Click here to load reader

Gabi Ogulin Počrvina - dk.fdv.uni-lj.sidk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_ogulin-pocrvina-gabi.pdf · PDF file iso obravna jskega uče na predstav ožjem lok ti izobraže e, vanje

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Gabi Ogulin Počrvina -...

  • UNIVERZA V LJUBLJANI

    FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

    Gabi Ogulin Počrvina

    Uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja med

    starejšimi odraslimi iz ruralnega okolja

    Magistrsko delo

    Ljubljana, 2011

  • UNIVERZA V LJUBLJANI

    FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

    Gabi Ogulin Počrvina

    Mentorica: izr. prof. dr. Valentina Hlebec

    Somentorica: izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec

    Uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja med

    starejšimi odraslimi iz ruralnega okolja

    Magistrsko delo

    Ljubljana, 2011

  • Zahvala

    Magistrsko delo namenjam svojim najbližjim, hčerkama Ajdi in Brini ter možu Juretu.

    Iskreno se zahvaljujem mentoricama, izr. prof. dr. Valentini Hlebec in izr. prof. dr. Sabini

    Jelenc Krašovec, za strokovne nasvete in vzpodbude, direktoricam in posameznim strokovnim

    sodelavkam ljudskih univerz za sodelovanje v raziskavi in posredovanju drugih pomembnih

    informacij za nastalo delo ter starejšim odraslim, ki so izpolnili mojo anketo, za čas in

    mnenja, ki so jih prispevali.

    Marjeti Gašperšič dolgujem zahvalo, ker me je na moji začetni poklicni poti popeljala v delo s

    ciljno skupino starejših odraslih ter v vseh teh letih sodelovala pri izmenjavi mnenj in

    odstiranju strokovnih pogledov.

    Posebna zahvala je namenjena mojim staršem za neskončno potrpežljivost in čas, ki sta ga

    namesto mene preživela z Ajdo in Brino, ter mi kot vedno stala ob strani.

  • POVZ

    URESN

    ODRAS

    Družba

    in vklju

    tempo ž

    ruralneg

    koncept

    pozorno

    Slovenij

    da glav

    življenjs

    aktivni

    avtorica

    podeželj

    lokalnem

    ljudske

    raziskov

    izobraže

    ter izve

    spremin

    težišča o

    povezav

    segmen

    Ključne

    geronto

    ZETEK

    NIČEVANJE

    SLIMI IZ R

    se stara, zn

    učeni v druž

    življenja. V

    ga okolja) n

    ta vseživljen

    ost namenje

    ji kot tudi v

    vne možnos

    sko obdobj

    starejši od

    a s kombini

    lja za (ne)

    m okolju k

    univerze p

    valni vpraša

    evalne ponu

    dbenem na

    njanje vredn

    od starostno

    vi s politič

    nta izobražev

    e besede:

    logija, univ

    E KONCE

    RURALNEG

    nanje postaj

    žbeno dogaj

    Vendar pa v

    niso obravna

    njskega uče

    ena predstav

    v ožjem lok

    sti izobraže

    je, vanje pa

    drasli, kar j

    ranimi meto

    udeležbo v

    kot tudi v o

    prizadevajo,

    anji sta tud

    udbe, inali

    črtu izobraž

    not družbe in

    o diferencir

    čno voljo i

    vanja.

    starejši od

    verza za tretj

    EPTA VSE

    GA OKOLJ

    ja orožje ra

    janje, moraj

    v evropskih

    avani kot en

    enja, kar av

    vitviizobraž

    kalnem oko

    vanja za st

    a se vključ

    e v skladu

    odološkimi

    v izobražev

    okviru univ

    , da bi čim

    di, ali bi akt

    si starejši o

    ževalnih de

    n primeren

    ane k staros

    in posluhom

    drasli, vsež

    je življenjsk

    EŽIVLJENJ

    JA

    azvoja. Če ž

    ajo pridobiti

    kot tudi na

    na izmed pr

    vtorica pred

    ževalnih mo

    olju, jugovz

    tarejše odra

    čujejo predv

    u s teorijo

    pristopi raz

    vanju ter (

    verz za tret

    m bolj zado

    tivna vloga

    odrasli splo

    ejavnosti. V

    socialni po

    stno integrir

    m za sistem

    življenjsko

    ko obdobje

    SKEGA U

    želijo biti st

    i nova znanj

    acionalnih d

    rednostnih c

    dstavi z ana

    ožnosti, ki ji

    zhodni regij

    asle trenutn

    vsem bolj

    kontinuitete

    ziskujemoti

    (ne)ustrezno

    tje življenjs

    ostile potreb

    starejših o

    oh želijo ak

    V prihodnje

    ložaj izbori

    rani družbi,

    msko uredi

    učenje in

    UČENJA M

    tarejši odra

    ja, ki jih po

    dokumentih

    ciljnih skupi

    lizo dokum

    ih imajo sta

    i Slovenije.

    no ponujajo

    izobraženi

    e. V empir

    ive in ovire

    ost izobraž

    sko obdobje

    bam starejš

    draslih vpli

    ktivnejše vlo

    si bodo sta

    ti sami, in s

    toda, kot u

    itev in fina

    izobraževa

    MED STAR

    asli dejavni,

    ogojuje nap

    h starejši od

    in pri uresn

    mentov. Prav

    arejši odras

    .Ugotovitve

    o univerze

    in na splo

    ričnem delu

    e starejših o

    ževalne pon

    e, pa tudi,

    ših odraslih

    ivala na izb

    oge pri vse

    arejši odrasl

    sicer s prem

    ugotavlja av

    anciranje tu

    anje, izobra

    REJŠIMI

    koristni

    predek in

    drasli (iz

    ničevanju

    v tako je

    li tako v

    e kažejo,

    za tretje

    šno bolj

    u naloge

    draslih s

    nudbe v

    kako si

    h.Ključni

    boljšanje

    binskem

    li morali

    mikanjem

    vtorica, v

    udi tega

    aževalna

  • Uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja med starejšimi odraslimi iz ruralnega okolja Povzetek Družba se stara, znanje postaja orožje razvoja. Če želijo biti starejši odrasli dejavni, koristni in vključeni v družbeno dogajanje, morajo pridobiti nova znanja, ki jih pogojuje napredek in tempo življenja. Vendar pa v evropskih kot tudi nacionalnih dokumentih starejši odrasli (iz ruralnega okolja) niso obravnavani kot ena izmed prednostnih ciljnih skupin pri uresničevanju koncepta vseživljenjskega učenja, kar avtorica predstavi z analizo dokumentov. Prav tako je pozornost namenjena predstavitvi izobraževalnih možnosti, ki jih imajo starejši odrasli tako v Sloveniji kot tudi v ožjem lokalnem okolju, jugovzhodni regiji Slovenije. Ugotovitve kažejo, da glavne možnosti izobraževanja za starejše odrasle trenutno ponujajo univerze za tretje življenjsko obdobje, vanje pa se vključujejo predvsem bolj izobraženi in na splošno bolj aktivni starejši odrasli, kar je v skladu s teorijo kontinuitete. V empiričnem delu naloge avtorica s kombiniranimi metodološkimi pristopi raziskuje motive in ovire starejših odraslih s podeželja za (ne)udeležbo v izobraževanju ter (ne)ustreznost izobraževalne ponudbe v lokalnem okolju kot tudi v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje, pa tudi, kako si ljudske univerze prizadevajo, da bi čim bolj zadostile potrebam starejših odraslih. Ključni raziskovalni vprašanji sta tudi, ali bi aktivna vloga starejših odraslih vplivala na izboljšanje izobraževalne ponudbe, in ali si starejši odrasli sploh želijo aktivnejše vloge pri vsebinskem ter izvedbenem načrtu izobraževalnih dejavnosti. V prihodnje si bodo starejši odrasli morali spreminjanje vrednot družbe in primeren socialni položaj izboriti sami, in sicer s premikanjem težišča od starostno diferencirane k starostno integrirani družbi, toda, kot ugotavlja avtorica, v povezavi s politično voljo in posluhom za sistemsko ureditev in financiranje tudi tega segmenta izobraževanja. Ključne besede: starejši odrasli, vseživljenjsko učenje in izobraževanje, izobraževalna gerontologija, univerza za tretje življenjsko obdobje

  • Implementation of the lifelong learning concept among the elderly living in rural areas Summary The society is ageing and knowledge is becoming the driving force of development. If the elderly want to stay active, be useful and integrated in the society, it is crucial for them to gain new knowledge which enables progress and the modern pace of life. However, as should be evident from the document analysis of the thesis, the European and national documents do not define the elderly (living in rural areas) as one of the key target groups within the implementation of the lifelong learning concept. Further, the master thesis focuses on the education possibilities offered to the elderly in Slovenia and at local levels, i.e. in the region of South-East Slovenia. The analysis has shown that the most education services for the eldery are being offered at the universities of third age where in general more educated and already active senior people are taking part, which also corresponds with the continuity theory. Based on combined methodological approaches, the empirical part of the thesis focuses on the reasons of the elderly from rural areas for (not) participating in education as well as the (un-)suitability of education programmes at the local level and in universities of third age; additionally, the research explores how the people’s universities with their educational services try to meet the needs of the elderly. The main research questions were also if the active role of the elderly would have an impact on the improvement of the education programmes, and if the elderly even want to take a more active role in deciding about the thematic a