Jani Medvešek, ki se je v dosedanji karieri preizkusil v vlogi novi-narja, piarovca v Kabinetu predsednika Republike, sodelo-val pa je tudi pri ustvarjanju hrastniškega časopisa Hrastov list. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti Mladinskega centra in priložnostih mladih v Hrastniku.

Budimpešta. Foto: GobecNews

Jani Medvešek. Foto: osebni arhiv

Pet zlatih maturantov na STPŠ TrbovljePoklicno maturo so več kot uspešno opravili tudi dijaki Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, saj se kar pet dijakov lahko pohvali z nazivom zlati maturant, kar pomeni, da dijak na maturi doseže vsaj 22 točk od mo-žnih 23. Zlati maturantje STPŠ Tr-bovlje so Uroš Polc s programa ele-ktrotehnik, Jure Matko s programa strojni tehnik ter Domen Lanišnik, Matej Hacin in Alen Nemec s pro-

grama tehnik računalništva. Ob po-delitvi maturitetnih spričeval, so na STPŠ podelili tudi priznanje šole, ki ga je prejela dijakinja Mateja Napret. Priznanje pa sta prejela tudi učitelja Marjan Pograjc in Simona Izgoršek. Priznanja so dobili tudi vsi zlati ma-turanti. Poleg zlatih je še pet drugih dijakov preseglo 20 točk, kar bi bil, če bi bil uspeh izražen klasično in ne v točkah, odličen uspeh.

ZT

Ekonomski tehniki uspešniŠe ena generacija ekonomskih teh-nikov je uspešno zaključila šolanje na Gimnaziji in ekonomski sred-nji šoli Trbovlje. V ponedeljek, 7. julija je Republiški izpitni center objavil rezultate poklicne mature in več kot 90 odstotkov dijakov programa ekonomski tehnik na GESŠ Trbovlje je maturo opravilo uspešno. Ob zaključku šolanja jim je čestitala tudi ravnateljica Jelena Keršnik.

ZT

Popravek V prejšnji številki Zasavskega tedni-ka (3. julij) smo v članku o dobitnikih osnovnošolskih priznanj iz znanja napačno objavili žlahtnost priznanja, ki so ga na tekmovanju v znanju ke-mije prejel učenke OŠ Ivana Skvarče Zagorje Nika Drnovšek, Teja Vrtač-nik in Ana Vrtačnik. Prejele so na-mreč zlato priznanje in ne srebrno. Za napako se omenjenim učenkam in šoli iskreno opravičujmo. Ob tem pa še dodajmo, da je Primož Pungar-tnik iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje v prejel priznanje diamantni kenguru v tekmovanju iz znanja matematike.

ZT

Vsi opravili maturoTudi maturanti GESŠ Trbovlje so znova dokazali, da so izjemni, saj so več kot uspešno zaključi-li šolsko leto 2013/2014. Splošno maturo so opravili prav vsi dijaki te šole. Najboljši? Odlični? Peter Adamič, Tim Žlak in Črt Dragar so imena letošnjih zlatih maturan-tov. Seveda si vsi maturanti zaslu-žijo čestitke za opravljeno maturo, zlati pa še posebno pohvalo. Peter se je izkazal celo s tem, da je zbral kar vseh 34 možnih točk.

ZT

15četrtek, 17. julij 2014 ZASAVJE

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

25 % popust na vse izdelke in storitve

Glasbo je moč razumeti kot način umetniškega izražanja, na katere-ga nastanek vpliva več dejavnikov. Eden najpomembnejših je nedvom-no okolje, v katerem se glasba rodi in razvija, v nekaterih primerih pa ta preseže lastne okvirje in se spreme-ni v gibanje. Med slednje nedvomno

spada glasbena zvrst, imenovana hardcore, ki je v začetku 80-ih let predstavljala alternativo tedaj že do-kaj utrujeni punk rock sceni. Čeprav sta tako punk kot hardcore v ospredje postavljala upor proti sistemu in iz-ražanje nezadovoljstva nad obstoječo družbo, pa se obe zvrsti razlikujeta v dinamiki in zvoku. Najbolj preprosta definicija hardcora je ta, da predsta-vlja hitrejšo in agresivnejšo različico punk rocka. Skozi leta je hardcore prerastel v gibanje, kjer poleg glas-

be igra pomembno vlogo tudi način življenja, ki vključuje kritičnost, spo-štovanje do drugačnosti in boj za svet brez razlik.

Terminal DiseaseVeterane zasavske hardcore scene predstavljajo Terminal Disease iz Zagorja ob Savi, ki razgrajajo po od-rih že od leta 1998. Skupina v osnovi preigrava metal, vendar vanj vnaša mnogo elementov drugih glasbenih zvrsti, med drugim tudi hardcora. Po nekaj kadrovskih menjavah današnji kolektiv deluje v postavi Gregor Bov-han – Bovhc (vokal, kitara), Janez Grošelj – Želvak (bobni), Kristian Buovski – Kiko (bas) in Gašper Pra-šnikar – Gapa (kitara). Fantje so do sedaj posneli dve demo plošči. Njiho-vi nastopi v živo za zasavsko občin-stvo predstavljajo pravo adrenalinsko bombo.

DislocatedIz Zagorja ob Savi prihaja tudi petčlanska zasedba Dislocated, ki de-luje že od leta 2008 in jo sestavljajo Aleksander Kolar (vokal), Nejc Len-dero (bas kitara), Luka Jazbinšek

(bobni), Jure Guna (kitara) in Bo-štjan Jelševar (kitara). O nastanku skupine je nekaj več povedal bobnar Luka: »Načeloma je čas nastanka benda težko določiti. Čeprav nekate-ri igramo skupaj že dlje časa, se je o bendu začelo resneje razmišljati okoli leta 2011. Večina članov je že prej de-lovala v znanih metalskih skupinah Ambassador of Siffilis, Rapid Fire in Roadkill BBQ.« Skupina se sicer nerada ponaša z oznakami, vendar zase trdi, da preigrava groove/death metal, v katerega pa so vneseni tudi elementi hardcora, ki prisega na hiter in agresiven kitarski zvok, dopolnjen z brutalnim vokalom, ki na koncertih spravi občinstvo na noge. Fantje se trenutno mudijo v studiu, kjer prip-

ravljajo svoj prvi single, v prihodno-sti pa bo sledila tudi plošča.

Kreshesh NepitashNič manj živa ni hardcore scena v Trbovljah. Od tam prihajajo že uve-ljavljeni ulični prvaki Kreshesh Nepi-tash, ki so s sproščanjem urbane jeze pričeli leta 2004. Petčlanska zasedba, katero sestavljajo Matic Hribar (vo-kal), Iztok Deželak (bobni), Denis Lihić (bas kitara in spremljevalni vokali), Nejc Kuder (kitara) in Peter Dolšina (kitara in spremljevalni vo-kali), je do sedaj izdala že dva albuma

Glasovi jeze in upora na zasavskih ulicah

Prav nič ni presenetljivo, da je hardcore scena močno priso-tna v Zasavju. Regija je znana po številnih družbenih pro-blemih, med katerimi so najbolj izpostavljeni velika brezpo-selnost, hiranje gospodarstva in predvsem apatičnost mlajše generacije. Po drugi strani pa se prebivalcev Zasavja drži sloves uporniške mase, ki zna v najbolj kritičnih trenutkih stopiti skupaj in voditi boj za boljši jutri. Če k vsemu priš-tejemo še zasavsko industrijsko okolje, je razlogov za razvoj hardcora več kot dovolj.

Veterane zasavske hardcore scene predstavljajo Terminal Disease iz Zagorja ob Savi, ki razgrajajo po odrih že od leta 1998.

Najbolj preprosta definicija hardcora je ta, da predstavlja hitrejšo in agresivnejšo različico punk rocka. Skozi leta je hardcore prerastel v gibanje, kjer poleg glasbe igra pomembno vlogo tudi način življenja, ki vključuje kritičnost, spoštovanje do drugačnosti in boj za svet brez razlik.

Veterani zasavske hardcore scene Terminal Disease. Foto: Tomaž Zupan

Ulični prvaki Kreshesh Nepitash. Foto: arhiv skupine

Dislocated – agresiven zvok in brutalni vokal. Foto: arhiv skupine

čistokrvnega uličnega hardcora, ka-terega zaznamujeta pozitivna jeza in drzen pristop do opozarjanja na ob-stoječe družbene krivice. Zadnji iz-delek z naslovom A piece of anger so glasbeni poznavalci označili za ene-ga najboljših albumov na slovenski hardcore sceni. Skupina navdušuje tudi z energičnimi nastopi, med dru-gim so nastopali kot predskupina le-gendarni hrvaški punk rock zasedbi Hladno pivo, oder pa so si delili tudi z nekaterimi vidnejšimi hardcore skupinami, kot so Terror, Toy Dolls in Down to nothing.

TrifailDenis Lihić, basist skupine Kreshesh Nepitash, je dejaven tudi kot vokalist v trboveljski zasedbi Trifail (nemški izraz za Trbovlje), ki obstaja od leta 2008. Petčlanska zasedba v svojo glasbo vnaša vplive punk rocka, su-rovosti hardcora in metalske ostrine, vse pa je še dodatno obarvano z druž-benokritičnimi besedili.

DaturaTrbovlje predstavlja tudi dom hardcore punk zasedbe Datura, ki je nastala okoli leta 2007 in deluje v postavi Tomo (bas kitara), Dejan (kitara), Marko (bobni) in Goran

(vokal) (člani skupine niso želeli raz-kriti priimkov, op.a.). O poslanstvu skupine je več povedal basist Tomo: »Datura je bend, ki želi preko glas-be, ki jo izvaja, sporočiti ljudstvu, da obstajajo drugačne poti v našem življenju, kot pa slediti politikom in ostalim ovcam! Ne potrebujemo vo-diteljev, da lahko živimo svoje življe-nje svobodno! Odločno proti politiki in vsem oblikam fašizma! To je Datu-ra.« Posebnost zasedbe predstavljajo tudi anarhistična in družbenokritič-na besedila, ki so povečini napisana v trboveljskem uličnem slengu. Sku-pina je v lastni režiji izdala štiri demo posnetke, na koncertih pa si je delila oder z nekaterimi svetovno znanimi zasedbami, kot so Disorder, Oi Pol-loi in Nulla Osta.

Iz vsega napisanega je moč ugotoviti, da je zasavsko hardcore podzemlje še kako živo, tako da se za prihodnost omenjene glasbene zvrsti v naših koncih ni potrebno bati. Lahko da so že v tem trenutku nekje v Zasavju za inštrumente prijeli novi odposlanci hitre in agresivne kitarske glasbe, o katerih bo treba zapisati kaj več v pri-hodnjih mesecih.

Vid Šteh

16 četrtek, 17. julij 2014ZABAVA

Ujeli smo jih

AforizmiV dolini vranov, vrana vrani ne izklju-je oči.

V predvolilnih nasmehih vsi skrivajo karies.

Vprašali so Slovenca: Ali imaš kakšne-ga prijatelja? Pa jim je ta odvrnil: »Imam enega, pa še tega ne maram.«

Pred volitvami je bil srečen in vesel da me vidi, po volitvah pa se ni in ni mo-gel spomniti, kje me je videl.

Obljuba dela dolg, je rjul na soočenjih, potem pa je na obljube pozabil, a dolg je ostal.

Baje je hudič požrl cerkvene milijone, zdaj pa pravijo naj volimo hudiča.

Crknil je komunizem, odšel je sociali-zem, Udbe ni več, pa še vedno strašijo komunisti - spreobrnjeni.

Za vsako rit se najde šiba, joj, kako bi jo z veseljem vzel v roke in začel…

Rdeči Tajfel

Ocvrte palačinke z jagodamiV posodi zmešamo jagode, mascarpone in sladkor.Spečemo tanke palačinke.Palačinke nadevamo z nadevom in jih zvijemo v kanelon.Ocvremo jih v vročem olju in ocvrte povaljamo v mešanici kristalnega sladkorja in cimeta.

V ponedeljek, 7. julija, je v učni ku-hinji Srednje šole Zagorje poteka-lo praktično preverjanje znanja za skupino kandidatov za poklic po-močnika kuharja. Kandidate je na usposabljanje napotil Zavod RS za zaposlovanje, OS Trbovlje, udeležilo se ga je 15 kandidatov, ki so se pred tem usposabljali na tej šoli. Postopek preverjanja in potrjevanja nacional-ne poklicne kvalifikacije (NPK) je izvedla Zasavska ljudska univerza

vlekel vse do Borovnika, kjer je še da-nes kamnolom.Tako kot skoraj nobena zgodba, po-vezana s Kisovcem, tudi ta ne more mimo rudnika, rudarskega življenja in posledic izkopavanja premoga, najbolj kakovostnega v treh dolinah. Preden so pod plastjo zemlje, tako v Slavi Vojvodine Kranjske piše Valva-zor, v Strahovljah našli »zmajevo kri«, se je tistih nekaj prebivalcev, ki so ži-veli na bregovih Medije, preživljalo le s kmetijstvom. Najdba premoga je v dolino prinesla spremembe. Leta 1868 je začela obratovati kisovška jama, ki je zadovoljila vse takratne potrebe po premogu. Za potrebe ki-sovške in kasneje jame Loke je nastal tudi borovniški kamnolom. Pesek iz Borovnika so ljudje naprej ročno kopali in uporabljali za grad-njo hiš, kasneje, leta 1906, pa so ga zaradi spremembe sistema odkopa-

Nacionalna poklicna kvalifikacija

Udeleženci usposabljanja po uspešno opravljenem delu. Foto: arhiv ZLU

(ZLU), znanje in spretnosti kandida-tov pa je ocenjevala strokovna komi-sija Republiškega izpitnega centra. Kandidati so na praktičnem pre-verjanju samostojno pripravljali enostavne jedi, od predjedi, juh, do enostavnih glavnih jedi in sladic. Komisija je ocenila pripravo jedi in znanje kandidatov preverila tudi na ustnem zagovoru. Znanje kandidatov je bilo ustrezno. Vsi so uspešno opra-vili praktično preverjanje in pridobili

certifikat NPK za poklic pomočnik kuharja. Kandidati so s tem pridobili poklic in večinoma načrtujejo zapo-slitev v gostinstvu.Jeseni 2014 bo ZLU izvajala uspo-sabljanje in postopke preverjanja in potrjevanja NPK tudi za poklice so-cialni oskrbovalec na domu, maser in računovodja.

ZT

Čudna skala sredi naselja

Čebinova skala s strelno lino. Foto: Metka Šum

vanja v rudniku začeli uporabljati za nadomeščanje odkopanega premoga. Ogromno odkopanega peska je šlo v drobilno napravo, od tam pa v ru-dniško betonarno, za izgradnjo cest, izdelavo betonskih cevi in kock za gradnjo. Tako se je dolomitni greben počasi manjšal in se umikal proti vrhu Borovnika, sredi Kisovca pa je ostala po lastnikih zemljišča imeno-vana Čebinova skala, v bližini katere je bilo preveč stanovanjskih hiš, da bi bilo tam miniranje varno.V času druge svetovne vojne so nem-ški vojaki na vrhu skale postavili bunker in strelno lino za nadzor nad naseljem, po končani vojni pa je ge-neracijam otrok pomenila idealen prostor za domišljijske igre in urjenje v plezanju. Danes je dostop na skalo zaradi krušenja prepovedan.

Metka Šum

Skala ni kar naenkrat sama zrasla sredi strnjenega naselja Kisovca, tudi nobena ljudska pripovedka o njenem nastanku ni znana. Tam je že od nek-daj, le da je bila pred desetletji del večjega grebena iz dolomita, ki se je

V rubriki Ujeli smo jih bomo objavljali zanimive fotogra-fije znanih Zasavcev, ali pa tistih, ki imajo stik z Zasavjem. Danes objavljamo dve, ki jih je fotografski mojster Branko Klančar posnel na praznovanju rudarjev v Hrastniku. Če vam uspe kakšna dobra, jo pošljite na info@zasavskitednik.si

Upppssss. Tole pa je bližnje srečanje župana Hrastnika Mirana Jeriča in predsedni-ce vlade Alenke Bratušek. Foto: Branko Klančar

Alenka Bratušek s pravimi dedci nazdravi s pivom, kot se za »knapovsko babo« (tako so jo krstili sami knapi, op.p.) tudi spodobi. Foto: Branko Klančar

17četrtek, 17. julij 2014 FOTOREPORTAŽA

Po napornem delu se prileže funšterc. Pa čeprav Funšterc team. Foto: Dominik Kužnik

Jamatlon veselih obrazov

Mimo šahta je šlo tesno. Foto: Dominik Kužnik Nošenje bremena v jami. Foto: Dominik Kužnik

Perkmadeljc je bil zvezdnik prireditve. Foto: Stanislav Rožanc

Še samoreševalec, pa v jamo. Foto: Stanislav Rožanc

Skozi tunel se je bilo treba splaziti. Foto: Dominik KužnikPerkmandeljc ima težko roko. Krst ni bil enostaven. Foto: Stanislav Rožanc

Vesela jamatlonka v jami. Foto: Stanislav Rožanc Ko zagledaš svetlobo, je takoj lažje. Foto: Stanislav Rožanc

Nošenje bremena in v cilj. Foto: Stanislav Rožanc

18 četrtek, 17. julij 2014

sprememb in si zanje tudi aktivno prizadevajo.

Odzivi udeležencev in gostov so bili izjemno pozitivni. Tabor je prinesel nove izkušnje, nova poznanstva, ideje in veliko zagona pri nadaljnjem delu. Pa naj gre za angažirano delovanje v aktivizmu, podjetništvu, ali pa eno-stavno v osebnem življenju. Gostje so večkrat poudarili, da se preko takih dogodkov, kot je bil omenjeni tabor, širijo uspešne zgodbe in gradijo tr-dna zavezništva.

ZT

ŽIVLJENJE

Ne bodi kot drugiSte že razmišljali o tem, kaj vse od nas zahteva in pričakuje druž-ba, da bi nas ukalupila in dosegla, da pričnemo delovati enotno, da postanemo le še en robot v množici robotov, na način, ki družbi ustre-za oziroma bolje rečeno ustreza nekaj vodilnim posameznikom?

Ste kdaj pomislili, da se z vami do-gaja naslednje:»Diplomirala sem, postala višja svetovalka na ministrstvu, ponu-dili so mi promocijo v direktorico. Skratka, naredila sem vse, kar so mi rekli, da me bo osrečilo. Imela sem status, službo in stanovanje, a v sebi sem bila prazna, žalostna.« (Melita Zupančič)

Zakaj delate tisto, kar vam drugi rečejo, da je prav in najboljše za vas? Zakaj raje prisluhnete racio-nalnim nasvetom drugih ljudi in ne lastnemu srcu in lastni intuiciji? Zakaj si ne zaupate?

Tabora se je udeležilo okoli štirideset ljudi. V petek so se zvrstile delavnice in okrogla miza o dobrih praksah v podjetništvu. Poudarili so predvsem dostojanstvo delavcev. Drugi dan so bile na sporedu delavnice odborov GDDSD in predstava po participa-tivni metodi gledališča zatiranih Primer Pupilije Š. Sobotno popol-dne pa je bilo posvečeno aktivnemu državljanstvu in uspešnim zgodbam slovenskih aktivistov in civilnih ini-ciativ. Nedelja je bila namenjena de-lavnicam uporabnih veščin.Ideja poletnega tabora, ki je letos po-tekal že drugič, je povezovanje posa-meznikov in posameznic iz različnih regij in različnih generacij, skupno

Na povabilo Društva invalidov Ajdovščina - Vipava so se člani Društva invalidov Hrastnik odpravili 5. julija na srečanje inva-lidov na Nanosu. Pred turistično kmetijo Abram je preko 300 članic in članov društev invalidov iz Vrhnike, Logatca, Adov-ščine, Vipave, Dornberka, Tolmina, Idrije, Cerknega, Izole in Hrastnika pozdravil predsednik gostiteljev Miran Peršolja. Udeleženci so se zabavali ob zvokih ansambla Javor, se okrep-čali s pastirskim nanoškim kosilom ter sodelovali v srečelovu in pri ugibanju teže razstavljenega pršuta. Do grama natančno ga je »stehtal« član hrastniškega društva Jože Grmšek in si ga tako prislužil. Kot se spodobi, ga je razrezal in podelil med udeležen-ce. Nekateri so se podali na pohod proti cerkvi Sv. Hieronima, našli pa so se tudi junaki, ki so se povzpeli na vrh Nanosa.

ZT

Hrastniški oziroma dolski sadjarji se večkrat na leto odpravijo na strokov-ne ekskurzije, na katerih se seznanijo z dobrimi praksami. V petek, 11. julija, so se namenili v Savinjsko dolino in na Roglo, kjer so si pogledali nasade malin in jablan.

Pogum za spremembe na KaluGibanje za dostojno delo in socialno družbo (GDDSD) je od 4. do 6. julija 2014 v idiličnem naravnem okolju Zasavskega hribovja na Kalu nad Hrastnikom pripravilo že drugi po-letno angažirani tabor z naslovom Pogum za spremembe. Udeleženci so imeli na voljo osem brezplačnih delavnic, dve okrogli mizi in predstavo na temo dostojnega dela, izobra-ževanja, projektov, zakonodaje in aktivnega državljanstva. Seznanili so se tudi z varno uporabo interneta ter osnovami retorike in marketinga.

Udeleženci, ki so zbrali pogum za spremembe. Foto: Tadej Kreft

Sadjarji in maline

Na kmetiji Papež v Braslovčah so izvedeli, da so se šele lani lotili tega dela. »S hmeljem ne gre več tako dobro kot včasih. Slabše plačajo, pa še vreme nagaja. Maline pa gredo sproti – iz vseh koncev Slovenje prihajajo ponje,« je povedal gospodar Oto Šporn.V Mirosani je vodja proizvodnje Davorin Gamser povedal, da gojijo jablane na površini 112 ha. V drevesnicah je okoli 300 sadnih sadik različnih vrst. Imajo 250 prodajnih mest – od Lendave do Izole. 95 odstotkov je lastne pro-izvodnje. »Kadar kupujete sadike, bodite pozorni, od kod prihajajo. Dobro je vedeti za lastnika. Dražji nakup se vedno izplača,« je svetoval. Kljub krizi zagotavljajo redne plače. Redno zaposlenih je 53, sezonskih delavcev pa tudi do 80 na dan. Z nabiranjem so pravkar začeli, trajalo pa bo vse do 5. novembra. »V nasadih imamo pokritih 65 odstotkov površin. Jabolka morajo biti prave barve, zrela. Zahteve potrošnikov so se dvignile,« je še pojasnil.Na kmečkem turizmu Gričnik, le 6 kilometrov od Zreč, tik pod Roglo, imajo starejše nasade malin in jagod. Marsikoga je presenetilo, da uspevajo nad tisoč metri, vendar je to trdoživ sadež, ki se vedno bolj uveljavlja tudi pri vrtičkarjih. Poleg različnih vitaminov ima tudi zdravilne učinke, je razložila prijazna gos-podarica Ana Gričnik, ki je vsakemu podarila merico slastnih malin.

Fanči Moljk

Sadjarji v drevesnici. Foto: Fanči Moljk

Invalidi na Nanosu

Jože Grmšek s svojim pršutom. Foto: Arhiv DI Hrastnik

odkrivanje alternativ, učenje ter raz-vijanje svojih misli skozi dialog, po-vezovanje ljudi, ki si želijo določenih

Pa kaj, če vas označijo za »nore«, ker sledite svojim sanjam. Je sploh pomembno, kaj si drugi mislijo o vas, če vi počnete nekaj, kar vas osrečuje?

Ne bojte se biti srečni, ne bojte se prisluhniti lastnemu srcu, ne bojte se ljubiti in biti ljubljeni, ne bojte se biti drugačni, kot so drugi …

Ines Kolar

Foto: Ines Kolar. Foto: osebni arhiv

19četrtek, 17. julij 2014

12. julij 2014

Si upaš premagovati ovire pod zemljo?Se upaš spopasti s skoraj 5 kilometrov dolgo progo od

Ajnzerja v Trbovljah do Barbara rova v Hrastniku?Si sposoben premagati razmetane jamske vozičke, tone

železja, porušene lesene podpornike, zrušek, blato, temo, jamske kure in Perkmandeljca?

Letošnji rudarski praznik bomo obeležili z Jamatlonom – tekom čez jamske ovire po rudniku.

Prijavi se na: www.zasavskitednik.si *Prijavijo se lahko posamezniki in trojke

po rudniku od Trbovelj do Hrastnika

ZABAVA

SLOVARČEK: DOPIKA - dvojno knjigovodstvoMARNIE - grozljivka Alfreda HitchcockaLLOR - katalonski pisatelj Miquel

Nagradna križanka 4

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:Sudoku 4

Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izje-mno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masa-ži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).

Popust, da te kap

4FRANC. NOGOM. MICHEL

SLOV. VIOLI-NIST IGOR

LESENO PIHALO

VEZIVO ZA ZIDAKE

IGRA Z ŽOGO

VOJVOD. TENIŠKI IGRALEC ZOLTAN

MERA ZA FINOST SVILE

ZDRAV. RASTLINA (KADULJA)

MESTECE V FRANCIJI

HITER RAZVOJ

POGORJE V MAKEDONIJI

MANJŠA KMEČKA

SOBA

SOL OLJ. KISLINE

OLUPEK

STR. ZA BIOLOG.

CMERA

BIZMUT

BARIJ

PRILAGODIT-VENI ČLEN

MOTORNA ROČNA ŽAGA

SVEDRAST MIKROB

KAZALNI ZAIMEK

ERBIJFINŽGARJE-

VA DEKLA

3 ZLOGI V HIDUIZMU

KONS. 1. AVTOM. JUDOVSKI

PISATELJ ŠALOM

FRANC. VINSKO ŽGANJE

PRVA ŽENSKA (BIBL.)

TELUR AKTINIJVOGAL (POG.)

AVT. OZ. MARIBORA

NADALJ. GESLA

GLAVNO MESTO NI-ZOZEMSKE

STOPALKA VESOLJ. PLOVILO

PRIJETEN VONJ

PLUČNI MEŠIČEK

DVOJNO KNJIGOVOD-

STVO

K. LIGA V ZDA

TERITOR. OBRAMBA

SLO. TEN. IG. MIMA

STOPNJA NADREJ.

NESTR. KAČA

EVGEN BERGANT

OČKASLOV.

ZGODOV. LOJZE

VOZ S PLOHOM

ENAKI ČRKI RUTENIJ HELIJ LEON ŠTUKELJ NATRIJ PUSTNA

MASKA Z BRKINOV

STARO SLOV. IME ZA JULIJAV. OZN.

NIZOZ.5. IN 4. VOKAL

GLAVNI ŠTEVNIK

PESEM HVALNICA

KAT. PIS. MIQUEL

ZAČETEK GESLA

ŠAREC MARJAN

OMARA IZ TREH DELOV

NAJETA ŽENSKA NA

KMETIJI

TIP FORDOV. AVTOMO-

BILA

OBLIKA PECIVA

KAREL ČAPEK

SKUPEK IMEN GEOM. LIK

TURIST. AGENC.

1. IN 4. VOKAL

»VSE V REDU«

PIJAČA ST. SLOV.

ŽELODČNI ENCIM

POPUSTLJI-VOST SPLETKE KILOTONA

EGIP. BOG SONCA

SKOK PRI UMET.

DRSANJU

PRED-STOJNIK

FAKULTETE

AKADEM. ZA LIKOV.

UMETNOST

TONE PAVČEK

LAZAR BREZ A

ŽIVLJENJ. TEKOČINA

IZRAEL. VOS PREPREKA

PRIPAD. PASTIR.

PLEMENA

VELIKAN V GR. M.

JUDEŽEV SIN

ZIBELKA

J. SM. SK. DAIKI PODZEM.

HODNIK

KRATICA ZA MISTER,

GOSPODA. OZ. ZA SURINAM

NEPTUNIJ

JED V S. AFRIKI

JUŽNOA. KUKAV.

AM. POR. AGENCIJA

TEKOČI RAČUN BROM ALUMINIJ

AMER. IGRALKA NIELSEN

INDIJSKI JUNAŠKI EP

GROZLJ. ALFREDA HITCHC.

HORM. NAD-LEDVIČNE

ŽLEZE

Trgovina na drobnoMajcenova 4, Trbovlje

03/562 63 89

velja do 31.7.2014oziroma odprodaje

zalog

Kupon velja do 31. 7. 2014T: 040 903 073

Globinskočiščenjevozil

www.safeshine.si

armin, er, ard, an, iri, neal, ork, dvoj-nost, dj, tok, lea, rudarski praznik, jak, zn, ar, mala, oa, mendes, okis, ta, ava, bdp, et, italija, drajeršoht, rio, as, eke, apo, oknar, vrt, nixon, igor, majsterhaus, java, arabec, akko, arGeslo: rudarski praznikKupone s pravilno izpolnjenim geslom pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. števil-ko) info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli za nagrado majico Jamatlon.

3 5 4 2

8

1 6

4 3 5 1

6 4 7

3 9 8 4

5 1

2 1 6

7 138564927

469273518

752891346

824735169

695412873

371986452

587649231

216358794

943127685

Prejeli smo 92 rešitev za nagradno križanko 3. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Zasavske turistične orga-nizacije: Fanči Grablič, Cesta 9. avgusta 79, Zagorje (knjiga Poglavja iz Zasavja); Vladimira Goljuf, Keše-tovo 13a, Trbovlje (predpasnik V tri

krasne); Franci Teršek, Novi Log 7, Hrastnik (napihljiva žoga in majica V tri krasne).Rešitev nagradne križanke št. 3:puršenhaus, arhivarist, ba, št, aru, perkmandelc, rr, manič, ulj, knap, aer, napa, taabe, ta, vesa, gk, lizun,

20 četrtek, 17. julij 2014ZADNJA

Podporniki Zasavskega tednikaAkciji podporništva Zasavskemu tedniku teče naprej. Sko-raj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Tokrat objavljamo položnico. Ven-dar le kot sliko, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previso-ka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri me-sece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seve-da dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odsto-pili oglasni prostor s popustom.Uredništvo Zasavskega tednika!

KDAJ URA KAJ KJEPETEK, 25.7. 18.00 Nogometni turnir veteranskih ekip v počastitev

860-letnice TirneTirna

SOBOTA, 26. 7. 10.00 Sveta maša v čast 860-letnice Tirne, ki jo bo daroval vojaški vikar dr.Jože Plut

Cerkev Sv. Primoža in Felicijana v Tirni

18.00 Jam park party v organizaciji MC ZOS, ŠKLAB, DPM ZOS Park dr. Janeza Drnovška18.00 Žonglerska delavnica v organizaciji MC ZOS Park dr. Janeza Drnovška

Glasbeno lutkovna predstava Kaličopkovega gledališča: Mojca Pokrajculja v organizaciji DPM ZOS, MC ZOS

Park dr. Janeza Drnovška/v primeru slabega vremena v KC Delavski dom Zagorje/

19.00 I.mednarodni glasbeni festival »Ursus«: Večer romantične glasbe/F. Schubert, C. Czerny, R.Schumman, C.M. Von Weber /vstopnina/ http://domacija-medved.org/festival-ursus/

Domačija Medved na Podkumu

20.00 Veselica z ansamblom Brati Dobrovnik Tirna15.00 80-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Padež: 2.

tekmovanje v hitrostnem spajanju sesalnega voda z veselico in ansamblom Mladi Dolenjci

Padež

NEDELJA, 27.7. 15.00 Lan Party /prijave na info@sklab.org/ V prostorih ŠKLAB-aSREDA, 30.7. 19.00 I.mednarodni glasbeni festival »Ursus«: Velikani klasike/

W.A. Mozart, J.Brahms/ vstopnina/ http://domacija-medved.org/festival-ursus/

Domačiji Medved na Podkumu

19.00 VegeKuhna: delavnica priprave presnih tort/prijave na info@mczos.si/

ČETRTEK, 31.7. 18.00 Street workout: predstavitev uličnega treninga v organizaciji MC ZOS

Europark Zagorje

21.00 Kino pod zvezdami: Čefurji raus v organizaciji MC ZOS Europark Zagorje17.00 Gamberk skozi čas: Razstava najstarejših gamberških in

cerkvenih listin /razstava bo na ogled do 9.8.2014/Avla KC Delavski dom Zagorje

18.00 Predstavitev knjige Pera Brkovića z naslovom Nori ambasador

Avla KC Delavski dom Zagorje

19.00 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Zagorje ob Savi s podelitvijo občinskih priznanj v letu 2014 z Ladom Bizovičarjem in z znanimi Zagorjani: »Imamo več kot imajo veliki - pa še peti znamo«

KC Delavski dom Zagorje

PETEK, 1.8. 17.00 Nice3na3: tekmovanje v ulični košarki /prijave na info@mczos.si/

Igrišče Partizan

18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ KC Delavski dom Zagorje18.00 Promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje in

prikaz usposobljenosti Garde slovenske vojskePloščad pred muzejem

20.00 »Mlada zagorska noč« Parliment Attack, Terminal disease, Trifa v organizaciji MC ZOS, ŠKLAB

Igrišče Partizan

21.00 »NOČ PRED NOČJO 2014« Klapa Sv. Florjan, Klapa Cambi, Luna

Oder pred Gasilskim domom Zagorje - mesto

SOBOTA, 2.8. 09.00 Start kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2014« /info www.koloklub.si/

Tržnica »Pod uro«

09.00 Menjalni krog in ustvarjalna delavnica v organizaciji MC ZOS, LETS Zasavje

Tržnica »Pod uro«

09.00 Glasbeni živ žav z Damjano Golavšek v organizaciji DPM ZOS, MC ZOS

Tržnica »Pod uro«/v primeru slabega vremena v KC Delavski dom Zagorje/

12.00 Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim udeležencem kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2014«

Tržnica »Pod uro«

18.00 »10. tek in pohod po Zagorski dolini« - množični tek v počastitev občinskega praznika na relaciji Izlake – Zagorje (tek šteje za Štajersko-Koroški pokal v tekih 2014) pred zagorsko tržnico/Cici tek/otroški tek/ tek invalidov/dva družinska pohoda na relaciji – Nogometno igrišče Proletarec Zagorje – Vine – vinska skala – Kisovec – Repnik – Tržnica pod uro (prvi start pohodnikov je ob 9.00 uri in drugi start ob 16.00 uri iz pred nogometnega igrišča Proletarec Zagorje; prijave pohoda so pol ure pred startom)/ info@sdizlake.si/

18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ KC Delavski dom Zagorje19.00 Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim

udeležencem »10. teka po Zagorski dolini« Tržnica »Pod uro«

21.00 ZAGORSKA NOČ 2014 Koala Voice, Bohem, Jan Plestenjak, Orlek

Oder pred gasilskim domom Zagorje – mesto

21.00 Ansambel Črički, Mladi Dolenjci, Nuša Derenda z bandom

Oder na tržnici »Pod uro«

21.30 Pozdrav in predstavitev rokometašic RK GEN-I Zagorje Na odru pred gasilskim domom Zagorje-mesto

OBČINA ZAGORJE BO VSAKEMU OBISKOVALCU ZAGORSKE NOČI PODARILA KORNET (donator SPAR Zagorje)

NEDELJA, 3.8. 10.30 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ KC Delavski dom Zagorje10.30 S knjigo na kavo: odprtje Knjigobežnic, izmenjava knjig

v organizaciji MC ZOS, LETS Zasavje Bar Maln Izlake

11.00 Spominska slovesnost v počastitev 73. obletnice ustanovitve Revirske partizanske čete

Čemšeniška planina

18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ KC Delavski dom ZagorjePONEDELJEK,4.8.

18.00 Animirani film AVIONI 2: V AKCIJI /vstopnina/ KC Delavski dom Zagorje

ČETRTEK,7.8.

10.00 Šahovski turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi

Društveni prostori na Ulici talcev

PETEK,8.8.

10.00 Kegljaški meddruštveni turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi

Planet 300

18.00 Moto klub Katastrofa: Any colour u like, 70´s Rock Show, San Diego

Klubhouse MK Katastrofa v Kotredežu

SOBOTA,9.8.

18.00 Moto klub Katastrofa: Divje rože, Resonanca, The Drinkers

Klubhouse MK Katastrofa v Kotredežu

10.00 Otvoritev enote Smrkci vrtca Zagorje Pred enoto Smrkci18.00 60-obletnica Lovske družine Čemšenik z veselico in

ansamblom Brati DobrovnikČemšenik

NEDELJA,10.8.

9.30 13. Pozničev memorial – mednarodni šahovski turnir Steklena dvorana KC Delavski dom Zagorje

PETEK,15.8.

19.00 I.mednarodni glasbeni festival »Ursus«: Baročno sotočje/J.S. Bach, sinovi/ vstopnina/ http://domacija-medved.org/festival-ursus/

Domačija Medved na Podkumu

Zagorje praznjuje

OBČINA ZAGORJE OB SAVI

Sodelujteoblikujte vsebinovašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561 ali 03-56-60-568). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.